Issuu

AVGUST/SEPTEMBER 2015

08/09

UVODNIK Poštnina plačana pri pošti 3313 Polzela

Avgust /September 2015

Poročevalec

Občine Polzela 25. september 2015 POLZELAN 1

AVGUST/SEPTEMBER 2015

UVODNIK

POLZELAN Poročevalec Občine Polzela

Številka 8/9, Avgust / September 2015 Datum izida: 25. 9. 2015 Letnik 3 Izdajatelj Občina Polzela, Malteška cesta 28, 3313 Polzela

Kazalo Uvodnik 3 Aktualno 4 Gospodarstvo 12 Kmetijstvo 14 Šola in vrtec

Kultura, turizem in šport

Prispevki bralcev

Prireditve 36

Uredništvo Glavni in odgovorni urednik: dr. Jožef Korber Tehnična urednica: Jerneja Svetko Programski sodelavci: Alenka Kočevar (aktualno), Jože Kočevar (gospodarstvo), Vili Pižorn (kmetijstvo), Bernardka Sopčič (šola in vrtec), Klavdija L. Tomažič (kultura, turizem in šport), Valerija Pukl (prispevki bralcev) Kontakt uredništva Naslov: Malteška cesta 28, 3313 Polzela Telefon: 03/703 32 00 E-pošta: urednistvo-polzelan@polzela.si Lektoriranje Lektoris, Lea Felicijan, s. p. Fotografije Jan Korošec, arhiv društev Občine Polzela, arhiv OŠ Polzela, arhiv ZKTŠ Polzela, arhiv Občine Polzela, splet Oblikovanje Tiskarna Pleško, d. o. o. Tisk Tiskarna Pleško, d. o. o. Naklada 2200 izvodov Polzelan, poročevalec Občine Polzela, je vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Republike Slovenije pod zaporedno številko 1734. Glasilo brezplačno prejemajo vsa gospodinjstva v Občini Polzela. Če glasila niste prejeli na dom, ga prejmete brezplačno na ZKTŠ Polzela ali na Občini Polzela, na voljo je tudi v elektronski obliki na spletni strani občine www. polzela.si.

Naslovnica Fotografija na naslovnici: Mešičev mlin Jan Korošec Mešičev mlin ob Strugi na Polzeli (v sklopu EŠD 24569) je bil prvotno verjetno grajski mlin gradu Komenda, v prvi polovici 20. stoletja pa je poleg žage predstavljal osrednjo gospodarsko dejavnost Mešičeve domačije. Mogočna, danes obnovljena dvonadstropna stavba je dobila današnjo podobo v 19. stoletju.

Dragi bralci Polzelana, vabljeni k sodelovanju! Uredniški odbor vas vabi, da obogatite vsebino Polzelana z vašimi prispevki. Prispevke (besedilo in fotografije) za naslednjo številko Polzelana zbiramo na uredništvu Polzelana, Malteška cesta 28, 3313 Polzela, po elektronski pošti: urednistvo-polzelan@polzela.si, do 19. 10. 2015. Zraven navedite avtorja in kontaktno telefonsko številko. Uredništvo si pridržuje pravico do lekture, krajšanja člankov in izbora fotografij po lastni presoji. Za vsebino in točnost podatkov odgovarja avtor prispevka.

Naslednja številka izide 30. 10. 2015. 2 POLZELAN

AVGUST/SEPTEMBER 2015

UVODNIK

Spoštovane bralke, cenjeni bralci

Kar nekaj presenečenja in tudi zadrege je bilo, ko so me prosili, naj kot poveljnik Gasilske zveze Žalec napišem nekaj besed v uvodnik našega Polzelana. Znano je, da gasilci veliko raje kot da kaj napišemo, brez večjega govorjenja kakšno stvar opravimo.

lani gasilskih organizacij smo ljudje različnih poklicev in včasih tudi mišljenj, vendar nas kljub naši raznolikosti povezuje pripravljenost pomagati našemu sočloveku takrat, ko potrebuje pomoč, in to ne glede na letni čas, dan ali uro. Danes so v Gasilsko zvezo Žalec združena prostovoljna gasilska društva iz petih občin, skupaj več kot 4500 članic in članov, ki namenjajo veliko prostega časa strokovnemu usposabljanju in prizadevanjem po primerni opremljenosti, saj smo le tako lahko kos vsem nalogam. Do konca letošnjega avgusta smo gasilci, združeni v našo gasilsko zvezo, opravili 127 intervencij. Ob pregledu opravljenih intervencij si te številčno sledijo takole: • 66 požarov, • 35 tehničnih in drugih pomoči, • 9 naravnih nesreč, • 7 nesreč v prometu, • 6 drugih nesreč, • 4 nesreče z nevarno snovjo. Zadnje čase se veliko govori in povezuje gasilce s službo nujne medicinske pomoči. Gasilci žal ne moremo biti sestavni del te pomoči, lahko smo le njen dodatni del, predvsem v bolj oddaljenih krajih, kjer je treba posredovati pri nenadnem zastoju srca z uporabo defibrilatorja in izvajanjem masaže srca, vendar vedno v

kombinaciji s službo nujne medicinske pomoči. Gasilci po Sloveniji smo s takšnimi posredovanji že rešili nekaj življenj, je pa treba poudariti, da je treba postopek oživljanja začeti takoj. Narava dobiva jesenske barve in pred nami je mesec oktober – mesec požarne varnosti. Čeprav se člani gasilske organizacije zavedamo pomena požarne preventive skozi vse leto, pa oktobra še posebej poudarimo tisto, kar se nam zdi z vidika požarne varnosti še kako pomembno. Letošnji oktober je namenjen ozaveščanju s področja evakuacije, in prav zato se slogan letošnjega meseca požarne varnosti glasi »KO ZAGORI, NAJ SE TI VEN MUDI«. Pojem evakuacije in zahteve, povezane z njo, so opredeljene v Zakonu o varstvu pred požarom, podrobne zahteve pa so opisane v Pravilniku o požarnem redu. Obveznost številnih gospodarskih subjektov in javnih ustanov je, da po tem zakonu opravijo evakuacijske vaje enkrat na leto. Poudariti je treba, da na teh vajah ni obvezna prisotnost gasilcev, je pa vsekakor zaželeno, da nas povabite, saj tako tudi gasilci spoznavamo posamezne objekte in njihove specifičnosti. Kaj pa doma? Mogoče je prav mesec oktober, mesec požarne varnosti, pravi čas, da tudi v svojem bivalnem okolju temu posvetimo nekaj časa. Z otroki se pogovorimo o možnosti nastanka požara, o pomembnosti klica na številko

112, pregledamo kurilne naprave in dimnike ter njihovo okolico, pregledamo prostore, v katerih hranimo razne vnetljive tekočine ali druge nevarne snovi. Nikakor ne bo odveč, če poskrbimo za brezhibnost gasilnikov ali pa razmislimo o njihovem nakupu. V posameznih gasilskih društvih bomo v svojih sredinah pripravili več različnih aktivnosti, ki bodo namenjene raznim preventivnim pregledom, preizkusom opreme, obiskom šol in vrtcev, izvedbi raznih taktičnih vaj in podobno. Gasilci nismo stroji in vsaka nesreča se nas dotakne. Da smo na nesreče ustrezno pripravljeni skozi vse leto, izvajamo različne aktivnosti, ki so oktobra še številčnejše. Če vas bomo na katero izmed aktivnosti povabili in boste imeli čas, se le odzovite, v naših sredinah ste vedno dobrodošli. Želim vam, da bo ogenj v vašem življenju vedno prisoten kot pomemben življenjski dejavnik ter sopotnik, in nikoli kot vaš sovražnik. In ne pozabite: gasilci vedno pridemo – najraje decembra. Z gasilskim pozdravom: NA POMOČ!

�� David KRK

POLZELAN 3

AVGUST/SEPTEMBER 2015

AKTUALNO

Občinske novice V pričakovanju občinskega praznika Spoštovane občanke in občani, verjetno delite z mano občutek, da se vrtiljak življenja vrti vedno hitreje. Sunkovito se vzpenja in spušča, nas premetava sem in tja, se za kratek čas umiri in se spet obrača ter vrti. Navadili smo se na ta nihanja in gibanja, jih ujeli, se prilagodili in zato smo marsikaj naredili tudi v letu od zadnjega praznovanja praznika naše občine. Kljub spremembam, ki so pogosto nevšečne, ohranjamo stabilnost, ker se zavedamo prepletenosti z vsemi in vsem v vesolju. V vsak dan se prebudimo s spoznanjem, da nismo rojeni le zase. Del našega bitja zahtevajo družina, okolje, prijatelji, družba … Čeprav je Župan Jože Kužnik življenje naša osnovna pravica, jo prilagajamo pravicam drugih. V mozaik teh pravic tkemo odgovornost, predanost, ljubezen, sočutje, srečo. Da, tudi ali morda predvsem srečo, ki jo mnogi iščejo vse življenje, ker morda ne vedo, da je sreča potovanje, in ne cilj. Vsak jo lahko ima brez prikrajšanja drugih. Bolj jo trosi in prši naokrog, več je ima. Z njo je podobno kot s svečo: z eno samo svečo je mogoče prižgati na tisoče sveč, pa zato življenje te sveče ne bo nič krajše. Tudi to leto je bilo naše vodilo investirati – predvsem v žlahtnost medsebojnih odnosov. To je naša osnovna in trajna naloga. Poskušali smo narediti Občino še bolj prijazno občanom … Ob tem smo v zadnjih dvanajstih mesecih še: • Dogradili Vrtec Polzela, ki je skupaj z medgeneracijskim centrom prizidek k obstoječemu vrtcu. Urejeno je tudi zunanje krajinsko oblikovano igrišče. • Kanalizacija Polzela in Ločica je bil projekt, ki je zahteval posebno veliko angažiranja, ne samo pri izvedbi del, pač pa tudi pri pridobivanju finančnih sredstev za njegovo poplačilo. • Sofinancirali smo nakup gasilskega vozila za PGD Ločica. • Na Bregu pri Polzeli smo obnovili dotrajano cesto in zgradili nov pločnik. • Zgradili smo JR v starem delu Polzele v dolžini 800 m. • Razširili smo nogometno igrišče. • V upravljanje smo prevzeli Zdravstveni dom Polzela. • Kolikor zmoremo, podpiramo dejavnost društev. Hvaležni smo, ker zmorejo toliko narediti. Močno povečujejo ugled naše lokalne skupnosti in krepijo vezi med ljudmi.

• •

Vzdržujemo dobrodelni županov sklad, ki je dobrodošla pomoč že mnogim. Veliki smo, kolikor je veliko naše srce. Prek Polzelana, občinskega poročevalca, ki vsak mesec prinaša informacije o dogajanju na vseh območjih v občini, vas redno obveščamo o vsem, kar se dogaja v naši občini. Sprejeli ste ga za svojega. Od marsikaterega izmed vas izvem, da ga komaj pričakujete.

Še marsikaj je bilo narejenega, zagotovo pa ne vse, kar bi bilo treba. Hitimo počasi, ker dajemo prednost kakovosti pred količino. Zahvaljujem se vam za strpnost, za namige, spodbude, hvaležnost in zadovoljstvo. Vsi smo prepleteni in soodvisni. Pri nas ni prostora za vseenost. To smo že mnogokrat dokazali. Drug drugega predramimo in složno ukrepamo. Sleherni od nas skriva kakšen potencial, talent ali celo genialnost, le odkriti jo mora. Žal pa je dandanašnji tako, da poskušamo čedalje več dejavnosti stlačiti v vse manj časa, kar povzroča stres. Zagotovo se bomo počutili bolje, če bomo poskušali več časa vriniti med manj opravil. In bolje se bomo počutili, če bomo vsak hip zbiratelji, hranitelji in prenašalci dobrih in pozitivnih misli. In bolj kakovostno bo naše sobivanje, če bomo sleherno besedo spustili skozi troje vrat. Pri prvih se bomo vprašali: ali so te besede resnične? Pri drugih: ali so te besede potrebne? In pri tretjih: ali bodo komu pomagale? Ko bomo naposled spregovorili, bodo ostale le spodbudne besede, take, ki izražajo spoštovanje do človeka, ki so mu namenjene. Želim, da bodo tako slišati tudi moje zahvalne: hvala vsem svetnicam in svetnikom, sodelavcem, članom delovnih teles občine, podjetnikom, gospodarstvenikom, javnim zavodom, društvom ter vsem, ki ste kakorkoli in kadarkoli pripomogli k temu, da nam je lepo, tu, kjer smo doma. Hvaležen sem vsakemu posebej, ki s svojo pomočjo, delom, idejo, pa tudi dobronamerno kritiko pomaga graditi občino, ki se ponosno razprostira v srcu Spodnje Savinjske doline. Ker je praznik, se veselimo, vendar niti za hip ne pozabljamo na tiste, ki se jim vsakodnevno ruši svet. Naredili bomo, kar zmoremo, da omilimo njihovo stisko. Občudujemo jih, ker ohranjajo optimizem, čeprav niso obdarjeni s privilegiji, ki jih nekateri doživljajo kot samoumevne in se niti ne zavedajo, kako dragoceni so. Spoštovane občanke in občani, čestitam vam za praznik in se vam zahvaljujem, ker pomagate soustvarjati podobo naše lepe Občine. Spomnil sem se stavka Janeza Menarta, ki ga delim z vami. Meni je navdih, naj bo tudi vam. Skromen je, a tako bogat: »In sreča je, da je pred mano pot, in to, da vem, da slast je v tem, da grem.« Vse dobro, vse najboljše – vsem. �� Vaš župan Jože Kužnik

V počastitev praznika Občine Polzela vljudno vabljeni na

Slavnostno akademijo ob občinskem prazniku, ki bo v četrtek, 1. oktobra 2015, ob 18. uri, na gradu Komenda. Na prireditvi bodo podeljena priznanja Občine Polzela. 4 POLZELAN

Veselim se srečanja z vami. Jože Kužnik, župan

AVGUST/SEPTEMBER 2015

AKTUALNO

7. seja občinskega sveta – 15. september 2015

bčinski svet Občine Polzela je na 7. redni seji, ki je bila v torek, 15. septembra 2015, obravnaval 12 točk dnevnega reda. Največ pozornosti so svetniki posvetili idejni zasnovi novega Kulturnega centra na Polzeli, dobitnikom občinskih priznanj in imenovanju članov ter predstavnikov v organe zavodov, podjetij. Po sprejetju dnevnega reda in pregledu sklepov ter zapisnika prejšnje seje in korespondenčne seje je Jože Grobelnik iz podjetja Uni projekt, d. o. o., svetnikom predstavil projekt Kulturni center Polzela. Ta je umeščen na prostoru, kjer zdaj stoji Kulturni dom Polzela – prostor

spreminja v večnamenski kulturni in prireditveni center. Projekt je še v fazi idejne zasnove in se bo do začetka izvedbe zagotovo še spreminjal. Namen projekta je izboljšanje pogojev za razvoj kulturno-umetniške ustvarjalnosti, večja kakovost javne kulturne infrastrukture, podpora lokalnemu in regionalnemu razvoju ter pridobitev primernih prostorov za predstave, koncerte, delavnice, konference, seminarje, plesne tečaje … Za financiranje projekta si bo Občina Polzela prizadevala pridobiti nepovratna sredstva iz nove finančne perspektive Evropske unije 2014–2020.

Idejna zasnova novega Kulturnega centra na Polzeli

V nadaljevanju je pooblaščena revizorka Irena Rutnik iz podjetja Loris, d. o. o., ki je opravljalo nadzor nad poslovanjem občine, predstavila Poročilo o notranji reviziji poslovanja Občine Polzela za leto 2014 ter izpostavila posamezna priporočila. Polletno poročilo o izvrševanju proračuna Občine Polzela za leto 2015, s katerim so se seznanili svetniki, zajema obdobje januar–junij. V prvem polletju je realizacija prihodkov in odhodkov potekala v skladu s sprejetim proračunom, nemoteno in v predpisanih rokih. Realiziranih je bilo 1.969.811 evrov, kar je 31 % načrtovanih prihodkov. Občina je v prvem polletju prejela 1.427.875 evrov z naslova dohodnine in 66.705 evrov z naslova finančne izravnave, glavarina je tako znašala 247,45 evra na prebivalca. Odhodki pa so bili realizirani v višini 28 % veljavnega proračuna. Svetniki so soglasno sprejeli sklep o podelitvi priznanj Občine Polzela v letu 2015. Priznanje »ČASTNI OBČAN« prejme KONRAD BRUNŠEK – za posebno pomembna dejanja, družbeno angažiranost in zasluge na področju ohranjanja kulturne dediščine, kulture in športa, ki pomenijo izjemen prispevek k razvoju lokalne skupnosti ter doprinos k njenemu ugledu, prepoznavnosti in promociji po Sloveniji in v svetu. Priznanje »GRB« prejme JOŽE VREČKO – za izjemno nesebično pripadnost do tenisa in drugega športa v občini, kar predstavlja izjemno življenjsko delo, ki je pomembno za ugled in razvoj športa v Občini Polzela. Priznanje »GRB« prejme ERNEST OBERMAYER – za velikodušno predajo muzejske zbirke starih traktorjev lokalni skupnosti, kar predstavlja izjemno življenjsko delo, ki je pomembno za ugled in razvoj turizma v Občini Polzela. Priznanje »PLAKETA« prejme TADEJ ZUPAN – za požrtvovalno osebno delo na področju prostovoljstva, zaščite in reševanja ter promocije Občine Polzela. Priznanje »»PLAKETA«« prejme SREČKO RAJH – za prizadevno in uspešno delo na društvenem področju in vsestransko aktivno delovanje v okviru Občine Polzela.

Priznanje »»PLAKETA«« prejme DRUŠTVO TABORNIKOV ROD PUSTI GRAD ŠOŠTANJ – za 20-letno delovanje ter vzgojo otrok in mladine v povezavi z naravo in za naravo ter razvoj taborništva v Občini Polzela. Priznanje »INOVATOR« prejme MATEJ PODBREGAR – za inovacijo: naprava in metoda za nepretrgano merjenje arterijske vaskularne kompliance, utripnega volumna in minutnega volumna srca.

Priznanja bo podelil župan na slavnostni akademiji ob občinskem prazniku, ki bo 1. oktobra na gradu Komenda. Posledično sprejetju Odloka o ustanovitvi Krajevnih odborov v Občini Polzela in s sprejetjem Sprememb in dopolnitev Statuta Občine Polzela na prejšnji seji so svetniki imenovali člane v Krajevne odbore Občine Polzela, in sicer: V KRAJEVNI ODBOR POLZELA se imenujejo: 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7.

Marko Slokar, Glavni trg 42 – predsednik Peter Marjetič, Ob železnici 9 Danilo Turnšek, Pot na toplice 1 Edvard Jug, Pot na Vimperk 16 Tomaž Deberšek, Velenjska cesta 4 Majda Blagotinšek, Ob železnici 44 Ivan Kapitler, Ob železnici 36

V KRAJEVNI ODBOR ANDRAŽ NAD POLZELO se imenujejo: 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7.

Mirko Meh, Andraž 7a – predsednik Drago Jamnikar, Andraž 16 c Marko Satler, Andraž 79 Matevž Ograjenšek, Andraž 97 Anton Brunšek, Andraž 113 Smiljan Dominković, Andraž 29 Aljaž Ograjenšek, Andraž 20 b POLZELAN 5

AVGUST/SEPTEMBER 2015

V KRAJEVNI ODBOR ZALOŽE se imenujejo: 1. 2. 3. 4. 5.

Sergej Zabukovnik, Založe 80c – predsednik Rado Zabukovnik, Založe 14 Franc Satler, Založe 42 Bogomir Žgank, Založe 38 Martin Vasle, Založe 62

V KRAJEVNI ODBOR DOBRIČ se imenujejo: 1. 2. 3. 4. 5.

Franc Blagotinšek, Dobrič 6 – predsednik Matej Čremožnik, Dobrič 41 Viktor Verdev, Dobrič 31 Jože Meklav, Dobrič 20 Andrej Zabukovnik, Dobrič 23a

V KRAJEVNI ODBOR PODVIN PRI POLZELI se imenujejo: 1. 2. 3. 4. 5.

Bogdan Cehner, Podvin pri Polzeli 14 – predsednik Igor Gaberšek, Podvin pri Polzeli 41a Janez Prislan, Podvin pri Polzeli 21 Niko Hrašar, Podvin pri Polzeli 8a Darko Uratnik, Podvin pri Polzeli 39

V KRAJEVNI ODBOR LOČICA OB SAVINJI se imenujejo: 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7.

Dušan Pajić, Prečna ulica 26 – predsednik Darko Šalamon, Sončna cesta 90 Rok Bastl, Ločiška cesta 98 Samo Rednak, Sončna cesta 49 Ladislav Košec, Brinska cesta 4 Nenad Trkulja, Ločiška cesta 34 Jožef Tkavc, Ločiška cesta 23

AKTUALNO

V KRAJEVNI ODBOR BREG PRI POLZELI se imenujejo: 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7.

Darko Hlupič, Savinjski log 31 – predsednik Irena Solar, Savinjska cesta 25 Janez Pogačnik, Cesta v Gaj 79 Peter Parašuh, Cesta v Gaj 52 Snežana Vybihal, Savinjska cesta 201 Jožef Ribič, Cesta v Gaj 77 Jasmin Mustafić Marjetič, Pod bregom 33

V KRAJEVNI ODBOR OROVA VAS se imenujejo: 1. 2. 3. 4. 5.

