Polzelan 01 2016

01 JANUAR 2016

Poštnina plačana pri pošti 3313 Polzela

UVODNIK

Januar 2016

Poročevalec

Občine Polzela 29. januar 2016 POLZELAN

1

JANUAR 2016

POLZELAN Poročevalec Občine Polzela Številka 1, januar 2016 Datum izida: 29. 1. 2016 Letnik 4 Izdajatelj Občina Polzela, Malteška cesta 28, 3313 Polzela

Kazalo Uvodnik 3 Aktualno 4 Gospodarstvo 10 Kmetijstvo 13 Šola in vrtec

17

Kultura, turizem in šport

22

Iz življenja za življenje

33

Prireditve 37

Naslovnica Fotografija na naslovnici: Bolčinova hiša Foto: Rudi Korber Bolčinova hiša v Dobriču ob poti na Goro Oljko (EŠD 27022) je bila verjetno postavljena v zgodnjem 18. stoletju (letnica 1725 na stropniku), današnjo podobo pa je dobila v 19. stoletju. V enonadstropni hiši z obokano kletjo je ohranjena črna kuhinja.

Uredništvo Glavni in odgovorni urednik: dr. Jožef Korber Tehnična urednica: Jerneja Svetko Uredniki rubrik: Alenka Kočevar (aktualno in kultura, turizem, šport), Jože Kočevar (gospodarstvo), Vili Pižorn (kmetijstvo), Bernardka Sopčič (šola in vrtec), Valerija Pukl (prispevki bralcev) Kontakt uredništva Naslov: Malteška cesta 28, 3313 Polzela Telefon: 03/703 32 00 E-pošta: urednistvo-polzelan@polzela.si Lektoriranje Lektoris, Lea Felicijan, s. p.

Fotografije Jan Korošec, Rudi Korber, arhiv društev Občine Polzela, arhiv OŠ Polzela, arhiv Občine Polzela, splet Oblikovanje Tiskarna Pleško, d. o. o.

Tisk Tiskarna Pleško, d. o. o.

Naklada 2200 izvodov Polzelan, poročevalec Občine Polzela, je vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Republike Slovenije pod zaporedno številko 1734. Glasilo brezplačno prejemajo vsa gospodinjstva v Občini Polzela. Če glasila niste prejeli na dom, ga prejmete brezplačno v TIC Polzela ali na Občini Polzela. Na voljo je tudi v elektronski obliki na spletni strani občine www.polzela.si.

Dragi bralci Polzelana, vabljeni k sodelovanju!

Uredniški odbor vas vabi, da obogatite vsebino Polzelana z vašimi prispevki. Prispevke (besedilo in fotografije) za naslednjo številko Polzelana zbiramo na uredništvu Polzelana, Malteška cesta 28, 3313 Polzela, po elektronski pošti: urednistvo-polzelan@polzela.si, do 15. 2. 2016. Zraven navedite avtorja in kontaktno telefonsko številko.

Uredništvo si pridržuje pravico do lekture, krajšanja člankov in izbora fotografij po lastni presoji. Za vsebino in točnost podatkov odgovarja avtor prispevka.

Naslednja številka izide 26. 2. 2016.

2

POLZELAN

UVODNIK

JANUAR 2016

Novo leto, nov Polzelan, nova podoba, nove rubrike ...

Novo leto prinaša nova pričakovanja v zasebnem življenju, ustvarjalcem in bralcem Polzelana pa nova pričakovanja v vsebinsko-oblikovni rasti našega občinskega glasila. Želimo in upamo, da se bo zgodilo vse najboljše tako, kot smo si na prehodu leta želeli drug drugemu.

L

etos lahko spet uporabimo lanski naslov uvodnika, takšne ambicije pač imamo.

V uredništvu Polzelana se bomo trudili, da bi bila vsebina glasila čim bolj približana vašim željam. Zato smo že drugič v kratkem življenju občinskega glasila izvedli anketo med vami, da nam bi svetovali, kaj še lahko, po vaših predstavah, izboljšamo ali dopolnimo v Polzelanu.

Za vse odgovore na anketna vprašanja, seveda pa tudi za zelo ugodno oceno glasila kot celote se lepo zahvaljujem.

Nekaj sprememb v letu 2016 v našem glasilu, ki ste nam jih predlagali, smo že sami načrtovali, prejeli pa smo tudi nekaj idej, ki so nove in jih bomo uresničili pri našem delu skozi tekoče leto.

Seveda bo Polzelan v osnovi ostal občinsko glasilo, ki vas bo podrobno informiralo o dogajanjih v Občini Polzela in vas tako bolje pripravilo za nekatere vaše dejavnosti v vašem zasebnem življenju in na področju družbenega ter tudi političnega življenja v občini.

Zaradi te pomembne vloge glasila med občani je občinski svet občine izglasoval, da je Polzelan za vsa gospodinjstva v občini brezplačen.

Seveda za širšo informiranost občanov obstaja še veliko drugih tiskanih medijev, elektronskih informacij, televizija, radio ..., ki pa jih je seveda praviloma treba plačati.

Skozi tekoče leto bo imela vsaka posamezna številka Polzelana (11 številk skozi vse leto) med 36 in 40 strani ter dodatno, po potrebi, še uradne objave. Glasilo bo torej letos za štiri strani obsežnejše kot lani. Takšna razširitev nam bo omogočala, da bomo vse aktualne prispevke objavljali tekoče, če bodo le po-

slani do termina, ki ga imamo določenega v dogovoru s tiskarno. Torej se bomo izognili temu, da bi pozno poslane prispevke objavili šele v naslednji številki. To bo veljalo le še za prepozno poslane prispevke.

Naslov rubrike Prispevki bralcev je bil moteč, saj vsebina rubrike ni dovolj odgovarjala naslovu – njeno ime bomo spremenili. Ob začetku izhajanja našega glasila smo imeli v načrtu, da bomo vse prispevke bralcev objavljali v posebni rubriki, pozneje pa se je pokazalo, da je teh prispevkov zelo veliko, in smo jih zato vsebinsko razvrstili po rubrikah. Daleč največ prispevkov bralcev je bilo s področja kulture, turizma in športa. Tako bomo prispevke bralcev objavljali še naprej in zato naslov rubrike Pisma bralcev preoblikovali v rubriko Iz življenja za življenje, in tu bodo v osnovi objavljeni takšni in podobni prispevki, kot smo jih v zadnjem času našli v rubriki Pisma bralcev.

Ker od novega leta ne obstaja več ZKTŠ, ki je zbiral in izhodiščno oblikoval prispevke s tega vsebinskega področja, bo odslej prispevke s turistično vsebino zbiral TIC, vse druge prispevke s področja kulture in športa pa bomo zbirali neposredno na uredništvu glasila.

Skozi preteklo leto ste si na naslovnicah Polzelana ogledali 11 kulturnozgodovinskih spomenikov naše občine. To prakso bomo nadaljevali tudi skozi letošnje leto, čeprav so ti spomeniki v prostoru malo manj opaženi, kot so že objavljeni, a so še vedno pomembni, saj drugače ne bi bili kulturno-spomeniško zaščiteni.

V prihajajočem letu bomo naše glasilo še oblikovno dodelali.

Posebej opaženo je bilo v odgovorih na anketna vprašanja, da podpirate uredniško

politiko, da glasilo ni namenjeno objavljanju prispevkov političnih strank v obliki politično-promocijske vsebine. V času volitev pa se Polzelan ravna po zakonodaji, ki opredeljuje objave politične vsebine v tem obdobju za vse stranke enako, v času volilne kampanje. To pa ste v preteklosti že videli.

V rubriki Gospodarstvo objavljamo tudi prispevke, ki vsebinsko sežejo preko meje občine, vendar imajo vpliv na gospodarske dejavnosti v njej. Tu so mišljeni prispevki zlasti iz splošne gospodarske vsebine in gospodarske zakonodaje, ki nam jih nudi Gospodarska zbornica Slovenije in so njihova interna vsebina ter takšnih prispevkov ni mogoče kupiti v glasilih v prosti prodaji.

Vse prispevke v Polzelanu poskušamo objaviti vsebinsko neokrnjeno. So pa že bili prispevki, ki jih nismo mogli objaviti, saj so izstopali iz vsebinskih okvirov, ki jih je določil občinski svet ali uredništvo Polzelana. Temu ne moremo reči cenzuriranje, je pa treba vsebino Polzelana dati v okvire, ki jih določa ustanovitveni akt Polzelana, in tudi državna zakonodaja.

Navsezadnje je odgovorna oseba Polzelana lahko tudi kazensko odgovorna za objavljeno vsebino v njem. Kljub vsej skrbnosti smo že imeli opravka s Čeferinovo odvetniško pisarno, ki je zastopala subjekt, ki je bil prepričan, da smo ga z objavo našega prispevka oškodovali.

No, končalo se je dobro.

Seveda pa boste lahko še naprej spremljali Polzelana tudi v elektronski obliki na občinski spletni strani in celo njegovo vsebinsko nastajanje.

Dr. Jožef Korber, ������������������������������glavni in odgovorni urednik POLZELAN

3

AKTUALNO

JANUAR 2016

Občinske novice Novo parkirišče ob gradu Komenda

O

bčina Polzela bo za obiskovalce gradu Komenda uredila dodatna parkirišča, saj so obstoječa glede na funkcije, ki jih ima grad, nezadostna. Sočasno je predvidena tudi ureditev prehoda za pešce zaradi zagotavljanja varne povezave gradu Komenda in centra Polzele, a bo zaradi zahtevnejših usklajevanj obdelana kot samostojen načrt. Največji problem namreč predstavlja ureditev prometa, saj je obstoječ dokaj zapleten in ne zagotavlja varnosti vsem udeležencem. Z Občinskim prostorskim načrtom je načrtovana njegova celovitejša preureditev, posledično bi se spremenili gostota in vrsta prometa, pa tudi prometni režim, a je takšna rešitev časovno in finančno oddaljena.

Območje načrtovanega parkirišča leži severno od gradu Komenda ob lokalnih cestah na območju opuščenega gasilskega doma in opuščene manjše kmetije. Obravnavan prostor je del naselbinske dediščine starega jedra naselja Polzela (Polzela – vaško jedro) in vplivnega območja gradu Komenda, znotraj območja je tudi obstoječa kapelica.

Parkirišče je zasnovano v treh terasah, ki so zaradi pobočne lege med seboj ločene z opornimi zidovi. Vsaka terasa se prometno navezuje neposredno na Grajski trg, pešcem pa je namenjen pločnik ob dovozni cesti (prehod s terase na teraso je mogoč samo po pločniku). Vse tri terase bodo namenjene parkiranju, a sta namen parkiranja in število parkirnih mest različna. Na spodnji terasi (P1) bo manjše parkirišče za osebna vozila, ki je prednostno namenjeno gibalno oviranim osebam, saj zaradi strmine zanje ni mogoče zagotoviti ustreznega dostopa od regionalne ceste do graščine.

Tako pa jim bo omogočen vsaj samostojen dostop do centra Polzele, dostop do gradu pa je mogoč samo z avtom ali v spremstvu. Na srednji terasi (P2) bo osrednje parkirišče za osebna vozila z možnostjo dovoza in/ali dostopa do sosednjega zemljišča na severu. Na zgornji terasi (P3) pa bo postajališče oz. parkirišče za avtodome.

Zaradi neposredne bližine gradu Komenda mora biti območje njemu podrejeno, celotna zasnova pa oblikovalsko zadržana, materialno skromna, a vegetacijsko bogata. Oblikovanje je zato preprosto, podreja se okolici, predvsem okoliški kulturni dediščini. Predvidena je dodatna urbana oprema, kot so klopi, koški, stojala za kolesa in informacijska tabla ter funkcionalna in ambientalna razsvetljava. Urbana oprema bo skladna s podobo celotnega območja, izbor pa usklajen s skrbniki kulturne dediščine. Načeloma mora biti čim bolj zadržana in ne sme konkurirati ureditvi okoli gradu, pač pa se ji mora podrejati.

Osvetlitev območja bo v celoti izvedena kot dopolnitev obstoječe javne razsvetljave – prehodi za pešce bodo osvetljeni s predpisanimi visokimi svetilkami, znotraj parkirišč je predvidena osvetlitev z nižjimi svetilkami.

Opisana rešitev predstavlja možnost drugačnega urejanja parkirišč, saj je zasnovana kot odprta zelena površina, ki vzpostavlja kakovostne pogoje za parkiranje, predvsem pa tudi bivanje oz. »sobivanje« avtomobila in pešca. Pomembno je, da se urejanje prometa, seveda

4

POLZELAN

Grafični prikaz novega parkirišča ob gradu Komenda

Rušitev objektov v sklepni fazi

ob nujnem zagotavljanju varnosti, prilagaja tudi drugim zahtevam prostora. Območje že obnovljenega kulturnega spomenika – gradu Komenda – zahteva takšen pristop.

Trenutno se končuje rušitev obstoječih objektov (gasilski dom, gospodarsko poslopje in stanovanjska hiša) razen kapelice, v nadaljevanju pa sledi izgradnja parkirišč. Dela bodo predvidoma končana še letos. ���������������������������������������������������������������������������������������������������Magda Cilenšek

JANUAR 2016

AKTUALNO

Občina Polzela za gasilce 101.600 evrov

N

a gradu Komenda so v ponedeljek, 25. januarja 2016, župan Občine Polzela Jože Kužnik, predsednik Gasilske zveze Žalec Edvard Kugler in v imenu Prostovoljnega gasilskega društva Polzela Ivan Kotnik, Andraž nad Polzelo David Zabukovnik in Ločica ob Savinji Bojana Žibret podpisali pogodbo o opravljanju javne gasilske službe na območju Občine Polzela v letu 2016.

S pogodbo so podpisniki določili vsebino, obseg, način opravljanje službe, financiranje in druge pogoje za delovanje javne gasilske službe na območju Občine Polzela.

V pozdravnem nagovoru je župan Jože Kužnik povedal, da so gasilci ena izmed optimističnih stvari našega vsakdana. Na njih je namreč mogoče računati v vsaki situaciji in ob vsaki priložnosti, da bodo priskočili na pomoč. Zahvalil se je gasilcem vseh treh društev in Gasilski zvezi Žalec za opravljeno delo ter dobro sodelovanje in izrazil prepričanje, da bo tako tudi v prihodnje. Vsi predsedniki prostovoljnih gasilskih društev v občini so pohvalili zelo dobro in usklajeno medsebojno sodelovanje z občino in gasilsko zvezo.

Za dejavnost društev, GZ Žalec, investicije in za zavarovalne premije bo v tem letu iz proračuna Občine Polzela namenjenih 101.600 evrov, od tega največ za sofinanciranje nabave gasilskega vozila za PGD Ločica ob Savinji, ki je bilo lani predano namenu.

Med podpisom pogodbe na gradu Komenda

Predsednik Gasilske zveze Žalec Edvard Kugler se je zahvalil za uspešno sodelovanje z društvi, občinskim poveljstvom in občino ter v imenu zveze tudi podpisal pogodbo. Besede zahvale je vsem gasilcem in občini izrazil tudi poveljnik občinskega poveljstva Lado Košec. ����������������������������������������������������������������������������������������������������� Jerneja Svetko

V pripravah na zimsko službo

Č

eprav nam letošnja zima s snegom za zdaj še prizanaša, smo v Občini Polzela z zimsko službo v polni pripravljenosti.

Zimsko vzdrževanje je ena izmed najtežjih nalog vzdrževanja prometne infrastrukture. Zimske razmere nastopijo takrat, ko je zaradi snega, poledice in drugih vremenskih pojavov (sodra, žled, megla, snežni zameti), značilnih za zimsko obdobje, potek prometa prilagojen tem razmeram. Zimska služba zagotavlja nemoteno delo in bivanje, delovanje najrazličnejših institucij (šolstvo, zdravstvo …), zagotavlja splošno varnost in še zlasti izboljšuje prometno varnost.

Za uspešno izvajanje zimske službe je treba dobro poznati mehanizme in pogoje nastajanja zimskih padavin in drugih zimskih pojavov, tehnične elemente prometne infrastrukture, vrsto in zmogljivost zimske mehanizacije, materiale za preprečevanje poledice, taljenje snega in ledu, pomen informiranja izvajalcev javne službe in udeležencev v prometu, dobro načrtovanje predhodnih aktivnosti, izvajanje zimske službe in aktivnosti po končanem zimskem obdobju. Pri izvajanju zimske službe je treba upoštevati določila veljavnih zakonskih aktov Republike Slovenije in direktive ter uredbe Evropske unije.

Občina Polzela je na svojem področju zadolžena za izvajanje zimske službe na kategoriziranih lokalnih cestah in javnih poteh. Tako kot v preteklem letu je organizacijska struktura za opravljanje aktivnosti z naslova zimskega vzdrževanja sestavljena iz ekipe režijskega obrata Občine Polzela in pogodbenih izvajalcev. Vsi skupaj skrbijo, da je v zakonskem obdobju izvajanja zimske službe, ki traja od 15. novembra tekočega do 15. marca prihodnjega leta, poskrbljeno za zagotavljanje prevoznosti cest in varnega prometa v zimskih razmerah, ko je zaradi zimskih pojavov lahko ogrožen normalen potek prometa. Po zakonskih normativih je prevoznost na lokalnih cestah zagotovljena, če višina

Občina Polzela zimsko službo opravlja tudi z dvema lastnima traktorjema.

snega ne presega 15 centimetrov, promet pa je mogoč z uporabo zimske opreme vozil.

V Občini Polzela se bomo trudili, da bo delo opravljeno pravočasno in kakovostno ter skladno z zakonodajo. Vsem občankam in občanom želimo varno vožnjo ter strpnost in potrpežljivost v cestnem prometu. ���������������������������������������������������������������������������������������������������� Matjaž Murgelj POLZELAN

5

AKTUALNO

JANUAR 2016

Državni prostorski načrt za 3. razvojno os sprejet predvidoma konec leta

M

inistrstvo za okolje in prostor (MOP) in Ministrstvo za infrastrukturo (MzI) sta v petek, 8. januarja 2016, na svojih spletnih straneh objavila stališča do pripomb in predlogov, ki so bili podani v času javne razgrnitve osnutka državnega prostorskega načrta (DPN) za državno cesto med avtocesto A1 in Velenjem, ki je potekala junija in julija 2015.

s spremenjenimi rešitvami. Javna seznanitev bo organizirana v vseh štirih občinah.

Predlog DPN bo, v skladu z noveliranim terminskim planom, pripravljen za sprejem na Vladi decembra 2016. �������������������������������������������������������������������������������������������������������� Angelca Kunšič

Predstavniki MOP, MzI in Darsa so se v petek, 8. januarja 2016, sestali z župani občin Braslovče, Šmartno ob Paki, Polzela in Velenje, jim predali stališča do pripomb in predlogov ter se pogovorili o nadaljevanju priprave DPN. Stališča do pripomb in predlogov so objavljena tudi na spletnih straneh občin Braslovče, Šmartno ob Paki, Polzela in Velenje, v tiskani obliki pa dostopna na vseh štirih občinah.

Javni razpis Ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva ter podeželja v Občini Polzela v letu 2016

Na podlagi upoštevanja pripomb in predlogov se že načrtujejo precej obsežne optimizacije trase, priključkov in spremljajočega objekta. V izdelavi so dodatne strokovne podlage – poleg sprememb idejnega projekta in njegove recenzije tudi novelacija geodetskih podlag, revidirana analiza tveganja za onesnaženje vodnega telesa podzemne vode, novelacija presoje prometne varnosti, ocena kakovosti zraka in ocena obremenitve s hrupom, elaborat sanacije namakalnih sistemov.

Ena izmed strokovnih podlag je tudi opredelitev posledic izgradnje državne ceste na ekonomičnost kmetijske proizvodnje prizadetih kmetijskih gospodarstev in proučitev možnosti ohranitve kmetijskih proizvodnih kapacitet, vključno z izdelavo ekspertnega mnenja glede možnih posledic za samooskrbo države.

