GOSPODARSTVO

Kdo je lahko kmet in kaj to zanj pomeni?

Skladno z zakonom je kmetija oblika kmetijskega gospodarstva, pri čemer se nosilec in člani ali članice ter zaposleni ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo.

Da ne ogrožamo zdravja ljudi in okolja, moramo škropiva pravilno uporabljati.

Za Slovenijo bi težko rekli, da ni kmetijska država, saj kmetijska zemljišča zajemajo skoraj 40 odstotkov površine in kmetijstvo po podatkih republiškega statističnega urada ustvarja okoli dva odstotka bruto domačega proizvoda.

Temeljna naloga kmetijstva v povezavi z živilstvom je pridelava varne in kakovostne hrane, poleg tega pa kmetovanje pomembno vpliva tudi na kakovost voda, tal, zraka in biotsko raznovrstnost, prispeva k podobi kulturne krajine ter s svojo gospodarsko in socialno vlogo k vitalnosti in poseljenosti podeželja.

PRISPEVEK K SKUPNI DODANI VREDNOSTI

In ker je kmetijstvo skupaj z lovstvom, gozdarstvom in ribištvom v letu 2017 k skupni dodani vrednosti prispevalo 2,1 odstotka, k skupni zaposlenosti pa 7,4 odstotka, smo v uredništvu Slovenca preverjali, kako so pravno-formalno sploh obravnavani kmetje v Sloveniji, torej kdo je kmet, kaj je njegov dohodek, kako je zavarovan in kakšna je njegova pravna oblika (s. p. ali kaj drugega).

Zakon o kmetijstvu loči med kmetijskimi gospodarstvi, v sklopu katerih se opravlja kmetijska dejavnost, ter med kmetijo, ki je zgolj ena izmed vrst kmetijskih gospodarstev. Kmetijska dejavnost se tako lahko skladno opravlja v kakršni koli obliki, torej tudi kot s. p., d. o. o. in podobno. Vseeno pa naj na tem mestu izpostavimo kmetijsko gospodarstvo, ki je oblikovano kot kmetija. To je namreč najpogostejša oblika, za katero se odločijo osebe, ki kmetujejo na domači kmetiji.

KDO SE UKVARJA S KMETIJSKO DEJAVNOSTJO?

Skladno z zakonom o kmetijstvu je kmetija oblika kmetijskega gospodarstva, pri kateri se nosilec in člani ali članice ter zaposleni ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo. Nosilec je določen s strani članov kmetije in je pravzaprav eden izmed njih. Kot člani kmetije so opredeljene naslednje osebe: • vse fizične osebe, ki so starejše od 15 let in imajo stalno prebivališče na istem naslovu kot nosilec (ti so avtomatsko člani kmetije), in • osebe, ki so nosilčev zakonec, zunajzakonski partner ali oseba, s katero je v sorodstvu v ravni vrsti ali stranski vrsti do vštetega drugega kolena ter v sorodstvu po svaštvu v prvem kolenu, če nosilec za njen vpis v RKG pridobi njeno pisno soglasje (te osebe člani kmetije ne postanejo avtomatično, potrebno je njihovo soglasje, v katerem izrazijo voljo, da želijo postati člani).

KMETIJA NIMA PRAVNE SUBJEKTIVITETE

Čeprav zakon o kmetijstvu sicer določa, kaj kmetija je oziroma kdo in kaj jo sestavlja, je treba izpostaviti dejstvo, da kmetija nima pravne subjektivitete. »Torej pravno gledano nima statusa. Zato se vse pravice in obveznosti vežejo na nosilca ter člane kmetije, ki so fizične osebe. Tako na primer delavcev na kmetiji ne zaposluje kmetija, pač pa nosilec ali član na kmetiji. Dalje je za vlaganje vlog iz naslova ukrepov kmetijske politike odgovoren nosilec kmetije. Tudi z vidika obdavčitve se obveznosti vežejo na nosilca ali celo posamezne člane kmetije, in ne na kmetijo samo.

KMET RAZLIČNO OBRAVNAVAN Z VIDIKA DAVKOV

Da bi odgovorili na vprašanje glede dohodka kmeta, pa je treba pojasniti, da lahko kmet opravlja: • osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost, • dopolnilno dejavnost na kmetiji in/ali • drugo kmetijsko dejavnost.

Ena izmed temeljnih nalog kmetijstva je pridelava varne in kakovostne hrane.