Franc Žagar, Orova vas 9 – predsednik Rado Trobina, Orova vas 10 Karmen Cvetko, Orova vas 1b Drago Stropnik, Orova vas 1a Boštjan Novak, Orova vas 14

Svet zavoda Osnovne šole Polzela so svetniki imenovali Bojana Lenarta, Glavni Trg 53, 3313 Polzela, Valerijo Pukl, Malteška cesta 5, 3313 Polzela in Natašo Presečnik, Savinjska cesta 55, 3313 Polzela, kot predstavnike ustanoviteljice Občine Polzela. V skupščino Javnega komunalnega podjetja Žalec, d. o. o., pa Magdo Cilenšek, Podlog 9c, 3311 Šempeter v Savinjski dolini. Pod točko razno so svetniki sprejeli še sklep o oddaji občinskega stanovanja v najem ter sklep o podpisu listine o prijateljstvu in sodelovanju z Občino Destrnik. Župana občin bosta s podpisom te listine na slavnostni akademiji ob občinskem prazniku izrazila željo in voljo za razvoj prijateljstva med občani obeh občin, za sodelovanje in razvoj gospodarskih in negospodarskih odnosov med občinama ter za spodbujanje aktivnosti za razvoj skupnih projektov za pridobivanje evropskih sredstev. ��Alenka Kočevar

Gradnja kanalizacije končana

edobčinski investicijski projekt izgradnje kanalizacije v Spodnji Savinjski dolini – II. faza občin Vransko, Braslovče in Polzela je s koncem tega meseca končan. Skupna vrednost celotne investicije (gradnja, projekti, nadzor …) je 2.043.138,71 evra. S projektom smo občine uspešno kandidirale na 8. javnem razpisu za sofinanciranje operacij z naslova prednostne usmeritve »regionalni razvojni programi« razvojne prioritete »Razvoj regij« za obdobje 2013–2015. Uspelo nam je pridobiti 1.354.984 evrov evropskih sredstev. Znesek predstavlja cca 70 % vrednosti investicije, preostali znesek v višini 688.154,71 evra je strošek občinskih proračunov. Kanalizacijska voda na območju Občine Polzela, ki sta bila zgrajena v sklopu tega projekta (v delu naselja Polzela ob razbremenilniku in v naselju Ločica ob Savinji), imata pridobljeno uporabno dovoljenje, kar pomeni, da lahko lastniki stanovanjskih hiš na tem območju začnejo izvajati hišne priključne vode in se priključijo na novozgrajeno javno omrežje. Izvedba tega priključka je časovno omejena, in sicer 14. člen Odloka o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih voda na območju Občine Polzela (Uradni list 1/2012) določa rok za priključitev 6 (šest) mesecev od pridobitve uporabnega dovoljenja za zgrajeno omrežje. Vse občane oz. lastnike stanovanjskih objektov, ki se bodo na novo priključili na javno kanalizacijsko omrežje, ponovno seznanjamo, da je treba pred priključitvijo stanovanjskega objekta pri JKP Žalec, d. o. o., vložiti zahtevek za izdajo soglasja za priključitev (vlogo za izdajo soglasja je možno oddati tudi na Občini Polzela). Hišni priključni vod od priključnega jaška do mesta iztoka iz stanovanjskega objekta se lahko izvede v lastni režiji in pod nadzorom JKP Žalec, d. o. o., katerega je treba o času gradnje priključka obvestiti. Seznam eventualnih 6 POLZELAN

Nova podoba v Ločici po zaključku gradnje kanalizacije

izvajalcev teh priključkov je na voljo tudi na Občini Polzela na spletni strani. Sočasno s temi aktivnostmi je treba obstoječo greznico izprazniti, očistiti in predpisno zasuti. Vse občane oz. lastnike stanovanjskih objektov, ki se bodo na novo priključili na javno kanalizacijsko omrežje, ponovno seznanjamo, da je treba pred priključitvijo stanovanjskega objekta pri JKP Žalec, d. o. o., vložiti zahtevek za izdajo soglasja za priključitev (vlogo za izdajo soglasja je možno oddati tudi na Občini Polzela). Hišni priključni vod od priključnega jaška do mesta iztoka iz stanovanjskega objekta se lahko izvede v lastni režiji in pod nadzorom JKP Žalec, d. o. o., katerega je treba o času gradnje priključka obvestiti. Sočasno s temi aktivnostmi je treba obstoječo greznico izprazniti, očistiti in predpisno zasuti. Odprtje kanalizacije bo v sredo, 7. oktobra ob 17. uri v Ločici. Vljudno vabljeni! ��Magda Cilenšek

AVGUST/SEPTEMBER 2015

AKTUALNO

Obnovljeni cestni odseki v občini

septembru je Občina Polzela izvedla obnovo ceste LC 493851 Breg, odsek »Kerstein«. Dela so se izvajala v skladu s projektno dokumentacijo, ki jo je izdelalo podjetje Valkor, d. o. o., iz Celja. Dela zajemajo obnovo vozišča v dolžini 370 m in izgradnjo pločnika v dolžini 250 m. Vzporedno z obnovo ceste je bil obnovljen tudi dotrajan vodovod v dolžini 150 m s priključki, prav tako so bila izvedena gradbena dela za poznejšo ureditev javne razsvetljave na tem odseku. Vrednost del je znašala 49.880 evrov. Projekt je delno financiralo Ministrstvo za gospodarstvo RS, in sicer v višini 18.663 evrov. V septembru sta bila sanirana tudi odseka lokalnih cest LC 490341 Gora Oljka in LC 490371 Založe–Sevčnik od križišča v Založah proti Sevčniku v dolžini 2 km. Za sanacijo je občina od Ministrstva za kmetijstvo in okolje RS pridobila sredstva v višini 23.280 evrov, in sicer po programu za odpravo posledic poplav, visokega snega in žleda na področju občinske infrastrukture med 30. januarjem in 27. februarjem 2014. Obnovo in sanaciji je izvedel Sašo Cizej, s. p., z Vranskega. �� Matjaž Murgelj Asfaltiranje cestnega odseka “Kerstein”

Odprtje ceste Tavčer – Kladnik

soboto, 12. septembra, so v Založah svojemu namenu predali 140 metrov dolg odsek ceste Tavčer–Kladnik. K njegovi gradnji je Občina Polzela pristopila maja letos. Gradbena dela so zajemala razširitve, utrditev in sanacijo voziščne konstrukcije, prilagoditev obstoječih jaškov na novo niveleto cestišča, asfaltiranje in zaključna dela s humusiranjem ter ureditvijo bankin. Zaradi zaledenelih vod pa je bilo treba med gradnjo urediti tudi drenažo. Dela je izvajal Sašo Cizej, s. p., z Vranskega, vrednost pa je znašala 18.500 evrov. Zbrane je na odprtju pozdravil podžupan Igor Pungartnik, ki je izrazil navdušenje nad novo pridobitvijo, ki so je najbolj veseli tisti, ki jo bodo tudi najpogosteje uporabljali, torej prebivalci Založ. V imenu Založanov je zbrane nagovoril Ivan Poteko. Poudarek in zahvala njegovega govora sta bila namenjena dobremu odnosu, tako s strani občine kot tudi s strani izvajalca, ki je delo opravil odlično in v najkrajšem možnem času. Na koncu je župnik Jože Kovačec opravil še blagoslov, trak pa so prerezali Gabrijela Tavčer, podžupan Igor Pungartnik in izvajalec Sašo Cizej. Uradni del so Založani simbolično sklenili tako, da so se sprehodili skozi novozgrajeni cestni odsek.

�� Mija Satler

Med prerezom traku. Z leve proti desni: Sašo Cizej, Gabriela Tavčer in Igor Pungartnik.

OBVESTILO - SPREMEMBA PROMETNEGA REŽIMA V PREČNI ULICI Vse občanke in občane obveščamo, da je Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Polzela konec meseca avgusta, z namenom povečanja prometne varnosti in s poudarkom na zagotavljanju varne šolske poti, sprejel sklep o spremembi prometnega režima v Prečni ulici.

Prometni režim Prečne ulice se iz dvosmernega spreminja v enosmerni promet v smeri proti križišču s Sončno cesto, od hišne številke 12 do hišne številke 88 na Sončni cesti oziroma križišču s Sončno cesto. Občinska uprava POLZELAN 7

AVGUST/SEPTEMBER 2015

AKTUALNO

Javni razpisi v občini za letos končani

bčina Polzela je v mesecu marcu objavila Javni razpis za sofinanciranje programov kulturnih društev, programov na področju turizma in preostalih društev, organizacij in združenj v Občini Polzela. Skupna višina razpisanih sredstev je bila za ljubiteljsko kulturno dejavnost 10.100 evrov, za društva na področju turizma 3200 evrov in za druga društva, organizacije ter združenja v višini 9800 evrov, skupaj 23.100 evrov. Skupaj se je na javni razpis prijavilo 31 društev, v skladu z razpisom in merili pa so se sredstva dodelila 28 društvom. Za njihovo delovanje ter izvedene programe in prireditve je občina namenila: • Turističnemu društvu Občine Polzela 3200 evrov, • KUD Polzela 6262 evrov, • KD Andraž 3860 evrov in • preostalim društvom, organizacijam in združenjem skupaj 9773 evrov. V mesecu marcu je bil objavljen tudi razpis za sofinanciranje programov športa v letu 2015, nanj pa se je prijavilo 16 izvajalcev športnih programov v občini. Skupaj smo društvom ter drugim športnim

izvajalcem za izvajanje interesnih športnih dejavnosti, izvajanje kakovostnega in vrhunskega športa, izobraževanje, materialne stroške ter delovanje društev namenili 17.991 evrov. V mesecu marcu je bil objavljen tudi Javni razpis za sofinanciranje investicij in tekočega vzdrževanja društvenih objektov v občini, in sicer v višini 4500 evrov. Prispelo je sedem vlog prijaviteljev, ki jim je bilo nato razdeljeno skupaj 4480 evrov. 21. avgusta se je iztekel rok za oddajo vlog na podlagi objavljenega Javnega razpisa za dodelitev finančnih sredstev za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva ter podeželja v Občini Polzela v letu 2015. Razpisanih je bilo skupaj 8800 evrov za Naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo (ukrep 1), Pomoč za plačilo zavarovalnih premij (ukrep 4) ter Pomoč za izobraževanje in usposabljanje na področju nekmetijskih dejavnosti na kmetiji ter predelave in trženja (ukrep 7). Komisija je pregledala vseh 13 vlog in skupaj razdelila 8.748,77 evra. ��Jerneja Svetko

Obisk visokih predstavnikov iz ZDA pri spominski plošči padlim ameriškim letalcem v Andražu

četrtek, 17. septembra, je Občina Polzela gostila visok obisk predstavnikov iz Združenih držav Amerike. S svojo delegacijo jo je namreč počastil generalmajor H. Michael Edwards, poveljnik nacionalne garde Kolorada, ki je Slovenijo obiskal v sklopu bilateralnega obiska in ogleda vaje „Takojšen odgovor 2015“, ki je potekala v petek, 18. septembra, na Osrednjem vadišču Slovenske vojske v Postojni. Na Polzeli je generalmajorja in njegovo delegacijo sprejel in nagovoril podžupan Igor Pungartnik, na predstavitvah znamenitosti pa je sodelovala tudi predstavnica ZKTŠ Polzela. Generalmajor Edwards se je avgusta 1980 pridružil letalski nacionalni gardi v Koloradu. Služil je v številnih letalskih operacijah, kjer zaseda poveljniška mesta. Za sabo ima več kot 4600 vojaških ur letenja, vključno s 135 bojnimi urami. Letel je na različnih tipih letal, kot so A-7, AT-38, C-21, F-4, F-16, T-37 in T-38. Ker je tudi sam vojaški pilot, se je v Andražu nad Polzelo pri spominski plošči, posvečeni posadki ameriškega bombnika B-17, poklonil spominu na padle rojake, ki so svoje življenje tukaj izgubili 19. marca 1944. Generalmajor je s svojim spremstvom zatem obiskal še grad Komenda, kjer bili so po ogledu deležni pogostitve v Malteškem hramu. Nad obiskom Polzele je bil navdušen, še posebno pa se ga je dotaknilo spominsko obeležje.

Med poklonom padlim ameriškim letalcem pri spominskem obeležju v Andražu.

�� Manuela Mlakar

8 POLZELAN

AVGUST/SEPTEMBER 2015

AKTUALNO

Dobrodelni županov sklad tudi letos podelil štipendije

red začetkom novega šolskega leta je župan Jože Kužnik na podpis pogodbe o štipendiranju iz »Dobrodelnega županovega sklada« povabil vseh pet lanskoletnih štipendistov: Žigo Meklava, Valentino Poljak, Vito Vybihal, Jožico Rebernik in Karmen Napotnik. Štipendije iz županovega sklada, ki ga je v letu 2013 ustanovil župan, so namenjene pomoči potrebnim in nadarjenim otrokom, ki nimajo materialnih možnosti za svoj razvoj, ter drugim dijakom in študentom pri njihovem šolanju.

Kako pomembno je znanje za življenje, se zaveda vseh pet štipendistov. Podpis pogodb je potekal v prijetnem vzdušju, župan pa je izrazil zadovoljstvo nad uspehi, ki jih štipendisti dosegajo med šolanjem. Takšnih si želi tudi v prihodnje. �� Mija Satler

Banka hrane tudi na Polzeli

erjetno malo znano in bolj neopazno je dejstvo, da v Občini Polzela že dalj časa deluje slovenska banka hrane (SIBAHE) – humanitarna organizacija, ki socialno ogroženim družinam in posameznikom nudi pomoč v obliki hrane in drugih izdelkov za vsakdanjo rabo. SIBAHE je sicer v Sloveniji prisoten že od novembra 2010 in kot nacionalna organizacija deluje v evropski mreži združenja bank hrane (FEBA), ki združuje 262 nacionalnih bank hrane iz 22 evropskih držav. Od začetka svojega delovanja je SIBAHE prisoten na širšem območju Savinjske (in Šaleške) regije, predvsem na območju Velenja, kjer je v letu 2012 pridobila prve prostore. SIBAHE je v preteklih letih širil in nadgrajeval svoje delovanje ter v letu 2015 ob pomoči Občine Polzela pridobila prostore v praznem kompleksu, v katerem je bila v preteklosti trgovina Mercator, in je sicer last delniške družbe Mercator, d. d. (na naslovu Cvetlična ulica 2). SIBAHE si je ob pomoči Občine Polzela, prostovoljcev in drugih humanitarnih organizacij v tem kompleksu uredil manjši prostor, ki ga trenutno uporablja za izvajanje svoje dejavnosti. Vsekakor ima SIBAHE interes, da bi v naslednjih mesecih in letih svojo dejavnost v Občini Polzela še okrepil, še posebej glede na dejstvo, da svojo dejavnost povečuje tudi na drugih področjih. SIBAHE pri tem še naprej računa na pomoč Občine Polzela, prostovoljcev in drugih humanitarnih organizacij, pa tudi na pomoč drugih subjektov in posameznikov z območja Občine Polzela. Banke hrane so sicer neodvisne humanitarne organizacije, ki so namenjene predvsem zbiranju in distribuciji hrane ter drugih izdelkov za vsakdanjo rabo, in sicer tistim, ki jih nimajo ali se soočajo z njihovim pomanjkanjem oz. tistim, ki si zaradi oteženih življenjskih razmer ne morejo privoščiti ustreznega nakupa hrane in drugih izdelkov ali sicer potrebujejo humanitarno pomoč. Načelo delovanja banke hrane je neprofitnost, kar pomeni, da zbiranje in distribucija hrane poteka brezplačno; hrana se tako zbira z naslova prostovoljnih prispevkov, donacij in sponzorstev, medtem ko njena distribucija poteka ob pomoči prostovoljcev in različnih humanitarnih ter človekoljubnih organizacij. Posamezna banka hrane tako pri svojem delovanju upošteva tudi načela solidarnosti in pri tem s svojim delovanjem ustvarja povezavo med borbo proti lakoti in potrati hrane ter borbo proti revščini in izključenosti, s tem pa pomembno prispeva k blažitvi nekaterih socialnih stisk posameznikov. Zaradi svojega izrazito neprofitnega in solidarnega delovanja banka hrane predvideva in vključuje tudi dodatno podporo državnih in lokalnih organizacij ali odborov, proizvajalcev, predelovalcev in distributerjev hrane, prav tako podporo drugih organizacij in posameznikov prostovoljcev, s katerimi lahko uresničuje svojo humanitarno vizijo. Posamezne banke hrane so sicer lahko locirane na določenih območjih (kjer obstaja interes lokalnih oblasti), s katerih nato lahko pokrivajo določene predele ali regije oz. na njih delujejo. �� Alen Novit

Banka hrane v prostorih bivše trgovine Mercator na Bregu

VABILO – IZOBRAŽEVANJE ZA DRUŠTVA

bčina Polzela za vsa društva v občini organizira brezplačno izobraževanje z naslovom UVEDBA DAVČNIH BLAGAJN PRI DRUŠTVIH. Izobraževanje bo potekalo v sejni sobi Občine Polzela v sredo, 7. oktobra 2015, z začetkom ob 16. uri. Pridobili boste informacije: • o vsebini zakona in pravilnika, • kakšne so obveznosti zavezancev tako prodajalca kot kupca, • postopek izdaje in potrjevanja računov, • vsebina računov, • sporočanje podatkov o poslovnih prostorih, • kako ravnati, ko izdaja računa na predpisan način ne bo mogoča in • če davčna blagajna ne bo delovala, • kako ravnati na območjih, kjer ni elektronske povezave, • kaj so mini davčne blagajne, • ali še lahko izdajamo račune prek knjige vezanih računov. Izobraževanje bo trajalo štiri šolske ure. Prosim, da udeležbo potrdite na tel. št.: 03/703 32 00 (Mija Satler) do ponedeljka, 5. oktobra. Vabljeni! POLZELAN 9

AVGUST/SEPTEMBER 2015

AKTUALNO

Iz medgeneracijskega centra Po krajših počitnicah spet v akcijo

o smo se oddahnili od vročih julijskih in avgustovskih dni, smo v septembru ponovno začeli dejavnosti v Medgeneracijskem centru Polzela. Ker so mnogi pogrešali telovadbo, smo se večji del septembra razgibavali. 29. septembra pa organiziramo z vlakom obisk 15. festivala za tretje življenjsko obdobje, ki se bo dogajal v Ljubljani, v Cankarjevem domu. Zbirališče je ob 6.45 na Železniški postaji Polzela, vlak odpelje ob 7. uri. Cena povratne vozovnice je 7,70 evra. Rezervacija in plačilo: do sobote, 26. 9. 2015. Vabljeni, da se nam pridružite. �� Marjana Šmajs

Rekreacija v medgeneracijskem centru.

Iz občinske knjižnice Brez nje ne gre ...

pomini na poletna jutra, topel večerni veter, pljusk morja ali gorski odmev so se prijetno usidrali in nam dali novih moči, s katerimi se bomo lotili izzivov, ki nam jih bo prinesla jesen. Čeprav ima sonce še nekaj moči, nam jutranja rosa in megla po dolini sporočata, da gre poletje h koncu. Morda ste med tistimi, ki berete več poleti, morda pa ste med tistimi, ki jim branje dopuščajo dolgi jesenski in zimski večeri. Kakorkoli, že zdaj vas vabim, da se nam pridružite v projektu branja za starejše Savinjčani beremo. Pripravili smo izbor knjig, za katerega menimo, da vas bo navdušil. Če so pri vas doma otroci, stari od štiri do šest let, vas vabimo, da se nam pridružite v projektu družinskega branja Tudi mali Savinjčani berejo. Če vas zanima, kako so nekoč živeli na območju Občine Polzela, vas vabimo, da se nam v avli gradu Komenda pridružite 19. oktobra ob 19. uri, ko bomo predstavili, kaj so nam povedali in pokazali vaši soobčani. Z vami bomo delili njihove res zanimive zgodbe. Vse, kar so nam povedali, smo posneli in nato zapisali. Na spletni strani knjižnice bomo objavili vse zgodbe, kdaj pozneje pa jih bomo morda lahko natisnili. Nosilki projekta sta bili Karmen Kreže in Lidija Praprotnik, v veliko pomoč sta jima bili Olga Hočevar in Jana Kasesnik. Sočasno s predstavitvijo projekta Kako so nekoč živeli bomo predstavili tudi katalog razglednic, ki pripoveduje o Občini Polzela skozi čas. Zlasti starše pa vabimo, da se nam pridružijo 12. novembra, ko bomo v knjižnici na Polzeli gostili Marka Juhanta. Prepričana sem, da to ime vsi zelo dobro poznate. Ne zamudite izjemne priložnosti in prisluhnite, kaj nam ima 10 POLZELAN

Knjižico “Občina Polzela skozi čas”, sta izdali Občina Polzela in Medobčinska splošna knjižnica Žalec.

povedati. Njegovi nasveti so neprecenljivi. Predavanje bo brezplačno. Jesenski utrip je v knjižnici prav poseben. Seveda vse našteto še daleč ni vse, kar vam ponujamo v prvih jesenskih mesecih. Sledite nam in nas pogosto obiščite. Zagotavljam vam, da bo zadovoljstvo obojestransko.

Spoštovani vsi, veseli nas, če menite, da brez nje ne gre ... Brez knjižnice namreč.

Lepo jesen vam privoščim, �� Jolanda Železnik

AVGUST/SEPTEMBER 2015

AKTUALNO

Iz Upravne enote Žalec Po novem enotno dovoljenje za prebivanje in delo tujcev

d 1. 9. 2015 dalje je za tujce iz tretjih držav uvedeno enotno dovoljenje za prebivanje in delo, ki tujcu omogoča, da vstopi, prebiva in dela v Sloveniji. To pomeni, da državljani tretjih držav, ki pridejo v Slovenijo z namenom zaposlitve, samozaposlitve ali dela, ne potrebujejo več dveh dovoljenj, saj enotno dovoljenje nadomešča tako dovoljenje za prebivanje kot tudi delovno dovoljenje. Upravna enota, ki je pristojna za izdajo enotnega dovoljenja na območju katere tujec namerava prebivati oz. prebiva, bo soglasje Zavoda RS za zaposlovanje za izdajo enotnega dovoljenja za prebivanje in delo pridobila sama (po uradni dolžnosti). S tem je tujcem omogočen enostavnejši postopek pridobivanja dovoljenj na upravni enoti po načelu »vse na enem mestu«. Na podlagi Zakona o tujcih upravna enota izda enotno dovoljenje tujcem, ki prihajajo v Republiko Slovenijo: • zaradi zaposlitve, dela ali samozaposlitve, • zaradi opravljanja sezonskega dela nad 90 dni, • zaradi čezmejnega opravljanja storitev z napotenimi delavci, • kot dnevni delovni migranti, • kot rezidenti za daljši čas v drugi državi članici EU zaradi zaposlitve ali dela, samozaposlitve, opravljanja sezonskega dela ali kot dnevni delovni migranti. Prošnjo za izdajo ali podaljšanje enotnega dovoljenja, ki se izda v obliki izkaznice, lahko vloži tujec ali njegov delodajalec. Tujec mora prošnjo za izdajo prvega enotnega dovoljenja vložiti pri diplomatskem predstavništvu ali konzulatu Republike Slovenije v matični državi, delodajalec pa lahko prošnjo vloži pri diplomatskem predstavništvu ali konzulatu Republike Slovenije v matični državi tujca ali pri upravni enoti v Republiki Sloveniji, kjer tujec namerava prebivati ali kjer je sedež delodajalca. Delodajalec lahko opravlja tudi druga dejanja v upravnem postopku v skladu s tujčevim pooblastilom. Prošnji za izdajo predmetnega dovoljenja je treba priložiti dokazila, s katerimi se dokazuje izpolnjevanje pogojev tako za prebivanje kot tudi za zaposlitev ali delo: tujec mora tako imeti veljavno potno listino, katere veljavnost je najmanj tri mesece daljše od nameravanega prebivanja v Sloveniji, zadostna sredstva za preživljanje, ustrezno zdravstveno zavarovanje in izpolnjevati mora pogoje, ki so v Zakonu o tujcih določeni za izdajo posamezne vrste dovoljenja za prebivanje, poleg tega pa tudi dokazila, ki se

za posamezno vrsto zaposlitve ali dela zahtevajo za podajo soglasja k izdaji enotnega dovoljenja, npr. pogodbo o zaposlitvi, spričevalo ipd. Nove prošnje za izdajo enotnih dovoljenj so dostopne na spletni strani Upravne enote Žalec: • http://www.upravneenote.gov.si/zalec/o_upravni_enoti/obrazci_ upravne_enote_zalec/obrazci_za_upravne_notranje_zadeve/. Več glede zaposlovanja, samozaposlovanja in dela tujcev iz tretjih držav ter vrst soglasij lahko preberete tudi na spletni strani Zavoda RS za zaposlovanje: • http://www.ess.gov.si/_files/7493/ZRZS_zlozenka_tujci_nova_zakonodaja.pdf. V določenih primerih pa morajo tujci pred vložitvijo prošnje na upravni enoti, tako kot doslej, pridobiti delovno dovoljenje pri Zavodu RS za zaposlovanje. Tako bo zavod tudi v prihodnje izdajal delovna dovoljenja za sezonska dela v kmetijstvu in gozdarstvu do 90 dni, za zaposlitev državljanov Bosne in Hercegovine na podlagi Sporazuma o zaposlovanju državljanov BiH v Sloveniji ter za zaposlitev hrvaških državljanov v prvih dveh letih njihovega zakonitega prebivanja v Sloveniji, v prehodnem obdobju po vstopu Hrvaške v EU. Ne glede na prej navedene zakonske novosti pa imajo nekatere skupine tujcev (tudi po datumu 1. 9. 2015) še vedno pravico do prostega dostopa na slovenski trg dela. To pomeni, da lahko opravljajo delo, se zaposlijo ali samozaposlijo brez dovoljenja za zaposlitev. Ta pravica ostaja za državljane držav Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora (EGP) in Švice. Hkrati bi radi izpostavili, da delovna dovoljenja, ki so bila izdana do 31. 8. 2015 po Zakonu o zaposlovanju in delu tujcev, ostanejo v veljavi do poteka njihove veljavnosti. V postopku izdaje ali podaljšanja enotnega dovoljenja tujcu, ki ima veljavno osebno delovno dovoljenje z veljavnostjo treh let, se v času veljavnosti osebnega delovnega dovoljenja šteje, da je soglasje podano. Za dodatne informacije smo vam na voljo na telefonskih številkah 03/713 51 04 (Simona Cajner), 03/713 51 05 (Aleš Kramaršek) in 03/713 51 07 (Barbara Šprajc), lahko pa nam pišite tudi na e-naslov ue.zalec@gov.si. �� Simona Stanter

Iz Centra za socialno delo Žalec Odpis dolga

dpis dolga je eden izmed ukrepov znotraj širšega paketa pomoči, ki ga je pripravilo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti RS. V skladu z Zakonom o pogojih za izvedbo ukrepa odpusta dolgov bodo lahko odpisani dolgovi zaradi neplačanih računov za elektriko, ogrevanje in komunalo, za dopolnilno zdravstveno zavarovanje, davčna bremena, za vrtec in šolsko prehrano ali ob morebitnem vračanju nakazanih socialnih prejemkov. Upravičenci za odpis dolga so fizične osebe, ki imajo dolg do upnika in je kadarkoli v obdobju med 1. 1. 2015 in 30. 6. 2015 prejemnica oziroma prejemnik: • denarne socialne pomoči ali • varstvenega dodatka ali • veteranskega dodatka ali • otroškega dodatka iz 1. oziroma 2. dohodkovnega razreda ali • otroškega dodatka v 3. dohodkovnem razredu in je hkrati katerakoli oseba, navedena v odločbi o pravici do otroškega dodatka, tudi prejemnik dodatka za nego otroka oziroma dodatka za veliko družino.