Občina Polzela objavlja javni razpis za dodelitev nepovratnih finančnih sredstev za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva ter podeželja v Občini Polzela za leto 2016. Sredstva v višini 7500 EUR se dodelijo za naslednje ukrepe: 1. pomoč za naložbe v opredmetena ali neopredmetena sredstva na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo (ukrep 1) – 7000 EUR; 2. pomoč za plačilo zavarovalnih premij (ukrep 4) – 500 EUR.

Ker bodo zaradi upoštevanja pripomb in predlogov, podanih v javni razgrnitvi, rešitve v predlogu DPN precej spremenjene, bo MOP skupaj z MzI in Darsom v prvi polovici julija 2016 pripravil javno seznanitev

Vloge morajo biti oddane na naslov Občine Polzela najpozneje do 29. februarja 2016.

Javni razpis za sofinanciranje malih komunalnih čistilnih naprav na območju Občine Polzela

Javni razpis za sofinanciranje programov društev v letu 2016

Občina Polzela objavlja javni razpis za sofinanciranje nakupa in vgradnje malih komunalnih čistilnih naprav (individualnih ali skupinskih), velikosti do 50 populacijskih ekvivalentov.

Do nepovratnih sredstev so upravičene fizične osebe s stalnim prebivališčem v Občini Polzela in pravne osebe s sedežem v Občini Polzela, za obstoječe stanovanjske objekte in druge objekte, ki odvajajo odpadne fekalne vode.

Všina dodeljenih sredstev za sofinanciranje za posamezno enoto bo znašala do 100 % upravičenih stroškov, vendar ne več kot 1000 evrov na enoto, v primeru skupne čistilne naprave pa za prvo enoto 1000 evrov, za vsako dodatno enoto pa največ dodatnih 500 evrov.

Celoten javni razpis je objavljen na spletni strani Občine Polzela, www.polzela.si, v rubriki RAZPISI IN OBJAVE. Razpis je odprt do 31. decembra 2016 oziroma do porabe sredstev.

6

POLZELAN

Celotno besedilo javnega razpisa in vsa razpisna dokumentacija sta objavljena na spletni strani http://www.polzela.si/ v rubriki RAZPISI IN OBJAVE.

Občina Polzela objavlja javni razpis za vrednotenje in sofinanciranje programov kulturnih društev, programov na področju turizma in projektov preostalih društev, organizacij in združenj v Občini Polzela v letu 2016.

Občina bo sofinancirala redno dejavnost registriranih društev, organizacij in združenj ter akcije, prireditve oziroma projekte upravičencev, ki so pomembni za lokalno in širše okolje, in sicer za: • ljubiteljsko kulturno dejavnost v Občini Polzela v višini 10 100 EUR, • društva na področju turizma v Občini Polzela v višini 3200 EUR, • druga društva, organizacije in združenja v Občini Polzela v višini 40 400 EUR. Celotno besedilo javnega razpisa in vsa razpisna dokumentacija sta objavljena na spletni strani Občine Polzela, www.polzela.si, v rubriki RAZPISI IN OBJAVE. Vloge morajo biti oddane na naslov Občine Polzela najpozneje do 12. februarja 2016.

AKTUALNO

JANUAR 2016

Vizija delovanja Turističnoinformacijskega centra Polzela

O

d 1. januarja 2016 na gradu Komenda deluje Turističnoinformacijski center Polzela. Deluje v sklopu občinske uprave Občine Polzela, skrbel pa bo za razvoj turizma v Občini Polzela in za promocijo občine.

Glede na to, da v občini ni nočitvenih kapacitet, bo poudarek predvsem na enodnevnem turizmu. Potencial za njegov razvoj je namreč precejšen. Ob primernem pristopu bo Občina Polzela postala tudi turistom prijazna občina. Že zdaj ponudba vodenih ogledov obsega paleto znamenitosti: grad Komenda, cerkev sv. Marjete, park in zunanjost graščine Šenek s kapelico sv. Florjana, muzejsko zbirko starih traktorjev, Cajhnov kozolec s starim kmečkim orodjem, zbirko šaljivih glinenih figuric, cerkev sv. Križa na Gori Oljki s podzemnim svetiščem. Letos pa smo naboru znamenitosti dodali še sobo Neže Maurer in stalno razstavo Darike Pavletič Lorenčak (na gradu Komenda), mavzolej družine Pongratz na Šeneškem pokopališču na Polzeli in spominsko ploščo ameriškim letalcem v Andražu. Večji poudarek bo dan Suverenemu malteškemu viteškemu redu, saj je materialna dediščina njihovega delovanja v slovenskem prostoru ohranjena v našem kraju v župnijski cerkvi sv.

Marjete, ki je bila komendatorska cerkev, in v cerkvi na Gori Oljki, ki je predstavljala pomembno romarsko točko. K ponudbi bodo dodane novosti, kot na primer »Srednjeveški dan na gradu Komenda« s kulinaričnim doživetjem. V ponudbo bodo vključeni spominki Občine Polzela, ki bodo turistom cenovno dostopni in praktični.

Prostori TIC Polzela

Da bo ponudba popolna in javno predstavljena karseda najbolje, bo treba sodelovati in se povezovati na vseh področjih. Sodelovali bomo z okoliškimi zdravilišči in termami, ki v svojo ponudbo animacije za goste vključujejo enodnevne izlete po okolici, povezali se bomo z drugimi turističnoinformacijskimi centri, sodelovali z osnovnnimi šolami, turističnimi agencijami, lokalnimi ponudniki …

Za vsakega naključnega obiskovalca Občine Polzela pa je pomemben tudi odpiralni čas TIC-a. Grad Komenda s celodnevnim časom odprtosti ne bo sameval. Na Občini Polzela smo prepričani, da bo grad tudi s tem na novo zaživel, še posebno poleti, ko bo goste ob sobotah na grajskem dvorišču sprejemal kakšen »član malteške rodbine«. ����������������������������������������������������������������������������������������������������Alenka Kočevar

Kdaj in kako izobesimo slovensko zastavo?

Č

edalje manj je stanovanjskih hiš, na katerih je ob državnih praznikih izobešena slovenska zastava. Ker je pred nami državni praznik, 8. februar, je to tudi priložnost, da občanke in občane pozovemo, naj zastavo izobesijo, in sicer da jo izobesijo pravilno. Pravila glede izobešanja zastav so dokaj kompleksna in določena v zakonu. Občanom v pomoč povzemamo njegove določbe glede izobešanja slovenske zastave med državnimi prazniki.

Zastava se praviloma izobesi na dan pred praznikom in se umakne naslednji dan po prazniku oziroma prvi delovni dan po prazniku, lahko pa je stalno izobešena, ko gre za označevanje poslopij, v katerih so sedeži ministrstev ali drugih državnih organov ali organov lokalnih skupnosti.

Pozorni moramo biti na pravilno postavitev. Ko je zastava izobešena na navpičnem, poševnem ali vodoravnem drogu, morajo biti barve zastave razporejene od zgoraj navzdol po naslednjem vrstnem redu: bela, modra, rdeča, grb pa mora biti – gledano od spredaj – na levi strani zastave v levem zgornjem kotu ob drogu. Ko je zastava izobešena navpično na drogu, položena ali se jo nosi v vodoravni legi, mora biti – gledano od spredaj – bela barva na levi strani in grb v levem zgornjem delu zastave. Vedno moramo poskrbeti tudi, da z zastavami ravnamo spoštljivo in da zastava ni poškodovana ali dotrajana.

Slovensko zastavo izobešamo ob naslednjih praznikih: • 8. februar – Prešernov dan oz. slovenski kulturni praznik, • 27. april – dan upora proti okupatorju, • 1. in 2. maj – praznik dela, • 25. junij – dan državnosti, • 17. avgust – združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom (ni dela prost dan), • 15. september – dan vrnitve Primorske k matični domovini (ni dela prost dan),

Vir: http://www.slovenijanadlani.si/.

• •

23. november – dan Rudolfa Maistra (ni dela prost dan), 26. december – dan samostojnosti in enotnosti.

Slovenske zastave ne izobešamo na naslednje praznike in dela proste dneve: • 1. in 2. januar – novo leto, • 1. november – dan spomina na mrtve, • velikonočna nedelja in ponedeljek, • binkoštna nedelja, • 15. avgust – Marijino vnebovzetje, • 31. oktober – dan reformacije, • 25. december – božič.

Zastava RS je lahko izobešena tudi ob različnih pomembnih dogodkih – prireditvah, srečanjih, javnih shodih, športnih, kulturnih in drugih tekmovanjih, ob praznikih lokalnih skupnosti,… ����������������������������������������������������������������������������������������������������Alenka Kočevar POLZELAN

7

AKTUALNO

JANUAR 2016

Iz Upravne enote Žalec Zdravstveno varstvo vojnih veteranov po 1. januarju 2016

G

lede na aktualnost teme obveščamo vojne veterane, da je bil decembra 2015 objavljen Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za obdobje dveh let, ki je za leto 2016 določil spremenjene pogoje za priznanje pravice do dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja vojnih veteranov. Zakon se je začel uporabljati 1. januarja 2016.

dodatek. Vsi preostali vojni veterani, ki sicer izpolnjujete prej navedene formalne pogoje (status veterana in starost 55 let) po Zakonu o vojnih veteranih, to ste predvsem zaposleni, samozaposleni, tisti, ki ne prejemate taksativno naštetih pokojnin po zakonu, ali tisti, ki niste v evidenci brezposelnih oseb, pa morate za priznanje te pravice izpolnjevati tudi pogoje za pridobitev veteranskega dodatka.

Morda velja v uvodu spomniti tudi, kaj mora oziroma je morala izpolnjevati oseba za priznanje statusa vojnega veterana. Vojni veteran je oseba, ki je v vojni ali vojaški agresiji na Republiko Slovenijo opravljala vojaške obveznosti za obrambo Republike Slovenije. Za status in pravice vojnega veterana lahko zaprosi tudi oseba, ki je v vojni ali vojaški agresiji na Republiko Slovenijo v policijskih enotah opravljala naloge s področja varnosti Republike Slovenije, in oseba, ki je bila na podlagi odločitve pristojnega organa ali poveljstva v skladu s predpisi neposredno vključena v oborožen odpor. Vloge za pridobitev predmetnega statusa kot tudi pravic s tega naslova stranke vložite na Upravni enoti Žalec.

Na Upravni enoti Žalec lahko pravico do dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja uveljavljate vojni veterani na podlagi vašega pisnega zahtevka. Če izpolnjujete zakonske pogoje in ste upravičeni do prej navedenega zavarovanja, vam bomo na upravni enoti izdali odločbo. Pravica do plačila zdravstvenih storitev (dopolnilno zdravstveno zavarovanje) bo upravičencem zagotovljena od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve.

Zakon o vojnih veteranih sicer določa splošne formalne pogoje za uveljavitev pravice do dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, in sicer priznan status vojnega veterana in dopolnjena starost 55 let ali ugotovljena trajna popolna izguba delovne zmožnosti.

Pravico do dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja imate v letu 2016 vojni veterani, ki ste dopolnili starost 55 let ali je pri vas nastala trajna popolna izguba delovne zmožnosti, če: • prejemate veteranski dodatek ali izpolnjujete pogoje za pridobitev veteranskega dodatka (osnova za veteranski dodatek je tudi v letih 2016 in 2017 v višini 497,15 evra na družinskega člana) ali • ste prijavljeni v evidenco brezposelnih oseb po predpisih o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, ne glede na višino denarnega nadomestila z naslova brezposelnosti ali • ste uveljavili pravico do poklicne, predčasne, starostne ali invalidske pokojnine v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, in sicer ne glede na višino pokojnine.

Opozorili bi vas radi, kot izhaja že iz zgoraj navedenega besedila, da se spremembe nanašajo izključno na tiste osebe oziroma vojne veterane, ki ste upokojeni ali prijavljeni na Zavodu RS za zaposlovanje, s tem da vam za priznanje pravice do dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ni treba več izpolnjevati pogojev za veteranski

Veteranske organizacije so svojim članom v vednost po pošti posredovale obrazce za uveljavljanje predmetne pravice. Vendar žal ugotavljamo, da na podlagi posredovanih obrazcev, na upravni enoti želite uveljaviti to pravico tudi mnogi člani veteranskih organizacij, ki še sploh ne izpolnjujete prej navedenih formalnih pogojev po Zakonu o vojnih veteranih. Pri tem še posebej opozarjamo, da vsem tistim vojnim veteranom, ki imate pravico do zdravstvenega varstva že priznano in se premije zavarovalnicam že izplačujejo iz proračuna RS, novih vlog na upravni enoti v letu 2016 ni treba vlagati.

Vloge za uveljavitev pravic vojnih veteranov so dostopne na spletni strani državnega portala e-uprava: https://e-uprava.gov.si ali na spletnih straneh Upravne enote Žalec: http://www.upravneenote.gov.si/zalec/ pod rubriko »obrazci Upravne enote Žalec« ali v sprejemnem prostoru na Upravni enoti Žalec.

Kot zanimivost naj povemo, da smo na Upravni enoti Žalec v decembru in januarju prejeli skoraj 400 tovrstnih zahtevkov.

Morebitna dodatna vprašanja ali informacije lahko dobite tudi osebno pri uslužbencih Upravne enote Žalec in na tel. št. 03/713 51 56, 03/713 51 52 ali 03/713 51 20 ali nam pišete na e-naslov ue.zalec@gov.si. ������������������������������������������������������������������������������������������������������� Simona Stanter

OD TIŠINE DO GLASBE Jure Ivanušič, Marko Vezovišek

Glasbena monokomedija

Zgodovino glasbe, komponiranje, problematiko plagiatov in razne glasbene posebnosti boste spoznali na čisto drugačen, anekdotičen način.

sobota, 27. 2. 2016, ob 19.30 Abonma gledaliških komedij »NASMEJMO SE!« in izven Od tišine do glasbe – SiTi Teater Prodaja vstopnic: TIC Polzela – grad Komenda, 03/703 32 28

8

POLZELAN

AKTUALNO

JANUAR 2016

Iz Centra za socialno delo Žalec Očetovski dopust po 1. januarju 2016

Z

akon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih po novem določa, da ima oče od 1. 1. 2016 dalje pravico do očetovskega dopusta v trajanju 70 koledarskih dni.

20 dni očetovskega dopusta je plačanega, saj država zagotavlja očetovsko nadomestilo. Za preostalih 50 dni pa država zagotavlja plačilo prispevkov za socialno varnost od minimalne plače.

Prvih 15 dni dopusta mora oče izrabiti do šestega meseca otrokove starosti. Od 1. 1. 2016 pa ima oče pravico do dodatnih pet dni plačanega očetovskega dopusta, ki ga oče izrabi v strnjenem nizu po koncu starševskega dopusta, najpozneje pa do konca otrokovega prvega razreda osnovne šole. Preostalih 50 dni, za katere so plačani prispevki le za socialno varnost, oče lahko izrabi do otrokovega tretjega leta starosti.

Nova ureditev ureja drugačen način koriščenja očetovskega dopusta.

Skrajšal se je neplačani del v korist plačanih dni dopusta.

Nova ureditev velja za vse očete novorojenčkov, ki prvič uveljavljajo pravico do očetovskega dopusta (vloge, vložene po 1. 1. 2016).

Do dodatnih pet dni plačanega očetovskega dopusta pa so upravičeni tudi očetje otrok, mlajših od treh let, ki še niso uveljavljali ali niso v celoti izkoristili neplačanega očetovskega dopusta. Zakonski pogoj za koriščenje pravice do neplačanega očetovskega dopusta je namreč otrokova starost tri leta, kar pomeni, da lahko dodatnih pet dni plačanega dopusta uveljavljajo očetje otrok, ki so na dan oddaje vloge mlajši od treh let. To so očetje, ki imajo v odločbi priznano pravico do neplačanega očetovskega dopusta in niso izkoristili več kot 50 dni neplačanega očetovskega dopusta, ali očetje, ki lahko pravico do neplačanega očetovskega dopusta še zahtevajo z vlogo, pri čemer je meja otrokove starosti manj kot tri leta. Pojasnjujemo, da ta ureditev velja ne glede na to, kaj so očetje v prejšnji vlogi »označili« glede neplačanega očetovskega dopusta.

Za tiste očete, ki imajo otroka starejšega od treh let, pa nova ureditev ne velja, saj pravice do neplačanega dopusta, ki se je zdaj

delno preoblikovala v plačani dopust, nimajo več oziroma je ne morejo uveljavljati.

Dodatnih pet dni plačanega očetovskega dopusta po novi ureditvi lahko koristijo očetje, dokler otrok še ni končal prvega razreda osnovne šole.

Očetovski dopust se uveljavlja na centru za socialno delo z vlogo.

Center prizna pravico do očetovskega dopusta z odločbo. V vlogi še ni treba navesti datumov izrabe za dodatnih pet plačanih dni, ki jih oče porabi v strnjenem nizu. Po izrabi oče sporoči datume na center za socialno delo zaradi izplačila nadomestila.

Primeri situacij, ko lahko oče koristi pet dni plačanega dopusta po novi ureditvi:

Primer 1: novorojenček, oče prvič uveljavlja pravico do očetovskega dopusta (vloge, vložene po 1. 1. 2016).

Primer 2: otrok je rojen leta 2013, oče je v letu 2013 uveljavljal zgolj 15 dni plačanega očetovskega dopusta in mu je bilo odločeno v odločbi samo o plačanih 15 dneh očetovskega dopusta. Po 1. 1. 2016 lahko oče do otrokovega dopolnjenega tretjega leta starosti uveljavlja še pet dni plačanega in 50 dni neplačanega očetovskega dopusta.

Primer 3: otrok je rojen leta 2013, oče je v letu 2013 uveljavljal 15 dni plačanega očetovskega dopusta in 75 dni neplačanega očetovskega dopusta in mu je bilo o obojem odločeno v odločbi. Oče, ki je izkoristil več kot 50 dni neplačanega očetovskega dopusta, ne more uveljaviti dodatnih pet dni plačanega očetovskega dopusta po 1. 1. 2016, če pa je izkoristil manj kot 50 dni, pa lahko do otrokovega dopolnjenega tretjega leta starosti zahteva koriščenje očetovskega dopusta v obliki pet dni plačanega dopusta.

Vir: spletna stran Ministrstva za delo, družino, ��������������������������������������������������������� socialne zadeve in enake možnosti RS.

V Občinski knjižnici Polzela bomo v četrtek, 11. 2. 2016, ob 13. uri odprli vrata sobe Neže Maurer, častne občanke Občine Polzela.

Bodite zraven.

Prijazno vabiva Jolanda Železnik, Jože Kužnik, direktorica Medobčinske splošne knjižnice Žalec župan Občine Polzela

POLZELAN

9

GOSPODARSTVO

JANUAR 2016

Kaj se gospodarskega dogaja v Sloveniji V prodaji prvi izdelki iz linije naravnih nogavic Nabis’ Wear

N

a Polzeli vidimo uspešno prihodnost v večji proizvodnji izdelkov z večjo dodano vrednostjo.

Skupaj s prodajno spletno stranjo polzela.nabis.com sta na trg prišla nova izdelka iz proizvodnje Tovarne nogavic Polzela: nogavice Nabis’ Wear Zlata lastovka in nogavice Nabis’ Wear Comfort.

Nova blagovna znamka Polzele Nabis’ Wear predstavlja vračanje naprednega, urbanega človeka k naravi v vsem njenem prestižu. Poleg najizvrstnejših materialov, ki nam jih lahko da samo mati narava, predstavlja tudi udobje bivanja v modernem svetu.

Nogavice Nabis’ Wear Zlata lastovka in Nabis’ Wear Comfort so kot prvi izdelki v liniji Nabis’Wear narejene iz materialov, ki so 100-odstotno naravni, brez strupenih barvil ali kemičnih dodatkov, kot so fitofarmacevtska sredstva in umetna gnojila pri pridelavi v konvencionalnem tekstilu. Ljudem, ki cenijo ekologijo, naravo, svoje zdravje, lepoto in udobje, izdelka prinašata možnost izbire.