Odpisani bodo lahko eno leto stari dolgovi oziroma dolgovi, ki so nastali pred letom 2014. Dolgove bodo odpisovala podjetja in občine, ki so podpisali sporazum o sodelovanju pri pomoči najšibkejšim. K odpisu dolga je pristopila tudi Občina Polzela. Vloga oziroma predlog za odpis dolga mora biti oddana na ustreznem obrazcu, ki ga dobite na spletni strani ministrstva paketpomoci.si ali na Centru za socialno delo Žalec. Izpolnjen predlog upniku prinesete osebno ali ga pošljete po pošti. Objavljeni so trije različni obrazci: 1. obrazec za odpis dolga pri podjetjih, vrtcih in osnovnih šolah, 2. obrazec za odpis dolga pri ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, 3. obrazec za odpis davka. Rok za oddajo izpolnjenega obrazca je najpozneje do 31. oktobra 2015 in ga je treba poslati vsakemu upniku posebej. ��Romana Rojšek POLZELAN 11

AVGUST/SEPTEMBER 2015

GOSPODARSTVO

Gospodarstvo

Do konca leta je cilj ustvariti presežek iz rednega poslovanja Intervju s predsednikom uprave Tovarne nogavic Polzela, Markom Klemenčičem Vodi me načelo hitrega ukrepanja in pozitivne energije ter odkritega dialoga z zaposlenimi. Ali ste na tekočem z izplačilom plač zaposlenim oziroma kakšni so zaostanki? Ali so plačani tudi prispevki? Podjetje je v zaostanku s četrtino julijske plače in pripadajočimi prispevki.

Vodenje Tovarne nogavic Polzela, katere začetki segajo v leto 1927, zadnje čase pa se spoprijema s številnimi izzivi, je v začetku septembra prevzel Marko Klemenčič. Poznamo vas, da ste vodili podjetje Pinus v najtežjih trenutkih in ga tudi uspešno sanirali, s čimer ste dokazali odlične sposobnosti kriznega vodenja. Kaj je botrovalo vaši odločitvi, da se soočite z izzivom Polzele? Podobna situacija, kot v Pinusu in izkušnja reševanja le-te. V Tovarni nogavic Polzela se je v zadnjem času menjalo že precejšnje število direktorjev. V čem boste drugačni in katere so vaše temeljne ciljne usmeritve?

Poznano je, da Tovarno nogavic Polzela dušijo stari dolgovi (krediti ...). Ali Polzela v tem trenutku ustvarja presežke iz rednega poslovanja? Cilj je do konca leta ustvariti presežek iz rednega poslovanja.

Ste svoj prihod pogojevali s ponovno državno pomočjo oziroma ali pričakujete dodatno pomoč države? Svojega prihoda nisem pogojeval, je pa država trenutno največji lastnik.

Polzela naj bi več kot polovico proizvodnje nogavic prodala na zahodne trge, pod drugimi blagovnimi znamkami. Bo vaša usmeritev enaka, ali želite z višjo dodano vrednostjo okrepiti predvsem svojo znamko Polzela? Potrebna je uravnotežena kombinacija obojega.

Ali vaš načrt sanacije predvideva dodatna odpuščanja? In če da, ali so zagotovljena sredstva za odpravnine? V danem trenutku je vsaka napoved odpuščanja preuranjena.

Glede na številne spremembe se poraja vprašanje, ali vam je uspelo zadržati ključne strateške kupce (Falke) in kako je s prodajo na domačem trgu? Ključne kupce smo obdržali.

Predvidevate povečanje prodajnih aktivnosti na trgu ali zgolj optimiziranje proizvodnih procesov? Oboje. Za povečanje prihodka je potrebna učinkovita prodaja. Pri zmanjševanju stroškov pa sta nujni optimizacija procesov in energetska učinkovitost.

Kraj Polzela diha in živi s tovarno nogavic, na katero smo domačini tudi čustveno navezani. Zato polagamo številne upe v vas, ki ste izkušen strokovnjak. Kaj to za vas predstavlja – motivacijo ali dodatno breme?

Lahko z vašim vodenjem pričakujemo nove prodajne programe, novo izbiro, nove izdelke, prilagojene specifičnim uporabnikom (kot npr. kompresijske nogavice ...)? Vsekakor je razvoj v podjetju zelo aktiven in podjetje že proizvaja kompresijske nogavice, nogavice za diabetike itd.

Vsekakor motivacijo. ��Manuela Mlakar

VIT ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva (grad Komenda Polzela)

Vstop prost!

Ponedeljek, 12. 10. 2015, ob 18. uri

gost Gorazd Bastašič,

duhovnik grško-katoliške škoﬁje, ki je odraščal na Polzeli 12 POLZELAN

Z gostom se bo pogovarjala: Dragica Sternad Pražnikar

AVGUST/SEPTEMBER 2015

GOSPODARSTVO

Gibanje slovenskega gospodarstva v luči prizadevanj Gospodarske zbornice Slovenije za boljše poslovno okolje

ospodarska zbornica Slovenije (GZS) kot najpomembnejše odprto vprašanje še vedno izpostavlja boj proti davčnim goljufom, kar predstavlja enega izmed ključnih ciljev. K izpolnitvi tega cilja lahko prispeva tako usmerjeno inšpekcijsko nadzorstvo v odkrivanje davčnih goljufij in nadzor nad šušmarji, še bolj kot to pa tudi poslovno bolj privlačno davčno okolje. Takšno okolje čakamo že vrsto let in kljub našim priporočilom iz preteklosti se premikamo prepočasi. Zato Vlado RS pozivamo, naj davčno reformo, ki bo razbremenila gospodarstvo in prerazporedila davčna bremena gospodarstva, sprejme čim hitreje in skupaj z vsemi deležniki. Takšna reforma lahko da še dodaten zagon gospodarstvu. Prostora za prazne obljube ni več. Generalno občutenje podjetništva pa je, da se v naši novi slovenski državi nič bistvenega, kar bi prispevalo k resnično boljšemu in podjetnikom prijaznejšemu okolju, ni spremenilo. Celo nasprotno, GZS vpije, prosi, zahteva – vendar nič. Poslovno okolje se samo še bolj in bolj zapleta. Nepotrebnih zakonov, predpisov in bog ve česa še je čedalje več. Vse postaja bolj in bolj regulirano, namesto da bi postajalo bolj in bolj svobodno, čeprav je industrijska politika, ki jo zahteva GSZ, jasno začrtana v vladi predloženih dokumentih: • • • • • • • • •

zakonodajno okolje brez nepotrebnih birokratskih ovir, učinkovita pravna država, učinkovita javna uprava, izboljšanje poslovne in proizvodno-tehnološke infrastrukture, izboljšan dostop do financiranja in v sklopu tega odgovorno črpanje in investiranje evropskih sredstev, poštena javna naročila, fleksibilnost trga dela …

Vse našteto je z inventivnimi pristopi politike in vlade razmeroma lahko in relativno hitro rešljivo. Zadnja točka zahtev GZS, fleksibilnost trga dela, pa je praktično v doglednem času brez generalne podpore politike in sindikatov – nerešljiva. Zakaj? Sindikati so v Sloveniji izjemno močni in razpolagajo z velikanskim številom glasov na volitvah. Politiki pa so, za nadaljevanje svoje politične kariere, odvisni od njihove podpore. To je očitno in deluje tako, da se praktično skoraj nič ne spreminja. »Skoraj pa še nikoli ni zajca ujel.«

Vpetost slovenskega gospodarstva v svetovni trend kapitala in razvoja. Pred našim gospodarstvom se slutijo novi problemi, ki pa bodo izvirali iz preveč napihnjenih svetovnih finančnih in borznih balonov. Vrednost borznega indeksa S&P 500 se je namreč več kot potrojila. Tega pa svetovni trg preprosto ne more požreti in samo vprašanje časa je, kdaj bodo baloni počili. Naši vrhunski ekonomisti, kot je Igor Masten, sicer menijo, da smo na podlagi izkušenj iz prejšnjega poka borznih balonov na nepremičninskem trgu leta 2008, ko je slovenski BDP v trenutku padel za osem odstotkov, zdaj nekoliko bolj zaščiteni, saj je manj zadolžitev na mednarodnem trgu kapitala. Vendar nas lahko doletijo težave zaradi visokega javnega dolga, ki zdaj dosega že 80 % BDP. Makroekonomski položaj Slovenije je sicer v zadnjih četrtletjih relativno ugoden, vendar nam to ne dovoljuje nikakršnega zadovoljstva. Vzrokov za boljše razmere namreč ne gre iskati v odličnem vodenju države in visoki domači potrošnji, temveč je trenutna gospodarska rast v prvi vrsti posledica visoke rasti izvoza zaradi za nas (trenutno) ugodnih razmer na tujih trgih. Smo v času »debelih krav, pripraviti se moramo na suhe«. Na Polzeli je dolga leta uspešno delovala znana lesarska tovarna Garant, ki je več ali manj iz neznanih vzrokov na veliko žalost Polzelanov – propadla. Prav je, da Polzelani, ki torej že dolgo znajo ravnati z lesom, vedo, da je Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo RS uspelo po sedmih letih truda organizirati in ustanoviti Direktorat za lesarstvo, ki ga vodi trenutno vršilec dolžnosti dr. Jože Podkrižnik. S tem je bila po sedmih letih prizadevanj Združenja lesne in pohištvene industrije (ZLPI) uresničena zahteva po infrastrukturi, ki bo ključna pri snovanju in izvedbi gospodarske politike za lesnopredelovalno panogo. V prihodnje si bodo v ZLPI prizadevali še za oblikovanje ustreznega panožnega gospodarskega programa. Prav od tega bodo zelo odvisni konkretni učinki ustanovitve direktorata. Ker je bila na Gospodarski zbornici Slovenije ustanovljena Strateška skupina Slovenija 5.0., katere poslanstvo bo ozavestiti slovensko javnost o pomenu slovenske industrije in z njo povezanih panog ter nujnosti kakovostnega industrijskega razvoja, pa bo morda sodelovanje obeh novoustanovljenih institucij prineslo kaj pozitivnega tudi za lesarsko industrijo na Polzeli. Lesa in znanja imamo na Polzeli dovolj. Viri: Svet kapitala, GZS-informacije. �� Jože Kočevar

Grčinovi v Londonu prejeli znak odličnosti

e lani je domačija Grčin iz Podvina pri Polzeli s sokovi Družine Jabolčnik postala zmagovalka Agrobiznisa 2014 in tudi letos z njimi dosega velike uspehe. Na mednarodnem ocenjevanju pijač pred letošnjim sejmom Agra je zanje prejela tri medalje, sedaj pa je izvedela še, da se je odlično odrezala tudi na enem največjih kulinaričnih tekmovanj v Evropi. V Londonu je za svoja sokova prejela znak odličnosti Great taste 2015. Peter Čvan je na tekmovanje v Londonu sodeloval z dvema izdelkoma – bio jabolčnim sokom sine in motnim jabolčnim sokom mama, ki je osnova vsem ostalim Grčinovim sokovom. Iz njega nastanejo namreč vsi brezalkoholni napitki Družine Jabolčnik, kot so še bistri očka, aronija, bezeg, ingver in malina. 16-članska komisija je obema sokovoma, ki so ju poslali v Veliko Britanijo, soglasno namenila znak kakovosti. Grčinovi so s tem postali prvi slovenski proizvajalci pijač, ki jim je uspelo pridobiti to prestižno nagrado. ��Jerneja Svetko

Peter Čvan s svojimi izdelki POLZELAN 13

AVGUST/SEPTEMBER 2015

KMETIJSTVO

Kmetijstvo

Posledice lanskih vremenskih pojavov Pozor! Podlubniki napadajo!

anskoletni žledolom v mesecu februarju je v kombinaciji s snegolomom in predhodnimi obilnimi padavinami poškodoval polovico slovenskih gozdov. Sanacija poškodb bo potekala več let. Gozdarski strokovnjaki smo napovedali, da se bo zaradi namnožitve podlubnikov na poškodovanem drevju škoda še povečala. Žal se je naša napoved uresničila, saj utegne biti letos razmah smrekovega lubadarja največji po drugi svetovni vojni.

V gozdovih, s katerimi gospodari Zavod za gozdove Slovenije (ZGS), Območna enota (OE) Celje, je lanskoletni žledolom poškodoval okoli 160.000 m3 lesa (31 % iglavcev in 69 % listavcev), kar pomeni polovico običajnega letnega poseka. Največ poškodovanih gozdov je bilo na zahodnem delu naše OE, in sicer na območju Spodnje Savinjske doline, torej v gozdovih, za katere skrbi in z njimi gospodari krajevna enota (KE) Žalec. Gozdarji smo predvideli, da se bo zaradi posledic žledoloma v prihodnjih letih pojavila še sekundarna škoda, ki jo bodo povzročili lubadarji. Naravnim ujmam namreč najpogosteje sledijo obsežne namnožitve podlubnikov. Zaradi daljših obdobij vročega in sušnega vremena v letošnjem letu je bila namnožitev podlubnikov neizbežna. Na našem območju se je z vročinskim valom v drugi polovici junija izrazito povečalo število odkritih žarišč napada podlubnikov. Najprej so bila to manjša žarišča (le posamezna napadena drevesa), od julija pa revirni gozdarji odkrivajo vse večja žarišča, ki so velika tudi do 500 m3 napadenega lesa. Do konca avgusta smo na območju OE Celje zaradi napadov podlubnikov za posek označili približno 28.000 dreves v skupni izmeri skoraj 27.000 m3 lesa, več kot 60 % od te količine pa je bilo za posek označene na območju KE Žalec. Kar tri četrtine od vsega napadenega lesa so bile označene za posek v juliju in avgustu. V Občini Polzela je bilo do zdaj zaradi napadov podlubnikov za posek označenih skoraj 2.500 m3 lesa, in sicer največ na območju k. o. Andraž (1120 m3). Precej žarišč je prisotnih tudi v k. o. Dobrič, k. o. Polzela in k. o. Založe, in sicer tako v zasebnih kot tudi državnih gozdovih, saj lubadar ne izbira med lastniki gozdov in ne pozna parcelnih meja.

14 POLZELAN

Primerjava z enakim obdobjem v lanskem letu kaže na več kot 100-% dvig nujnega sanacijskega poseka zaradi podlubnikov. Lanskoletni delež sanitarnega poseka zaradi lubadarja v primerjavi s celotnim lanskoletnim posekom znaša 8 %, medtem ko letošnji delež znaša že 19 % in bo še močno narasel, saj predvidevamo, da bo do konca leta zaradi podlubnikov treba odkazati še vsaj okoli 10.000 do 15.000 m3 lesa.

Osmerozobi smrekov lubadar (Ips typographus), odrasel osebek, dolžina 4,2–5,5 mm.

Najhuje so gozdovi zaradi podlubnikov prizadeti prav na območjih, ki jih je lanskoletni žledolom najbolj poškodoval, in sicer so na območju KE Žalec najbolj prizadeti gozdovi v občinah Žalec (celotni severni del občine), Polzela (predeli Andraža, Dobriča, Gore Oljke, Založ), Velenje (Vinska Gora, Lopatnik), Braslovče (Dobrovlje, Letuš, Podvrh) in Prebold (Žvajga, Smrekovina). Vendar pa se obsežna žarišča podlubnikov pojavljajo tudi v gozdovih, ki so bili po žledu skrbno sanirani, in tudi v gozdovih, ki zaradi žleda niso bili poškodovani. Za smrekove podlubnike je značilno, da njihov napad povzroči hitro napredovanje poškodb v gozdovih. To pomeni, da je novo prizadeta drevesa mogoče opaziti neposredno po izvedbi sanacije ali celo kmalu po izvedeni sanitarni izbiri drevja za posek. Gozdarji ZGS pričakujemo intenzivno delo za zatiranje smrekovih podlubnikov še nekaj let po vrhuncu razširjenosti podlubnikov, kar so pokazale tudi izkušnje z gradacijami podlubnikov iz prejšnjih desetletij. Obseg sekundarne škode zaradi podlubnikov je odvisen od vremenskih razmer, obsega namnoženosti podlubnikov in od hitrosti sanacije odkritih žarišč napada podlubnikov. Prav na hitrost sanacije žarišč imamo še največji vpliv, škodo lahko namreč omejimo le s pravočasnim odkritjem žarišča in sanitarnim posekom ter izvozom posekanega lesa napadenih iglavcev iz gozda v nadaljnjo predelavo. Reden nadzor poškodovanih gozdov bodo v okviru možnosti še naprej izvajali revirni gozdarji ZGS, ker pa je območje napada podlubnikov veliko, pozivamo vse lastnike gozdov, naj redno in pogosto (vsaj enkrat na teden) pregledujejo svoje gozdove. Pri pregledu naj bodo še posebno pozorni na naslednje znake napada lubadarjev: • kapljice smole na deblu, • rjava črvina – na ležečem drevju v kupčkih, pri stoječem drevju na tleh, tik ob drevesu in za luskami skorje, • rovi pod lubjem, • obarvanje krošnje (rumenenje, rdečenje, rjavenje), • odpadanje še zelenih iglic in skorje z dreves.

AVGUST/SEPTEMBER 2015

KMETIJSTVO

Črvina ob vhodnih odprtinah na ležečem drevju

Kapljice smole na deblu

Če lastniki pri pregledu gozdov odkrijejo drevesa, ki so jih napadli podlubniki, naj o tem takoj obvestijo lokalno pristojnega revirnega gozdarja ter se takoj lotijo poseka napadenih dreves in izvedejo vse varstvene ukrepe za preprečevanje nadaljnjega širjenja teh škodljivcev v gozdovih. Za izvedbo sanitarne sečnje in drugih potrebnih varstvenih del v gozdovih so namreč odgovorni lastniki gozdov sami. Pri sanaciji napadenih dreves je treba pravočasno, torej pred dokončanjem razvoja podlubnikov (preden se bube ali mladi hroščki obarvajo rjavo), opraviti naslednja dela: • posekati in obvejiti veje ter vrhače zložiti v kupe tako, da tanjše veje prekrivajo vrhače in debelejše veje, • prepeljati hlodovino iglavcev na centralno mehanizirano skladišče, kjer se takoj ustrezno predela, • če se napadeni les ne more pravočasno odpeljati iz gozda, je treba v gozdu obeliti vso hlodovino iglavcev in podlubnike uničiti z mletjem ali sežigom napadenih delov drevesa (skorja, lesni ostanki), in to na urejenih kuriščih (pozor: požarna varnost), • prekriti hlodovino s posebno mrežo, ki preprečuje napad ali izlet podlubnikov na hlodovini iglavcev, • ali uporabiti drug način, ki ga predpiše ZGS.

Odpadanje zelenih iglic s smreke

treba posekati, lažje pridobiti izvajalca gozdarskih storitev. ZGS bo tudi v prihodnje nudil pomoč pri združevanju lastnikov in iskanju izvajalcev sanacijskih del. Več informacij o preprečevanju širjenja in zatiranju škodljivcev in bolezni gozdnega drevja lahko dobite v Navodilih za preprečevanje in zatiranje škodljivcev in bolezni gozdnega drevja v Sloveniji, ki so objavljena na spletnem portalu za Varstvo gozdov Slovenije http:// www.zdravgozd.si/ ter na sedežu ZGS KE Žalec, tel. 03/571 85 88. ��Aleksander Ratajc in Uroš Petrič

bogata ponudba snežnih frez!

NUDIMO KAKOVOSTEN IN CENOVNO UGODEN SERVIS

MOTORNIH ŽAG IN VRTNEGA ORODJA: kosilnice, kose, vrtni traktorji, snežne freze... VSEH ZNAMK!