Predsednik uprave Tovarne nogavic Polzela Marko Klemenčič je povedal, da želi Polzela z blagovno znamko Nabis’ Wear iti v korak z razvojem izdelkov iz naravnih materialov ter hkrati ustvarjati večjo dodano vrednost. Dodal je, da se podjetje že nekaj časa pripravlja na povečanje proizvodnje nogavic s posebnimi funkcionalnimi lastnostmi, kot so medicinske, preventivne medicinske nogavice, nogavice za no-

sečnice, za sladkorne bolnike, kompresijske nogavice za športnike ipd.

V ta segment spadajo tudi nogavice iz nove naravne preje v liniji Nabis’ Wear. Nogavice iz konoplje pa so tudi plod povezave med slovenskimi proizvajalci konoplje, centri znanja in Tovarno nogavic Polzela kot proizvajalko končnega izdelka z uporabo najbolj razširjene industrijske rastline. V preji iz mešanice konoplje in bombaža poskušamo najti simbiozo med tradicijo, funkcionalnostjo in naravnimi materiali, pravi Klemenčič. »Z novo spletno prodajo na strani nabis.polzela.com želimo nagovoriti ljudi po vsem svetu in ponesti tradicijo nogavičarstva ter kakovosti v svet. Začeli smo s spletno trgovino blagovne znamke Nabis’ Wear.

Temu sledijo še izbrani izdelki preostalih nogavic. Ne glede na težke razmere, v katerih je Polzela še vedno, nismo pozabili na razvoj in sodobne oblike trženja, saj samo z novimi, svežimi, inovativnimi izdelki in prepoznavnostjo lahko podjetje vzdržno oz. pozitivno posluje v prihodnosti,« še dodaja Klemenčič.

V liniji Nabis’ Wear prvi dve vrsti nogavic Nabis’ Wear Zlata lastovka so nogavice, namenjene poslovnim moškim in ženskam, ki sta jim zdravje ter dobro počutje na prvem mestu.

Z nošenjem teh nogavic bodo zase odlično poskrbeli, medtem ko se posvečajo svojemu delu. Nogavice Nabis’ Wear Zlata lastovka v tanjši izvedbi namreč vplivajo na prijetno ugodje stopal.

Nogavice Nabis’ Wear Comfort so namenjene nošnji v prostem času. Še posebno primerne so za športne dejavnosti, saj imajo izjemne termodinamične lastnosti. S svojo sposobnostjo uravnavanja temperature vplivajo na to, da se noga ne poti, in nogavice ne oddajajo neprijetnega vonja.

Organska mešanica dveh naravnih vlaken biokonoplje in biobombaža združuje moč narave, kar zelo pozitivno vpliva na kožo. Nogavice ne vsebujejo škodljivih barvil ali drugih škodljivih kemičnih sredstev, zato jih posebno priporočamo ljudem, ki imajo težave z občutljivo kožo ali alergijami. Poleg tega imajo nežen oprijem in tanek nemoteč šiv. V stopalu, peti in prstih so posebej ojačane, kar pri večjih obremenitvah preprečuje nastanek otiščancev in žuljev.

Skupaj z novima izdelkoma na trgu se rojeva tudi nova podoba podjetja in prisotnosti na globalnem trgu s pomočjo spletnega trženja. Prav prodajna spletna stran nabis.polzela.com je zametek celovite prenove blagovne znamke Polzela.

Prvi dve vrsti nogavic Nabis`Wear 10

POLZELAN

������������������������������������������������������������������������ Polzela, Tovarna nogavic, d.d.

JANUAR 2016

GOSPODARSTVO

Industrijski preporod: Ne le krožno, ampak konkurenčno krožno gospodarstvo

V

eč kot 70 udeležencev je na 2. strateški konferenci Slovenija 5.0 razpravljalo o financiranju industrijskih projektov z evropskimi sredstvi, digitalizaciji industrije, pa tudi pametni specializaciji. Dogodek je organizirala Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) v sodelovanju z informacijsko pisarno Evropskega parlamenta v Sloveniji.

Generalni direktor GZS mag. Samo Hribar Milič je uvodoma spregovoril o lani začetem projektu na GZS, programu 118.000 delovnih mest – v izvozu, turizmu, številna tudi povezana z infrastrukturo. Takrat, kot je povedal, so to številni posamezniki pospremili s kritikami, da gre za infrastrukturo 19. stoletja. Pri tem gre za predsodke, ki izvirajo iz nerazumevanja, kaj sodobna industrija potrebuje. Ta sicer res pomeni le dobrih 20 % BDP, vendar »daje kruh več kot polovici slovenskih storitev«. Hribar Milič je izrazil željo, da bo slovenskemu gospodarstvu, katerega hrbtenico predstavlja industrija, tudi z »našimi prizadevanji uspelo ohraniti vitalnost, dinamičnost in poslovno uspešnost«.

Klemen Žumer, vodja informacijske pisarne Evropskega parlamenta v Sloveniji, je izpostavil ključni pomen industrije za evropsko gospodarstvo. Industrija predstavlja več kot 80 % evropskega izvoza, 80 % zasebnih raziskav in inovacij ter zagotavlja visoko kvalificirana delovna mesta. Vendar pa je gospodarska kriza povzročila padec proizvodnje za 15,1 % BDP in izgubo več kot treh milijonov delovnih mest. To je tudi razlog, da se Evropski parlament zavzema za t. i. industrijski preporod.

Cilj industrijske politike EU je okrepiti konkurenčnost evropske industrije, tako da bi ta lahko ohranila svojo vlogo gonilne sile trajnostne rasti in zaposlovanja v Evropi.

Predsednik GZS in predsednik strateške skupine Slovenija 5.0 Marjan Mačkošek je v nadaljevanju spregovoril o ključnem strateškem dokumentu GZS, Manifestu industrijske politike (MIP) in nujnosti, da do leta 2020 poskušamo zvišati dodano vrednost v najmočnejših slovenskih industrijskih panogah na 80 % povprečja EU, kar pomeni realen dvig za dve odstotni točki na leto. GZS ima cilj uresničiti vsaj deset predlogov iz MIP do oktobra 2016, ko bo 11. Vrh slovenskega gospodarstva. Nujno je ozavestiti predvsem splošno, pa tudi poslovno javnost o pomenu industrijskega preporoda v Sloveniji in EU, s tem pa tudi o pomenu in učinkih izboljšanja poslovnega okolja ter intenzivnejšega razvoja industrije.

Predsednik uprave SID banke mag. Sibil Svilan je izpostavil, da je do leta 2030 potrebna dejanska sprememba industrije v smeri krožnega gospodarstva. Krožno gospodarstvo zahteva raziskave in inovacije, potrebne za konkurenčnost in uspešnost evropske industrije. Le tako se bodo ustvarjale nove poslovne priložnosti, ki bodo privabile zasebno in javno financiranje. Kot je dejal, je Naložbeni plan za Evropo eden izmed načinov za povečanje investicij, in s tem gospodarsko rast v Evropi. Evropska komisija želi ustvariti za 315 milijard EUR javnih in privatnih investicij v obdobju 2015–2017. Ključna problema pri financiranju industrijskih projektov, ki jih SID banka zaznava, sta problem kakovostne tehnične in finančne priprave projektov, saj SID banka ne more prevzeti vloge tehnične priprave projektov, lahko pa začenja prevzemati vlogo svetovalca in povezovalca pri projektih, še posebno v finančnem kontekstu, ter problem povezovanja s sredstvi in iniciativami v EU. Predvsem pa je mag. Sibil Svilan poudaril, da v tem hipu primanjkuje projektov.

Sektorji so preteklost, trg deluje drugače, je povedal dr. Peter Wostner iz Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Spre-

govoril je o oblikovanju strateških razvojno-inovacijskih partnerstev pri vzpostavljanju oz. krepitvi deležnikov v verigah vrednosti ter organiziranju celovite podpore raziskovalni in inovacijski dejavnosti. Pravi, da je prehod od ponudnikov komponent k ponudnikom kompleksnih funkcij na posameznem področju mogoče narediti le skupaj. Za umestitev na globalnih trgih se je treba organizirano povezati, organizirano zastopati interese v tujini in se promovirati. Nova vrednost se ustvarja s prepletom različnih tehnologij in znanj, ki se ciljno uporabijo pri razvoju končnih izdelkov.

Kako spodbuditi preporod evropske kemijske industrije, je pojasnil René van Sloten, izvršni direktor za industrijsko politiko v Ceficu, Svetu evropske kemične industrije. Dejstvo je, da ta industrija izgublja delež na globalnem trgu. Vprašal se je, kako naj evropska kemijska industrija ostane konkurenčna. Med njenimi prednostmi je naštel velik integriran domači trg z močnimi grozdi industrijskih odjemalcev, visoko stopnjo mednarodne usmerjenosti in globalnih omrežij, usposobljeno in motivirano delovno silo in znanstvenike, prilagodljivost globalnemu trgu ter močna prizadevanja za inovacije. Predvsem pa je poudaril, da bo krožno gospodarstvo uspešno le, če bo hkrati konkurenčno.

Igor Zorko, podpredsednik UO GZS in predsednik UO Združenja za informatiko in telekomunikacije, je spregovoril o bodoči digitalizaciji gospodarstva. Meni, da nas čakajo usmeritev v uporabnika, povezovanje slovenskega gospodarstva, države in uporabnikov, podpora Sloveniji referenčni državi za digitalno EU, digitalna partnerstva (združenj in zbornic, države, raziskovalcev …) ter podpora inovacijam, novim rešitvam in spremembam. Prvič je povzel tudi informacije s še svežega obiska vladne in gospodarske delegacije v ZDA in postregel z novimi informacijami, primeri ter izzivi svetovne digitalizacije in priložnostmi Slovenije in naših podjetij v primeru vzpostavitve partnerstev z Američani. Kot je poudaril, vodilna svetovna informacijska podjetja vedno iščejo nove modele poslovanja. Obenem pa jih je zelo strah, saj je konkurenca številnih manjših digitalnih podjetij v svetu čedalje močnejša.

Predsednik GZS Marjan Mačkošek meni, da če bi danes sešteli vse družbe, ki so izšle iz nekdanje Iskre ali nekdanjih Slovenskih železarn, bi hitro ugotovili, da so te danes poslovno in tržno skupaj bistveno močnejše kot nekdanja Iskra in nekdanje železarne. Motor rasti je izvoz, glavnino izvoza pa ustvarijo podjetja iz predelovalnih dejavnosti, skupaj s svojimi partnerji. Slovenija torej že doživlja industrijski preporod. Žal pa to ne bo dovolj, da bo slovenska gospodarska rast, ki temelji na izvozu, še naprej takšna kot zadnji dve leti. Ni aktualno zgolj vprašanje, kakšna bo industrija prihodnosti. Aktualno je tudi vprašanje, kako zagotoviti ustrezne pogoje za nadaljnji industrijski preporod. Na GZS smo projekt, povezan z industrijskim preporodom, poimenovali Slovenija 5.0. Mačkošek je še izpostavil, da danes na globalni ravni tekmujejo države, in ne več posamezne družbe. Meni, da je v Sloveniji še vedno dovolj razuma, ki bo v Manifestu industrijske politike prepoznal njegovo dolgoročnost in neodvisnost od tega, katera politična opcija je na oblasti. Vlado in vse ključne odločevalce v Sloveniji je pozval, naj za svoje vzamejo predloge tistih, ki so se najbolje odzvali na krizo in POLZELAN 11

GOSPODARSTVO ki najbolje poznajo globalne trge, in jih vsi skupaj v Sloveniji korak za korakom, a hitro, končno začnemo tudi uresničevati.

Evropska komisarka za notranji trg, industrijo in podjetništvo Elżbieta Bieńkowska je izpostavila pomen prihodnosti in nadaljnje konkurenčnosti industrije, ki predstavlja motor evropskega gospodarstva.

Dotaknila se je Junckerjevega naložbenega načrta ter spregovorila o nujnosti odprtega in integriranega pristopa do industrije. Potrebnih je manj ovir, več integracije in več priložnosti. Industriji in podjetjem je treba omogočiti, da se modernizirajo in inovirajo. Treba je tudi oblikovati čim bolj prijazno zakonodajno okolje, ki bo opogumljalo podjetja k rasti in ne bo prinašalo nepotrebnih dodatnih obremenitev za podjetja in gospodarstvo. Kot je povedala, naj bi bila kmalu sprejeta Strategija enotnega trga, ki naj bi omogočila izkoriščenje celotnega potenciala enotnega evropskega trga. Če želimo v Evropi resnično uspeti, moramo imeti zelo odprt pristop, ki opogumlja podjetja in poenostavlja poslovno okolje. Vsi moramo sodelovati in biti ambiciozni na evropski, nacionalni in lokalni ravni. Biti moramo partnerji in vzdrževati dialog, je dodala.

Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek je v imenu predsednika vlade dr. Mira Cerarja dejal, da spodbudna gospodarska rast Slovenije kaže, da država ubira pravo pot proti izhodu iz krize. Na tej poti ima posluh za gospodarstvo in ga bo imela tudi v prihodnje. Številne predloge ukrepov, ki so bili lani oblikovani na Vrhu slovenskega gospodarstva, so pri oblikovanju vladnih ukrepov upoštevali. Seveda pa obstajajo še številni izzivi. Vlada ostaja trdna v svoji nameri, da zagotovi boljše možnosti za nastajanje, rast in razvoj podjetij, da vzpostavi stabilnejše in bolj predvidljivo poslovno okolje, konsolidira javne finance ter tako vpliva tudi na večjo konkurenčnost gospodarstva.

Prepričan je, da letošnji 10. Vrh slovenskega gospodarstva ob pravem času opozarja na pomanjkanje razprave o razvoju domače industrije.

Kakšna bo slovenska industrijska prihodnost, je sicer odvisno tudi od zunanjih globalnih dejavnikov in sprememb, vendar bomo ključni akterji zagotavljanja industrijske prihodnosti Slovenije mi sami. Vlada bo še naprej sprejemala ukrepe, pa tudi strukturne reforme, ki bodo pripomogli k ustvarjanju novih delovnih mest in izboljševali konkurenčnost gospodarstva. Slovenska podjetja pa bodo morala biti še naprej inovativna, odprta, fleksibilna ter konstantno v iskanju novih, okolju prijaznih in naprednejših rešitev.

Na treh okroglih mizah, ki so sledile, so gospodarstveniki v interakciji s predstavniki politike opredelili skupaj 12 prednostnih ukrepov, za katere so menili, da so pomembni, realno izvedljivi v kratkem roku enega do dveh let in čim boj konkretni.

12 ključnih ukrepov za industrijski preporod • • • • • • •

Štipendijska politika Izobraževanje kadrov na vseh ravneh, skladno s potrebami delodajalcev Prenos znanja iz akademske sfere v gospodarstvo Digitalizacija industrije Pametno usmerjanje razvojnih sredstev (industrija aktivna v vlogi oblikovanja vsebin razpisov) Okrepljena vloga slovenske diplomacije in okrepitev ponudbe SID banke Racionalizacija obdavčitve stroškov dela – stroški dela naj se s 12

POLZELAN

JANUAR 2016

• •

• • •

postopnim zmanjševanjem v mandatu te vlade izenačijo s povprečjem višjegrajskih držav (nekaj % na leto). Ne pričakujemo, da bomo imeli najbolj liberalen sistem, temveč tak sistem, kot velja za konkurenco.

Davčne olajšave za razvoj in raziskave, osnovna sredstva naj se ohranijo na isti ravni!

Okoljske in energetske dajatve naj se s postopnim zmanjševanjem v mandatu te vlade izenačijo s povprečjem višjegrajskih držav (10 % na leto).

Vse na enem mestu – tako pri prostorski zakonodaji, kot pri privabljanju domačih in tujih investitorjev Večja prožnost trga dela za gospodarstvo, še zlasti pa za javni sektor Spremeniti delovanje javne uprave: sprememba vrednot javnih uslužbencev (usposabljanje), nadzor nad izvajanjem upravnih postopkov, osebna odgovornost javnih uslužbencev, večja povezanost javnih uslužbencev z gospodarstvom, vse s ciljem višje dodane vrednosti v gospodarstvu in s tem v celotni družbi.

Generalni direktor GZS Samo Hribar Milič je 10. Vrh slovenskega gospodarstva sklenil z besedami, da je namen Manifesta industrijske politike sprožiti spremembe v družbi. Zaveda se, da »nam ne bo uspelo vse čez noč. Čez nekaj let bomo še vedno ponavljali, da so dajatve ali neke druge administrativne ovire previsoke v primerjavi s konkurenco.« Današnja razprava je pokazala, da se v gospodarstvu zavedamo, da moramo večji del domače naloge, da svoje delovanje naravnamo na frekvenco najboljših in najbolj odličnih, opraviti sami v podjetjih.

Vendar bo Slovenija dolgoročno konkurenčna in stabilna le, če bomo imeli tudi družbene reforme, ki bodo to omogočile. Naloga Manifesta industrijske politike, strateške skupine Slovenija 5.0 in GZS je, da bomo delovali v tej smeri. Člani Upravnega odbora GZS so se seznanili tudi s pogledi mag. Velimirja Boleta z inštituta EIPF na makroekonomske razmere. Med značilnostmi, ki bodo definirale dogajanje v naslednjem letu, je izpostavil umirjanje prihodnje gospodarske aktivnosti, saj izvozno povpraševanje raste počasneje, domače pa stagnira. Pri tem je opozoril, da »naš avion še vedno leti z enim motorjem, z izvozom«, hkrati pa, da je slabša kupna moč med drugim posledica nezaposlenosti mladih, ki pa jo je povzročila zapostavljenost strokovnega izobraževanja. Krediti podjetjem se še naprej hitro krčijo, krediti prebivalstvu (ta sektor je najmanj zadolžen v EU) pa stagnirajo. Bilance podjetij in prebivalstva se opazno krepijo. V 2016 je možen večji padec aktivnosti (kreditni krč) v razvijajočih se gospodarstvih, predvsem v Braziliji, Turčiji in Maleziji.

Turčija predstavlja v tem trenutku največje tveganje za Slovenijo, saj imamo z njo, izmed omenjenih držav, največjo menjavo. Bole ocenjuje, da bo gospodarska aktivnost v naslednjem letu nekoliko nižja kot letos, cene pa bodo počasi začele naraščati. Glede izkoriščenosti kapacitet računa s tem, da se bodo investicije v opremo, če ne bo prišlo do nepredvidenih dejavnikov, opazneje okrepile. Kar zadeva strateške investicije, je dodal, da je drugi tir izjemno pomemben, da pa evropske zahteve za zmanjšanje strukturnega primanjkljaja bistveno omejujejo možnosti financiranja s strani države.

Gospodarstveniki so v razpravi opozorili, da država čedalje več porabi za svoje tekoče delovanje in čedalje manj investira ter naroča pri gospodarstvu. Tisto, v kar država investira, naj da čim večji multiplikativni učinek. Kritizirali so tudi slabo pripravljenost bank po kreditiranju podjetij in prebivalstva. ��������������������������������������������������������������������������������������������������������Jože Kočevar Vir: Informacije GZS.

KMETIJSTVO

JANUAR 2016

Kmetijstvo Pri opravilih sodelujejo vsi člani družine

C

evzarjeva domačija v Andražu upravičeno velja za eno izmed najlepših. Zgledno urejeno hišo in dvorišče z gospodarskimi poslopji krasi tudi čudovita kapelica. Gospodar Niko in žena Darja sta nas kljub obilici obveznosti prijazno sprejela.

Večini mladih delo na kmetiji ne diši. Kako je pri vas, kako vam je uspelo motivirati sinova?

Z motivacijo ni bilo težav. Andreja delo zanima, saj raste na kmetiji že od malih nog in mu je to tako rekoč prirojeno. Verjetno bo tudi nadaljeval družinsko tradicijo. Matej prav tako rad priskoči na pomoč.

Kateri so vaši ključni izdelki in kako organizirate prodajo?