Rumeno-rjavo obarvanje krošnje

Ker se podlubniki ne ozirajo na posestne meje, naj bodo lastniki gozdov pozorni tudi na lubadarke v gozdovih na sosednjih parcelah in o njih obvestijo ZGS. Pri sanaciji žarišč gozdarji priporočamo, da se lastniki povežejo med seboj, saj je za večje količine drevja, ki ga je

FORST

FORST FORST FORST

PAN TIM d.o.o. | Industrijska cona Latkova vas 81d, 3312 Prebold T: 03 777 14 23 | M: 051 665 566 | E: trgovina@uniforest.si | www.uniforest.si DELOVNI ČAS: ponedeljek–petek: 7.00–17.00, sobota: 7.00–12.00

POLZELAN 15

AVGUST/SEPTEMBER 2015

KMETIJSTVO

OPRAVILA V NARAVI MESECA OKTOBRA (vinotok)

Iskrice za vinotok:

V SADOVNJAKU IN VINOGRADU

ončujemo obiranje jabolk in hrušk. Čas je za trgatev rdečega grozdja. V izjemnih letinah na izbranih legah začnemo konec

Poslušaj, preden spregovoriš, mogoče sprevidiš, da je bolje, če molčiš. Kdor živ da, sam da; po smrti drugi delijo. Če dobi strd čebela, kmet dobro zrno pridela. Kadar je hruška zrela, ji ni treba vetra.

meseca pozno trgatev. Po obiranju nasade pospravimo, poberemo gnile plodove, poravnamo nagnjena stebla in jih privežemo ob oporo. Začnemo pripravljati zemljišče za nove nasade (pripravljamo jame,

Viri: revija Moj mali svet. ��Ferdinand Glavnik

rigolamo), okopavamo kolobarje ali cele površine. V ograjenih nasadih (pri temperaturi 8 °C) škropimo proti voluharju.

Vabimo vas na

V ZELENJAVNEM VRTU Pobiramo jesenske pridelke. Pazimo, da jih pri spravljanju ne poškodujemo. Solato porežemo zjutraj, fižol, paradižnik in kumare nabiramo dopoldne ali proti večeru. Koreninaste vrste pridelkov ohranimo sveže, če jih zakopljemo v vlažno mivko. Na prosto še vedno sejemo motovilec, špinačo, začnemo lahko saditi čebulo in česen, presajamo sadike spo-

2. hišni sejem

mladanske čebule. V rastlinjake presajamo sadike solate, endivije, radiča, cikorije. Zimske in prezimne spomladanske vrtnine redno preventivno škropimo proti boleznim, po potrebi proti škodljivcem. NA POLJU Oktobra še lahko siliramo nekatere pozne vrste koruze, nadaljujemo spravilo zrele koruze za zrnje. Zemljo pripravimo za setev pšenice in ozimnega ječmena, ki ju lahko začnemo sejati konec meseca. Nadaljujemo pobiranje pese. Ta ima rada zmerno klimo in tla z veliko hranili, v katerih ne zastaja voda, vendar je zelo občutljiva na slano. Končali

in 2. sekaško tekmovanje lastnikov gozdov

17. oktober 2015 ob 9. uri

bomo pobiranje buč, saj so rastline odmrle in že rumeno obarvane. V KLETI V tem mesecu končujemo trgatev, predelava grozdja naj bo čim hitrejša. Pazimo, da vinifikacija poteka enakomerno, in ne preburno.

. predstavitev novosti podjetja UNIFOREST . predstavitev prodajnega programa podjetij PROFI KMET, BIOMASA - KOSTANJ in ETIKS . sejemski popusti do -30%

Pri nizkih temperaturah moramo maso segrevati, da pospešimo vretje. Če se masa preveč segreje, jo večkrat na dan premešamo. PAN TIM d.o.o. | Industrijska cona Latkova vas 81d, 3312 Prebold T: 03 777 14 23 | M: 051 665 566 | E: trgovina@uniforest.si | www.uniforest.si

VABLJENI NA SADJARSKO RAZSTAVO

Občina Polzela in Kulturno društvo Andraž vabita

Razstava bo obogatena z likovnimi deli likovnikov iz Polzele in Andraža, otroškimi risbicami učencev POŠ Andraž ter pijačo in kulinaričnimi specialitetami iz sadja. Odprtje razstave bo v petek, 9. 10. 2015, ob 17. uri v Domu krajanov Andraž. Razstava bo na ogled do 13. oktobra. 16 POLZELAN

Oglas ni lektoriran.

na odprtje sadjarske razstave s predstavitvijo različnih vrst sadja, sadnih proizvodov in sadjarske opreme.

AVGUST/SEPTEMBER 2015

ŠOLA IN VRTEC

Šola in vrtec Novo šolsko leto v oddelkih vrtca Polzela

škratovem vrtcu smo v šolskem letu 2015/16 sprejeli v svojo sredino 55 novincev. Prvič so se s svojimi vzgojiteljicami in pomočnicami srečali že pred začetkom šolskega leta, in sicer v četrtek, 27. avgusta. Zanje je bil to prijeten začetek, saj so bili ob njih starši in jim pomagali premagati prve stiske in radosti novega obdobja. Starši so se lahko v prijetnem, umirjenem vzdušju pogovorili z osebjem vrtca o posebnostih svojih otrok in o postopnem načinu uvajanja, otroci pa so z zanimanjem spoznavali igrače, prostore in prve prijatelje.

1. septembra se je iz vrtca ponovno zaslišal otroški živžav. Otroci so ob vrnitvi s počitnic spoznavali nove igralnice, vzgojiteljice in prijatelje. Počasi so se začeli ponovno navajati na ustaljeni ritem življenja v vrtcu. Ta hip Vrtec Polzela v šolskem letu 2015/16 obiskuje 258 otrok. Poskrbeli in sprejeli smo vse otroke, vpisane v času uradnega vpisa, ki so izpolnjevali pogoje. Ostali se nam bodo pridružili v naslednjih mesecih. Uvajalno obdobje se počasi zaključuje, skupaj pa smo že preživeli prijetno sobotno dopoldne ob igri in pravljicah na Gori Oljki. Več vtisov v naslednji številki. ��Sabina Posedel

Prvi šolski dan

»D

rage učenke in učenci, naši gostje. Upam, da so vaše počitnice bile takšne, da ste uspeli osvežiti telo in duha, nabrati novih moči. Kajti pred nami je novo šolsko leto. In čeprav se začenja spet tisto, česar ne marate preveč, je čas, da na obraz naslikate nasmeh, vzamete torbo z učbeniki in zvezki ter se veseli in nasmejani odpravite v hram učenosti. Predvsem z mislijo, da vas tam čakajo in čakamo nasmejane učiteljice in učitelji, kuharice, čistilke, hišnik, administratorji, računovodkinje, ravnateljica … vsi, ki nam je po teh dolgih tednih tišine že kar dolgčas. Čakamo, da tem praznim, natančno očiščenim učilnicam vrnete vsebino, da na oglasne deske pripnete nove risbice, v spletni časopis napišete nove verze in zapeljive vrstice, redovalnice napolnite z lepimi ocenami in kar je najpomembnejše, odraščate ter se družite s svojimi prijatelji in z nami.

Prvošolce smo pričakali s soncem – simbolom naše šole.

Vodstvo šole, gospod župan, učiteljice, starši in prvošolci so zavzeto spremljali kulturni program.

Stopimo skupaj in osvojimo nove, neznane vsebine, znanja, korake, ki bodo vaše in naše življenje naredili bogatejše. Naj bo tudi to leto, šolsko leto prijaznega nasmeha, spoštljivih odnosov, prijateljskih pogovorov in prijetnega druženja.« S temi besedami je 1. septembra Bernardka Sopčič, ravnateljica OŠ Polzela, pozdravila kar 595 učenk in učencev. Najprej učence in učenke od 2. do 9. razreda, ob 10. in 12. uri pa tudi 74 letošnjih prvošolcev in prvošolk, ki so se skupaj s svojimi starši zbrali v veliki športni dvorani oz. telovadnici podružnične šole. Prvošolce in njihove starše je poleg programa, ki so ga pripravili aktualni učenci OŠ Polzela, razveselil še nagovor župana občine Polzela, g. Jožeta Kužnika.

Prvi vtisi o šoli V ŠOLI MI JE LEPO, KER IMAM ČAS, DA V MIRU RIŠEM, POJEMO PESMICE, REŠUJEMO NALOGE. VČASIH GREMO NA IGRIŠČE. Katarina Časl, 1. B

DA SE LAHKO IGRAMO, DA GREMO NA IGRIŠČE IN SE LAHKO IGRAM S PRIJATELJICAMI. FAJN JE, KO SE UČIMO. NAUČILI SMO SE DEKLAMACIJO NAŠA ANKA. Neja Zabukovnik, 1. B

VŠEČ MI JE V ŠOLI, KER SE LAHKO IGRAMO, PA KO RAČUNAMO IN KO IGRAMO NOGOMET. Anej Pušnik, 1. A

MENI JE VŠEČ, KER SO V RAZREDU NOVE IGRAČE, IMAMO ZVEZKE IN LILI IN BINE, KAMOR RIŠEMO. V ŠOLI SE BOMO NAUČILI VELIKO NOVIH STVARI. Laura Pajenk, 1. B

VŠEČ MI JE, KO DELAMO NALOGE, KO SE IGRAMO, KO PREPISUJEMO S TABLE IN KER IMAMO FAJNI UČITELJICI. Zara Ledinšek, 1. B

VŠEČ MI JE, KO IMAMO ODMOR IN KO DELAMO V ZVEZKE TER GLEDAMO KNJIGE O DINOZAVRIH. Lovro Lajlar, 1. B

POLZELAN 17

AVGUST/SEPTEMBER 2015

ŠOLA IN VRTEC

NAJLEPŠE MI JE TO, KO SE IGRAMO, KO GREMO VEN, KO JEMO KOSILO IN KO TELOVADIMO. Miha Zabukovnik, 1. B

LEPO MI JE V ŠOLI, KER SE LAHKO IGRAM IN RIŠEMO. SUPER BO, KO BOMO RISALI IN PISALI V ZVEZKE. IMAMO DOBRO KOSILO. Žan Kapitler, 1. B

DA SEM S PRIJATELJI, DA SE LAHKO DRUŽIŠ, SUPER SO ODMORI, DA SE LAHKO KAJ ZMENIMO. Lun Jarc, 1. A

Vtise prvošolcev v razredu in oddelkih podaljšanega bivanja sta ��zbrali učiteljici Nataša Štor in Tanja Sadnik.

V ŠOLI SE DRUŽIM S PRIJATELJI, V RAZREDU IMAM TUDI PRIJATELJE IZ VRTCA: URHA, MIHA IN LANA. PA LEPO MI JE, KER SE BOMO UČILI. Jakob Plemenitaš, 1. B

Polž na šolskem ekovrtu

ri poglabljanju likovne umetnosti sem naredil lesen kip polža. Material sem skupaj z atijem poiskal v bližnjem gozdu. Našel sem dva kosa kostanjevega lesa, ki sta bila videti primerna za oblikovanje polževega trupa in hiške. Kostanj sem izbral zato, ker je trpežen. Za tipalki sem uporabil ostanka smrekove veje. V šoli sem dele obdelal in sestavil, nato pa pobarval. Pri delu sta mi pomagala učiteljica umetnosti, gospa Regina Mratinkovič, ki mi je dala kakšen nasvet, in učitelj fizike in tehnike gospod Jure Stepišnik, ki mi je polža pomagal sestaviti in polakirati. Obema se zahvaljujem za pomoč. Na koncu šolskega leta smo polža postavili na šolski ekovrt, kjer smo ga skupaj z gospo ravnateljico in učiteljico likovne umetnosti gospo Mratinkovič slovesno odkrili. Navzoči so bili še učenci izbirnega predmeta likovno snovanje. Prepričan sem, da moj polž rastlinam v vrtu ni nevaren. Vesel sem, da je uspel prilesti na šolski vrt in ga s svojo prisotnostjo še polepšati. �� Vid Jesenko

Na našem ekovrtu kraljuje leseni polž.

Šolski vrt

a osnovni šoli Polzela in podružnici Andraž smo letos uspeli drugič obnoviti znak ŠEV – šolski ekovrt. Podelili so nam ga za dve leti. V državni projekt Šolski ekovrt smo vključeni od leta 2011. Sprejeti smo bili med prvo dvajseterico šol. Ekovrt je dobil dokončno podobo s šolskim letom 2012/13, takrat smo tudi prvič pridobili znak ŠEV. Za začetek in razvoj šolskega ekovrta je skupaj z zelo prizadevnimi mentoricami Dorotejo Smej Skutnik, Mileno Hriberšek, Nevenko Jerin in z učiteljskim zborom skrbela takratna ravnateljica Valerija Pukl. Najprej je bilo potrebno pridobiti soglasje Občine Polzela za celotno ureditev ekovrta na edini večji travni površini pred šolo. Ko smo od občine prejeli soglasje in odrejeni prostor, nam je podjetje Ograje Kočevar d.o.o. postavilo ograjo in jo tudi delno sponzoriralo. Zemljo je v celoti prispevala občina. Nato so učenci naravoslovnih izbirnih predmetov z mentoricami z veliko vnemo posadili različno zelenjavo, ki bi jo potem uporabili v šolski kuhinji, a so jo žal uničili škodljivci do te mere, da smo morali zamenjati vso zemljo. Zato smo se raje odločili za zelišča. Strokovno svetovale so Jožica Fabjan, strokovna sodelavka projekta Šolski ekovrtovi, Nada Reberšek Natek, ravnateljica VSŠ Celje s sodelavci ter Justika Škoberne v sodelovanju s Hortikulturnim društvom Polzela. Vrt so s kompostnikom, klopmi in tablicami rastlin opremili učenci pri tehniki in tehnologiji z mentorjem Juretom Stepišnikom in hišnikom Stanetom Ratom. Ekovrt je počasi dobival končno podobo in 2. oktobra 2012 smo pripravili slovesno odprtje v okviru občinskega praznika. Po priložnostni prireditvi, ki so jo spremljale stojnice z zelišči, so prerezali trak ravnateljica Valerija Pukl, župan Jože Kužnik in mentorice. Delo na vrtu učencem omogoča doživljanje izkušnje neposrednega stika z naravo in vrtnarjenjem, razvija pozitiven odnos do narave in sposobnost opazovanja. Vsebine in delo so na ekovrtu interdisciplinarno zasnovane, tako da povezujejo znanje naravoslovnih in družboslovnih predmetov in omogočajo kvalitetne učne ure v naravi. Zelo pomembno pa je tudi pridobivanje delovnih navad. 18 POLZELAN

Na gredicah imamo nasade domorodnih zdravilnih zelišč, kot so rožmarin, žajbelj, šetraj, timijan, meta, melisa, majaron, vinska rutica in pelin. Vmes smo dodali rastline, ki ščitijo ostale rastline pred škodljivci, kot so kamilica, ognjič in kapucinka. Ena gredica je oblikovana v obliki malteškega križa, ki ima za Polzelo velik simbolni pomen. Na dolgo gredico v ozadju smo posadili vrtnice vzpenjavke in okrasni šipek. Vmes pa dodali česen in jagode. Sprednjo dolgo gredico krasijo grmički sivke. Imamo še zelenjavno gredo, na kateri vsako leto sadimo drugo zelenjavo po načelu dobrega soseda. Uporabljamo ekološka semena, rastline gnojimo z organskimi gnojili in ne uporabljamo nobenih kemičnih pesticidov in gnojil. Rastline uporabljamo tudi za zeleno gnojenje. Plevel odlagamo v kompostnik. Za zatiranje škodljivcev uporabljamo tekoče zeliščne pripravke. Izdelan imamo osnovni načrt kolobarjenja. Postavili smo hišico za orodje in na ograjo obesili ptičje valilnice. Zbiramo padavinsko vodo za zalivanje rastlin. Sistem služi tudi kot učni pripomoček pretoka tekočin. Ob gredicah smo dodali še čutno pot, ki omogoča učencem doživljanje izkušnje neposrednega stika z naravo in razvijanje odnosa do varovanja narave. S čutno potjo spodbujamo učence k aktivnemu raziskovanju z vsemi čutili. Vonjajo zelišča, tipajo različne naravne materiale, se ozaveščajo o drugačnosti med ljudmi, saj jo učenci lahko izkusijo z zavezanimi očmi v vlogi slepca. To pa je dobra iztočnica za pridobivanje vrednot. Pripravili smo tudi učilnico na prostem za učenje, počitek ali sproščanje v naravi. Vzgojili smo potaknjence bršljank za okrasitev zunanjih okenskih polic šole. S pridelki iz vrta izdelujemo različne izdelke, ki jih prodajamo na dobrodelnem koncertu. Vrt obdelujejo učenci izbirnega predmeta rastline in človek. V Andražu so vrtiček otvorili spomladi 2013. Imajo zelenjavno gredo, ki jo vsako leto zasadijo z drugo zelenjavo. Sadike prinesejo učenci. Na sredini je del vrta zasajen z okrasnimi rastlinami in zdravilnimi zelišči.

AVGUST/SEPTEMBER 2015

ŠOLA IN VRTEC

Kratek zgodovinski pregled Ker smo se na šoli vseskozi trudili za delovno vzgojo in življenjski pouk, je imel vrt skozi vsa zgodovinska obdobja šole na Polzeli in Andražu velik pomen. Zemljišče za šolski vrt je 1885. leta daroval grof Herman Wurmbrand iz Novega kloštra. Razprostiral se je med staro šolo( današnjo občino) in gostilno Cizej. Učenci so delali na vrtu v okviru kmetijskega pouka. Dekleta so gojila zelenjavo in vrtnice. Fantje so se seznanjali s sadjarstvom in čebelarstvom. Leta 1921 je pričel poučevati nadučitelj Martin Sotler, ki je bil med drugim skrben šolski vrtnar. Za prizadevno vrtnarjenje je prijel tudi priznanje. Leta 1927 je začel veljati nov učni načrt, po katerem so imeli učenci višjih razredov poljedelski pouk z vajami. Učenci so pogozdovali v bližnji okolici in obdelovali šolski vrt. To so bili začetki delovne šole. Na splošno je bila šola pred vojno delovno usmerjena. Leta 1930 so obnovili vrtno ograjo in jo premaknili bližje cesti. Vrt pa je dobil drevesnico, iz katere so prodali vsako leto do 40 drevesc bližnjim posestnikom. Imeli so tudi trstnico. Leta 1928/29 so morali zaradi hude zime (–30 °C) zasaditi nove trstne nasade. Leta 1934 je šola prejela priznanje in diplomo za sodelovanje na šolski vrtnarski razstavi v Celju. Predstavili so povrtnine, šolsko drevesničarstvo in sadjarstvo, čebelarstvo, načrte ter fotografije vrtov in šolarjev pri delu, predstavljeni so bili tudi ročni izdelki v zvezi z vrtnarskim in kmetijskim poukom in uporaba vrtnarskih pridelkov in konzerviranje. Takoj po napadu Nemčije na Jugoslavijo so prišli na Polzelo nemški vojaki ter se nastanili

Delo v šolskem vrtu 1935 (vir: Polzela, 1984)

v šolskih prostorih – v stari in novi šoli. Okoli obeh šol so bili speljani jarki, pred njimi pa je bila razpeta bodeča žica. S šolskega vrta so naredili podzemne rove v kletne prostore ter s tem uničili vrt. Takoj po kapitulaciji okupatorja so pričeli pripravljati vse potrebno za začetek pouka. Pouk se je pričel že 22. maja. Ko so očistili okolico šole, so začeli urejati šolski vrt, kajti takrat je hrane primanjkovalo, zato je bil vrt pomemben. Pri delu so sodelovali vsi: učitelji, učenci, mladina, celo vojni ujetniki. Imeli so tudi svojo kmetijsko zadrugo. Gojili so povrtnino, pa tudi hmelj. Ker je domovina rabila veliko hrane, predvsem olja, so šolarji nabirali žir. Ob progi in cesti so sadili sončnice, da bi iz semen stiskali olje. Vendar se sajenje sončnic ni obneslo. Učenci so se udeleževali delovnih in zbiralnih akcij. Zbirali so živila za šolsko kuhinjo, nabirali zdravilne rastline in pomagali zatirati koloradskega hrošča. Šele v šolskem letu 1950/51 pa so vrt v celoti uredili. V šolskem letu 1956/57 so v kleti nove šole uredili šolsko kuhinjo z obednico in pridelke vrta uporabljali pri kuhanju. Izvajali so tudi delavnice priprave hrane. Učili so se predvsem vlaganja živil. 26. 9. 1971 so odprli prvi prizidek šole, povečali kuhinjo in pričeli kuhati kosila. Kuharice Milica Lah in Anica Florjanc so med letnimi počitnicami urejale šolski vrt. Zemljo je pripravil hišnik Silvo Kotnik. Sadile so čebulo, česen, por, solato, špinačo, peso, paradižnik in celo zelje, ki so ga ribali, kisali in shranjevali v kleti šole. S pridelano zelenjavo so izboljšali kvaliteto šolskih kosil in omogočili večjo pestrost jedilnikov. Takrat so s krompirjem zasadili tudi njivo pri mali telovadnici, ki pa so jo kmalu opustili zaradi škropljenja hmelja na bližnji njivi. Del vrta so obdelovali učitelji za svoje potrebe. Tudi takratni ravnatelj Milan Gerželj je bil zagovornik delovne vzgoje in zavzet ljubiteljski vrtnar. Leta 1978. se je temu delovnemu timu pridružila tudi Milena Pfeifer. Ko je nastopila službo leta 1984 Marjana Zabukovnik, je prevzela skrb za šolski vrt. Kuharice so se veselile njenih svežih pridelkov. 2. 10. 1982 so svečano otvorili nov prizidek. Sodobno opremljena kuhinja je lahko nudila kosila vsem učencem. Pomladni meseci so

Šolski vrt 1983.

zahtevali intenzivno urejanje okolice, šolskega igrišča in vrta. Dela je zavzeto vodila tedanja ravnateljica Marinka Marovt. Jeseni 1983. leta smo ponovno pobrali pridelke iz šolskega vrta. Z šol. letom 1983/84 smo v delu šolskega vrta pričeli gojiti zdravilna zelišča in jih prodajati v Krko. Leta 1985 se je vrt razširil. Vodenje je prevzela Milena Pfeifer. Zasadili so sadno drevje in uredili tople grede. V njih so vzgajali sadike zelenjave in okrasnih rož za urejanje okolice šole. Vrt v takem obsegu so obdelovali sedem let in že pobirali prve sadeže sadnih dreves. V drevesnici so potekali tudi tečaji obrezovanja sadnega drevja. Vseskozi so vrt pomagali obdelovati učenci pri gospodinjskem pouku in drugih predmetih. Pridno so okopavali, pleli, pobirali pridelek, živila čistili in pripravili za zamrzovanje, za kar so poskrbele kuharice. Za šolo je bil neurejen skalnjak, za katerega ni nihče skrbel. Ker smo hoteli urediti okolico šole, smo se odločili, da preuredimo skalnjak v nekaj uporabnega. Dolgo smo razmišljali, kaj bi naredili na tem mestu. Učenci biološkega krožka z mentorico Nevenko Jerin so se odločili za vzgojo zdravilnih zelišč. Želeli so spoznati njihove zdravilne učinke, uporabo, pripravo, spravilo. Tako se je začelo. Za šolo so v začetku maja 1998 prekopali in prelopatali del neurejenega zemljišča in ga ogradili z lično leseno ograjo. Zemljo so odnesli na Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo v Žalec, kjer so opravili potrebne analize in potrdili, da je zemlja primerna za gojenje zdravilnih zelišč. Na Inštitutu so dobili tudi sadike: vinsko rutico, hermeliko, tavžentrožo, kumino, meliso, poprovo meto, baldrijan, rožmarin, sivko, šentjanževko, navadni rman, kamilico in origano.