Osnovna dejavnost je govedoreja. Teleta za pitanje kupujemo iz uvoza, po večini iz Češke in Slovaške. Pitano govedo prodajamo v Italijo in Libanon, nekaj malega tudi v Sloveniji. Odvisno od trenutne cene mesa. Naša dopolnilna dejavnost je sečnja in spravilo lesa, za kar imamo koncesijo približno dve leti. Lastnega gozda imamo 26 ha,

Urejena Cevzarjeva kmetija po domače Blagotinšek Intervju z Nikom Cevzarjem

Vaša kmetija velja za eno izmed največjih in najbolj urejenih v Občini Polzela in širše. Kakšen je današnji delovni dan na kmetiji?

Na kmetiji delo poteka skozi ves dan, včasih tudi ponoči, kadar je določeno delo na vrhuncu in ga je treba opraviti. Zjutraj najprej začnemo v hlevu. Imamo 115 glav goveda – telic in pitancev za meso, ukvarjamo se tudi s prašičerejo. Poleti se čez dan delo opravlja na njivi in travniku, pozimi v gozdu. Zvečer zaključimo spet v hlevu.

Za kmetijo poleg vas skrbijo še vaš oče, žena in dva sinova. Kako si organizirate vsakdanje delo in katera dela so v domeni posameznih družinskih članov?

Fanta dvojčka hodita v prvi letnik srednje šole. Andrej, za katerega upava, da bo naslednik, hodi v kmetijsko šolo, Matej pa obiskuje umetniško gimnazijo v Velenju. Zvečer oba pomagata v hlevu, Andrej pa opravlja delo tudi s kmetijskimi stroji. Žena Darja skrbi za gospodinjstvo, okolico, tudi hlev, sam skrbim za pripravo krme, delo v hlevu, pa tudi v hosti. Na pomoč prav tako priskoči oče Rudi.

Plemenska svinja z mladiči na Cevzarjevi kmetiji

Glavna dejavnost na kmetiji je govedoreja.

koncesijskega 31 ha. Pri sečnji se poslužujemo zunanjega sodelavca, spravilo opravimo sami. Kakovostni les se prodaja v Avstrijo, drva in sekanci ostanejo za prodajo domačim kupcem v Sloveniji.

Posebnost kmetije je lastna sončna elektrarna. Zakaj ste se zanjo odločili, kakšni so bili stroški izgradnje in kdaj se bo investicija povrnila?

Na kmetiji pride prav vsak dodaten zaslužek. Investicija se povrne v šestih do sedmih letih. Z naložbo smo zadovoljni, saj pravzaprav pomeni neke vrste pasivni zaslužek.

Kmetija je bila v preteklosti poznana po odličnem vinu, za katerega ste prejeli tudi številne nagrade in priznanja. Kaj je bil razlog, da ste opustili vinogradniško dejavnost?

Z vinogradništvom sta se ukvarjala predvsem oče in mama. Zaradi širjenja drugih dejavnosti, ki terjajo veliko časa, smo bili primorani gojenje vinske trte opustiti.

Starejši oče Rudi je skrbnik potomke najstarejše trte – z mariborskega Lenta –, ki raste pri župnišču v Andražu, zato smo vprašanje o tem postavili njemu.

Kako dolgo že skrbite za trto? Ali veljajo pri negovanju te trte kakšne posebnosti?

Za trto skrbim od začetka, od takrat, ko so jo nasadili pri župnišču.

Negovati jo je treba kot žlahtno trto, uporabljati primerna škropiva in jo pravilno obrezovati. Pridela se približno 15 kg grozdja, kar pomeni 10 litrov vina. Meša se s pridelkom iz cerkvenega vinograda in se uporablja pri cerkvenih obredih.

POLZELAN 13

KMETIJSTVO

JANUAR 2016

Na začetku je zahtevno, ko pa se seznaniš z vsemi obveznostmi, deluje po utečenem sistemu. Delo z dokumentacijo opravljava oba z ženo. Uporabljamo sistem dvostavnega knjigovodstva, ki ga upravlja računovodkinja. Država s subvencijami spodbuja, hkrati pa je veliko dela z ustrezno dokumentacijo. Tudi odkupne cene bi lahko bile višje.

Tudi konstantne niso, saj nihajo navzgor in navzdol. Številni mladi so brez dela ali se odločajo za delo v tujini. Ali ocenjujete, da je prihodnost morda tudi v kmetijskih panogah in ali bi jim to priporočili?

Bi. Vse ni tako črno. Če je kmetija usmerjena v eno proizvodnjo ali več panog, še zmerom da zaslužek ene povprečne plače.

Cevzarjevi

Poznamo, da danes številne kmetije propadajo in da se mladi množično izseljujejo s podeželja v mesta. Kako zahtevno je delo na kmetiji danes predvsem z vidika vodenja in menedžiranja kmetije?

Ali vas država pri kmetijski panogi spodbuja?

Ali država dovolj spodbuja in subvencionira kmetijstvo v Sloveniji in ali bi lahko občina kaj storila za kmetijsko panogo?

Občina ima razpise za kmetijstvo, vendar bi lahko temu namenila več proračunskih sredstev – glede na to, da ima precejšen delež kmetijskih zemljišč.

��������������������������������������������������������������������������������������������������Manuela Mlakar

Predstavniki Čebelarske zveze Slovenije na Polzeli

Č

ebelarsko društvo Polzela je v ponedeljek, 21. decembra 2015, v čebelarskem domu na delovnem obisku gostilo funkcionarje Čebelarske zveze Slovenije s predsednikom ČZS Boštjanom Nočem, ki je Polzelo tokrat obiskal prvič.

Opraševalci, med katerimi imajo čebele posebno vlogo, so za življenje ljudi izjemno pomembni. Od opraševanja čebel je odvisna kar tretjina svetovne hrane in približno 70 odstotkov sadja. Čebela si zato v kmetijstvu zasluži posebno mesto, pomembno vlogo v sklopu prizadevanj za njeno zaščito pa ima ozaveščanje javnosti o pomenu čebel in čebeljih pridelkov. Na pobudo ČZS bo Republika Slovenija organizaciji Združenih narodov predlagala, naj 20. maj razglasi za svetovni dan čebel.

Z namenom, da pobudo podprejo in se z njo še bolje seznanijo tudi slovenski čebelarji in preostala zainteresirana javnost, predsednik ČZS Boštjan Noč z zaposlenimi v mesecih od decembra 2015 do marca 2016 s prepoznavnim vozilom obiskuje vsa čebelarska društva v Sloveniji.

Na Polzeli so se poleg informiranja o pobudi dotaknili tudi aktualne problematike čebelarstva.

Precej pereča tema v zadnjem času je varnost čebeljih izdelkov in tveganje za zdravje potrošnikov zaradi uporabe zdravil, kupljenih na črnem trgu. Slovenski čebelarji upoštevajo načela dobre čebelarske prakse in se zato pri zatiranju varoj v največji možni meri poslužujejo apitehničnih ukrepov, ves čas tudi poudarjajo pomen uporabe dovoljenih sredstev za zatiranje varoj. Neupravičene in neosnovane javne obtožbe glede varnosti medu, ki je pridelan v Sloveniji, vidijo predvsem kot načrtne udarce proti uživanju lokalno pridelane hrane ter posledično proti obstanku kmetijstva in poseljenosti podeželja.

Kakovostna blagovna znamka, ki so ji potrošniki do zdaj zaupali, je naenkrat postala vprašljiva. Z neosnovanimi izjavami v medijih nastaja čebelarjem materialna škoda, zamajan je njihov ugled. Član Čebelarskega društva Polzela Marjan Pogorevc je opozoril na problematiko mikrovalovnega elektromagnetnega sevanja (negativni elektrosmog), ki ga povzročajo tako imenovane telefonske postaje, ki so v bližini njegovega čebelnjaka. Z opazovanjem je ugotovil, da pašne čebele zapuščajo panj, med letom spremenijo smer in se nikoli 14

POLZELAN

Delovni sestanek je potekal v Čebelarskem domu na Polzeli.

ne vrnejo nazaj. Sklepajo, da so vzrok za to povečane vrednosti tako imenovanega elektrosmoga. Problem je zelo resen in neviden.

Enako problematiko ugotavljajo tudi v čebelarskem domu na Polzeli, kjer so vsako leto naselili čebelje družine v opazovalni panj, a so vsako leto odšle v neznano. Čebele se namreč izgubijo zaradi radiacije – sevanja mobilnih telefonov. Prav zato ne najdejo več poti nazaj v svoje panje, v katerih tako ostanejo le matica, izležena jajčeca in med.

Problem morda predstavlja kar šest vidnih postaj na Polzeli, od tega kar tri na bližnjem gasilskem domu. Čebele komunicirajo s cvetlicami, in to z električnimi pulzi.

V čebelnjak bodo to leto naselili dve čebelji družini in eno zaščitili z inovacijo, ki jo je predstavil član društva Marko Verbnjak na Gospodarski zbornici v Celju in zanjo prejel bronasto priznanje. Inovacija deluje na zaščiti čebel v panju tako, da ščiti in lovi različna sevanja in jih odvaja iz panja. Obenem okrepi naravno frekvenco zemlje. Člani društva se zavedajo, da je to globalni, in ne samo lokalni problem. Na pobudo Čebelarskega društva Polzela bo ČZS v letošnjem letu na Celjskem odprla javno debato o tej tematiki. ��������������������������������������������������������������������������������������������������Manuela Mlakar

KMETIJSTVO

JANUAR 2016

Novo leto nam je prineslo obvezne davčne blagajne

O

d 2. januarja 2016 bo država še natančneje in bolj poglobljeno gledala pod prste vsem,ki bodo svojim kupcem izstavili račun za plačilo z gotovino. Večina zavezancev se je že povezala z računovodji in računalniškimi hišami, ki ponujajo tovrstne storitve, ter uredila vse potrebno za nemoteno poslovanje. Kar nekaj pa je še takih, ki jih to še čaka.

V nadaljevanju smo strnili najpomembnejša dejstva glede obveznosti, vezanih na davčno potrjevanje računov.

Obveznosti zavezancev za davčno potrjevanje računov po korakih: 1. Pridobiti morate namensko digitalno potrdilo, ki ni enako tistemu, ki ga verjetno že uporabljate v sistemu e-Davki. Potrdilo morajo pridobiti tudi tisti zavezanci, ki bodo po 2. januarju uporabljali vezano knjigo računov.

2. Popisati morate vse poslovne prostore, v katerih boste davčno potrjevali račune, in jim dodeliti oznake. To je poleg pisarne ali trgovine lahko tudi dostavno vozilo, premična trgovina ipd. ali prenosna davčna blagajna, če nimate nepremičnega ali premičnega poslovnega prostora.

3. Podatke o poslovnih prostorih morate sporočiti na Furs.

4. Sprejeti morate interni akt, v katerem morate zapisati, ali boste uporabljali elektronsko davčno blagajno ali pa boste izdajali račune iz vezane knjige računov in jih naknadno davčno potrjevali s t. i. mini blagajno. V istem poslovnem prostoru ne morete hkrati uporabljati obojega. V internem aktu popišete poslovne prostore, jim dodelite oznake in določite, katere fizične osebe bodo izdajale račune. Obenem oblikujete sistem zaporednih številk računov, ki je sestavljena iz treh delov: 1. oznaka poslovnega prostora zavezanca, 2. oznaka elektronske naprave za izdajo računov in 3. zaporedna številka računa. Številke v poslovnem letu si morajo slediti v neprekinjenem zaporedju.

5. Kupiti morate davčno blagajno in na e-Davkih potrditi vezano knjigo računov.

6. Na davčno blagajno morate namestiti namensko digitalno potrdilo in vnesti oznake oseb, ki izdajajo račune, ter njihove davčne številke.

7. Objaviti morate obvestilo kupcem, na katerem je zapisano, da jim morate račun izdati in izročiti, oni pa so ga dolžni prevzeti in hraniti do izhoda iz poslovnega prostora. Na spletni strani Fursa je na voljo več velikosti tovrstnega obvestila.

8. Vse račune morate izdajati z uporabo elektronske naprave, ki omogoča izmenjavo podatkov z davčnim organom.

9. Potrditi račun pri davčnem organu in izdati račun z enkratno identifikacijsko oznako računa EOR. Vezana knjiga računov je le izhod v sili. Najbolje je, da se čim prej odločite za nadgradnjo ali nakup računalniškega programa in opreme. �������������������������������������������������������������������������������������������������������������� Vili Pižorn

GLOBE ZA KRŠENJE DAVČNIH PREDPISOV

• • •

Kupec, ki ne vzame računa: 40 evrov, Davčni prekršek: 1500–25.000 evrov, Hujši davčni prekršek 3000–50.000 evrov, za kar se šteje, če zavezanec: • ne sporoči podatkov o poslovnih prostorih, • ne sprejme internega akta , • ne pošlje podatkov o računu, • ne izvede postopka potrjevanja za naknadne spremembe na računu, • izda račun, ki ne vsebuje vseh predpisanih podatkov.

OBVESTILO NOSILCEM DOPOLNILNIH DEJAVNOSTI NA KMETIJAH

Nova uredba o dopolnilnih dejavnostih določa, da morajo vsi nosilci obstoječih dopolnilnih dejavnosti na kmetiji opravljanje dejavnosti uskladiti z določbami najpozneje do 1. januarja 2016.

Uskladitve opravijo tako, da pri upravni enoti čim prej vložijo novo vlogo za opravljanje dejavnosti. Če nosilci dopolnilnih dejavnosti na kmetiji za opravljanje obstoječih dejavnosti do konca leta 2015 niste pridobili nove odločbe, s katero bo izvedena uskladitev z določbami nove uredbe, od 1. januarja 2016 nimate več zakonite podlage za nadaljevanje opravljanja dopolnilne dejavnosti, ki ste jo opravljali preteklo leto.

Za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji mora nosilec dejavnosti pridobiti novo dovoljenje, ki ga na njegovo zahtevo izda krajevno pristojna upravna enota. Dopolnilna dejavnost se lahko začne izvajati po dokončnosti dovoljenja za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji in ko so izpolnjeni vsi pogoji, ki jih za opravljanje posamezne dopolnilne dejavnosti določajo področni predpisi.

Vir: Kmetovalec.

POLZELAN 15

KMETIJSTVO

JANUAR 2016

Opravila v naravi meseca februarja (svečana) V SADOVNJAKU IN VINOGRADU

Nadaljujemo obrezovanje in čiščenje sadnega drevja in trte. Obrežemo drevesa, ki jih nameravamo precepiti. Nabiramo cepiče in primerno hranimo, bistvena je ustrezna vlaga. Če nismo gnojili z mineralnimi gnojili v januarju, lahko to storimo zdaj. Opravimo zimsko škropljenje z mineralnimi olji na vsem listopadnem drevju. Breskve škropimo proti kodravosti.

V ZELENJAVNEM VRTU

Ob toplejšem, suhem vremenu si pripravimo toplo gredo. Prekopljemo in pognojimo gredice. Hranilne snovi, ki so v gnoju, bosta južno vreme in deževje sprala globoko v zemljo. Zdaj je čas gnojenja s kompostom, ki se v zemlji počasi razkraja. V mrzlih krajih sejemo glavnato solato v zabojček na okenski polici. V toplejših razmerah lahko sejemo grah, špinačo, solato, rdečo redkvico, korenček, peteršilj in blitvo. Konec meseca sejemo v zaščiten prostor paradižnik (temperatura ne sme pasti pod 15 °C), papriko, jajčevce in zeleno. Prezimne vrtnine (spomladansko cvetačo, zelje) dognojujemo z dušikom KAN.

PRODA JALNA

POPUSTI DO -40%UPRAVA

V NARAVI KOT DOMA

na vse izdelke Jack Wolfskin.

Lopate za sneg

PROIZVODNJA od 4 99 € naprej Tople zaščitne rokavice

od 10 50 € naprej

Če tega še nismo storili, pripravimo zemljišče za jari ječmen in oves. Če je vreme ugodno, ju konec meseca posejemo. V tem času tudi prvič dognojujemo pšenico in ozimni ječmen z dušičnimi gnojili (KAN). V toplejših krajih od začetka februarja lahko že posadimo zgodnji krompir.

Posevke redno pregledujemo in po potrebi zatiramo bolezni in škodljivce.

V KLETI

Poskrbimo, da so sodi vedno polni. Pretočimo vino, preden se zviša temperatura. Posebno pozornost posvetimo vinom, ki se še niso zbistrila. Čiščenje, stabilizacija in lepšanje vin so ukrepi, ki zahtevajo natančno delo, zato se v teh primerih raje posvetujemo s strokovnjakom.

Iskrice za svečan: •

Če sonce sveti pustni dan, bo kmet z ržjo obdarovan.

•

Če o svečnici burje ni, malega travna rada znori.

•

Prijazne besede so kot satovje, prijetne za dušo in zdrave za kosti.

•

Da se resnica prav spozna, treba je slišati dva zvona.

•

Kralj lahko postane vsak berač, če ga le ljudstvo izvoli.

•

Repa in korenje, dolgo življenje.

��������������������������Ferdinand Glavnik Vir: Moj mali svet.

16

POLZELAN

snežna freza McCulloch ST68EP

49 € -10% 1.372 redna cena: 1.524,99 €, 250 cm³, 4,9 kW

pri 3.600 min-1, delovna širina 68 cm, 2-stopenjska freza, prestave 6 naprej/1 nazaj, teža 95 kg VEČ RAZLIČNIH MODELOV SNEŽNIH FREZ!

PESTRA IN UGODNA PONUDBA GOZDARSKE OPREME! PAN TIM d.o.o. | Industrijska cona Latkova vas 81d, 3312 Prebold T: 03 777 14 23 | M: 051 665 566 | E: trgovina@uniforest.si | www.uniforest.si DELOVNI ČAS: ponedeljek–petek: 7.00–17.00, sobota: 7.00–12.00

Akcija velja do razprodaje zalog. Fotografije so simbolne.

FORST

NA POLJU

ŠOLA IN VRTEC

JANUAR 2016

Šola in vrtec Škratov vrtec v pričakovanju

M

esec december je bil v Škratovem vrtcu pravljičen in čaroben.

Otroci so bili v pričakovanju dobrih mož. Najprej smo narisali in napisali želje Miklavžu. Ogledali smo si tudi igrano predstavo Novoletna darila. Naši pevci so pripravili koncert prazničnih pesmic in zaigrali na instrumente. V zadnjih dneh nas je obiskal tudi dedek Mraz, ki nam je prinesel darila. Z njim smo se fotografirali, mu zapeli pesmice.

Presenečenj pa še ni bilo konec. Obiskala nas je gospa Božičkova, ki je v svojo košaro skrila darilo za vsak oddelek. Medse smo povabili tudi otroke, ki ne obiskujejo vrtca. Pokukali so v naše igralnice in se družili z nami. V torek, 15. decembra in sredo, 16. decembra 2015, smo vzgojiteljice odigrale predstavo Maček Muri za vse zunanje in vrtčevske otroke in njihove starše v kulturnem domu na Polzel. Maček Muri se je najprej odpravil v gostilno, kjer mu je muca Liza postregla z zajtrkom. Kot se včasih zgodi tudi nam, je razbila lonček in nastalo je polno črepinj. Maček Muri je poklical Zinko Črepinko v Rogaško Slatino.

Otroci poznajo Zinko Črepinko, ki zna zlepiti razbite koščke stekla.

Muriju je obljubila, da bo obiskala tudi škratke v vrtcu Polzela in jim predstavila svojo spretnost. Zunanje otroke je ob koncu igre obiskal dedek Mraz, otroci Škratovega vrtca pa so v ustvarjalnih delavnicah izdelovali škratke za našo skupno smrečico. Otroke je nagovorila tudi ravnateljica Bernardka Sopčič, ki je vsem zaželela lepe, mirne praznike ter povabila otroke na ustvarjalne delavnice. ������������������������������������������������������������������������������������������������Natalija Skornšek

Otroci in vzgojiteljice smo v prazničnih dneh z veseljem nastopali.

Veseli december na OŠ Polzela

D

ecember 2015 je bil na naši šoli zelo pester in prepleten z raznimi dogodki. Tik pred veselimi decembrskimi prireditvami so nas razveselili prostovoljci, ki so 11. decembra 2015 pripravili tradicionalni dobrodelni bazar igrač in oblačil z naslovom Zate odpad, zame zaklad. Z zbranimi sredstvi so kupili mačjo hrano in jo predali društvu za zaščito mačk Mačja vila iz Žalca.

V sklopu programa Veseli december so si 15. decembra 2015 učenci od prvega do petega razreda ogledali predstavo Božična katastrofa, ki so jo napisale in uprizorile učenke 5. b pod mentorstvom naše knjižničarke Alje Bratuša. V predstavi so nastopili: dva palčka po imenu Lolek in Bolek, Božiček in njegova žena ter trije otroci, ki so na božični večer sami doma.

Vse od 16. do 23. decembra 2015 smo vsak dan od 7.45 do 8.15 pri Sončnem vhodu lahko spremljali glasbene nastope učencev interesne dejavnosti Orffov klub pod mentorstvom Mije Novak. Ves mesec so v oddelkih podaljšanega bivanja ustvarjali pravljični adventni koledar.

Na srečanju v Hiši Sadeži družbe v Žalcu so nam prostovoljke društva Mačja vila predstavile zgodbe rešenih muck in kužkov.

POLZELAN 17

ŠOLA IN VRTEC

JANUAR 2016

Božično igrico so odigrale Ajša Čoklc, Taja Rojšek Fortuna, Maša Šuster, Zara Kočevar, Tara Jegrišnik, Rima Posedel in Lara Zdouc.

Zaključek projekta Pravljični adventni koledar, ki ga tradicionalno izvajamo v oddelkih podaljšanega bivanja.

V sredo, 16. decembra 2015, so prvošolci skupaj s svojimi učiteljicami z nastopom polepšali dan starostnikom v Domu upokojencev Polzela.

Popoldne pa so v oddelkih podaljšanega bivanja POŠ Andraž pripravili dan odprtih vrat z naslovom Pri babici Zimi.

V četrtek, 17. decembra 2015, so učenci od prvega do petega razreda čas preživljali z gospo ravnateljico Bernardko Sopčič, ki jim je brala pravljice.

V petek, 18. decembra 2015, pa so učiteljice podaljšanega bivanja učencem od prvega do petega razreda pripravile predstavo Maček Mačkurson.

Zadnji ponedeljek pred počitnicami so potekali predizbori za prireditev Naj talent šole, sočasno pa so imeli učenci od prvega do petega razreda filmsko dopoldne.

Učenci so z veseljem prisluhnili pravljicam gospe ravnateljice.

Istega dne, ob 17. uri popoldne, so prvošolci svojim staršem pripravili novoletni nastop v avli šole.

Naslednji dan, torej v torek, so lahko vsi učenci šole v kulturnem domu uživali ob uprizoritvi Pike Nogavičke, ki so jo pripravili učenci izbirnega predmeta Gledališki klub, in v igri Meh za smeh oz. Pavliha, ki smo jo pripravili učenci interesne dejavnosti Gledališki klub.

Ste vedeli, da je leta 2015 minilo kar 70 let od izida knjige Pika Nogavička in kar 75 let, odkar na slovenskih odrih poznamo slovenskega ljudskega junaka Pavliho? Medtem ko so si Polzelani ogledovali lutkovni igri, pa so imeli učenci POŠ Andraž skupaj za vrtcem športni dan z naslovom Športne igre, igrajmo se.

Zabavni prizor s Piko Nogavičko v šoli.

18

POLZELAN

Učiteljice oddelkov podaljšanega bivanja so nas razveselile s predstavo Maček Mačkurson.

Igralci so se z mentorico Marijo Kronovšek priklonili občinstvu.

ŠOLA IN VRTEC

JANUAR 2016

Devetošolci so odlično organizirali in vodili celotno prireditev.

Zmagovalka Katja Banko nam je zapela pesem Someone like you angleške pevke Adele.

Drugo mesto so dosegle hiphop plesalke iz 5. razreda.

Učenci iz Andraža so navdušili s svojim skečem.

Znova so bile pridne učiteljice podaljšanega bivanja, saj so torkovo popoldne polepšale upokojenim učiteljem. Tudi zanje so namreč odigrale predstavo Maček Mačkurson.

Čisto na koncu smo imeli učenci od sedmega do devetega razreda ples, učenci od prvega do šestega razreda pa so si voščili v sklopu oddelčne skupnosti.

Zadnji dan pouka v letu 2015, to je bilo 23. decembra 2015, smo vsi učenci začeli z uro oddelčne skupnosti. Nato sta sledili proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti ter prireditev Naj talent šole, na kateri je zmagala osmošolka Katja Banko.

In tako smo sklenili šolski veseli december ter se veseli odpravili praznikom naproti. �������������������������������������������������������������������������������������� Tajda Prislan, 9. razred

Anina zvezdica – Odprta dlan v mesecu decembru

P

PRETEKLIH NEKAJ TEDNOV SMO SE V ŠOLI VELIKO POGOVARJALI O DOBRODELNIH ORGANIZACIJAH IN POMENU DAROVANJA. IZMED VSEH ORGANIZACIJ, KI POMAGAJO TISTIM, KI POTREBUJEJO POMOČ, NAS JE NAJBOLJ PRITEGNILA PRAV DOBRODELNA ORGANIZACIJA ANINA ZVEZDICA. NEKATERI OTROCI SO PRIPRAVILI PLAKAT O DELOVANJU ANINE ZVEZDICE, DA SMO JO TAKO ŠE BOLJE SPOZNALI.

UČITELJICA MOJCA KRALJ NAM JE PREDLAGALA, NAJ RAZVESELIMO OTROKE, KI ŽIVIJO V POMANJKANJU IN REVŠČINI. ODLOČILI SMO SE, DA JIM PODARIMO ČOKOLADICE S PRAV POSEBNIMI SPOROČILI. NARISALI SMO RISBICE, KI SO BILE VESELE, ŽIVAHNE IN

Vsi tretješolci smo sodelovali v dobrodelni akciji.

POLZELAN 19

ŠOLA IN VRTEC

JANUAR 2016

PRETKANE Z NAŠO LJUBEZNIJO. ZBRANE ČOKOLADICE SMO ZAVILI V PRIPRAVLJEN PAPIR. V TO AKCIJO SMO VKLJUČILI TUDI UČENCE TRETJEGA B- IN C-RAZREDA OSNOVNE ŠOLE POLZELA, SKUPAJ Z UČITELJICAMI. TUDI GOSPA RAVNATELJICA BERNARDKA SOPČIČ JE PODPRLA AKCIJO IN TUDI SAMA Z VESELJEM DAROVALA NEKAJ SLADKEGA. UČITELJICE SO NAM KUPILE KNJIGO ANINA ZVEZDICA. BRALI SMO JO Z VELIKIM ZANIMANJEM IN OB TEM SPOZNALI, DA NA SVETU NI VSE LEPO IN PRAV, DA VELIKO LJUDI ŽIVI V MRZLIH IN MOKRIH KOLIBAH, BREZ ELEKTRIKE IN VODE, PA ŠE HRANE JIM PRIMANJKUJE. LEPO JE, ČE LAHKO POMAGAŠ TEM LJUDEM IN JIM VČASIH LE Z DROBNO POZORNOSTJO OGREJEŠ SRCE. NAM JE VSE TO POKAZALA IN NAM POSLALA ZVEZDNI UTRINEK, POLN LJUBEZNI IN DOBROTE, GOSPA ANA LUKNER, KI VODI ANINO ZVEZDICO. NA NAS JE BILA ZELO PONOSNA, KAR NAM JE SPOROČILA V POSEBNEM PISMU IN NAM ODPRLA TUDI NAŠA SRCA. ŠE BOLJ PA SMO BILI PONOSNI NASE, SAJ SMO VEDELI, DA SMO NAREDILI NEKAJ ZELO DOBREGA. IN ČE BOSTE NA NEBU KDAJ ZAGLEDALI ZVEZDNI UTRINEK, VEDITE, DA SMO GA POSLALI MI. �������������������������������������������������������������������������������� Lina Golihleb, 3. razred

Ana Lukner se nam je zahvalila in poslala tole simpatično fotografijo z našimi čokoladami.

Iz dnevnika šestošolcev v zimski šoli v naravi Ponedeljek, 4. januar 2016

Z

jutraj sem se vsa napeta in vesela zbudila. Oče in mami sta me okoli osmih peljala za šolo, kjer smo se zbrali, da bi se odpravili v šolo v naravi. Tam smo v avtobus zložili prtljago in se odpeljali.

Peljali smo se skozi mesta, po gozdu, mimo različnih hribov in gora.

Da smo prišli do Centra šolskih in obšolskih dejavnosti, smo se peljali skozi zasnežen gozd, mimo prepadov. Pri prepadih me je bilo malo strah. Pot je trajala približno uro in pol. Ko smo končno prišli do doma, smo prtljago odnesli vanj, se sezuli in razporedili po sobah. V sobah smo razpakirali prtljago, preoblekli postelje, zložili oblačila v omaro in pospravili sobe. Potem smo odšli v pritličje, kjer nam je gospa Metka razložila pravila in imena posameznih sob. Nato je imela malo besede gospa Blatnik. Po predavanju smo imeli malico, sirovo štručko s salamo.

Po malici smo imeli nekaj časa, da smo si uredili sobe. Sledilo je kosilo.

Imeli smo panirano meso, krompir in solato po izbiri ter čokoladno sladico. Po kosilu smo imeli odmor, nato smo se razdelili v dve skupini.

Prva je odšla na tek na smučeh ter sankanje, mi pa smo delali učne liste za matematiko in angleščino. Ko smo končali z učnimi listi, smo šli pisat dnevnik. Ta dan mi je bil všeč. ������������������������������������������������������������������������������������������������� Eva Skutnik, 6. a

Torek, 5. januar 2016

D

anes je bil vznemirljiv dan, saj je bil prvi dan šole v naravi, ko smo smučali. Zjutraj so nas zbudile učiteljice, nato pa smo se po zajtrku odpravili na smučanje. Bilo je zabavno, saj znam smučati in sem pristala v srednji skupini. Po smučanju nas je na mizah pričakalo kosilo. Bilo je kar dobro. Nato smo se odpravili ven, kjer smo imeli tek 20

POLZELAN

Smučanja smo se učili na smučišču, kjer je svoje prve uspehe doživljala domačinka Tina Maze. na smučeh. Bilo je smešno, saj smo skoraj vsi padli na zadnjo plat.

Sledil je dolg sprehod na hrib, kjer smo se sankali. Hrib je bil kar visok, tako da sem bila tudi sama utrujena. Nazaj proti domu smo se sankali. �������������������������������������������������������������������������������������������������� Hana Robič, 6. b

JANUAR 2016

ŠOLA IN VRTEC

Četrtek, 7. januar 2016

Z

jutraj sem se zbudil in šel na telovadbo. Po telovadbi sem imel zajtrk.

Potem sem se oblekel in šel na avtobus. Ko smo se pripeljali do smučišča, sem vzel svojo torbo, si obul smučarske čevlje in odšel na progo. Vmes je bila malica. Po koncu smučanja sta sledila kosilo in odmor. Kmalu smo se morali pripraviti, saj smo že šli na avtobus, ki nas je peljal do rudnika. Ko smo prispeli, sem šel v vagon. Zelo mi je bilo všeč. Vagoni so se zelo tresli. Ob prihodu v rudnik smo se razdelili v dve skupini. V rudniku je bilo veliko stopnic, najbolj pa so mi bili všeč stroji. Ob koncu je sledil še ogled muzeja in nato nas je avtobus odpeljal nazaj v dom. Za večerjo je bila pica. Zdaj pišemo dnevnike.

Dan mi je bil všeč. Komaj čakam na jutrišnji dan. ���������������������������������������������������������������������������������������������������Tim Meklav, 6. c

Pripravljeni za finale šole v naravi, na tekmo v veleslalomu

Zmaga na medobčinskem tekmovanju v košarki

V

petek, 15. januarja 2016, smo organizirali medobčinsko tekmovanje v košarki. Igrali so učenci šestih in sedmih razredov, letnik 2013 in mlajši. Turnir se je začel s tekmo med ekipama OŠ Polzela in Prebold. Po začetni tremi in številnih napakah igralcev obeh ekip je nato igra le stekla in polzelski učenci so se lahko na koncu veselili svoje prve zmage. V tekmi med ekipama OŠ Prebold in Braslovče, ki je sledila, so bili natančnejši učenci iz Braslovč in slavili so zmago z rezultatom 7 : 25. Tretja tekma med učenci z OŠ Polzela in Braslovče se je začela precej klavrno za domače igralce, saj so nasprotniki povedli s kar 17 : 6. V nadaljevanju pa so polzelski učenci pod vodstvom učiteljice Lotti Blatnik le zaigrali bolj zbrano in borbeno v obrambi, predvsem pa natančneje v napadu in povedli. Ob bučnem in športnem navijanju sošolcev ter učencev podaljšanega bivanja so se na koncu vsi veselili zmage in osvojitve prvega mesta. Vsi igralci so bili zadovoljni z izvedbo tekmovanja in odličnim sojenjem Janija Žalnika, ki je pomagal pri izvedbi turnirja. ����������������������������������������������������������������������������������������������������������Lotti Blatnik

Zmagovalna ekipa v sestavi Gašper Hlupič, Tilen Bezjak, Jernej Nejc Korenak, Filip Žak Glavnik, Urh Slaprnik, Žan Luka Vasle (spredaj), David Vidovič, Domen Srebočan, Domen Brinovšek, Luka Hudina, Boris Tepič, Filip Pižorn (zadaj) in mentorica Lotti Blatnik

POLZELAN 21

KULTURA, TURIZEM IN ŠPORT

JANUAR 2016

Dogajalo se je ...

Slovesno odprtje ceste v Andražu

V

Andražu nad Polzelo v zaselku Hotunje smo vaščani v sredo, 23. decembra 2015, pripravili praznično odprtje prenovljene ceste Hotunje–Dobrič, kar je bil vesel dogodek za našo vaško skupnost.

Tako praznično je bil obarvan ves večer, na katerem se je zbralo lepo število obiskovalcev. Pri kapeli na razpotju, ki med drugim vodi tudi na Goro Oljko, se nas je zbralo mnogo krajanov, da bi slovesno zaznamovali prenovo te javne poti. Cesta je zdaj veliko varnejša, bolje prevozna in sanirana. Sanacija na tem odseku je bila izvedena v dolžini 1700 metrov, z uporabljeno tehnologijo Terra Mix. Posebnost te metode obnove vozišč je mešanje obstoječega asfalta in tampona s posebnim vezivom in vodo v debelini najmanj 30 centimetrov. Po blagoslovu ceste, ki ga je opravil župnik Jože Kovačec, je sledil slovesen rez traku, ki so ga opravili župan Jože Kužnik, občinski svetnik Anton Mešič, predsednik Krajevnega odbora Andraž Mirko Meh, predsednik Krajevnega odbora Dobrič Franc Blagotinšek in izvajalec del Sašo Cizej. Čeprav je za nekatere to kratek odsek ceste, ki povezuje zaselke, je za nas domačine nekaj več, zato smo se prav posebej potrudili, da je bilo odprtje res slovesno in seveda tudi praznično obarvano. Zraven bleščečega prizorišča smo medse povabili tudi Vokalno skupino Draž, mladega harmonikarja Žana Zabukovnika, mlado pevko Emo Kotnik, plesalko Živo Verdev, seveda pa je tod mimo prišel tudi Božiček. Program je povezoval domačin Miha Pižorn. Slavnostnemu odprtju je sledila skromna pogostitev, namenjena vsem zbranim. Prigrizki, čaj in kuhano vino so dobro deli slehernemu obiskovalcu. Hvala vsem, ki ste pri tej obnovi pustili svoj pečat. �������������������������������������������������������������������������������������������� Ksenija Rojko Mešič

Med prerezom traku

Koledniki ponesli blagoslov družinam

T

rikraljevsko koledovanje je tudi v letu 2015 bogatilo božične praznike v naši župniji. Na praznik sv. Štefana so se na pot podale tri skupine kolednikov z animatorji. Župnik Jože Kovačec je blagoslovil kredo, nalepke, kadilo in mlade kolednike.

Dobre volje, ker je Bog poskrbel za lepo vreme, smo se odpravili vsak na svoj del župnije. S pesmijo in besedami smo oznanili veselo novico o Jezusovem rojstvu in tako prenesli blagoslov družinam.

Kot vsako leto smo obiskali družine, ki so nas povabile. Teh je vsako leto več. Letos smo obiskali več kot sto družin, nekateri so se nas razveselili že kar med potjo in nas povabili k sebi domov. Že tretje leto nas je v občinsko stavbo sprejel župan Jože Kužnik. Zahvalil se nam je za delovanje, še posebno v teh časih, in pozdravil koledniško ohranjanje tradicije, ki je povezano s plemenitimi cilji.

Prisrčna hvala vsem, ki ste odprli vrata svojih domov in src ter z darovi v trikraljevski akciji podprli delo naših misijonarjev. Koledniki smo bili tudi sami deležni dobrote ljudi, ki nam svojo pozornost izkažejo s sladkimi priboljški, predvsem pa smo bili veseli, da smo opravili dobro delo, in ta zavest je največje bogastvo.

22

POLZELAN

Koledniki na Občini Polzela

��������������������������������������������������������������������������������������������������������Anuša Slokar

JANUAR 2016

KULTURA, TURIZEM IN ŠPORT

Vstop v drugo polovico stoletja na odprtju prve razstave »Mojih 50 foto utrinkov«

V

torek, 15. decembra 2015, je bil večer v Občinski knjižnici Prebold posvečen odprtju prve samostojne razstave avtorice mag. Tatjane Štinek, članice likovne sekcije Kulturno-umetniškega društva Polzela, s simboličnim naslovom Mojih 50 foto utrinkov ter pogovoru o vlogi in pomenu fotografije v današnjem času, prav na dan, ko je dopolnila 50 let.

Lea Felicijan je vodila pogovor z avtorico razstavljenih fotografij in z njenimi ustvarjalnimi prijatelji: ravnateljico mag. Marijano Kolenko, vodjo likovne sekcije KUD Polzela Mojco Korošec, podjetnikom Miranom Gracerjem in lastnico blagovne znamke And by Andraž Natašo Berginc. Sogovorniki so nas popeljali skozi svoja razmišljanja o fotografiji in prepletanju različnih področij njene uporabe. Pogovor sta popestrila glasbeni sestav celjske folklorne skupine in duet iz KUD Šmartno ob Paki. Avtorica se je predstavila s 50 foto utrinki iz evropskega prostora z različnimi motivi. Za fotografiranje se je navdušila že v otroštvu, saj je rasla ob fotografiji svojega očeta Rudija Friškovca. Čestitkam za samostojno razstavo, s katero je Tatjana Štinek dokazala, da zna opazovati svet

Tatjana Štinek s članicami in člani KUD Polzela - likovna sekcija

okrog sebe, ga ujeti v času in pokazati tudi drugim, se je pridružil tudi župan Občine Prebold Vinko Debelak, ki je razstavo tudi uradno odprl.

����������������������������������������������������������������������������������������������������������� Sara Štinek

Zadnji pohod pohodnikov Društva upokojencev Andraž v letu 2015

O

dločili smo se za pohod po severovzhodnem delu Občine Polzela. Krenili smo od Doma krajanov Andraž čez Podsevčnik in Sevčnik.