Zeliščni vrtiček 1999.

POLZELAN 19

AVGUST/SEPTEMBER 2015

ŠOLA IN VRTEC

Odprtje ekovrta 2012.

Šolski ekovrt – skrb za zeleno prihodnost.

Sadike so posadili in posejali v obliki sončka, saj je ta tudi simbol naše šole. Vsako vrsto so opremili s tablico, na kateri je bilo napisano slovensko in latinsko ime rastline. Tudi med počitnicami niso pozabili na rastline. Pridne učenke so redno okopavale in zalivale rastline, opazovale njihovo rast in razvoj ter beležile opazovanja. Izdelale so tudi herbarij zdravilnih zelišč. Septembra so zelišča pobrali in jih posušili na šolskem podstrešju. Posušene rastline so dali v papirnate vrečke in vrečke iz laga z imeni rastlin. V mesecu oktobru so pripravili razstavo s fotografijami zdravilnih zelišč iz našega vrta. Izdelali so tudi osebno izkaznico posamezne zdravilne rastline. Svoje delo so prikazali tudi v raziskovalni nalogi Šolski vrtiček zdravilnih zelišč. Z raziskovalno nalogo so se predstavili: • na Osnovni šoli Prebold, kjer je junija 1999 potekalo srečanje Mladih raziskovalcev Savinjske doline in prejeli priznanje; • v Kulturnem domu Polzela, kjer je potekala predstavitev raziskovalnih nalog naše šole; • sodelovali so na hortikulturni prireditvi na Polzeli meseca julija; • na prvem občinskem prazniku občine Polzela so se udeležili sejma kmečkih dobrot, kjer so pripravili svojo stojnico in degustacijo zdravilnih čajev; • udeležili so se tudi EKO sejma v Celju in se predstavili na radiu Polzela; • organizirali so tudi ZELIŠČNI DAN ŠOLE, na katerem so vsi učenci spoznavali zdravilna zelišča šolskega vrtička in njihovo uporabo. Na to temo so tudi poustvarjali in izdelali zanimive izdelke.

prepreden z večjimi in manjšimi kmetijami, nekaj stanovanjskimi hišami, od katerih pa ima malodane vsaka svoj vrt, če ne že njivico. Na vsakem koraku je opaziti pretežno starejše sadovnjake in posamezno sadno drevje, ki so nekakšen zaščitni znak tega idiličnega kraja, kateremu je temelje sadjarstva postavil učitelj Miloš Mihael Levstik, rojen 3. 9. 1861 v Želimljah, ki je v kraju služboval od aprila 1887 do marca 1902. Bil je med prvimi tistega časa, ki je poleg teoretičnega znanja svojim učencem podajal tudi praktično izkustvo. S pomočjo krajanov je uredil šolski učni vrt, katerega raznolikosti rastlinskih vrst pomnijo še mnoge kasnejše generacije. V kraju so domačini že pred njegovim prihodom pridelovali sadje, a le za svojo porabo. Z vizijo naprednega sadjarja, vinogradnika in vrtnarja, kakršen je bil Levstik, pa so domačini na svoji zemlji zasadili sadovnjake, vinograde ter vrtove in si s prodajo pridelkov finančno precej opomogli. Živel je s krajem in se skupaj z domačimi sadjarji udeleževal raznih sadjarskih razstav. Bil je tudi soustanovitelj Sadjarskega društva leta 1921. Učenci so ga zelo spoštovali, enako naklonjenost pa jim je tudi sam izkazal ob uspešnem zaključku šolanja - vsakemu izmed njih je podaril drevesce jablane ali hruške, katere so med obiskom šole vzgajali in negovali. Pri marsikateri hiši v Andražu še danes obstaja to drevo. Teh ne pustijo požagati, pravijo, da morajo odmreti sama, saj so živi spomeniki preteklosti kraja in življenja naših prednikov. Hvaležni krajani so mu leta 2012 postavili spomenik ob podružnični osnovni šoli v Andražu.

V glasilu OŠ Polzela Glas mladih so mladi novinarji med drugim zapisali: »Najbrž se še nikoli doslej ni zbralo toliko zdravilnih rožic različnih vonjav v naši stavbi učenosti. Z zeliščnim dnem je utripala vsa šola, tudi malčki iz vrtca so se nam pridružili.« Žal so leto kasneje vrtiček obiskali nepridipravi. Uničili so ograjo, izruvali zelišča. Nekaj časa so se še trudili, dnevno so popravljali ograjo in pobirali smeti. Ker pa vandalizmu ni bilo konca, so vrtiček podrli. Bili so žalostni, saj so jim zdravilna zelišča bila v veselje, z njimi so navezovali tesnejši stik z naravo in se ob delu prijetno družili. Sedaj na tem mestu že kar nekaj let rastejo breze, ki dajejo v poletni vročini prijetno senco in so igralni kotiček za najmlajše. Vrt med staro šolo in gostilno Cizej smo izgubili leta 1995. Na tem prostoru so pričeli graditi športno dvorano in parkirišča. Leta 2000/01 se je prenovila šolska kuhinja, ki je postala centralna kuhinja tudi za vrtec in podružnično šolo. Zakonodaja je prepovedovala uporabo sveže lokalno pridelane hrane in vsa živila so se pripeljala isti dan, kot so se porabila pri kuhi, od živilskih podjetij. Tudi na šoli v Andražu je bil v preteklosti kmetijski pouk zelo pomemben in še danes je Šentandraž, kot starejši radi rečejo, kraj, ki je 20 POLZELAN

Šolski ekovrtovi so v današnjem času zelo pomembni, saj lahko učenci z delom v njih razvijejo sposobnost zavzetega in odgovornega ravnanja v okolju ter odločanja, ki bo zagotavljalo kakovostno in zdravo življenje ne le zanje, ampak tudi za prihodnje generacije. Tak pristop, v smislu vzgoje za trajnostno prihodnost, se v svetu vse bolj uveljavlja, še posebej pomemben pa je za Slovenijo in njen majhen, izredno raznolik in ranljiv ekosistem. Zato si ravnateljica Bernardka Sopčič in učitelji želimo, da bi šolski ekovrt, čutno pot in učilnico na prostem uporabljalo čim več učencev in da bi bil vrt naš ponos, veselje zaradi vloženega dela in čudovita priložnost življenjske popestritve pouka. Vir podatkov: 1. Naša šola skozi čas: raziskovalna naloga, nosilec naloge knjižničarski krožek, mentorica Valerija Pukl. Polzela: Osnovna šola, 1990. 2. Osnovna šola Polzela od začetkov do danes : zbornik, uredila Valerija Pukl. Polzela: Osnovna šola, 2006. 3. Polzela. Polzela: Krajevna skupnost Polzela, 1984. 4. Šolski vrtiček zdravilnih zelišč: raziskovalna naloga, nosilec naloge knjižničarski krožek, mentorica Nevenka Jerin. Polzela: Osnovna šola, 1999.

��Milena Hriberšek, Nevenka Jerin in Ajda Kužnik ��Zbrala, lektorirala in uredila Alja Bratuša.

AVGUST/SEPTEMBER 2015

KULTURA, TURIZEM IN ŠPORT

Dogajalo se je ...

Športno društvo Andraž praznovalo 37 let delovanja

portno društvo Andraž je 28. februarja praznovalo 37 let delovanja. Za praznik društva smo si izbrali 29. junij. Ta dan je bil tudi praznik nekdanje Krajevne skupnosti Andraž. V počastitev praznika pripravimo poseben program, v katerega vključimo več zvrsti naše rekreativne ponudbe, kot so: mali nogomet, pohodništvo, streljanje z zračno puško, kolesarjenje in tenis. Za zaključek pa pripravimo družabno srečanje članic in članov ob kurjenju kresa. Letošnji program smo začeli v soboto, 20. junija, z zadnjim kolom in zaključkom medkrajevne lige MN Andraž 2014/2015, nadaljevali v nedeljo, 21. junija, s kolesarjenjem iz Andraža do Mozirskega gaja in nazaj, v torek, 23. junija, smo želeli ob kresni noči obiskati Goro Oljko, vendar je močno deževje pohod preprečilo. Glavni del prireditev je bil v soboto, ko smo se ob 7.30 podali po spominskih obeležjih Andraža, ob 15. uri začeli z igranjem peturnega malega nogometa med ekipama vzhoda in zahoda Andraža, ob 18. uri so se strelke in strelci ŠD Andraž že tretjič pomerili v streljanju z zračno puško, ob 20.30 so se učenci OŠ pomerili z veterani v malem nogometu. Za zaključek smo zakurili kres in udeležence pogostili s čevapčiči in napitkom. Rekreativno ponudbo v pohodništvu smo ponudili z organizacijo pohoda, 11. julija, na Begunjščico. Pohoda se nas je udeležilo pet pohodnikov. Skozi ves pohod smo občudovali lepote planine Preval, Begunjščice, Roblekovega doma in Zelenice ter se spominjali pesmi pred kratkim preminulega Slavka Avsenika. Ob vračanju smo v Begunjah obiskali

S pohoda na Begunjščico

njegov grob in se poklonili njegovemu spominu. Z izvedeno aktivnostjo Športno društvo izvaja svoj začrtan program ter občankam in občanom severnega dela občine nudi rekreativno dejavnost. �� Simon Ograjenšek

Svetovno prvenstvo F-3K Ludbreg, Hrvaška

d 16. do 26. julija je na Hrvaškem v kraju Ludbreg potekalo tretje svetovno prvenstvo v radioupravljalnih jadralnih letalih FAI kategorije F-3K. To so jadralna letala, katerih start poteka na specifičen način – na koncu kril je poseben zatič. Start se izvede z držanjem za zatič in rotacijo telesa, ob katerem dirkalniki dosežejo tudi več kot 150 kilometrov na uro ter višine okoli 60–70 metrov. To je izjemno razgibana disciplina, ki ima ogromno zanimivih nalog. Vsi starti potekajo skupinsko (na svetovnem prvenstvu je naenkrat v skupini startalo po 15 tekmovalcev). Naloga je odleteti v času 10 minut, s stopnjevanjem po 15 sekund, čim bližje 10 minutam – začne se s 30 sekundami, pristati in spet startati do 45 sekund, pristati spet do 60 sekund in tako do izteka 10 minut. Možen je tudi skupinski start in se nato tekmuje, kdo dlje ostane v zraku. Tudi disciplina poker je zanimiva. Pred startom tekmovalec napove, koliko časa od 10 minut bo odletel. V rezultatih se upoštevajo tudi desetinke sekund. Letenje s temi modeli zahteva polno fizično in psihično kondicijo. Tekmovanje je spremljala neznosna vročina – povprečno 37 stopinj Celzija. V reprezentanci smo bili trije predstavniki Slovenije. Denis Škrabl, Grega Urbančič in Rudi Korber. Po začetni tremi in malo smole smo tekmovanje pripeljali solidno do konca. Od 100 tekmovalcev iz celega sveta smo zasedli 49., 73. in 76. mesto. Tekmovalo se je s tekmovalnimi letali znamke Vortex2 slovenskega proizvajalca Denisa Škrabla s Ptuja, ki je bil tudi glavni sponzor reprezentance. Žal lokalno in v širšem smislu ni bilo pripravljenosti pristopiti k olajšanju izvedbe tekmovanja, tudi podjetja se niso odzvala, čeprav bi lahko bilo svetovno prvenstvo za njih tudi dobra možnost oglaševanja. Tako se lahko v lokalnem okolju zahvalimo Občini Polzela, županu Jožetu Kužniku, DS Kompoziti iz

Slovenska reprezentanca F-3K. Od leve proti desni: Grega Urbančič, Rudi Korber in Denis Škrabl.

Njiverc pri Ptuju za popolno podporo, LX Navigation iz Celja (Črtomir Rojnik in Andrej Vrečer) in seveda domačim, ki so nas podpirali, ne samo med tekmovanjem, ampak tudi prej z vso organizacijo. Več o podrobnostih svetovnega prvenstva sem poročal na straneh foruma »modelarji.com« pod kategorijo SAL-, HLG-, DLG-modeli. ��Rudi Korber

POLZELAN 21

AVGUST/SEPTEMBER 2015

KULTURA, TURIZEM IN ŠPORT

Gasilsko tekmovanje mladine PGD Polzela v Dekanih

ot že vrsto let zapored smo tudi letos mladi gasilci PGD Polzela sodelovali na gasilskem tekmovanju v Dekanih, ki je potekalo v soboto, 11. julija. Domov smo prinesli kar tri pokale, in sicer za naslednja mesta: v kategoriji mladina so mladinci dosegli 1. mesto, mladinke pa 3. mesto, v kategoriji za pionirje pa zahvaljujoče 4. mesto. Mladinci so prejeli tudi prehodni pokal PGD Dekani. Ker pa je bilo zelo vroče in morje tako blizu, smo se odšli osvežit še s skokom v morje na mestno plažo v Koper. Otroci so se naužili morskih radosti ter se utrujeni, a veseli dobrih rezultatov proti večeru vrnili na Polzelo. ��Sara Guček

Uspešni mladi gasilci PGD Polzela

Lunohod na Žovnek

esec julij je imel dvakrat polno luno, zato smo se lunohodci kar dvakrat podali na pohod ob polni luni, prvič v Čeče, drugič na grad Žovnek. Tokrat so se nam pridružili ščipohodci s Ptuja. Večina je krenila s Polzele peš, drugi so se peljali do Žovneškega jezera in nato nadaljevali peš do gradu. Na gradu nas je pričakal glavni pobudnik za obnovo gradu Franci Kralj, malo nam je predstavil Žovnek, ogledali smo si tudi stolp, od koder je prelep pogled vse do Celja. Ščipohodci s Ptuja so nam pripravili presenečenje s plesno skupino Pelegrina. Zaplesali so nekaj plesov v nošah grajske gospode. Po ogledu smo se podali na skupno druženje v bližnje gostišče. Po večerji in prijetnem druženju so nam plesalci zaplesali še s svečkami pred gostiščem, kar je bil poseben čar večera. �� Beti Mlakar

Lunohodci in ščipohodci na žovneškem gradu

»Vse to je keramika«

ako je naslovila svojo zbirko razstavljenih del članica polzelske likovne sekcije Božena Berčon, ki je v poletnih mesecih razstavljala svoje čudovite stvaritve na gradu Komenda na Polzeli. Njene mladostne želje po kreativnem oblikovanju so se ji uresničile, ko je dobila delo v Keramiki Gorenje, kjer je delala 34 let. Ustvarila je številne kolekcije, pa tudi postavitve kopalnic in raznih novitet na sejmih. Pomagala je znanim slikarjem, kot so Ciuha, Jaki, Vasko, Ajdič ... Risanja na keramiko ne obvlada veliko ljudi, saj se barve razvijejo šele po žganju v peči, za to pa je treba imeti veliko keramičnega znanja in spretnosti, da je izdelek tehnološko sprejemljiv ter hkrati estetsko zanimiv in lep. Ogenj, ki je vmesni dejavnik pri tem ustvarjanju, se s svojo muhavostjo in nepredvidljivostjo zlahka izmuzne umetnikovemu nadzoru. Božena je kot članica šaleških in polzelskih likovnikov doslej imela deset odmevnih samostojnih razstav. Razstavljala je na skupinskih razstavah in na Zlati paleti, kjer je dobila certifikat za abstraktno sliko. Njene slike, ki so bile podarjene, visijo povsod po Sloveniji in po svetu, saj je ustvarjala tudi za poslovne partnerje Keramike Gorenje. Odprtje razstave je z uvodnim in sklepnim nagovorom izpeljala direktorica ZKTŠ Polzela Klavdija L. Tomažič, za glavno popestritev ob odprtju sta poskrbela Ana in Rok Bastl. Likovniki so umetnici zaželeli, naj njena ustvarjalna potreba še dolgo izvablja iz nje stvaritve, ki bogatijo njo in seveda vse nas, ki občudujemo njeno delo, saj napolnjuje naše duše z lepoto in izvirnostjo. ��Stanka Kopušar

22 POLZELAN

Na sliki od leve proti desni: Ana Bastl, umetnica Božena Berčon, direktorica ZKTŠ Polzela Klavdija L. Tomažič in Rok Bastl.

AVGUST/SEPTEMBER 2015

KULTURA, TURIZEM IN ŠPORT

Ogled komedije Kralj gora in ljudomrznik

ulturno društvo Andraž je, kot vsako leto, organiziralo ogled gledališke predstave na 15. poletnem festivalu v Studencu pri Domžalah. Poletno gledališče, ki z glasbo in igranjem razveseljuje obiskovalce celotne Slovenije, tudi to poletje navdušuje z bogatim in pestrim programom.

Ogledali smo si predstavo Kralj gora in ljudomrznik, romantično komedijo, ki predstavlja osrednjo točko poletnega kulturnega festivala. Romantično-komično igro s petjem je napisal Ferdinand Raimund, avtor, ki se je rodil pred 225 leti, vendar pa so njegova dela napisana tako, da jih je zlahka postaviti v današnji čas. Skoraj dveurno predstavo je priredil in režiral

Alojz Stražar, gledalci pa smo se nasmejali ob izvrstni igralski zasedbi ter ostali prevzeti ob čudoviti scenografiji. Odlični dialogi, bogata kostumografija in domiselne komične situacije pa so tisto, kar je naredilo predstavo vredno ogleda ter pustilo občinstvu močan katarzičen vtis. �� Marjeta Brunšek

Srečanje članic in članov Društva upokojencev Polzela

soboto, 8. avgusta, smo se na letnem srečanju v Gasilskem domu na Polzeli zbrali upokojenci. Kljub vročini se je srečanja udeležilo lepo število članic in članov. Ob dobri hrani, hladni pijači, prijetni glasbi in srečelovu smo zdržali do sončnega zahoda in še malo. Srečali smo se nekdanji sodelavci in sodelavke, se o marsičem pogovorili, obujali spomine in popoldne je hitro minilo. Ob slovesu smo bili vsi enakih misli in želja. Lepo je bilo, zato se veselimo že naslednjega srečanja. �� Gertruda Terčak Predsednica DU Polzela Gertruda Terčak med nagovorom članov

Člani DPM Polzela uspešni na tekmovanjih

nedeljo, 2. avgusta, je potekalo tekmovanje koscev, grabljic in štangarjev v Sv. Lovrencu. Za našo ekipo so tekmovali Petra Vasle, Monika Rakun, Kristina Žgank, Rok Vasle, Andrej Jezernik in Grega Jezernik, ki je bil tudi najboljši kosec med vsemi kosci. Bili smo nagrajeni za najlepše okrašen voz. Dosegli smo 3. skupno mesto med preostalimi ekipami. V nedeljo, 9. avgusta, je bil v Braslovčah tradicionalni hmeljarski praznik. Kot DPM Polzela smo imeli hmeljarski voz, na katerem smo prikazovali popravilo košev in križev. V Braslovčah sta potekali dve igri, prva je bila obiranje hmelovk, pri tej sta za našo ekipo tekmovali Amadeja Okorn in Kristina Žgank, druga je bila skakanje v vrečah, pri kateri sta sodelovala Aljaž Likeb in Žan Bizjak. Dosegli smo 1. skupno mesto. �� Matej Dušič

Tekmovalci DPM Polzela

Pohod na Triglav

laninsko društvo Polzela je 8. in 9. avgusta organiziralo tradicionalni pohod na Triglav. Letos se je pohoda udeležilo 28 planincev, od tega trije osnovnošolci. Posebni prevoz nas je peljal mimo Bohinja do koče pri izviru Savica, od koder smo krenili peš in dali na rame težke nahrbtnike in čelade. Pot nas je vodila čez most Savice in strmo čez Komarčo do velike skale, do Črnega jezera in dalje do Koče pri Triglavskih jezerih (1695 m). Zjutraj smo po zajtrku krenili na pot proti vrhu, ko smo prišli do klinov in jeklenic, smo dva najmlajša varovali. Po dveh urah in pol smo prišli na vrh Triglava (2864 m). Sledil je počitek in obvezni planinski krst, fotografiranje in žigosanje. Spustili smo se čez Mali Triglav na kočo Planika in do Vodnikovega doma (1817 m), kjer smo imeli daljši počitek, tudi za malico in žigosanje dnevnikov. Nadaljevali smo proti Rudnemu polju, kjer sem kot predsednik podelil krstne liste desetim planincem, ki so bili prvič na Triglavu. �� Zoran Štok

Planinci PD Polzela ob Aljaževem stolpu POLZELAN 23

AVGUST/SEPTEMBER 2015

KULTURA, TURIZEM IN ŠPORT

Po Trnovski planoti

ndraški planinci smo se tokrat odpravili po Slovenski planinski poti, ki pelje po Trnovski planoti na severni Primorski. Iz Ajdovščine smo preko Lokavca prispeli v Predmejo in se naprej peš odpravili na Veliki Golak, se spustili do Iztokove koče pod Golaki, kjer smo se okrepčali in poklepetali s prijazno mlado oskrbnico. Pot smo nadaljevali po gozdnih poteh na Modrasovec in naprej do koče Antona Bavčarja na Čavnu. Počitek in okrepčilo ter spust v Predmejo, kjer smo si ogledali vaški vodnjak ter spomenik izumitelju ladijskega vijaka Jožefu Reslju, ki je v teh krajih služboval kot gozdar in dal pogozditi pobočje Čavna. Škoda, da na poti nismo srečali kakšnega medvedjega kosmatinca, v teh krajih so medvedi namreč stari znanci, kot nam je pripovedoval domači lovec. Zaupal nam je zanimivost, da je pred 35 leti tekmoval v smučarskih skokih v Andražu na takratni 55-metrski skakalnici za smučarski klub Predmeja. Po skoraj šestih urah smo se prijetno utrujeni in polni doživetij odpravili proti nam ljubi Savinjski dolini. Utrinek s pohoda

�� Vili Pižorn

Polzelski gledališčniki s komedijo »Trojka, trojkica« v Kopru

lani gledališke skupine KUD Polzela smo 18. avgusta gostovali v Kopru, kamor nas je povabila tamkajšnja Zveza kulturnih društev Mestne občine Koper, ki že osmo leto organizira Poletne gledališke večere. Julija in avgusta ob torkih prirejajo gledališke predstave na Martinčevem trgu, kjer imajo na prostem postavljeno prizorišče kot amfiteater. Polzelski gledališčniki smo se z veseljem odzvali njihovemu povabilu, še bolj veseli pa smo bili, ko smo našo komedijo »Trojka, trojkica« odigrali pred približno 400 gledalci, ki so bili nad našo predstavo zelo navdušeni, vsaj sodeč po dolgem aplavzu in komentarjih ob odhodu. Bilo je res pravo gledališko vzdušje. Polzelski gledališčniki smo tako začeli z gostovanji. Omenimo naj gostovanje v Andražu nad Polzelo, ki bo 15. novembra, na katerega ste vljudno vabljeni. �� Matjaž Jeršič