Lepo, suho in sončno vreme ter postanki pri domovanjih prijateljev so pripomogli k vedremu razpoloženju. Fotografija z vrha Sevčnika bi marsikoga preslepila, da je nastala oktobra – vendar je nastala 17. decembra 2015. Omeniti velja še krasen bukov sestoj gozda. Bukev namreč predstavlja starodavno poraščenost širšega območja, danes pa jo je izpodrinila iz drugih okolij prenesena smreka. Nadaljevali smo po grebenu Sevčnika do Vranje peči, kjer nam je nizek vodostaj Arnaščice omogočil prehod skozi podzemno jamo. V apnenčastem hribu je voda izoblikovala več kraških zanimivosti, med katerimi je jama v obliki črke S v dolžini 70 metrov. Nad vhodom v jamo kraljuje 14 metrov visok skalni mož. Mnogo je skalnih polic in vdolbin, ki so včasih ponujale varno zavetje lovcem, popotnikom in skrivačem. Bile so tudi postojanka ciganom na njihovih poteh skozi ta območja. Danes predstavljajo zatočišče za divjad in ptice, ki se tja umikajo iz bolj urbanih okolij. Pot

Vrh Sevčnika (562 m)

smo zaokrožili čez Pirne loke, potem pa smo se mimo gostilne Gričar vrnili na izhodiščno točko. �����������������������������������������������������������������������������������������������������������Srečko Rajh

Novoletni šahovski turnir

V

nedeljo, 27. decembra 2015, je bil v Kulturnem domu na Polzeli odigran novoletni šahovski turnir. Udeležilo se ga je 21 igralcev, najboljšim na celoletnih turnirjih so bili podeljeni pokali.

Prvo mesto je s 470 točkami zasedel Štefan Šincek, na drugem mestu mu je s 445 točkami sledil Ivan Lorenčak, tretje mesto pa je osvojil Tomi Masnec s 405 točkami. Na redne hitropotezne šahovske turnirje, ki potekajo vsako nedeljo od 9. do 12. ure v Kulturnem domu na Polzeli, vas vabimo tudi letošnje leto. ��������������������������������������������������������������������������������������������������������Tomi Masnec

Trije najbolje uvrščeni na celoletnih turnirjih POLZELAN 23

KULTURA, TURIZEM IN ŠPORT

JANUAR 2016

Pohod v neznano

Z

vsakoletnim pohodom v neznano vsakokrat osvojimo drug vrh. Tokrat pa nam na začetku neznana lokacija vseeno ni bila tako zelo tuja.

V soboto, 19. decembra 2015, smo se polzelski in andraški planinci ob 7.45 zbrali pred občinsko stavbo na Polzeli in se podali v neznano, v smeri Šmartnega ob Paki. Tu se je naša pot z avtobusom končala, in z novourejenega parkirišča smo že zagledali naš cilj – Goro Oljko.

Vreme je bilo idealno, družba pestra, pogostitev na koncu pa vredna vsakega kraljevskega dvora. Novi najemniki prostorov v domu na Gori Oljki so se res zelo potrudili in uživali smo v zelo bogatem in okusnem obroku, ki so ga pripravili za nas. Predsednik planinskega društva Zoran Štok se je zahvalil vsem, ki so v lanskem letu pripomogli, da je bilo Planinsko društvo Polzela aktivno in njegovi člani zadovoljni. Obiskal nas je tudi Božiček, ki nas je obdaril z majhno pozornostjo in prisluhnil še zadnjim željam, za katere močno upamo, da so še uresničljive. Z gotovostjo lahko trdimo, da je želja vseh nas planincev, da bi se v tem letu lahko velikokrat podali v naravo in da bi bil naš korak vedno varen.

Organizatorja tokratnega pohoda sta bila Jožica in Mirko Jegrišnik.

Božiček s predsednikom PD Polzela Zoranom Štokom

����������������������������������������������������������������������������������������������������Jožica Jegrišnik

Prvo »božičkovanje« v Andražu

P

a se je zgodilo. V soboto, 19. decembra 2015, je vonj po praznikih privabil otroke in njihove starše, dedke, babice, prijatelje na praznično okrašeno športno igrišče, kjer jih je obiskala nagajiva škratka Katka, nato pa se je iz temnega neba pripeljal Božiček.

Videli smo, da sta s škratko Katko dobra prijatelja, in otroci so se zelo zabavali. Videti pa je bilo tudi, da je otroška zabava segla do srca tudi staršem. Seveda Božiček ni bil sam. Še preden se je pripeljal, je v izvidnico poslal svoje škrate pomagače, ki so vse obiskovalce pogostili s prazničnimi piškoti iz Božičkove kuhinje, prav tako so tam poskrbeli za tople napitke. Ob slovesu smo sklenili, da se naslednje leto spet vidimo. Hvala vsem, ki ste na kakršenkoli način pomagali pri organizaciji prvega božičkovanja v Andražu. Otroci so bili nadvse veseli. �������������������������������������������������������������������������������������������� Ksenija Rojko Mešič

Škratka Katka in Božiček

Božičkov obisk v Občinski knjižnici Polzela

N

a predbožično sredo zvečer nas je obiskal Božiček. Veliko veselja, petja in plesa je bilo. In v Božičkovem tekmovanju Polzela ima talent so enoglasno zmagali vsi sodelujoči.

Otroci so Božičku povedali, da so bili zelo pridni, da radi pomagajo doma, skrbijo za gozdne in vrtne živali, radi hodijo v šolo in vrtec. Božiček pa je kar naprej segal v svoj koš z bombončki in obdaril vse – majhne in velike. Božičku smo obljubili, da bomo pridni tudi v prihodnje, on pa nam je zagotovil, da nas spet obišče. ������������������������������������������������������������������������������������������������������ Renata Novak

24

POLZELAN

Božiček je z bombončki razveselil otroke.

JANUAR 2016

KULTURA, TURIZEM IN ŠPORT

Trio Eroika pričaral nepozabno doživetje

D

ecembrski darovi – običaji, obredi, praznovanja, posvetitev – pridejo k nam zaviti, vendar ne v okrasni papir in trakove, pač pa v ljube spomine. December je mesec čudežev. Nepojmljiva vrnitev svetlobe na najdaljšo, najtemnejšo noč v letu, božji sin, rojen v hlevu, notranje veselje ... »Hitite, kristjani, z radostjo navdani, o pridite, pridite v Betlehem,« je zazvenela prva skladba vokalnega tria Eroika na božično-novoletnem koncertu v cerkvi sv. Marjete na Polzeli.

Organizator nikoli ne razočara s programom. Tokrat se je Občina Polzela odločila, da občanom kot darilo podari samostojni božični koncert vrhunskih glasbenih gostov, z največjimi uspešnicami slovenskih in tujih melodij. V Sloveniji najpopularnejša glasbena skupina Eroika letos praznuje osmo leto delovanja. Zasedbo sestavljajo trije odlični vokalisti, in sicer Matjaž Robavs, Aljaž Farasin in Metod Žunec. Klasično izobraženi pevci so se pred leti podali v pop vode, saj v svojih izvedbah združujejo klasiko in pop ter tako na svojstven način vsakič presenetijo. Cerkev sv. Marjete je bila zapolnjena do zadnjega kotička, toplina in radost pa sta prevevali obiskovalce, ko je na oder stopil moški trio. Navdušili so z božično tematiko in tako poslušalcem pričarali nepozabno doživetje z Rajskimi strunami, Tam stoji pa hlevček, Ko zvonovi zapojo, Splavaj, misel, Mati, bodiva prijatelja, Ave Maria, Ko mene več ne bo ... Poseben čar pa je bil glas z neba, ki ga je posodila in z besedami s kora obogatila Marija Kronovšek. Že tradicionalno se ta dogodek združi tudi s praznovanjem dneva samostojnosti in enotnosti,

Pevci vokalnega tria Eroika so navdušili poslušalce.

o čemer je spregovoril tudi župan Občine Polzela Jože Kužnik. Vsem je voščil, da naj nikoli ne zmanjka največ vrednih daril, med njimi je najprej čas, sledijo ponujena beseda, stisk roke in topel pogled.

S skupno pesmijo Sveta noč so nastopajoči pospremili občinstvo v praznični večer. Ponovno srečanje si z Eroiko obetamo na Dobrodelnem koncertu za Dobrodelni županov sklad Polzela, ki ga pripravljamo aprila 2016. ������������������������������������������������������������������������������������������������� Lidija Praprotnik

Praznično vzdušje v domu upokojencev

V

eseli december je mesec, ko se ozremo nazaj in usmerimo svoje misli ter ideje v prihodnost. Predvsem pa je to čas za druženje z nam najbližjimi. Vse je lepo okrašeno in osvetljeno, obiščejo nas dobri možje, na vsakem koraku nas spremlja praznično vzdušje.

In praznično vzdušje smo poskušali pričarati tudi stanovalcem Doma upokojencev Polzela.

Na začetku meseca nas je obiskal prvi dobri mož, sv. Miklavž s spremstvom, in naše stanovalce tudi obdaril. Za to bi se na tem mestu zahvalila Karitasu Polzela in Franciju Uratniku, ki že leta skrbita za to nadvse lepo gesto. Decembra so nas obiskali tudi pevci Stari prijatelji v sodelovanju z domskim pevskim zborom in Veseli jahači, ki so popestrili vsakdan naših stanovalcev. S svojim obiskom so nam decembrsko dopoldne polepšali tudi otroci prvošolčki iz Osnovne šole Polzela, ki so skupaj z učiteljicami pripravili prisrčen nastop. Zaželeli so nam lepe praznike in stanovalce obdarili z lastnoročno narejenimi voščilnicami, česar so bili ti neizmerno veseli. Stanovalci so se lahko na božični dan udeležili božične maše. Maševal je polzelski župnik Jože Kovačec, somaševal pa je domski župnik Janez Bračun. Mašo so spremljali domski pevski zbor Šeneški glas pod taktirko Brede Kralj, otroški pevski zbor Cekinčki in organistka Mateja Stražar. Pri transportu stanovalcev na mašo so pomagali Tatjana in Anja Ožir ter Domen Kralj. Ob tej priložnosti se za pomoč pri izvedbi božične maše vsem iskreno zahvaljujemo. Leto smo, kot se spodobi, zaokrožili s silvestrovanjem. Za konec leta smo stanovalcem pripravili tradicionalno novoletno tombolo, jih pogostili in ob igranju muzikantov so tudi zaplesali.

Božične maše se je udeležilo veliko stanovalcev doma upokojencev.

Ko smo ob izteku leta stanovalce povprašali, česa si želijo v novem letu, so si bili enotni. Zaželeli so si zdravja in miru. In to želimo vsi iz »Šeneka« tudi vsem bralcem mesečnika Polzelan. �������������������������������������������������������������������������������������������������� Nevenka Šalamon

POLZELAN 25

KULTURA, TURIZEM IN ŠPORT

JANUAR 2016

Zlatoporočenca Vrečar iz Ločice ob Savinji

N

a praznik sv. Štefana sta v družbi svatov na gradu Komenda zlato poroko praznovala Jožica in Drago Vrečar iz Ločice ob Savinji.

»Pred natanko petdesetimi leti sta si v domači cerkvi izrekla da in skupaj nadaljevala nemalokrat težko, a lepo življenje. Ustvarila sta dom drug drugemu; dom, kjer sta se počutila varno in prijetno. Sadovi vajine ljubezni so vajini otroci in številna dobra dejanja za svoje drage in širno okolico. Samo vama gre zahvala za zgled, da sta toliko let vztrajala skupaj v lepih in manj lepih trenutkih vajinega življenja,« je civilni obred z besedami obogatil župan Občine Polzela Jože Kužnik.

V domači cerkvi, kjer sta si pred petdesetimi leti obljubila zvestobo, sta jo tokrat ponovno potrdila na cerkvenem obredu, ki ga je opravil župnik Jože Kovačec. Z dobro voljo in prijetnim razpoloženjem so slavje nadaljevali ob dobri kapljici in jedači v gostišču Cizej na Polzeli. ������������������������������������������������������������������������������������������������� Lidija Praprotnik

Utrinek s civilnega obreda na gradu Komenda.

Rokodelske delavnice Delfin 2015

Z

veza društev upokojencev Slovenije je že tretje leto zapored v decembru organizirala rokodelske delavnice v hotelu Delfin v Izoli. Namen delavnic je ohranjanje kulturne in tehnične dediščine, prenos znanja in izkušenj na sovrstnike ter druge generacije.

Pripravljenih je bilo 15 različnih delavnic, ki so jih vodili ljubiteljski mojstri in učili mentorje, da bodo pridobljeno znanje prenašali na sovrstnike v svojih društvih ter okolju. Iz Trsta, Škofij in Škocjana so se predstavili rokodelci z izdelovanjem ljubezenskega šala ter pletenja košar iz beke. Iz Društva upokojencev Polzela, ustvarjalne skupine Iskrice, sva se srečanja udeležili Jožica Jegrišnik in Beti Mlakar. Podpredsednica Zveze društev upokojencev Slovenije Vera Pečnik je bila zelo navdušena nad našim delom. Skrbno pripravljen program je poleg vsakodnevnih predavanj vključeval tudi razvedrilni program in družabne večere, na zaključku pa razstavo izdelkov mentoric. Pridobili smo si novega znanja, spoznali nove prijatelje in se vrnili s prijetnimi vtisi. ����������������������������������������������������������������������������������������������������������� Beti Mlakar

Udeleženki rokodelskih delavnic v Izoli Jožica Jegrišnik in Beti Mlakar

Božični koncert v Andražu

»S

o dnevi in trenutki, polni sreče in miline, ko radostni oči zapremo in si tiho zaželimo: da ne mine ...«

Tako je bilo začutiti v soboto, 26. decembra 2015, v cerkvi sv. Andreja v Andražu, ko smo domači pevci in pevke pripravili božični koncert za vse ljubitelje zborovske in vokalne glasbe. Na koncertu smo nastopili Cerkveni MePZ Andraž pod vodstvom Jožeta Kužnika, Andraški oktet pod vodstvom Julija Pačnika in MePZ Andraž pod vodstvom Jerneje Srebernjak. Zbor so spremljali: na orglah Mija Novak, na kitari Sandi Dobnik, na flavti Hana Brezovnik in na violini Kristina Žgank. Koncert smo sklenili s skupno pesmijo Sveta noč, ki nas v prazničnih dneh druži, osrečuje in navdihuje. ����������������������������������������������������������������������������������������������������������� Mojca Sitar 26

POLZELAN

Pevci ob skupnem prepevanju pesmi Sveta noč

JANUAR 2016

KULTURA, TURIZEM IN ŠPORT

Planinci na božično-novoletnem pohodu

P

laninci smo se 30. decembra 2015 zbrali na parkirišču pred občinsko stavbo na Polzeli. Jutro nas je pričakalo v meglenem in ne preveč hladnem vremenu. Žal je glede na letni čas manjkal sneg, ampak nas je pa višje, tam okoli domačije Korber, pričakalo sonce, ki nas je spremljalo vse do sestopa v dolino.

Pohod je potekal brez težav, v prijetnem vzdušju in razpoloženju udeležencev. Morda tudi zato, ker je bil to zadnji lanski pohod, katerega namen je, da se na postojankah s skrinjicami, žigi in vpisnimi knjigami eden drugemu zahvalimo za sodelovanje ter si voščimo ob novem letu.

Krenili smo proti Založam mimo Rojška in nato proti kmetiji Korber, kjer je skrinjica z žigi Savinjske in Polzelske poti. Pot smo nadaljevali mimo domačije Pepč in dalje v Podsevčnik. Po kratkem postanku na županovem domu smo se odpravili do domačije Zgornja Koška in še do domačije Vaga. Sledil je spust do kamnoloma in vzpon do gostilne Gričar. Ker nas je čas že priganjal, smo sestopili do Bajhta, mimo Kočijaža in Grajfa. Na večini postojank so nas pogostili s čajem in domačimi

Koledniki ob novoletni jelki pred občinsko stavbo na Polzeli

dobrotami in kar težko smo se odpravili v dolino. Srečno, zdravo 2016 in varen korak! ������������������������������������������������������������������������������������������������������������ Zoran Štok

Člani mladinskega društva v Bratislavi

M

DP-jevci smo se odločili, da bomo letos novo leto preživeli skupaj, zato se nas je 50 članov 30. decembra 2015 s »party busom« odpravilo v mesto, ki nikoli ne spi, v Bratislavo.

Podnevi smo si v starem mestnem jedru ogledovali bratislavske znamenitosti. Podali smo se na grajski grič in si ogledali bratislavski grad, sprehodili smo se po glavnem trgu mimo ostankov srednjeveškega obzidja do glavnih mestnih vrat. Ustavili smo se tudi pred Mozartovo palačo. Ob sprehajanju skozi mesto smo uživali v tamkajšnji živi glasbi in bratislavskem novoletnem ritmu. Za silvestrovo pa smo se prepustili najboljšim bratislavskim klubom, odličnim didžejem in vrhunski animacijski ekipi. Skupaj smo preživeli štiri dni, nabite s »party energijo«, adrenalinom in smehom. Zahvaljujemo se Občini Polzela za podporo, lokalnemu prevozniku Pemi, d. o. o., ki nas je varno popeljal na naš potep v Bratislavo, in seveda vsem našim članom, saj brez vas naše novoletno popotovanje ne bi bilo tako nepozabno.

Člani Mladinskega društva Polzela pred »party busom«

�������������������������������������������������������������������������������������������������������������� Neja Rajh

Silvestrovanje na prostem lepo uspelo

P

olzelo so ves december krasile praznične lučke, lepo okrašena smrečica pred občinsko stavbo pa je bila samo pika na i vzdušju zadnjega dne leta 2015. Občina Polzela je že tretjič zapovrstjo organizirala silvestrovanje na prostem pred občinsko stavbo.

To je dan, ko rišemo črto čez iztekajoče se leto, ko poskušamo pozabiti vse slabo, ko si želimo vse najlepše in najboljše, dan, ko ne zmanjka želja, kljub mnogim težkim preizkušnjam. Kot vsako leto je bilo tudi tokrat poskrbljeno za glasbeni program s slovensko popularno in narodno-zabavno glasbo izpod spretnih prstov skupine Power band, ki je bil namenjen vsem generacijam. Leto 2015 je z besedami na odru sklenil župan Jože Kužnik in zaželel, da novo leto prinese le najboljše: zdravja, sreče, miru in blagostanja. Kljub nizkim temperaturam in mrazu so številni obiskovalci neutrudno plesali vse do jutranjih ur ter se poskušali ogreti s kuhančkom in čajem, ki ju je podarila Občina Polzela. ������������������������������������������������������������������������������������������������� Lidija Praprotnik

Skupina Power band POLZELAN 27

KULTURA, TURIZEM IN ŠPORT

JANUAR 2016

Na Komendi razstava likovnih del Simone Rojnik

V

petek, 8. januarja 2015, je bila v avli gradu Komenda na ogled postavljena razstava likovnih del amaterske slikarke Simone Rojnik.

Avtorica prihaja iz Poljč, vasi v naši sosednji Občini Braslovče. Mnogim je poznana kot pridno kmečko dekle – natančneje povedano: kmečka žena in mati dveh odraslih otrok. Da je ob vseh obveznostih na kmetiji sposobna prijeti še za slikarske čopiče, lopatice, palete in ustvariti čudovita dela, o tem smo se prepričali na razstavi njenih likovnih del.

Simona je od otroških let ljubiteljica barv in različnih ročnih spretnosti.

Za slikanje jo je navdušila njena soseda Zdenka Kopač, ki je bila tudi njena prva mentorica. Slikati je začela kot samouk in kar nekaj let zbirala pogum, da se je vpisala na začetni slikarski tečaj pri akademskem slikarju Žigi Bratušu. Po spletu okoliščin se je pred tremi leti uradno včlanila v likovno sekcijo KUD Polzela. Rada obiskuje likovne delavnice, srečanja in druženja v likovni sekciji na Polzeli, vendar velikokrat poudari, da ji primanjkuje časa. Željo po likovnem izpopolnjevanju je uresničila z udeležbo na strokovnih izobraževanjih v Kulturnem društvu Polzela, pod mentorstvom akademskega slikarja Stojana Kneževiča.

Simona pravi, da ji slikanje pomeni sprostitev, jo pomirja in napolni z energijo za vsa delovna opravila, ki jih nikoli ne zmanjka. Mnogo del

Druga z leve avtorica Simona Rojnik

je podarila prijateljem in za humanitarne namene, razstavljala je na skupinskih razstavah likovnikov KUD Polzela ter v prostorih Občine Braslovče. Za njeno prvo samostojno razstavo so ji čestitali likovni prijatelji in predsednik Kulturno-umetniškega društva Polzela Marko Slokar, ki je razstavo tudi uradno odprl. Stanka Kopušar je predstavila avtorico, njeno življenje in delo ter se ji zahvalila za lep večer, ki je pritegnil številne obiskovalce. Z glasbo sta večer polepšali učenki Glasbene šole Risto Savin Žalec, Julija Potočnik in Tijana Kveder s profesorico Ano Klinc. ����������������������������������������������������������������������������������������������������� Mojca Korošec

V spomin na padec Pohorskega bataljona

Č

lani Krajevnih odborov Združenja borcev Andraž in Polzela smo se 9. januarja 2016 udeležili slovesnosti v spomin na Pohorski bataljon. V soorganizaciji s Športnim društvom Andraž smo opravili pohod od koče na Pesku do doma na Osankarici in se udeležili slovesnosti pri Treh žebljih.

Izdan in v neenakem boju z nemškimi okupatorji je 8. januarja 1943 pri Treh žebljih padel Pohorski bataljon. Borili so se do zadnjega naboja in zadnje kaplje krvi. 65 partizank in partizanov proti 2000 pripadnikom nemške vojske. Padli so vsi razen enega borca, ki so ga prestreljenega ujeli in še istega leta ustrelili kot talca. V spomin na dogodek se na prizorišču borbe vsako leto zbere več tisoč ljudi. Občina Polzela je z dogodkom zgodovinsko povezana, saj je bilo v Pohorskem bataljonu nekaj bork in borcev iz Dobriča. Dogodek naj bo večni opomin za nazaj in usmeritev za naprej; za medsebojno spoštovanje, razumevanje in sožitje v miru.

Slavnostna govornica Andreja Katič, ministrica za obrambo

�����������������������������������������������������������������������������������������������������������Srečko Rajh

Zahvalna maša na silvestrovo

N

a silvestrovo je bila v župnijski cerkvi na Polzeli ob zaključku starega leta tradicionalna slovesna zahvalna maša. Prav gotovo je vsakdo v preteklem letu prejel ali doživel ali bil česa obvarovan, za kar se je veljalo zahvaliti.

Slovenski pregovor pravi: »Vsaka zahvala je nova prošnja!« Čeprav ima zahvala večjo moč kot prošnja. V nagovoru je župnik Jože Kovačec povabil vse navzoče, naj vsak za nekaj minut v tišini premisli o doživljajih v preteklem letu z namenom zahvale. Med slovesno mašo sta združena prepevala Cerkveni mešani pevski zbor in Mešani pevski 28

POLZELAN

zbor Oljka. Po maši pa je sledil še koncert, ki ga je pripravila vokalno-instrumentalna skupina Margareta. Škof Slomšek je v svoji knjigi Drobtinice zapisal: »Staro leto je minilo.

Kdo more prešteti dobrote, ki smo jih v starem letu zaužili? Da nam je ljubo sonce sijalo, da nam je bleda luna svetila, rosa polje, dež pa vinske gore rosil – vse je dobrota Boga! Nov dar je zdaj novo leto!«

������������������������������������������������������������������������������������������������������ Stanko Novak

JANUAR 2016

KULTURA, TURIZEM IN ŠPORT

Trikraljevski koncert na Polzeli

»G

lejte, glejte, kaj je tam, trije kralji grejo k nam,« se je na začetku zaslišala pesem in koledniki so v polzelski župnijski cerkvi pozdravili vse v slogu koledovanja na tradicionalnem trikraljevskem koncertu polzelskih pevskih zborov in glasbenih skupin.

V programu so nastopili: cerkveni otroški pevski zbor Cekinčki z zborovodjo Matejo Stražar, vokalno-instrumentalna skupina Marpole z vodjo Moniko Rakun, mladinski pevski zbor Osnovne šole Polzela, Cerkveni mešani pevski zbor in Moški pevski zbor z zborovodjo Mijo Novak, vokalno-instrumentalna skupina Margareta, ki jo vodi Sabina Florjanc Dolinšek, ter Mešani pevski zbor Oljka z zborovodjem Markom Slokarjem. Ob koncu je v besedi zahvale spregovoril župnik Jože Kovačec. Mladim kolednikom, ki so z geslom »Naše veselje za srečo drugih« obiskovali domove v božičnem času, je razdelil posebna priznanja. Za konec pa so združeni pevski zbori, in sicer več kot sto pevcev, zapeli božično pesem Že počiva vsa narava. Da so prišli na račun tudi številni poslušalci, so vsi skupaj zapeli še Kaj se vam zdi, pastirci vi?

Sveti trije kralji so obiskali župnijsko cerkev.

������������������������������������������������������������������������������������������������������ Stanko Novak

Ponovoletno druženje s predsedniki društev

Ž

upan Občine Polzela Jože Kužnik je v veselem decembru organiziral prednovoletne sprejeme za poslovne partnerje in sodelavce, s katerimi je skupaj sklenil staro leto in nazdravil novemu ter izzivom, ki nas čakajo. Ko pa smo dodobra že zakorakali v novo leto, ko je konec mrzličnega hitenja po nakupih daril, ko smo se nekoliko umirili, je župan povabil še predsednike društev na ponovoletno druženje, ki se ga je udeležila velika večina vabljenih.

Srečanje se je, kot se za gostitelja spodobi, začelo z zdravico. V nagovoru je župan povedal, da je bilo preteklo leto kljub gospodarski krizi uspešno, vendar naporno. Vsem se je lepo zahvalil za dosedanje delo. Podpora občine vsakemu posameznemu društvu je ključnega pomena in podobnega si lahko obetajo tudi v prihodnje.

Glavni namen srečanja pa je bilo druženje in izmenjava mnenj ter obilica smeha, za katerega je s humornimi vložki poskrbel humorist

Med druženjem

Sašek. Seveda ni šlo brez žlahtne kapljice in izbrane hrane, ki je bila presežek večera v domači gostilni Cizej, kjer je druženje trajalo do zgodnjih jutranjih ur. ������������������������������������������������������������������������������������������������� Lidija Praprotnik

Zdravju naproti!

P

laninsko društvo Polzela je v soboto, 16. januarja 2016, organiziralo že 34. pohod Zdravju naproti na Goro Oljko.

V mrzlem in nekoliko vetrovnem jutru se je pohoda udeležilo okrog 700 pohodnikov iz vse Slovenije in devet iz sosednje Hrvaške. Letos se je pohodnikom pridružil tudi predsednik Planinske zveze Slovenije Bojan Rotovnik. Pohodnike je iz Celja do Velenja pripeljal poseben vlak, voden pohod je bil s Polzele in iz Šmartnega ob Paki. Pri planinskem domu na Gori Oljki so vsi udeleženci dobili trdo kuhano jajce v počastitev praznika svete Neže. Kot vsa leta do zdaj je Planinsko društvo tudi letos podelilo posebna priznanja za večkratno udeležbo. Priznanje za desetkratno udeležbo je prejelo osem pohodnikov, za dvajsetkratno pa trije. Posebno priznanje pa gre Ferdu Glavniku s Polzele, ki se je udeležil vseh 34 pohodov. Z organizacijo letošnjega pohoda in ponudbo v planinskem domu so bili udeleženci zelo zadovoljni ter povedali, da se v naše kraje še vrnejo.

Pred železniško postajo na Polzeli

������������������������������������������������������������������������������������������������������������ Zoran Štok POLZELAN 29

KULTURA, TURIZEM IN ŠPORT

JANUAR 2016

90 let Marije Baloh

V

V Desiniću na Hrvaškem se je 17. januarja 1926 rodila Marija, četrti otrok osemčlanske družine Jurak. Oče in mati sta kmetovala. Živeli so skromno, a imeli so se radi.

Šestnajstletna Marija je prvič prišla na Polzelo kot obiralka hmelja h kmetu Bizjaku, po domače k Ton'. Naslednja leta je imela svojo skupino obiralk hmelja, ki jih je pripeljala na kmetijo Bizjak. Bila je pridna in zanesljiva. Pri Bizjakovih so potrebovali služkinjo in Marija je ostala na Polzeli. V bližini Bizjakove kmetije se je pri Kralju (po domače Terglavčku) učil za čevljarja mlad fant Kondi, s katerim se je pozneje poročila.

Nekega dne, ko je z dekleti delala na polju, je mimo pripeljal tovornjak. Dekleta so dobila ukaz, da morajo tisti trenutek oditi v delovno brigado. Niso imela časa, da bi se umila in preoblekla. Umazane in prepotene so odpeljali na železniško postajo v Celje in nato z vlakom v Beograd. Brigadirke so gradile cesto v težkih pogojih. Bile so večkrat lačne, žejne, umazane. Težko je bilo.

Kondi je Marijo čakal. Imel jo je neizmerno rad, zelo zelo se je zanjo bal. »Moj Kondi mi je v brigado vsak dan pisal in me prišel celo obiskat,« je ponosno povedala Marija. Bil je dober fant in dober mož. Leta 1955 sta se poročila. Nekaj časa sta stanovala kot podnajemnika pri družini Venek na Polzeli. Nato sta kupila staro dotrajano hišo na Bregu. Zakonca Baloh sta hodila v službo, varčevala in obnavljala hišo, sobo za sobo. »Lepo je bilo moje življenje,« je večkrat dejala Marija.

Med praznovanjem

Družina se je povečala. Najprej s hčerko Silvo in nato še z Vlasto.

Hčerki sta bili pridni, pomagali sta staršem. Petnajstletna Silva se je po končani osnovni šoli zaposlila v tovarni nogavic in si pozneje ustvarila družino z možem Jožetom. Vlasta je postala trgovka in si pri mami Mariji ustvarila družino z možem Dragom. Marija je ponosna na svoje vnuke: Boštjana, Natašo, Nino in Lavro. Vse štiri je pazila in jih razvajala.

Ima pa tudi pravnuka Liana. Mnogokrat pohvali svoja zeta. Jože, Silvin mož, je vestno skrbel za svojega tasta, ko je ta leta 1985 zbolel in nato čez tri leta umrl. Drago, Vlastin soprog, pa skrbno pomaga svoji tašči, ko ga potrebuje. Vsak dan ob pol devetih zjutraj Silva obišče mamo in skupaj s sestro Vlasto pokramljajo ob kavici. Če hčerki ne moreta, pa ju pri jutranji kavi nadomestita zeta. �������������������������������������������������������������������������������������������������������Olga Hočevar

Do zdravja in vedrega duha v medgeneracijskem centru

Z

akorakali smo v novo leto in naše januarsko medgeneracijsko srečanje začeli z dogodki, ki nam pomagajo do več zdravja in vedrega duha: telovadba za krepitev hrbtenice, nordijska hoja v čudoviti zasneženi naravi, ki je bila pravi balzam za dušo, joga smeha …

Zadnjo delavnico je izvajala Špela Lubej, mentorica joge smeha.

Predstavila je tehniko in pomen smeha za naše zdravje in povedala, da je smeh vse – je energija, zdravje, pozitivna komunikacija, življenjska radost, ustvarjanje ... V vsakdanjem življenju je smeha premalo. Ta pa ni zadolžen le za sprostitev, saj pravimo, da je smeh pol zdravja, in to je tudi znanstveno dokazano.

Izumitelj joge smeha je Madan Katarija, indijski družinski zdravnik.

Verjetno je tudi sam vadil jogo, kot večina ljudi v Indiji, in zase iskal dodatno metodo sproščanja, ki jo je potem kot del terapije priporočal tudi svojim pacientom. Najprej je najemal komike, ki so paciente med vajami klasične joge zabavali in jih spravljali v smeh. Kot zdravnik pa je vedel, da ima smeh velike zdravstvene učinke. Ko se je domislil konkretnih smejalnih vaj, jih je vključil v zdravilni program – kot zdravnik se je tega namreč lotil tudi znanstveno, delal raziskave, primerjave in analize ter dejansko ugotovil, kako so se pacienti, ki so prakticirali smejalno vadbo, pozdravili mnogo prej. Odpravili so določene kronične bolezni, ki jih prej niso in niso mogli, saj tu ne gre zgolj za zdravljenje simptomov, temveč za pristop, odnos do življenja. Klasična medicina bolj zdravi simptome in se zato bolezni lahko ponavljajo. Težko je odpraviti nekaj za stalno, če ne odpravimo vzroka. Vzrok pa je velikokrat mentalni, čustveni, gre za slabe odnose, način življenja, slabo samopodobo, pretirane skrbi …

30

POLZELAN

Udeleženci med jogo smeha

Joga smeha je koncept, ki temelji na smejanju brez razloga, brez šal in komedije. Smeje se lahko kdorkoli, kadarkoli in kjerkoli. Pomembna sta predvsem očesni stik med posamezniki v skupini in otroška igrivost.

Vadba je sestavljena iz smejalnih in dihalnih vaj, s katerimi dosežemo večji vnos kisika v telo in možgane, zaradi česar se človek po vadbi počuti bolj zdravo, sproščeno, napolnjen z energijo in optimistično razpoložen.

Vse to smo izvedeli in ugotovili, da smeh res dela čudeže, saj smo vsi z nasmehom zapustili prostor našega srečanja. Vabljeni na vse naše dogodke in veliko se smejte.

Od 1. februarja 2016 bo medgeneracijski center deloval v novih prostorih na naslovu Šolska ulica 3 (zraven papirnice A4 – vhod zadaj). ���������������������������������������������������������������������������������������������������� Marjana Šmajs

JANUAR 2016

KULTURA, TURIZEM IN ŠPORT

Podelitev športnih priznanj najzaslužnejšim športnikom

Z

veza športnih društev Polzela je v sodelovanju z Občino Polzela v petek, 22. januarja 2016, pripravila podelitev športnih priznanj v Občini Polzela za leto 2015.

Uvodoma je župan povedal, kako zelo je ponosen na številne uspehe športnikov, ki jih nizajo tako doma kot v tujini. Navdušenja pa ni skrival niti osrednji gost Matjaž Debelak, dobitnik olimpijskih medalj v smučarskih skokih v Calgaryju leta 1988, s katerim se je pogovarjala moderatorka prireditve Nanika Cvikl.

Iz rok župana Občine Polzele Jožeta Kužnika, športnega gosta Matjaža Debelaka, predsednika Zveze športnih društev Polzele Simona Ograjenška so zaslužena priznanja tokrat prejeli naslednji predlagani posamezniki: bronaste plakete je prejelo kar šest posameznikov in ena družina, in sicer: dva karateista, Luka Deberšek za prvo mesto na državnem prvenstvu 2015 in Mai Bašič Fekonja za prvo mesto na pokalnem državnem prvenstvu 2015. Jaka Udrih je plaketo prejel za prvo mesto na državnem prvenstvu v odbojki na mivki 2015, družina Sadnik za prvo mesto na državnem prvenstvu v planinski orientaciji SPOT 2015 (kategorija F), Filip Žak Glavnik za več izjemnih dosežkov na evropskih in državnih tekmovanjih 2015 v taekwondoju, Bono Kralj Kos za prvo mesto v skupni razvrstitvi deskarskega pokala Slovenije 2015 in Milan Koren za prvo mesto v skupni razvrstitvi pokala Slovenije 2015 v kinološki disciplini agiliti.

Podeljeni sta bili dve srebrni plaketi, in sicer Maxu Kralju Kosu za več izjemnih dosežkov na evropskih in svetovnih tekmovanjih 2015 v bordanju in Domnu Zabukovniku za več izjemnih dosežkov na evropskih in državnih tekmovanjih 2015 v taekwondoju.

Dve zlati plaketi sta za uspehe v atletiki prejela: Ina Rojnik za več izjemnih dosežkov na državnih, balkanskih in evropskih atletskih tekmovanjih starejših mladink in članic v letu 2015 ter Marko Božiček za štiri zlate, dve srebrni in eno bronasto medaljo na evropskem in balkanskem atletskem prvenstvu veteranov 2015.

Posebni plaketi Občine Polzela pa sta prejela Vili Pižorn za dolgoletno delo v športu in izjemen prispevek pri razvoju planinstva v Občini Polzeli ter Anton Brunšek za dolgoletno delo v športu in izjemen prispevek pri delu z mladimi na področju malega nogometa v Občini Polzela.

Popestritev večera pa so nedvomno bile mlade plesalke hiphopa – trenutno najaktualnejše plesne zvrsti –, in sicer učenke OŠ Polzela pod budnim očesom mentorice Nanike Cvikl. Na odru so predstavile svoj osebni stil in publiko navdušile. Po uradnem delu se je druženje nadaljevalo v preddverju Kulturnega doma, kjer se je prireditev prijetno sklenila ob skromni zakuski. .................................................................................................. Lidija Praprotnik

Utrinki s prireditve POLZELAN 31

KULTURA, TURIZEM IN ŠPORT

JANUAR 2016

Perica Jerković navdušil obiskovalce

T

retja predstava gledališkega abonmaja »Nasmejmo se!« v produkciji SiTi Teatra je v soboto, 23. januarja 2016, dodobra nasmejala publiko v Kulturnem domu na Polzeli. Perica Jerković je gledalce v uri in pol potegnil v vrtinec svojih najudarnejših šal, ki so se kalile na več kot 600 nastopih v Sloveniji, Hrvaški, Srbiji, Makedoniji, Bosni in Hercegovini ter Veliki Britaniji.

Perica Jerković velja za enega izmed najbolj priznanih in najprodornejših stand up komikov v Sloveniji, in sicer povsem zasluženo, saj je pri njegovih predstavah smeh neizbežen. Svojevrsten komični slog, v katerem se osebne anekdote prepletajo z duhovitimi opazkami o vsakodnevnem življenju in družbi, je izoblikoval z leti. Njegovo družino so na Slovensko primorje pred leti prignale neugodne razmere v Bosni.

Kot študent in aktivist koprskega študentskega kluba se je začel sprva ukvarjati s filmsko, pozneje pa tudi s stand up komedijo. Leta 2003 je pognal študentski stand up s šovom Ceu smeh, ki je bil tako uspešen, da so ga pred vedno polnim koprskim gledališčem izvajali štiri leta.

Pozneje je skupaj s somišljeniki ustanovil skupino Komikaze.

Na Polzeli je obiskovalce z dobro mero nostalgije spomnil na čase, ko je mleko teklo iz plastičnih vrečk, ko so se otroci veselili sličic Živalskega kraljestva, in ko je dan mladosti pomenil dan z veliko začetnico.

32

POLZELAN

Perica Jerković med nastopom ��������������������������������������������������������������������������������������������������Manuela Mlakar

IZ ŽIVLJENJA ZA ŽIVLJENJE

JANUAR 2016

Učenci in dijaki zaključnih letnikov!

Učenci in dijaki zaključnih letnikov!

Vabljeni na informativna dneva srednjih šol in Višje strokovne Učenci in dijaki zaključnih letnikov! formativna dneva srednjih šol šole in Višje strokovne Vabljeni na informativna dneva srednjih šol in Višje strokovne Šolskega centra Velenje šole šole v petek, 12. 2. 2016, Šolskega centra Velenje ali v soboto, 13. 2. 2016. Šolskega centra Velenje Podrobnejši najdete13. www.scv.si in na spletnih straneh tek, 12. 2. v2016, v2.soboto, 2. 2016. petek,ali 12.razpored 2016, ali vnasoboto, 13.

2. 2016. posameznih šol.

Učenci in dijaki zaključnih letnikov!

Vabljeni informativna šolstraneh in Višje strokovne Podrobnejši razpored najdete nadneva www.scv.si in na spletnih straneh azpored najdete nanawww.scv.si in na srednjih spletnih PRIDRposameznih UŽITE SEšole NAM PO D MAVRICO šol. posameznih šol. ŠolskegaZcentra NANJVelenje A v petek, 12. 2. 2016, ali v soboto, 13. 2. 2016.

PRIDRUŽITE SE NAM POD MAVRICO

Podrobnejši na www.scv.si na O spletnih straneh RIDRUŽITE SE razpored NAM najdete PO D MAVRIinC Zposameznih NANJAšol.

ZNANJA

PRIDRUŽITE SE NAM POD MAVRICO ZNANJA

Naslikano in podarjeno s srcem Občina Polzela in Medobčinska splošna knjižnica Žalec vas v petek, 29. januarja 2016, ob 18. uri vabita v Občinsko knjižnico Polzela na odprtje stalne razstave likovnih del akademske slikarke Darinke Pavletič - Lorenčak, častne občanke Občine Polzela.