Z gostovanja v Kopru

Srečanje članov Društva upokojencev Andraž

18.

avgusta smo se na igrišču Športnega društva Andraž družili upokojenci. Skupaj s predstavniki pobratenega Društva upokojencev Destrnik - Sv. Urban nas je bilo 120. Najprej smo se pomerili v »penzionističnih« športnih disciplinah – v pikadu in ruskem kegljanju. Gostom smo organizirali ogled kraja. Po ogledu domače župnijske cerkve smo si ogledali osnovno šolo in se ustavili pri zbirateljih starih predmetov, očetu in sinu Ferdinandu in Igorju Verdevu. Nekateri so si z zanimanjem ogledali stare modele radijskih sprejemnikov in raznih drugih tehničnih predmetov, drugi so se bolj posvetili zbirki starega orožja in raznolike vojaške tehnike. Z ogledom smo nadaljevali na Jelovškovi domačiji, kjer so nam predstavili obširno in lepo urejeno zbirko starega kmečkega orodja in knjižnico stare slovenske literature. Gospodar Konrad Brunšek je zbirki podrobneje predstavil, opisal tudi dogodke v povezavi z določenimi razstavljenimi kosi in odgovoril na vsa pričakovana in nepričakovana vprašanja. V zgledno urejeni kmečki sobi so nas Jelovškovi nazadnje še pogostili. Veselo razpoloženje se je nadaljevalo ob ubranem igranju in petju »Zdravka z babicami«. Pogovori med starimi znanci in prijatelji so tekli do poznega večera. Obljubili smo si, da se naslednje leto spet srečamo. V petek, 4. septembra, smo se predstavniki DU Andraž udeležili srečanja 24 POLZELAN

S srečanja upokojencev v Andražu

upokojenk in upokojencev v Destrniku. Nadvse gostoljubni gostitelji so se resnično potrudili in nam pripravili lepo in zanimivo srečanje. ��Srečko Rajh

AVGUST/SEPTEMBER 2015

KULTURA, TURIZEM IN ŠPORT

Pohod andraških upokojencev na Triglav

rizadevni člani Društva upokojencev Andraž smo 21. in 22. avgusta organizirali pohod na Triglav. Zgodaj zjutraj smo se še v temi zbrali pri referentu športne sekcije društva in se ob prijetnem kramljanju s kombijem zapeljali na Pokljuko in pod planino Konjščica. V jutranjem hladu smo zagrizli kolena in se preko Studorskega prevala povzpeli do Vodnikove koče, kjer smo si privoščili kratek počitek. Nato pa do Planike, kjer nas je čakalo kosilo, seveda iz nahrbtnikov. Vreme je bilo megleno in hladno, a smo se kljub temu odločili, da gremo na vrh, ki smo ga popoldne tudi dosegli. Razgleda res ni bilo, občutki pa so bili lepi, kajti vsi smo bili veseli in malo tudi ponosni, da smo na vrhu (povprečna starost pohodnikov je bila 62 let). Z vrha pa potem na Kredarico na zasluženo okrepčilo pretežno rdeče barve, potem pa na Planiko spat in naslednje jutro na pot v dolino. Lepo je biti v slovenskih hribih, lepo je stati na našem očaku, sploh pa, če je na poti prijetna družba, kot je bila naša. Upamo, da bomo tak podvig še ponovili. �� Marjan Verdev

Srečno prispeli na vrh

Tradicionalno romanje Polzelanov v Petrovče

raznik Marijinega vnebovzetja ali veliki šmaren je poleg božiča in velike noči največji krščanski praznik, prav tako pa tudi najstarejši Marijin praznik. Na ta dan so velike slovesnosti v vseh Marijinih cerkvah na Slovenskem in po krščanskem svetu. Že vrsto let romamo Polzelani na predvečer praznika velikega šmarna v Petrovče. Začetki romanja segajo v leto 1979, ko smo gradili prizidek k župnijski cerkvi na Polzeli, s prošnjo pokojnega župnika Ferda Videnška, da bi se gradnja uspešno in brez nesreče končala. Tako je naše romanje k Mariji postalo tradicionalno. Eni gredo peš, kot je bilo

romanje nekdaj v navadi, drugi pa z osebnimi ali javnimi prevoznimi sredstvi. Slovesne večernice v petrovški baziliki so bile kot uvod v praznovanje, sledila je večerna maša. Slovesnost je vodil celjski škof dr. Stanislav Lipovšek. Po maši je bila po vasi procesija z Marijinim kipom in lučkami, kar je bilo enkratno doživetje za vse, ki smo s svojim osebnim namenom prošnje ali zahvale prišli v Petrovče. Slovesnost je popestrila godba na pihala iz Svetine, igrala je med mašo in v procesiji. �� Stanko Novak

Pohod na Dobrač – hrastovo goro

obrač je masivno pogorje, ki leži zahodno od Beljaka na avstrijskem Koroškem. Njegov najvišji vrh je 2166 m visok Kuhriegel, prijelo se ga je ime Dobrač ali po nemško Dobratsch. Na vrhu stoji križ, le nekaj metrov pod njim pa slovenska cerkvica. Dobrač ima dva skoraj enako visoka vrhova, ki sta med seboj oddaljena le dobrih 30 m. Na vzhodnem stoji najvišja cerkev v Evropi. Le nekaj deset metrov pod obema je planinski dom Ludwig-Walter Hutte, v bližini katerega stoji 160 m visok televizijski stolp. Večini planincev, ki jih boste srečali na gori, ne bo poznan izvor imena, celo tistim Avstrijcem ne, ki znajo odzdraviti z »dober dan«. Toda saj tudi večini Slovencev ni poznan izvor imena. Menijo, da Dobrač pride od »dobre gore«. Dober pa je zato, ker je v njem veliko svinca, ki so ga izpod njega kopali še pred nekaj leti. Pomota. Ime izhaja iz poimenovanja za vrsto hrasta »dob«, besede za hrast. Dobrač je bil hrastova gora. Dobrač je danes gora, pogosto obljudena z na videz brezskrbnimi ljudmi, ki jih navdušuje višina, prav tako najlepši pogledi na južno Koroško, Julijske in Karnijske Alpe. Vse to smo doživeli planinci, ki smo se na zadnjo avgustovsko soboto v lepem vremenu in razposajeni družbi povzpeli tja gor. Vse pohodnike, ki jih zanimajo naši izleti, vabim, da mi pošljejo svoje podatke na elektronsko pošto mlakar.sandi@siol.net. Tako boste redno obveščeni o naših potepih.

��Sandi Mlakar

Planinci PD Polzela na vrhu Dobrača

POLZELAN 25

AVGUST/SEPTEMBER 2015

KULTURA, TURIZEM IN ŠPORT

Srečanje pohodnikov – ljubiteljev polne lune 2015

jubitelji pohodov ob polni luni smo se zbrali 29. avgusta v Šmartnem v Rožni dolini. Pozdravila sta nas predstavnika Lunekov Albin Apotekar in Martin Razgoršek. S Polzele se nas je udeležilo 15 pohodnikov. Za nas je to že 210. lunohod. Rudi Divjak je predal darilo v imenu Občine Polzela in DU Polzela. Nato smo krenili proti domači cerkvi svetega Martina, kjer nam je duhovnik Janko Ivančič predstavil zgodovino cerkve. Po ogledu cerkve smo se podali proti planinskemu domu na Gori. Kratek postanek smo naredili pri križu, kjer je stičišče sedmih poti, kar je redkost. Pot smo nadaljevali proti prelazu (kmetiji Šumej), kjer je lep razgled proti Šmartinskemu jezeru in gradu Prešnik. Tu poteka meja med Občino Žalec in Mestno občino Celje. Na Gori, poleg planinske koče, je še stara božjepotna cerkev sv. Kunigunda, ki velja za zavetnico otrok in nosečnic. Tu smo imeli kratek počitek s pogostitvijo. Apotekar nam je predstavil zgodovino cerkve, ki smo si jo tudi ogledali. Pot smo nadaljevali proti faroški, po domače Lapačevi zidanici, ki je bila zgrajena pred 150 leti. Obnavljali so jo dobri dve leti, odprtje je bilo julija 2014. V njej je veliko starega orodja in opreme, ki nas vrne v pretekle čase. Gospodar Martin Razgoršek in njegov sin sta nam razkazala zidanico in nam odgovarjala na vsa vprašanja. Tu smo pokušali domače dobrote, ki so nam jih pripravili domačini.

Lunohodniki v cerkvi sv. Martina v Šmartnem v Rožni dolini

��Julijana Klemen

Teniški turnir fiksnih dvojic

polzelskem teniškem klubu smo tudi letos, že sedmič zapovrstjo, organizirali turnir fiksnih dvojic. V soboto, 29. avgusta, se je ob 9. uri zbralo 38 igralk in igralcev tenisa, ki so se v topli soboti odločili za igranje. Turnir je bil končan ob 16.30 z naslednjimi rezultati: prvo mesto pri ženskah sta osvojili Ksenija Zadravec in Nevenka Cokan, drugi sta bili Alenka Cerjak in Ksenija Hrustl, tretje mesto pa je pripadlo Vlasti Travner in Jasmini Pšaker. Moški rezultati: prvo mesto Branko Miklavžin in Matej Trost, drugo mesto sta osvojila Dejan Cokan in Anže Zadravec, tretje pa Borut Račnik in Matic Kveder. V klubu sta si po načrtu dela sledila še dva teniška turnirja, in sicer 12. septembra turnir fiksnih mešanih dvojic ter zaključni turnir sezone 2015. Igralci turnirja

�� Ivi Kapitler

Tečaj jadranja za otroke

avgustu smo v sklopu Jadralnega kluba Maltezer ponovno, kot že prejšnja leta, izvedli tečaj jadranja za otroke. Tečaja, ki smo ga izvedli na Velenjskem jezeru, se je udeležilo devet otrok. Trije vaditelji smo poskrbeli za njihovo varnost, pa tudi za to, da so se kar največ naučili. Spoznali so osnovne veščine jadranja na barkah treh različnih tipov: optimist, sea scape in Elanova jadrnica. Vreme je bilo sončno in vroče in čeprav nam je nekoliko ponagajalo brezvetrje, so otroci osvojili veliko novih veščin ter si pridobili nova znanja. Otroci so bili nad tečajem, ki se bo tako v praktičnem kot tudi teoretičnem delu nadaljeval jeseni, navdušeni, v Jadralnem klubu Maltezer pa nam bo posredovanje jadralnega znanja mladim tudi v prihodnje ostala ena izmed prednostnih nalog. ��Ljubo Žnidar 26 POLZELAN

Mladi jadralci z mentorji

AVGUST/SEPTEMBER 2015

KULTURA, TURIZEM IN ŠPORT

Srečanje krajanov Založ

sako prvo septembrsko nedeljo se krajani Založ zberejo na lovskem domu v Založah. Letos je tako potekalo že deveto srečanje, ki je minilo v prijetnem in veselem vzdušju, saj se bližnji in daljni sosedje družijo, spoznajo pa tudi kakšnega novega. Na pobudo krajana Franca Prešička, ki je izdelal darilo, so razglasili najstarejšega udeleženca srečanja. Med kar nekaj 80-letniki je zmagala Bešerjeva Minka, ki ji je župan podelil maketo kozolca. Za veselo in prijetno vzdušje so poskrbeli fantje iz mladega ansambla Veseli Savinjčani. Naslednje leto bo jubilejno, že deseto srečanje, za katerega pa člani krajevnega odbora že snujejo ideje. ��Sergej Zabukovnik

S srečanja krajanov na lovskem domu v Založah

Potopisno predavanje o Avstraliji

četrtek, 10. septembra, je v Občinski knjižnici Polzela doživetja z mesec in pol trajajočega potovanja po »rdeči deželi« Avstraliji z nami delila domačinka Živa Pur. Živa je stara 23 let in ravno končuje študij anglistike in primerjalne književnosti. Potovanja so od nekdaj njena strast. Želi si videti čim več različnih držav in kultur ter preizkusiti življenje v različnih okoljih. V preteklem letu se je temu res posvetila in je najprej tri tedne preživela na Filipinih in nato še mesec in pol v Avstraliji. Po vrnitvi je za šest mesecev odpotovala v Belgijo. Čeprav se je po vsakem potovanju zelo lepo vrniti domov, pa zdaj že razmišlja, kam naprej. Njena nadvse duhovita in doživeta predstavitev nas je popeljala po ogromni deželi tam spodaj. Sprehodili smo se po Sydneyju, ki je eno izmed največjih mest celine. V vseh odtenkih čudovitih barv smo z Živo podoživljali rdeči center Avstralije, kjer se nahaja tudi rdečkasti osamljenec Uluru, največji skalni monolit na svetu. Nato so sledili Melbourne, Perth in južni del zahodne Avstralije, Adelaide, Brisbane, Byron Bay ter Tasmanija. Občudovali smo fantastične kraje v puščavi, čudovite plaže in sončne zahode ter poslušali anekdote o živalskih predstavnikih celine. Živa je potovala sama, v lastni režiji, s svojim nahrbtnikom. Ker je potovanje z vrstniki zabavnejše, se je trikrat udeležila večdnevnih tur. V Živini

Popotnica Živa Pur s koalo

družbi smo izjemno uživali. In ker v prostem času rada gospodinji, nam je po koncu predavanja pobožala še borbončice s svojimi odličnimi slaščicami. Živi želimo veliko sreče na vseh poteh, ki jo še čakajo. ��Renata Novak

Odlična sezona Ine Rojnik

na Rojnik je letos največ nastopala v svoji paradni disciplini v teku na 400 metrov in osvojila srebrni medalji tako na mladinskem državnem prvenstvu v Mariboru (čas 56.41), kot tudi na srednješolskem državnem prvenstvu v Domžalah (čas 56.62). Nastopila je tudi na atletskem pokalu Slovenije za članice v Celju, kjer je v konkurenci vseh najboljših slovenskih atletinj, z osebnim rekordom 56.06, osvojila tretje mesto v državi. Posledično je bila zaradi omenjenih dosežkov uvrščena v člansko reprezentanco Slovenije, in sicer v štafeto na 4 x 400 metrov – nastopila je v 2. Evropski ligi v bolgarski Stari Zagori. Štafeta je bila v konkurenci osmih držav s časom 3:44.55 četrta, Ina pa je zaradi poškodbe ene izmed atletinj nastopila še v štafeti na 4 x 100 metrov, kjer pa so dekleta s časom 46.38 osvojila sedmo mesto. Kljub dejstvu, da je Ina Rojnik šele prvo leto mladinka (U-20), je bil glavni cilj sezone uvrstitev na mladinsko evropsko prvenstvo na Švedskem. Čeprav ji je do norme na 400 metrov zmanjkalo pol sekunde, so se na Atletski zvezi Slovenije odločili, da zaradi izjemne generacije mladih tekačic na 400 metrov nastopi tudi štafeta na 4 x 400 metrov, v kateri je bilo mesto rezervirano tudi za Ino Rojnik. Štafeta je nastopila v finalu in čeprav v finalu niso tekle najbolje, so s časom 3:45.30 osvojile osmo mesto v Evropi. Sezona še ni povsem končana, saj bo Ina septembra nastopila še na nekaj domačih tekmah, prav tako bo v dresu Kladivarja tekla na evropskem pokalu državnih prvakinj v Istanbulu. Že zdaj je

Uspešna polzelska atletinja Ina Rojnik

sezona lahko ocenjena kot odlična, saj je Ina poleg osebnega rekorda na 400 metrov letos dosegla še tekaške osebne rekorde: na 100 metrov (12.27), 300 metrov (40.13) in 600 metrov (1:36.45). �� Tomaž Satler POLZELAN 27

AVGUST/SEPTEMBER 2015

KULTURA, TURIZEM IN ŠPORT

Polzela z naselji, kot jo vidijo ptice

sklopu Društva ljubiteljev kulturne dediščine bo od 1. do 16. oktobra na gradu Komenda na ogled postavljena razstava z naslovom »Polzela z naselji, kot jo vidijo ptice«. V njej bo avtor Bojan Plevčak poskušal iz zraka predstaviti Polzelo z vsemi naselji, ki tvorijo občino. Po prvi razstavi jeseni 2013, kjer so bile fotografije v celoti posnete prek radijsko vodene platforme, dvignjene s specialnim balonom, polnjenim s helijem, se tokrat avtor Bojan Plevčak predstavlja s posnetki iz zraka, v celoti fotografiranimi iz letala znamke Piper Super Cup. Tokratna razstava bo tematsko predstavila posamezna naselja Občine Polzela in nekatere kmetije, saj zaradi prostorske omejitve vseh kmetij na eni razstavi ne moremo prikazati. Ob tem se društvo zahvaljuje županu Jožetu Kužniku in Občini Polzela, ki sta omogočila izvedbo te razstave, zahvaljujemo pa se tudi vsem lastnikom kmetij, ki so z odkupom povečav svojih kmetij prav tako pripomogli k njeni uresničitvi. ��Julija Vrbovšek

Fotografija, posneta 19. 5. 2015

Imate živahnega otroka?

sklopu Športnega društva Lojz Polzela že vrsto let deluje športna šola, v kateri se srečujejo otroci, stari štiri, pet in šest let. Z novim šolskim letom odpiramo naša vrata. Nimamo domačih nalog, se zabavamo, igramo, sprehajamo, skrivamo, napadamo sladoledarja, pozdravljamo živali v gozdu in celo ljudi, ki jih srečamo. Plavamo, smučamo, mumijo poiščemo, smo včasih strgani in umazani, kadar iščemo školjke, krmimo konje, lovimo ribe in obiskujemo jame. Plešemo in celo telovadimo, se učimo iger z žogo in starše povabimo na tekmovanje v poligonu za medalje. Pozabil sem še marsikaj, vendar upam, da je ponudba pestra. Zadovoljila bo otroke in razbremenila starše, ki bodo lahko opazovali napredek v gibalnem razvoju svojega otroka. Nikoli nisem imel rad ljudi, ki ne znajo povedati, kaj želijo. Pri nas ni roditeljskih sestankov – če se pojavi težava, jo rešimo takoj. Zahvaljujem se staršem, ki so nam do zdaj zaupali svoje otroke in mislim, da jih nismo razočarali. Vadbo imamo vsako sredo od 16. do 17. ure, ob petkih od 16. do 17. ure in ob sobotah od 9. do 10. ure v stari telovadnici OŠ Polzela. Več informacij boste prejeli na vadbi. Vljudno vabljeni! ��Tomaž Cvikl

Osnovna šola za odrasle

a UPI – ljudski univerzi Žalec že vrsto let uspešno izvajamo program osnovne šole za odrasle, ki je BREZPLAČEN. Brezposelnim pri šolanju pomaga Zavod RS za zaposlovanje. Več o programu in vpisnih pogojih si preberite na http:// www.upi.si/pridobitev-izobrazbe/ osnovna-sola. Dodatne informacije: Mihaela Anclin, tel.: 03/713 35 65, e-pošta: mihaela.anclin@upi.si.

28 POLZELAN

Otroci v športni šoli Lojz

Državna prvaka v mlajših kategorijah

a Kongresnem trgu v Ljubljani je v sklopu mednarodnega turnirja Ljubljana Beach Volley Challenge potekal tudi sklepni turnir državnega prvenstva za mlajše kategorije, ki je najuspešnejšim mladim odbojkarjem in odbojkaricam na mivki prinesel naslove državnih prvakov. Nekoliko slabše, na trenutke tudi deževno vreme in nič kaj poletne temperature niso zaustavile mladih odbojkarjev, ki so se v središču prestolnice med seboj pomerili za državne naslove in kolajne. V kategoriji U15 (dečki letnika 2001 in mlajši) sta naslov državnih prvakov odšla v roke Jaki Udrihu in Roku Možiču. Kmalu zatem je bila tekma kategorije U17. Fanta sta v finalu z 21 : 18 in 21 : 12 izgubila in tako se Jaka Udrih in Rok Možič veselita srebrne kolajne. Čestitke fantoma. Čestitke seveda tudi trenerju Petru Možiču, ki je fanta pripravljal in vodil med tekmovanjem. ��Petra Udrih

Jaka Udrih in Rok Možič z zmajčkom

AVGUST/SEPTEMBER 2015

KULTURA, TURIZEM IN ŠPORT

Delavcem smo znova pomagali s hrano Projekt Najboljše novice iz sveta

o podaljšanem dopustu so se delavci Tovarne nogavic Polzela sestali na zboru delavcev, kjer jim je vodstvo predstavilo nadaljnje ukrepe o rešitvi podjetja. Po zboru so jim prostovoljci žalskega območnega združenja in Krajevne organizacije Rdečega križa Polzela razdelili 271 prehranskih paketov in praška, ki jih je zagotovil RKS. Pomoč so prejele večinoma mame samohranilke in preostali proizvodni delavci, ki prejemajo minimalno plačo. Julijskih plač in regresa še niso prejeli. To je bila že tretja pomoč RKS v dveh letih.

lovenija se v Evropskem letu za razvoj prvič pridružuje projektu Najboljše novice iz sveta (World‘s Best News). 11. septembra 2015 je bilo s pomočjo 300 prostovoljcev v več kot 27 krajih po vsej Sloveniji razdeljenih 10.000 izvodov časopisa, ki je s pozitivnimi zgodbami iz držav v razvoju pokazal, da lahko ustavimo globalno revščino. Na povabilo Hiše Sadeži družbe Žalec smo se odločili za delitev NAJBOLJŠIH NOVIC tudi na Polzeli. Prostovoljci Medgeneracijskega društva MOZAIK GENERACIJ želimo Polzelane vsaj en dan v letu presenetiti s pozitivnimi zgodbami. Vsakdo je poleg novic prejel tudi simbolični zajtrk – brezplačni lonček kefirja Mlekarne Planika.

�� Matjaž Črešnovar ��Marjana Šmajs

Nasmejali bomo Spodnjo Savinjsko dolino!

Kulturni dom Polzela z novo gledališko sezono prihaja abonma gledališke komedije »Nasmejmo se!«. Ljubitelji te odrske zvrsti bodo končno dobili priložnost, da ob prijetnem druženju preživijo pet nasmejanih jesensko-zimskih večerov.

Smeh ima neverjetno moč in dokazano je, da pozitivno vpliva na zdravje ter dobro počutje. Žal se zdi, da v današnjem času najdemo vse manj razlogov za dobro voljo in tudi druženje nam gre pogosto slabo od rok. Da bi le ne bilo tako, se med drugim trudijo številni gledališki ustvarjalci. Čeprav je komedija ena izmed najzahtevnejših odrskih zvrsti, jim iz leta v leto uspeva ustvarjati zgodbe, ki nam odpirajo drugačen pogled na svet, včasih pokažejo ogledalo, vedno pa nas dobro nasmejejo. Niz petih gledaliških komedij bo v prihajajoči sezoni na ogled tudi v Kulturnem domu Polzela. ZKTŠ Polzela in Kulturno društvo Polzela sta namreč v sodelovanju z Zavodom za kulturne dejavnosti Smejmo se razpisala gledališki abonma »Nasmejmo se!«. Ta ima že dolgoletno tradicijo v Železnikih in Cerkljah na Gorenjskem, kjer so ljubitelji gledališča navdušeni tako nad izborom predstav kot tudi nad tem, da je tovrstno kulturno dogajanje končno na voljo tudi v domačih dvoranah. Dolg delovnik in številne druge obveznosti jim pogosto ne dovoljujejo, da bi si lahko privoščili obisk predstav v oddaljenih kulturnih središčih. Vpis abonmaja abonentom ob ogledu odličnih gledaliških komedij ponuja pet nasmejanih večerov, v katerih si bodo lahko vzeli čas zase in svoje najbližje. Redno bodo obveščeni o programu, imeli stalni sedež v dvorani in seveda bistveno nižjo ceno vstopnice, kot če bi si ogledali le posamezne predstave. Poleg tega jim organizatorji pripravljajo še nekaj prijetnih presenečenj … Predvideni termini predstav so 24. oktober 2015, 14. november 2015, 23. januar 2016, 20. februar 2016 in 12. marec 2016. Vse predstave bodo ob 19.30.

Micika in Aldo

Vpis abonmaja poteka do 30. septembra 2015 v ZKTŠ Polzela, Grajski trg 1, Polzela (od ponedeljka do petka med 7. in 15. uro ter ob sredah med 7. in 17. uro), vpisni list pa ljubitelji gledališča lahko kadarkoli pošljejo tudi po elektronski pošti. Cena abonmaja znaša 55 EUR/50 EUR* (*cena za dijake, študente, upokojence in brezposelne), možno je plačilo na dva obroka. Več informacij je na voljo na spletni strani www.zkts-polzela.si in po telefonski številki 03/703 32 28.

32. prireditev Družina poje: »PELI SO JIH MATI MOJA« in letošnja novost, GLAS - TON, revija rock in pop skupin Slovenije

nedeljo, 30. avgusta, je v Andražu nad Polzelo potekala že 32. prireditev Družina poje, ki se izvaja pod motom Peli so jih mati moja. Organizatorji smo se potrudili in za obiskovalce pripravili lepo urejen prireditveni prostor, ki je bil tudi letos pokrit s šotorom. Skupina za pripravo in izvedbo kulturnega programa je obiskovalcem pripravila všečen program, v katerega so svoj velik delež prispevale nastopajoče družine. Kulinarična skupina, pripravljavci hrane in strežno osebje so poskrbeli, da so bili želodčki obiskovalcev napolnjeni, poskrbljeno pa je bilo tudi za varnost, urejanje prometa in nudenje prve pomoči. Na prireditvi je nastopilo 12 družinskih sestavov. Nastopajoče družine so prišle iz Dolenjske, Štajerske, Koroške, Prlekije in osrednje Slovenije. Slišali smo 24 ljudskih pesmi, nekatere od teh so bile spremljane z inštrumenti. Posebnost letošnjega programa je bil način poteka prireditve. Scenaristi so vključili precej gledališkega pridiha, kar je prireditev naredilo zanimivejšo.

V preteklih letih se je na andraškem odru zvrstilo veliko družin, ki so prišle iz več kot 100 različnih krajev. Da družine rade pridejo v Andraž, so dokazale sestre Vidovič, ki so letos že 20. zapele na našem odru, 15. pa sta zapeli družina Kos iz Ponikve pri Žalcu in družina Strmšek iz Brinjeve Gore nad Zrečami. Vsako leto poskrbimo za nastop kakšne nove družine, letos je tako prvič nastopila družina Stajnko iz Male Nedelje. Za družabni del prireditve pa je s svojim nastopom poskrbela Tanja Žagar. Pomembno noto je s svojim obiskom in nagovorom dodal Mitja Brvar, predsednik Državnega sveta Republike Slovenije. Osnovni namen prireditve je pritegniti poslušalce, da bi vložili več truda v to, da bi pesem ne zapustila domov, da bi se ohranila v naših družinah in da bi se slišala zapeta ob praznovanjih. Po 32 letih je moderen način življenja prireditev naredil drugačno kot v začetkih, še vedno pa se trudimo ohranjati bistvo in pomen. Se že veselimo snidenja prihodnje leto. ��David Zabukovnik POLZELAN 29

AVGUST/SEPTEMBER 2015

KULTURA, TURIZEM IN ŠPORT

Vadbeni center z imenom D-Gym Nogomet na Polzeli

prostorih nekdanje tovarne pohištva Garant na Polzeli, zraven prostorov Karate kluba Polzela, je na cca 150 m2 odprl vrata nov vadbeni center D-Gym. Ponujali bomo profesionalno in hkrati zabavno vadbo z vrhunsko, novo funkcionalno in fitnes opremo po zelo ugodni ceni in pod nadzorom licenciranega trenerja ter inženirke živilstva in prehrane. Cilje strank, kot so izguba odvečne maščobe, povečanje mišične mase, izboljšanje moči, kondicije, koordinacije, gibalnih vzorcev, drže telesa, mobilnosti itd., bomo uresničevali z modernimi in inovativnimi vodenimi programi športnega treniranja moči, vzdržljivosti in mobilnosti, omogočeni pa bodo tudi samostojni treningi, osebni treningi, svetovanje glede izdelave jedilnikov, prehrane in še marsikaj. Na vodenih treningih bo mogoče tudi individualno spremljanje napredka, kar pomeni, da bodo rezultati zagotovljeni.

a obstaja nogomet na Polzeli, to dobro vemo vsi. Tega, da obstaja nogometno društvo na Polzeli z imenom ND POLZELA, ki šteje že čez 70 mladih nadobudnih nogometašev v štirih starostnih skupinah, pa zagotovo še ne vedo vsi. To je danes društvo, ki ima igrišče z namakalnim sistemom, obdano z varnostno ograjo in travnato rušo, s katero se lahko pohvali malokateri klub v okolici. Seveda še ni vse popolno, ampak počasi bo vsako leto boljše in lepše. Letos in že leto poprej smo uspešno tekmovali s tremi selekcijami, U9, U11 in U13, pod okriljem MNZ Celje. Najmlajša selekcija U7 ne tekmuje, ampak se pridno uči prvih nogometnih korakov in počasi vzljubi nogometno igro. Letos smo združili moči Vransko - Polzela - Žalec in otrokom omogočili nadaljevalno nogometno pot v skupni ekipi U 15, in ta že pridno nabira izkušnje, nekateri izmed njih, ki so v teh letih pokazali več, pa nastopajo v prvi slovenski ligi U 15 vzhod. Vsako leto nas je vedno več, zato vas vabimo, da se nam pridružite, si pobliže pogledate naše delovanje in delo z otroki ter obenem dobro izkoristite svoj prosti čas. Hvala tudi Občini Polzela in vsem donatorjem, ki nam omogočate pogoje za treninge in tekmovanje. Vabimo otroke od 5. do 12. leta starosti, prav tako njihove starše, da se včlanijo v ND Polzela – društvo s svetlo prihodnostjo. Za informacije o vpisu pokličite na telefonsko številko: 031 887 904. Tri, štiri, POLZELAAA!! ��Peter Hudej �� Barbara in Aleksander Donaj

Potepanje po Tolminskem edgeneracijsko društvo Mozaik generacij Polzela je julija organiziralo izlet, ki se ga je udeležilo tudi društvo Mavrica iz Žalca in občani, ki so želeli spoznati lepote naše dežele.

Na parkirišču pri Tušu smo napolnili avtobus in se odpeljali prijetnemu doživetju naproti. Po krajšem postankom na kavici smo pot nadaljevali do parkirišča Tolminska korita, ki so najnižja vstopna točka v Triglavskem narodnem parku. Slikovita kanjona, ki sta ju v tisočletjih izdolbli reki Tolminka in Zadlaščica. Ozke zavarovane stezice na strmem pobočju, kamnite stopnice, razgledne ploščadi nad tolmuni, naravni predor, strme skalne stene v ozki soteski, deroča voda daleč spodaj, ki zdaj brzi skozi ozko tesen, že malo naprej pa se za kratek čas umiri v peščeni strugi ali globokem tolmunu. Voda je kristalno čista. Tu in tam kakšna postrv. In ko smo najniže ob vodi, visoko nad nami Hudičev most, čez katerega se vozijo prebivalci vasi visoko v hribih, kamor jih pripelje ozka in ovinkasta cesta. Prevzeti nad tem čudom narave in rahlo utrujeni smo se odpeljali do Mosta na Soči, kjer smo se vkrcali na ladjico Lucija. Posebno doživetje je vožnja z ladjico po akumulacijskem jezeru, ki se razliva ob sotočju Idrijce in Soče. Širši del doline je ledeniškega nastanka, južni del nad elektrarno pa je nastal, ko so se prelomile in razmaknile gore. V ta kanjon s strmimi bregovi nas je nosila ladjica. Na sotočju smo se čudili različni barvi rek: Idrijca se bohoti z nežno zeleno, Soča pa razkazuje svojo lepoto v mlečno turkizni barvi. V nadaljevanju zmaga odtenek večje in mogočnejše Soče. Ob strmino je stisnjena železniška proga z Jesenic proti Novi Gorici, ponekod teče čez starodavne mostove in izginja v predorih. Na vodi se zibljejo gosi in race. In da komu ne bi postalo dolgčas ob vsej tej lepoti, poskrbita kapitan ladje in Aleš s harmoniko. Osebje na ladjici pa poskrbi z dobrim kosilom za naše lačne želodce. 30 POLZELAN

Ker smo bili na ozemlju soške fronte, smo si ogledali kostnico iz prve svetovne vojne, kjer počivajo ostanki nemških vojakov. Stoji v bližini Tolmina v zelenem gaju. Izvemo, da so načrte za stavbo naredili v Nemčiji in od tam pripeljali tudi vse kamnite bloke, iz katerih sta zgrajena stolpič in obzidje. Na spominsko ploščo v tleh stolpa skozi okno posije sončni žarek samo ob poletnem solsticiju. Ob koncu našega druženja smo si ogledali še Dom starejših občanov v Idriji, ki je nov, lep in sodoben. Predstavnica doma nam je opisala delovanje skupin za samopomoč v domu, ki jih vodijo prostovoljci tako kot na Polzeli. Zadovoljni in v pričakovanju naslednjega raziskovanja naše lepe dežele smo se zvečer vrnili domov. �� Jožica Šmon

Oglas ni lektoriran.

AVGUST/SEPTEMBER 2015

KULTURA, TURIZEM IN ŠPORT

3. poslanski večer Ljuba Žnidarja z evropsko poslanko Romano Tomc

petek, 11. septembra, je poslanec Državnega zbora RS Ljubo Žnidar na gradu Komenda priredil 3. poslanski večer, na katerem je gostil evropsko poslanko Romano Tomc. Da obstaja kar nekaj razlik med evropskim in slovenskim parlamentom, smo izvedeli v uvodu. Romana Tomc je bila en mandat poslanka Državnega zbora RS in tudi njegova podpredsednica. Pred izvolitvijo v državni zbor je bila direktorica Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendije, med predsedovanjem Slovenije Evropski uniji pa državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Njeno priljubljeno področje tudi danes ostaja področje davkov. Delo poslanca v Evropskem parlamentu se razlikuje od dela v Državnem zboru RS že zaradi velikosti Evropskega parlamenta, v katerem je 700 poslancev. Ljubo Žnidar je problematike, ki jih trenutno obravnava Evropski parlament, osvetlil v luči delovanja v slovenskem parlamentu. Ljubo Žnidar in Romana Tomc sta se dotaknila trenutno najbolj pereče migrantske krize, ki ji je tudi predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker v nagovoru pretekli teden posvetil več pozornosti. Romana Tomc je poudarila, da jo veseli, da Evropa ostaja solidarna, predvsem pa je treba urediti zakonito priseljevanje in azilni sistem. Ljubo Žnidar je povedal, da se s to problematiko v Sloveniji ukvarja ministrstvo za notranje zadeve, ki bo po potrebi vključilo tudi slovenske občine. V nadaljevanju sta se poslanca dotaknila teme konkurenčnosti trga dela, o kateri so evropski poslanci razpravljali na plenarnem zasedanju 9. septembra in je po besedah Tomčeve eden izmed ključnih izzivov Evrope 21. stoletja. Oba poslanca sta se strinjala, da v Sloveniji potrebujemo čimprejšnji zagon gospodarstva, kajti le to je tisto, kar ustvarja nova delovna mesta.

Med razpravo na poslanskem večeru Vedoželjni gostje so poslancema zastavili številna vprašanja. Hkrati jih je zanimalo, kako lahko kot državljani vplivajo na dogodke tako v Državnem zboru RS kot v Evropskem parlamentu. Oba poslanca sta povedala, da se lahko nanju obrnejo tako z ustnimi kot pisnimi vprašanji in pobudami, ki jih bosta vložila v obliki poslanskih vprašanj in amandmajev. Večer se je končal z mislijo, da je pomembno vsako mnenje, iniciativa slehernega državljana. Kako s svojim predlogom prodreti prav do »vrat« Evrope, pa nam je osvetlil ta poslanski večer. ��Dragica Sternad Pražnikar

GLAS - TON, revija rock in pop skupin Slovenije

seskozi je obstajala tiha želja mladincev Kulturnega društva Andraž, da bi prireditev Družina poje že dva dni prej dopolnili z zabavnim programom za mlajšo populacijo oziroma za širok krog poslušalcev. Tako je bila v petek zvečer v Andražu prvič prireditev, poimenovana GLAS TON, revija rock in pop skupin Slovenije. V tem imenu je tudi nekaj simbolike, ker dober glas in dober ton sežeta v deveto vas, kar še zlasti velja za tovrstno pop rock glasbeno sceno. Za uresničitev pobude je potrebne veliko tehnične podpore, od splošnih organizacijskih sposobnosti do ozvočenja, osvetlitve in promocijskih dejavnosti. Na pobudo predsednika Kulturnega društva Andraž je na pomoč priskočil od lanskega leta novi član društva, dolgoletni član različnih glasbenih skupin, Frenk Oder. S svojim nastopanjem širom po Sloveniji je spoznal, kako poteka organizacija tovrstnih prireditev, in s tem seznanil člane kulturnega društva ter prevzel dobršen del organizacije v svoje roke. Prireditev, prva tovrstna v Andražu, je potekala na pokritem športnem igrišču, pod velikim šotorom. Nastopila je znana rock skupina Legalo Kriminalo s Polzele, prav tako so nastopile še tri perspektivne slovenske rock skupine: Rock heroes iz Žalca, Jam Fuzz iz Celja in Take - off iz Slovenskih Konjic. Prireditev je spretno povezoval Jerry Zelič iz Prebolda. Namen prireditve je poživeti poletno dogajanje in glasbeno sceno na območju Občine Polzela. Da bo prireditev GLAS - TON kot spremljevalna prire-

Razpisujemo Festival bučnih zavitkov Vabljeni vsi, ki ste se pripravljeni preizkusiti v kulinaričnih spretnostih priprave bučnih zavitkov. Edini pogoj je, da je ena izmed sestavin tudi buča in da je končni izdelek zavitek. Potrebno je speči pekač zavitka in ga prinesti na grad Komenda, in sicer 30. 10. do 17. ure, ko bosta potekala degustacija in ocenjevanje. Najboljše bučne zavitke bo ocenjevala in nagradila komisija.

Utrinki s prireditev ditev v sklopu prireditve Družina poje postala tradicionalna, kar je velika želja andraških mladincev, o tem skorajda ni dvoma. V prihodnje pa bi dogajanje zadnjih avgustovskih dni v Občini Polzela lahko poimenovali kar Andraški dnevi.

�� Lidija Praprotnik

TD Občine Polzela in ZKTŠ Polzela

ter na

zabavo za otroke

čarobučijado 2. festival bučnih zavitkov Turistično društvo Občine POLZELA

vabita k sodelovanju na

30. oktobra VSTOP BO PROST! na dvorišču gradu Komenda od 16. do 18. ure

Oglas ni lektoriran.

Vabimo vas k sodelovanju, da se kot posameznik, društvo, aktiv kmečkih žena ipd. predstavite s svojimi bučnimi specialitetami. Svojo udeležbo na festivalu nam sporočite do 20. oktobra 2015 na tel. 03 703 32 28 ali po e-pošti na naslov zkts-polzela@polzela.si.

Razglasitev rezultatov festivala bučnih zavitkov − ob 18. uri.

POLZELAN 31

AVGUST/SEPTEMBER 2015

PRISPEVKI BRALCEV/VREDNOTE

Razcvet Novega Kloštra

Intervju s Carmen Fernandez in Tjašo Kunst, ustanoviteljicama Društva Dvorec za kulturo in izobraževanje

Tjaša Kunst na hodniku lepo prenovljenega Novega Kloštra

okrat naš namen ni pisati o zgodovini Novega Kloštra, pa vendarle naj poudarimo, da je bil to nekoč eden izmed lepših in pomembnejših gradov celjskih grofov v Spodnji Savinjski dolini. Prav z Novim Kloštrom je povezan začetek osnovne šole na Polzeli in zametek univerze na Slovenskem. Zgradil ga je celjski grof Friderik II. leta 1452 in ga že naslednje leto podaril dominikancem. Samostan so v 19. stoletju prezidali v graščino in odslej se je v njej zvrstilo mnogo lastnikov – posestnikov; zadnji lastnik pred drugo svetovno vojno je bil Oto Parin. Po vojni je kljub nekaterim poskusom takratne občine Žalec in zavoda, pristojnega za naravno in kulturno dediščino, celoten kompleks stavb in parka ostal zapuščen in je še naprej propadal. Zato ni več mogel nuditi niti varne strehe nad glavo tistim redkim stanovalcem, ki so še vztrajali, dokler je bilo mogoče … Po vojni je v graščini stanovalo kar osem družin. Kot zanimivost naj navedem izjavo Paula Parina v intervjuju z učenci Osnovne šole Polzela iz leta 1994: »Šele po drugi svetovni vojni, avgusta leta 1945, sem prišel na kratek dopust v Novi Klošter. Gospodarsko poslopje in grad sta bila popolnoma izpraznjena, nobenega pohištva ni bilo več, nobene živine, nobenih obdelovalnih strojev. Stavba je bila zelo zanemarjena in v njej ni bilo mogoče stanovati. Takrat sem stanoval pri vdovi upravnika Preloga. Nekateri poznani ljudje so bili še vedno v Novem Kloštru: vzgojiteljica Emilie Trost in nekaj služabnic. Grad se je gol in zanikrn dvigal v nebo in zdel se mi je manjši kot prej. Ostrešje je bilo na dveh koncih zažgano (maščevanje partizanov). 32 POLZELAN

Carmen Fernandez

Opazil sem tudi, da ni bilo smrekovega drevoreda, ki so ga posekali Nemci. Načrtno krčenje je doletelo tudi večino dreves v grajskem parku … Danes sem prestar, da bi lahko skrbel za Novi Klošter. To delo morajo opraviti ljudje, ki vidijo, kaj vse je mogoče napraviti iz starega posestva in gradu« (za več glej v: Pukl, Valerija (ur.) (1994): Razvoj turizma na Polzeli. Raziskovalna naloga, Polzela: Osnovna šola Polzela). Letos mineva peto leto od zgodovinskega trenutka, ko je legendarni Novi Klošter spet oživel. Najbrž se vsi še dobro spominjamo prelomnega leta 2010, ko je Občini Polzela uspelo prodati Novi Klošter Zavodu Tromostovje s sedežem v Ljubljani za 501.000 evrov. To je zavod za vzgojo, znanost, izobraževanje in kulturo ter daje obnovljene prostore v uporabo Opusu Dei za izvajanje tovrstnih dejavnosti. Lepo je videti, kako počasi, a vztrajno oživlja stavba in dobiva novo zunanjo podobo, hkrati z njo pa tudi novo jedro. Vsem na očeh so obnovljena okna in celoten kompleks streh, razen na zunanji kapeli, ki je spomeniško zaščitena. Sicer še vedno marsikoga zavedeta razpadajoča fasada in okolica, ki še čakata na obnovo, a ko vstopiš v notranjost zgradbe, ti zastane dih. Sprehodiš se po obnovljenih hodnikih, desetero različno opremljenih sobah, dnevni sobi in jedilnici s čarobnim stilnim pohištvom ter sodobno opremljeni kuhinji. Vrhunec lepega, s pridihom starodavnosti in občutkom svetosti, sta konferenčna soba in kapelica. S tem je prvi del obnove, pod nadzorom Zavoda za varstvo kulturne dediščine, končan.

Nekaj zanimivosti o Paulu Parinu

to Parin je kupil posest v Novem Kloštru leta 1904, stalno pa se je tam naselil 1918 in ostal s svojo družino vse do začetka druge svetovne vojne. V letih 1916 do 1933 je na posestvu živel tudi sin Paul Parin – znameniti zdravnik, kirurg, nevrolog, psihoanalitik in mirovnik. Najbolj zanimiva za nas je zbirka Zanesljiva znamenja spreminjanja, ki je prevedena in med drugim opisuje mladost v Novem Kloštru in kulturnozgodovinske zanimivosti graščine. Paul Parin si je zelo prizadeval, da bi prišlo do obnove propadajočih zgradb in okolice s parkom, a mu žal ni uspelo. Prav on je vzpostavil stike med švicarskim novinarjem Traugottom Bidermannom in Občino Žalec, ki si je prizadevala v Novem kloštru urediti kulturno središče. Traugott Bidermann je tako na nek način postal vezni člen med Švico in Slovenijo. Najprej je uredil sobo, v kateri je bila knjižnica (predvsem s knjigami v nemškem jeziku). V njej so občasno potekale kulturne prireditve v okviru Kulturnega društva Slovica, ki je delovalo kot slovensko – švicarska konfederacija. V Švici so ga ustanovili že leta 1991, v Občini Žalec, natančneje v Novem Kloštru, pa leta 1999. Tu so bili ustanovitelji Milan Dobnik, predsednik, Vili Pobežin, tajnik in Stanko Novak. Iz zapisnika društva je razvidno, da je Paul Parin ob petnajsti obletnici tega društva, leta 2006, praznoval svoj devetdeseti rojstni dan. Na tej slovesnosti so se srečali predstavniki obeh društev. Sicer pa je Paul Parin živel vse do svoje smrti, leta 2009, v Zürichu.