V spremljajočem kulturnem programu bosta predstavljena njeno življenje in delo.

Iz življenja za življenje ... tako smo preimenovali oziroma nadgradili dosedanjo rubriko Prispevki bralcev, kot ste lahko že prebrali v uvodniku.

V

januarski številki Polzelana, poročevalca Občine Polzela, smo celotno rubriko namenili objavi zanimivih in dragocenih zgodb, ki so nastale v sklopu projekta Kako so nekoč živeli na območju današnje Občine Polzela. Skupaj sta ga izvedla Medobčinska splošna knjižnica Žalec in takrat še delujoči Zavod za kulturo, turizem in šport Polzela ob podpori Občine Polzela. Projekt so prvič predstavili na Komendi

jeseni 2015, poslušalci so ga sprejeli z navdušenjem. Zahvaljujem se avtoricama in avtorju zgodb za dovoljenje, da jih smemo objaviti, prav tako Jolandi Železnik, direktorici Medobčinske splošne knjižnice Žalec, ter Karmen Kreže za sodelovanje in pomoč pri pripravi zgodb za objavo. Vsekakor pa si zaslužita zahvalo tudi Jerneja Svetko, tehnična urednica Polzelana in Vanja Dolhar, oblikovalka, ki sta prisluhnili našim željam za upodobitev teh strani v skladu s predlogo na plakatih, razstavljenih na Komendi. ������������������������������������������������������������������������������������������������������� Valerija Pukl

Kako so nekoč živeli na območju današnje Občine Polzela

P

red dobrim letom smo začeli oživljati idejo župana Občine Polzela gospoda Jožeta Kužnika, kako prebuditi in ohraniti spomine na življenje nekoč na območju današnje Občine Polzela. Prijetno smo bili presenečeni, kako ste se začeli odzivati. Zgodba je sledila zgodbi.

Karmen Kreže, Lidija Praprotnik, Olga Hočevar in Jana Kasesnik so jih skrbno posnele in zapisale. V prvi fazi zbiranja so jih zbrale kar 40.

Vse zgodbe so zelo dragocene. Za ohranjanje zgodovine Občine Polzela so prav vse neprecenljive vrednosti. To so zgodbe vas, občanov – pristne, iskrene, srčne, čustvene ... Vsi pripovedovalci ste deležni moje največje hvaležnosti. In tudi gospe, ki so snemale in zapisovale. In to večinoma vse v svojem prostem času. Ponosna sem nanje, prav tako na pripovedovalce in vse, ki ste pri tem projektu kakorkoli pomagali.

V Polzelanu, poročevalcu Občine Polzela, jih bomo delili z vami, in sicer v skrajšani obliki. Torej le za pokušino, v celoti pa bodo našle svoj prostor v zborniku, ki bo natisnjen predvidoma še letos.

Prijetno branje vam želim, obenem pa vas vabim, da tudi vi prispevate zgodbo, če domuje v vašem spominu. Za dodatne informacije pokličite Karmen Kreže v Medobčinsko splošno knjižnico Žalec – 03/712 12 52. ����������������������������������������������������������������������������������������������� Jolanda Železnik POLZELAN 33

IZ ŽIVLJENJA ZA ŽIVLJENJE

JANUAR 2016

Ana Jeršič (rojena 1947) »Spominjam se začetkov službovanja na terenu – patronažne službe. Sprejela sem jo z veseljem, odgovornostjo, predvsem pa s prijetnim občutkom, da bom lahko pomagala bolnim in ljudem v stiski. Delo na terenu je zajemalo patronažno in babiško dejavnost. Teren je bil obsežen in razgiban po dolini in bližnjih hribih Polzele. Ker takrat še nisem imela avtomobila, se je bilo treba znajti. Na srečo sem imela kolo. Pozneje sem si delo olajšala z mopedom, saj sem lažje in hitreje prispela do varovancev. Z leti se je delo na terenu močno razširilo na kurativnem področju. Vedno

več je bilo bolnikov, ki so bili potrebni nadaljevanja bolnišničnega zdravljenja v domačem okolju. Treba se je bilo posodobiti. Kupila sem si osebni avto, pozneje pa je bil dobrodošel službeni pičipoki.« »Posebna doživetja so bili obiski pri mladih mamicah z novorojenčki. Kar nekaj je bilo družin z dvojčki, pa tudi trojčki. Občutek ob negovanju drobcenih in nebogljenih bitij je bil poseben, lep, poln topline. Še lepše je bilo opazovati mamice in očke, s kakšno ljubeznijo so skrbeli za svoje malčke.«

Na poti k pacientu na Dobrovlje februarja 1989

Nekje na Polzeli leta 1982 pri mladi mamici

34

POLZELAN

IZ ŽIVLJENJA ZA ŽIVLJENJE

JANUAR 2016

Jaka Jeršič (rojen 1939) »Popoldne sem prespal, zvečer pa sem šel na sprehod po Polzeli. Oh, groza, kakšen dolgčas.

Gostilna me ni zanimala, mojo radovednost je vzbudil kulturni dom, saj so mi povedali, da tu uspešno deluje gledališka skupina. Stopil sem na oder med igralce, ki so pripravljali igro Deseti brat. Suflerka Slava, ki je poleg režiserja Ivana imela glavno komando, mi je takoj v roko porinila vlogo Krjavlja, češ da sem za to osebo ravno prave postave, in mi strogo povedala, da imam na razpolago samo dva dni časa, da se

naučim besedilo na pamet, ker je že v nedeljo prva predstava.«

Jurčič, Govekar: Deseti brat, 1967

Agatha Christie: Mišolovka, 1970/71

»Zelo toplo pri srcu nam je bilo, ko smo bili povabljeni na srečanje najboljših slovenskih gledaliških skupin na Jesenice. Ko smo prišli tja, nas je sprejela »pleh muzka« z županovo zdravico.

Bili smo tako presenečeni, da smo komaj znali povedati, kje je Polzela in da igramo kriminalko Mišolovka. Šele na Vršiču, kjer smo imeli razgovor, smo lažje zadihali.«

»Eden izmed igralcev je na oder s štrikom privlekel živo kozo. Malo me je začudeno gledala, ko sem ji spremenil ime. Zdaj je bila Dimka, jaz pa prijazen Krjavelj. Uboga Dimka ni bila vajena umetniškega nastopa. Narobe je bilo že to, da sem jo zaradi večjega učinka na oder pripeljal v temi. Naenkrat pa so se prižgale reflektorske luči in zgodilo se je nekaj strašnega – ubogi kozi so popustile vse naravne zavore. Zgrabila jo je panika, s ta zadnjo se je obrnila v dvorano in se pošteno polulala in pokakala v prvo vrsto dvorane. Ocena publike je bila odlična, bila je najbolj naravna.«

POLZELAN 35

IZ ŽIVLJENJA ZA ŽIVLJENJE

JANUAR 2016

Ana Škobrne Uranjek (rojena 1937) »Pri vselitvi v šeneško sobico je bila graščina polna otrok. Približno 150 jih je bilo. Bili so vojne ali socialne sirote brez staršev, stari od enega do 14 let.« »V šolo smo hodili v uniformah, doma pa smo jih odložili. Nekega dne so nas vse otroke postavili v vrsto in nas grupirali po starosti. Do tretjega leta starosti so jih oddajali v rejo oz. v posvojitev. Tri dni so prihajali ljudje, nas ogledovali in izbirali ter odpeljali posamezne otroke, nekateri peš, drugi s kolesom. Za vsako skupino je skrbela vzgojiteljica. Bilo je deset vzgojiteljic. Za lulančke

je vzgojiteljica skrbela tudi ponoči. Vzgojiteljice so bile kar prijazne. Z njimi sem hodila na sprehode, rade so me imele, prav tako so me imeli radi tudi otroci. Povabljena sem bila na novoletna srečanja in druge prireditve.« »Za novo leto je bila zelo lepo okrašena soba (danes kristalna dvorana). Smreka je segala do stropa, na njej so gorele novoletne svečke. Pod smreko so bila darila, ki so se jih otroci razveselili.

Tudi mene je pod smreko čakalo darilo. Zanj so poskrbeli v organizaciji Zveze borcev. Obiskal nas je dedek Mraz, peli smo in plesali.«

Šeneški otroci z Anico leta 1951

36

POLZELAN

PRIREDITVE

JANUAR 2016

PRIREDITVE V FEBRUARJU 2016 sreda

3 od 8. do 13. ure Krvodajalska akcija Veroučna učilnica Župnije Polzela (Matjaž Črešnovar: 041 601 751)

sobota

6

sobota

6

nedelja

7

nedelja

7

od 8. do 9. ure Meritve krvnega sladkorja in holesterola Dom krajanov Andraž (Mateja Borovnik: 041 227 272)

nedelja

7

ob 14.30 Otroška maškarada Športna dvorana Polzela (TD Občine Polzela v sodelovanju z Občino Polzela: 03/703 32 28))

torek

9

ob 17. uri Duhovna obnova v Konferenčnem centru Novi Klošter (Carmen Fernandez: 040 175 403)

torek

9

ob 19. 30 Predstavitev tečaja »Home management – kako uspešno voditi gospodinjstvo« Konferenčni center Novi Klošter (Carmen Fernandez: 040 175 403)

četrtek

11

četrtek

11

ob 18.30 S knjižnico po svetu Potopisno predavanje Jasne Tuta: Z jadrnico po Francoski Polineziji Grad Komenda, VIT-točka (Renata Novak: 03/703 32 04)

sobota

13

ob 7. uri Valentinov pohod Kozje–Bohor Zbor pri igrišču v Andražu.

(Vili Pižorn: 041 783 734)

sobota

13 od 8. do 12. ure Kmečka tržnica pred trgovino Tuš

ob 6. uri Z Vertovcem v dom slovenske himne Zbor pred občinsko stavbo na Polzeli.

(Zoran Štok: 041 754 778) ob 19. uri Proslava ob kulturnem prazniku Kulturni dom Polzela (Občina Polzela v sodelovanju s KUD Polzela: 03/703 32 28) ob 7. uri Zimski pohod na Ramšakov vrh Zbor pred občinsko stavbo na Polzeli.

(Mirko Jegrišnik: 041 902 183)

ob 13. uri Odprtje sobe Neže Maurer, častne občanke Občine Polzela Grad Komenda (Občina Polzela v sodelovanju z Občinsko knjižnico Polzela: 03/703 32 28)

(Alenka Žnidar: 031 795 685)

od petka do četrtka

19. 2.

- 3. 3.

ponedeljek

22

ob 16. uri 216. lunohod Polzela–Preserje–Braslovče Zbor pri domu Društva upokojencev Polzela.

(Rudi Divjak: 031 525 790)

četrtek

25

ob 17. uri Prisluhnimo pravljici Grad Komenda, prostori knjižnice (Renata Novak: 03/703 32 04)

sobota

27

ob 7. uri Zimski pohod na Stolpnik Zbor pred občinsko stavbo na Polzeli.

(Jožica Jegrišnik: 031 840 387)

sobota

27

ob 19.30 Za abonma gledaliških komedij »NASMEJMO SE!« in izven Od tišine do glasbe – SiTi Teater (Občina Polzela: 03/703 32 28)

vsaka nedelja

»Od risbe do slike« – razstava likovnih del z delavnic članov likovne sekcije KUD Polzela Grad Komenda (Mojca Korošec: 031 806 867)

od 9. do 12. ure Redni tedenski šahovski hitropotezni turnir Kulturni dom Polzela (Tomi Masnec: 041 783 213)

POLZELAN 37

PRIREDITVE

JANUAR 2016

Program medgeneracijskega centra za februar 2016 torek

2

sreda

3

sreda

3

četrtek

4

petek

5

torek

9

sreda

10

sreda

10

četrtek

11

petek

12

torek

16

sreda

17

sreda

17

četrtek

18

petek

19

torek

23

sreda

24

sreda

24

petek

29

8.00–9.00 TELOVADBA za starejše »Okrepimo hrbtenico« S seboj prinesite ležalno podlogo.

(Tanja Čater) 10.00–11.30 Nordijska hoja Zberemo se na križišču v Slatine.

(Mihaela Nawo) 16.00–17.30 Delavnica DO ZDRAVJA Z NARAVO (mag. Cvetka Mastnak Čulk) 16.00–17.30 Zlata vredno druženje (Peter Slapšak) 17.00–19.00 ŠAHOVSKI KROŽEK (Oton Kronovšek) 8.00–9.00 TELOVADBA za starejše »Okrepimo hrbtenico« S seboj prinesite ležalno podlogo.

(Tanja Čater) 10.00–11.30 Nordijska hoja Zberemo se na križišču v Slatine.

(Mihaela Nawo) 16.00–18.00 Ustvarjalna delavnica Izdelovanje iz gline ali druge modelirne mase.

(Urška Juhart) 6.30–19.00 USPOSABLJANJE PROSTOVOLJCEV, voditeljev skupin za Savinjsko regijo Izobraževanje organizira in izvaja Zveza društev za socialno gerontologijo Slovenije.

(Petra Cerinšek, univ. dipl. soc. del, vodja usposabljanja) 17.00–19.00 ŠAHOVSKI KROŽEK (Oton Kronovšek) 8.00–9.00 TELOVADBA za starejše »Okrepimo hrbtenico« S seboj prinesite ležalno podlogo.

(Tanja Čater) 10.00–11.30 Nordijska hoja Zberemo se na križišču v Slatine.

(Mihaela Nawo) 16.00–18.00 Ustvarjalna delavnica Izdelovanje iz gline ali druge modelirne mase.

(Urška Juhart) 9.30–11.00 Delavnica – pletenje za vse generacije (Cvetka Basle) 17.00–19.00 ŠAHOVSKI KROŽEK (Oton Kronovšek) 8.00–9.00 TELOVADBA za starejše »Okrepimo hrbtenico« S seboj prinesite ležalno podlogo.

(Tanja Čater) 10.00–11.30 Nordijska hoja Zberemo se na križišču v Slatine.

(Mihaela Nawo) 16.00–17.30 Delavnica DO ZDRAVJA Z NARAVO (mag. Cvetka Mastnak Čulk) 17.00–19.00 ŠAHOVSKI KROŽEK (Oton Kronovšek) Program se skozi mesec lahko spreminja, kar bo objavljeno na oglasni deski in Facebook strani.

Vsi dogodki v medgeneracijskem centru so brezplačni in so namenjeni vsem obćanom.

Na delavnicah udeleženec krije materialne stroške – 1 evro za izdelek, ki ga odnese.

Vabljeni, da se nam pridružite kot obiskovalec ali da kot prostovoljec podelite svoje znanje z nami.

Od 1. februarja 2016 bo medgeneracijski center deloval v novih prostorih na naslovu Šolska ulica 3 (zraven papirnice A4 – vhod zadaj).

Informacije na el. naslov: medgeneracijski.c@gmail.com GSM: 031 343 774 (Marjana Šmajs) Na zgornja kontaktna podatka lahko pošljete tudi svoje predloge, pobude in kritike.

38

POLZELAN

ZAHVALE

JANUAR 2016

ZAHVALA

Srce je omagalo, dih je zastal, a spomin nate bo vedno ostal.

V trenutku tvojega slovesa sva te za roke držali.

S tabo sva bili, ko oditi s tega sveta morala si.

Tvoja duša je odšla med zvezde – nekam v nebo …

A ljubezen do tebe v nas za vedno ostala bo.

ZAHVALA Na lep torkov zimski dan je tiho, mirno in spokojno po kratkotrajni hudi bolezni zaspala in se pridružila možu naša mama, babi in prababi

V SPOMIN Mineva leto dni, odkar nas je zapustila

HILDA FLORJANC (1931–2016)

NADA DERČA Ločica ob Savinji, Ločiška cesta 92, Polzela

Iskrena hvala sorodnikom, sosedom bloka Glavni trg 10, sodelavkam Tovarne nogavic in vsem preostalim za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče ter svete maše.

Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku, dr. Rezarjevi, gospe Tajani in Pogrebni službi Morana.

(22. 3. 1932–12. 1. 2016)

NADA GABERŠEK Dobrič 27 (11. 11. 1946–2. 1. 2015)

Najlepša hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in se je spominjate.

Vsi njeni

Usoda kruta je hotela, tebe nam je vzela, odselil si se tja, kjer ni več trpljenja ne gorja, izpil grenki kelih si do dna v življenju svojem, odkar utihnil je tvoj glas, žalost, bolečina domujeta pri nas.

Iz vsega srca se zahvaljujemo vsem, ki ste se v soboto, 16. 1. 2016, v tako velikem številu poslovili od nje na pokopališču na Polzeli, nam izrekli sožalje, darovali sveče, svete maše in prostovoljne prispevke za VDC NUC Parižlje ter tako vsak na svoj način poskrbeli, da smo se tako dostojno poslovili od nje.

Posebej hvala vsem sorodnikom, sosedom – predvsem Jožici in Janku, njenim in našim prijateljem ter osebju Doma starejših Prebold, ki nam je skoraj dva meseca pomagalo tako dostojno in spoštljivo skrbeti zanjo.

Hvala tudi gospodu župniku Kovačcu, govorniku gospodu Pungartniku, pevcem skupine Eros in pogrebni službi Morana za izvedeno pogrebno slovesnost.

Vsi njeni

Za njo neizmerno žalujemo in bomo večno žalovali: hčerki Nevenka in Nuša z družinama

Ni res, da je odšel – nikoli ne bo!

Ujet v naša srca, z najlepšimi spomini, vsak naš korak spremlja v tišini.

Mar prav zares odšel si tja v neznano?

Kako si mogel, ko smo mi še tu.

Nositi moramo vsak svojo rano molče, da ti ne zmotimo miru.

ZAHVALA

Ob izgubi sina, brata, svaka in strica

ZAHVALA

Ob izgubi moža, očeta in brata

V SPOMIN Minilo je leto, odkar nas je mnogo prezgodaj in za vedno zapustil naš dragi

ROKA ŠMIGOCA (20. 3. 1994–28. 11. 2015)

BRANKA KOČEVARJA (1961–2016)

JOŽEF KODRE iz Ločice ob Savinji 8 (12. 12. 1951–15. 1. 2015) Hvala vsem, ki postojite na njegovem grobu, mu prižigate sveče in ga ohranjate v lepem spominu.

Vsi njegovi

Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje, darovane sveče, svete maše in darove.

Hvala gospodu župniku in pogrebni službi Ropotar. Posebna zahvala gre dr. Breclju z Onkološkega inštituta, dr. Jernejšku, patronažni sestri Martini Pečovnik, Hospicu in SSSDL Celje.

Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.

Zelo te pogrešamo. Žalujoči vsi njegovi

Misli se vračajo v jutro, 28. novembra 2015, ko nam je kruta usoda na cesti vzela našega dragega Roka. Bil je dober fant, ljubil je življenje, oboževal je košarko. Mogoče tam nekje čaka na nas in nas spremlja, tako kot je živel z nami.

Iskreno bi se želeli zahvaliti vsem in vsakemu, ki ste nam stali ob strani z bolečino v srcu v najtežjih trenutkih, ki ne minejo ... Iskrena hvala za takojšnjo pomoč policistom, gasilcem.

Hvala vsem sodelavcem Odela in Pošte Slovenije, KD Hopsi, vsem sosedom, Rokovim prijateljem, sorodnikom in znancem, pogrebni službi Ropotar, gospodu župniku in Komunali Velenje.

Zapeta pesem in govor sta nas popeljala v svet, kjer upamo, da je zdaj naš ljubi Rok. Tako kot je zapisal Rokov prijatelj, nebesa imajo novega angela. Angela, ki bo pisal pesmi ... Čutili smo, kako ste v teh trenutkih z nami vsi, ki ste ga imeli radi ...

Zahvaljujemo se za pomoč, za darovano cvetje in sveče, predvsem pa za podporo in tople roke, ki so nas objele in nam nudile oporo, ko smo jo najbolj potrebovali. Žalujoči: mami Tanja, ati Herman, brat Marko z Janjo in Nejo

POLZELAN 39

PreĹĄernov dan