AVGUST/SEPTEMBER 2015

PRISPEVKI BRALCEV/VREDNOTE

Konferečna soba, ki prav tako predstavlja najstarejši del stavbe

Zanimalo nas je, kaj se v teh čudovitih prostorih dogaja in kakšni so načrti za nadaljnjo obnovo tega čudovitega kulturnozgodovinskega spomenika. O tem smo se pogovarjali z Mehičanko in članico Opusa Dei Carmen Fernandez, ki vodi vzdrževanje zgradbe ter opravlja storitve za izvedbo dejavnosti v Novem Kloštru. Zadnjih 11 let živi v Sloveniji in se že lepo sporazumeva v slovenskem jeziku. Carmen: »V načrtu je postopna obnova še preostalih delov notranjosti dvorca – podstrešje naj bi preuredili v mansardo in pridobili 15 dodatnih sob, največji zalogaj pa predstavlja najstarejši del, ki je, kot smo že omenili, spomeniško zaščiten zaradi ohranjenih fresk in drugih umetnin. V sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine se bosta v prihodnje urejala tudi okolica in park. Sočasno z obnovo grajske stavbe postaja Novi Klošter, podobno kot je bil že nekoč, duhovno, izobraževalno in kulturno središče. Zadnji dve leti potekajo predavanja na temo osebnostne rasti in duhovne obnove, duhovne vaje za moške in ženske, kuharski ter plesni tečaji. Te dejavnosti so namenjene vsem, ne le članom, predvsem pa želimo privabiti k sodelovanju še več domačinov iz ožje in širše okolice. Nekajkrat smo organizirali izobraževalne dejavnosti za udeleženke iz različnih držav, med njimi tudi Slovenke, ki so se usposabljale za opravljanje prostovoljnega dela, in sicer za izvajanje različnih praktičnih opravil v Domu upokojencev Polzela v Šeneku in na Gori Oljki.« V nadaljevanju bomo predstavili novoustanovljeno Društvo Dvorec za kulturo in izobraževanje, ki ima sicer sedež v Novem Kloštru, a bo delovalo avtonomno, prostovoljno in neprofitno. O njem smo se pogovarjali s pobudnicama in glavnima ustanoviteljicama: Tjašo Kunst, etnologinjo, in Carmen Fernandez, vodjo projektov v društvu. Soustanoviteljici sta še Melita Tomažič, medicinska sestra, in Špela Zorinič, ekonomistka.

Kako se je sploh porodila ideja za ustanovitev Društva Dvorec za kulturo in izobraževanje? Tjaša: »Ko so začeli prenavljati Novi Klošter, sem vedno znova slišala različne zgodbe od ljudi o njegovi preteklosti in sem kot etnologinja takoj začutila potrebo, da zberem zgodbe, ki še niso zapisane … Skratka, namen je zbrati zgodovino za ohranitev te pomembne kulturne dediščine. In prav za uresničitev te ideje smo začeli razmišljati o ustanovitvi društva, v sklopu katerega bi lahko delovali.« Kaj je namen društva, kaj si z njim želite doseči? Tjaša: »Združili smo se z željo narediti nekaj dobrega za dvorec Novi Klošter, za kraj z okolico in nasploh za vse ljudi okoli nas na področju kulture in izobraževanja. V sklopu društva želimo opravljati vzgojno-izobraževalne dejavnosti, sodelovati z vzgojno-izobraževalnimi institucijami, raziskovati na področju družboslovja, humanistike z delovanjem na področju kulturne dediščine, objaviti kakšno publikacijo, dokumentirati zgodovino in sedanjost Novega Kloštra, prirejati različne prireditve s področja delovanja društva.« Koliko članov imate ob ustanovitvi in kakšne so vaše strategije za pridobivanje novih članov? Tjaša: »Za zdaj smo štiri ustanoviteljice in članice, pridobili smo že nekaj simpatizerjev in bodočih članov oziroma članic. V društvu lahko sodeluje kdorkoli, tako iz kraja kot bližnje okolice in širše.« Katere dejavnosti želite razvijati v sklopu društva, kaj bodo vaše prioritete? Tjaša: »Naša prioriteta v sklopu društva je etnološka raziskava na temo Novega Kloštra, s poudarkom na etnografskem raziskovanju. Sočasno pa bomo iskali vse možnosti za organiziranje izobraževanja na temo zdravstvene nege starejših in bolnih doma. Na primer, kako negovati in skrbeti za osebo, ki je bolna in je doma – starejša ali mlajša, kar je zlasti uporabno v primerih, ko imamo doma nekoga z degenerativno boleznijo in ne

Zunanjost Novega kloštra

vemo, kako se s tem spoprijeti. Udeleženke in udeležence želimo seznanjati z različnimi boleznimi, jih usposabljati za praktično delo in pomoč ljudem na domu – prostovoljstvo. Ob koncu usposabljanja bo mogoče pridobiti določeno priznanje o opravljenem izobraževanju.« Kako se boste financirali, ste se morda že s kom povezali? Kakšna je vaša vizija razvoja v prihodnje? Carmen: »Sodelovali bomo na različnih razpisih lokalnih skupnosti in Evropske unije, predvsem pa z donacijami in sponzorstvi. Do zdaj smo že navezali stike z Občino Polzela, želimo pa še tesneje sodelovati z ZKŠT Polzela in društvi.« Tjaša: »Naša vizija je objaviti publikacijo o Novem Kloštru na podlagi etnološke raziskave in pripraviti razstavo na to temo. Etnografsko delo smo že začeli, opravili prve intervjuje, si ogledali lokacije, ki so povezane z Novim Kloštrom, ves čas pa zbiramo in študiramo obstoječo literaturo ter pridobivamo podatke o ljudeh, ki še kaj vedo o njem. Pri tem so nam mnogi pomagali in nas usmerjali, za kar se jim zahvaljujemo. Zelo si želimo, da bi čim prej zaživel tudi naš projekt izobraževanja na temo zdravstvene nege starejših in bolnih doma. Prav zato bi se radi čim bolj učinkovito povezali s krajem in naredili nekaj dobrega za ljudi. V idejni zasnovi imamo še poseben projekt o tem, kako se je spreminjala zunanja podoba Novega Kloštra, pri čemer se bomo osredotočili na arhitekturo.« Društvo Dvorec za kulturo in izobraževanje ima torej predvsem namen ljudem približati delovanje Novega Kloštra nekoč in danes, organizirati izobraževanje za nego na domu ter izvajati prostovoljno pomoč na domu. Vse to je v času krize in brezposelnosti mladih ter vse več bolnih ostarelih ljudi še kako dobrodošlo. Zagotovo si lahko vsi le želimo, da bi tako plemenite ideje čim prej zaživele in našle čim več podpornikov in sodelavcev. Valerija Pukl ��Valerija Pukl POLZELAN 33

AVGUST/SEPTEMBER 2015

PRISPEVKI BRALCEV/VREDNOTE

Kulturnozgodovinski utrinki V Ločici izvedeli za atomsko bombo prej, kot je padla na Hirošimo

etos je minilo 70 let od 6. avgusta 1945, ko je nad japonskim mestom Hirošima eksplodirala prva atomska bomba, pri čemer je celo mesto v nekaj sekundah izbrisala ter zravnala z zemljo, pri tem pa ubila in pohabila 140.000 ljudi. Prvič preizkušena pa je bila 16. julija 1945 v puščavi Los Alamos, natančneje, kako zlovešče značilno, v Jornadi del Muerto (Mrtvaška pot). Zato je prav, da se tudi na Polzeli spomnimo nekaterih zanimivih podrobnosti iz konca druge svetovne vojne, da ne utonejo v popolno pozabo. Takrat, ob koncu vojne, sem mesec dni prej dopolnil svojih šest let. Bilo je na čudovit sončen dan, okrog desete dopoldne. Igral sem se pri sosedovih, ko prihiti moja stara mama in že po poti veselo vpije: »Ana, Ana, konec vojne je, konec vojne!« Nad nami, po beli cesti skozi Ločico, pa so se valile zadnje kolone nemških vojakov, armadne skupine Jug (E in F), pod poveljstvom generala Alexandra von Löhra, proti Koroški in Avstriji. Zanimivo in malokdo še ve, da je takrat, zadnje dni pred dokončno vdajo, 9. maja 1945, general Alexander von Löhr imel svoj štab na gradu Komenda na Polzeli. # Polzela je bila med drugo svetovno vojno izjemno utrjeno in branjeno mesto. Ko sem hodil z materjo v cerkev, je bilo krog in krog cerkve polno bunkerjev. V obzidju cerkve (Ringmauer) pa so bile betonirane strelne line za mitraljeze. Utrjeni sta bili obe šoli, od cerkve pa do gradu Komenda je bil izkopan obrambni strelski jarek, utrjen z vertikalnimi, drug do drugega postavljenimi in zabitimi okroglimi lesenimi piloti. Še danes vidim, vsakih nekaj deset metrov so bila utrjena mitraljezna gnezda. Baterija flakov (protiletalskih topov) je bila postavljena ob robu brega, tam, kjer so zdaj stanovanjski bloki. Najboljši nemški daljnometni samohodni top (80 mm) je bil postavljen ob tovarni nogavic, drugi pa v Podvinu. Grad Komenda je bil skrit pod mogočnimi stoletnimi smrekami. V temni senci pod debelimi negovanimi smrekami pa so bili v pravilnih vrstah zabiti beli križi. Križ zraven križa. Ves hrib do vrha, do Komende, sami beli križi. Spominsko nemško pokopališče padlim vojakom. Vendar, kot so nam razkrili profesorji na fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani, so v Komendi na Polzeli Nemci imeli silno pomemben telefonski relejni center za telefonsko povezavo, vse od Grčije do Berlina, za celotno armadno skupino Jug (E in F). Dobro se spomnim, da je ob železnici preprosto po vrhu zemlje tekel za pest debel kabel s trdnim jeklenim opletom, ki je povezoval Grčijo z Nemčijo. Na Komendi je za tiste čase delovala izjemno napredna nova Siemensova avtomatska telefonska centrala s tisoč številkami. Na predavanju na fakulteti za elektrotehniko smo poslušali, kako so slovenski inženirji reševali to avtomatsko telefonsko centralo, ki jo je takoj po kapitulaciji, 9. maja 1945, zasedel vod srbskih vojakov in jo 34 POLZELAN

varoval »kao izvanredno važan davač« (Predajnik). Slovenski inženirji in profesorji, ki so stvar poznali in vedeli, kaj je in kako deluje, so nekako zvito odpravili vod srbskih vojakov in v tem času hitro odmontirali centralo ter jo odpeljali v Ljubljano. To je bila potem dolgo prva avtomatska telefonska centrala na celotnem Balkanu. Bilo je ravno na nedeljo, kot mi je še velikokrat pozneje pripovedovala moja stara mama Tončka, ko so takrat ločiški vaščani k njej, ki je odlično govorila nemško, poslali visokega nemškega oficirja, ki je po vasi spraševal, kdo zna nemško. Stara mama je namreč 9. junija 1908 (za datum vem natančno, ker mi je to mnogokrat govorila) odpotovala v Nemčijo »s trebuhom za kruhom«. Bilo je dva dni po preletu tako imenovanega tunguškega meteorita, ki je plameneče rumeno ognjeno žareč, ob približno 20. uri zvečer že po temi od jugozahoda preletel Dobrovlje. Ognjena reč, kot mi je pripovedovala, je bila tako žareča, da so polzelski gasilci zapregli konje in z brizgalno zdirjali proti Velenju, misleč, da bo ta »ognjena reč« zagotovo nekaj zažgala. No, ta ognjena reč je potem 8.junija 1908. ob štirih zjutraj po tamkajšnjem času eksplodirala nad severno Tungusko v Sibiriji, ki je od nas oddaljena približno 5000 km. Še danes se znanstvena srenja prička, kaj je ta ognjena reč sploh bila. Meteorit ni mogel biti, ker je torej kar nekaj časa letel do severne Tunguske. Predpostavimo, da je letel eno uro. To pa ni več vesoljska hitrost, ki je povprečno 40 km na sekundo, s katero letijo meteoriti in kometi, ampak počasna raketna, približno 1,4 km/sek. V Nemčiji, natančneje v Bochumu, so moja stara mati odprli kuhinjo za slovenske rudarje, ki so v Porurju kopali črni premog, in se ob tem seveda odlično naučili nemško. No, s tem, kot se spominjam, čokatim možakarjem, visokim nemškim oficirjem, smo sedeli v kuhinji vsi trije za mizo, ki je stala pod oknom, skozi katerega so lili dopoldanski sončni žarki. Po spominu sodeč in po kotu žarkov, ki so padali skozi okno, je moralo biti od devetih do desetih dopoldne. Možakar, visok nemški oficir, ki je najbrž imel, sodim, nekaj masla na glavi, je prosil staro mamo za civilno obleko. Ko je pomerjal staro obleko mojega strica Antona, mu je bila kot ulita. Beseda je dala besedo. Jaz, ki sem že kar nekaj malega razumel nemško, očenaš sem govoril nemško prej kot slovenskega, pa sem vlekel na ušesa, kar se je dalo. Vojaki so bili takrat moj občudovani ideal, pravi bogovi na zemlji. Spominjam se, da ko sva s staro mamo hodila po beli cesti proti Šempetru, nama je nasproti prihajal vojak in na debelo pljunil na cesto. Nisem mogel verjeti svojim očem, da vojaki tudi pljuvajo, kot navadni ljudje. Razgovor je kar trajal in visoki nemški oficir, kot ga je poimenovala moja stara mama, se je razgovoril in rekel: »Veste, gospa Toni, zdaj je Nemčija takole nizko,« pri čemer se je z dlanjo skoraj dota-

knil tal, »aber nach fünfzehn Jahren wird wieder so hoch« in z dlanjo pokazal nad glavo (toda čez 15 let bo spet tako visoko). »Ko smo izgubili oljna polja v Romuniji, smo Nemci izdelali nadomestna goriva za naše motorje. No, poglejte, gospa Toni, tole mojo aktovko. Ali vidite kakšno razliko med pravim usnjem in usnjem, ki je nadomestek in iz katerega je izdelana tale aktovka? Ni je.« Odprl je aktovko in mi iz nje nasul polno pest nekih čudnih, svetlo rjavkastih podolgovatih fižolčkov. Bili so nenavadno dobri za jesti. Danes vem, da so bili to luščeni arašidi, ki sem jih veselo pohrustal. To aktovko, v kateri je potem stara mati hranila svoje dokumente, imamo še danes.

Več kot 70 let stara aktovka iz umetnega usnja. Stara mati, ki so imeli njegove hvale že malo preveč, so mu malo provokativno rekli: »Ja, zakaj ste pa potem Nemci izgubili vojno?« »Ja,« je z nekoliko jeze v glasu odgovoril, »zaradi izdaje.« (»Wegen verratung.«) »Nemci smo imeli tako strašno bombo, ki bi celotno tole vašo dolino (z roko je obkrožil krog, op. p.) v trenutku popolnoma uničila in izbrisala z obličja zemlje.« Stara mama je malo nejeverno zmajala z glavo in ga vprašala: »Ja, kakšen eksploziv pa je potem imela ta strašna bomba?« »Ja, gospa Toni, iz atomov, iz takšnihle drobnih delčkov je bil eksploziv.« In je pokazal na prašne delčke, ki so plavali po zraku, obsijani s sončnimi žarki, ki so sijali skozi okno. Šele mnogo let pozneje sem spoznal, na kako preprost način je neuki stari ženici prikazal drobne delčke – atome. Iz njegovega kakovostnega oficirskega vojaškega plašča, v desnem spodnjem vogalu je bil nekoliko obžgan, so mi 1946. leta, ko sem začel hoditi v šolo, dali sešiti moj prvi zimski plašč, in to z dvema vrstama gumbov, posebej na mojo zahtevo.

��Jože Kočevar Viri: # Intervju generala Dolničarja – Mladina, 16.–7. 10. 2009.

Oglas ni lektoriran.

AVGUST/SEPTEMBER 2015

V poslovni coni GARANT, se bo v okviru Karate kluba Polzela tudi letos izvajal program vodene aerobne vadbe in sicer v sledečih terminih: Ponedeljek ob 19.30 Cenjene stranke obveščamo, da se je salon Mitja iz TUŠ centra Polzela preimenoval v frizerstvo Simona.

Četrtek ob 19.30

Vabljeni, da nas obiščete in preizkusite naše nove izdelke.

05 911 81 97

Z vadbo boste ohranile zdravje in izboljšale svoje počutje! Kontakt ANA NOVAK

070 55 11 66 POLZELAN 35

Oglas ni lektoriran.

Za naročila in informacije pokličite na tel.:

AVGUST/SEPTEMBER 2015

PRIREDITVE

PRIREDITVE V OKTOBRU 2015

četrtek

petek

sobota

nedelja

četrtek

petek

sobota

nedelja

ponedeljek

torek

sobota

nedelja

ponedeljek

sreda

četrtek

sobota

36 POLZELAN

ob 18. uri Slavnostna akademija ob občinskem prazniku Grajsko dvorišče gradu Komenda (ZKTŠ Polzela, 03/703 32 28) ob 18.30 Odprtje razstave del 25. likovne kolonije prijateljstva Mala dvorana Kulturnega doma Polzela (Marko Slokar: 041 381 472) ob 7.30 Župnijsko romanje »Po cerkvah sv. Marjete« (Jože Kovačec: 041 742 965) ob 8. uri Strelsko tekmovanje z MK puško in pištolo Strelišče Lovske družine Polzela v Vodostečni ob 10.30 Maša za mir in blagor v Občini Polzela na Gori Oljki (Jože Kovačec: 041 742 965) ob 17. uri Končnica Štajerske lige v balinanju za 1.–4. mesto Balinc Polzela – BK Gorica pri Slivnici Športnorekreacijski center Polzela (Karli Korber: 041 381 467) ob 17. uri Odprtje sadjarske in likovne razstave Dom krajanov Andraž (Vili Pižorn: 041 783 734) ob 7. uri Strokovna ekskurzija na Kozjansko in prireditev Kozjansko jabolko Zbor na parkirišču pred občinsko stavbo na Polzeli. (Alenka Žnidar: 031 795 685) ob 8. uri Kostanjeva sobota na Gori Oljki Zbor ob 8. uri pred občinsko stavbo na Polzeli ali na Gori Oljki od 10. ure dalje. (Janko Mlakar: 031 690 596, Zoran Štok: 041 754 788) Pohod po Andraški poti Zbor pri domu Društva upokojencev Polzela. Za uro odhoda glej oglasni deski. (Rudi Divjak: 031 525 790) ob 8. uri 28. pohod po poteh Andraža Igrišče Andraž (Vili Pižorn: 041 783 734) ob 10.30 Maša ob srečanju bolnikov in ostarelih Župnijska cerkev sv. Marjete (Jože Kovačec: 041 742 965) ob 18. uri 6. Malteška čajanka z gostom Gorazdom Bastašičem Grad Komenda (ZKTŠ Polzela v sodelovanju z Dragico Sternad Pražnikar: 041 212 456) ob 17. uri Predstavitev etnološkega projekta na temo Novega kloštra Novi klošter (Carmen Fernandez, 040 175 403) ob 6. uri Pohod na Vogar z okolico Zbor pri igrišču Andraž (Martina Ograjenšek: 041 278 328) 8.00–12.00 Kmečka tržnica pred trgovino Tuš (Alenka Žnidar: 031 795 685) 8.00–12.00 Drobtinica – stojnica pred Tušem »Vzemite kruh in pomagajte pri plačilu prehrane našim otrokom« (KORK – Olga Hočevar: 031 779 087) ob 9. uri Kolesarski vzpon na Goro Oljko – akcija »100 koles za 100 nasmehov« Zbor pri občinski stavbi na Polzeli. (ZKTŠ Polzela: 03/703 32 28) ob 10.30 Srečanje starejših krajanov ob občinskem prazniku Gostilna Gričar (Anton Mešič: 041 602 974) ob 19. uri »Kako so nekoč živeli na območju Občine Polzela« in predstavitev knjige Občina Polzela skozi čas avla gradu Komenda (ZKTŠ v sodelovanju z Medobčinsko splošno knjižnico Žalec: 03/703 32 28) ob 19. uri Podarite si notranjo harmonijo z gong terapijo Grad Komenda (ZKTŠ Polzela: 03 703 32 28) ob 17. uri Prisluhnimo pravljici Grad Komenda, prostori knjižnice (Renata Novak: 03/703 32 04) ob 18. uri Nastop učencev violine in viole iz razreda Tanje Miklavc Grad Komenda, gotska soba (GŠ Risto Savin Žalec, 03/710 28 60) ob 8. uri Pohod po Brežiški planinski poti Zbor pred občinsko stavbo na Polzeli. (Berni Palir: 041 813 909)

AVGUST/SEPTEMBER 2015

PRIREDITVE

sobota

torek

petek

30 oktober

vsaka nedelja

oktober

ob 19. uri Prireditev ob dnevu reformacije Dom krajanov Andraž (Vili Pižorn: 041 783 734) ob 19.30 Abonma gledaliških komedij »NASMEJMO SE!« Abonma se izvede v primeru zadostnega števila vpisov. Seks in ljubosumnost – Šentjakobsko gledališče Ljubljana Kulturni dom Polzela (ZKTŠ Polzela: 03/ 703 32 28) ob 16. uri 212. lunohod (Polzela–Hom) Zbor pri domu Društva upokojencev Polzela. (Rudi Divjak: 031 525 790) 16.00–18.00 Grajska Čarobučijada ob 18. uri Razglasitev rezultatov 2. festivala bučnih zavitkov Grad Komenda (ZKTŠ Polzela v sodelovanju s TD Občine Polzela in OŠ Polzela: 03/703 32 28) Strokovna ekskurzija k zdravilcu Jožetu Majesu Zbor: glej oglasni deski. (Gertruda Terčak: 051 244 344) ob 9. uri Redni tedenski šahovski hitropotezni turnir Kulturni dom Polzela (Tomi Masnec: 041 783 213)

Program medgeneracijskega centra za oktober 2015 četrtek

petek

torek

sreda

četrtek

petek

torek

petek

torek

sreda

petek

torek

sreda

petek

9.00–10.30 Nordijska hoja Dobimo se v parku Šenek, s seboj prinesite palice. (Mihaela Nawo) 17.00–18.30 ŠAHOVSKI KROŽEK (Oton Kronovšek) 8.00–9:00 TELOVADBA za starejše »Okrepimo hrbtenico« S seboj prinesite ležalno podlogo. (Tanja Čater) 17.00–18.30 Delavnica DO ZDRAVJA Z NARAVO (mag. Cvetka Mastnak Čulk) 16.30–19.00 USPOSABLJANJE PROSTOVOLJCEV, voditeljev skupin za Savinjsko regijo Izobraževanje organizira in izvaja Zveza društev za socialno gerontologijo Slovenije. (Petra Cerinšek, univ. dipl. soc. del., vodja usposabljanja) 17.00–18.30 ŠAHOVSKI KROŽEK (Oton Kronovšek) 8.00–9.00 TELOVADBA za starejše »Okrepimo hrbtenico« S seboj prinesite ležalno podlogo. (Tanja Čater) 17.00–18.30 ŠAHOVSKI KROŽEK (Oton Kronovšek) 8.00–9.00 TELOVADBA za starejše »Okrepimo hrbtenico« S seboj prinesite ležalno podlogo. (Tanja Čater) 17.00–18.00 Mladinsko društvo Polzela se predstavi (Lovro Bezenšek) 9.00–10.30 Nordijska hoja Dobimo se v parku Šenek, s seboj prinesite palice. (Mihaela Nawo) 17.00–18.30 ŠAHOVSKI KROŽEK (Oton Kronovšek) 8.00–9.00 TELOVADBA za starejše »Okrepimo hrbtenico« S seboj prinesite ležalno podlogo. (Tanja Čater) 17.00–18.30 Delavnica DO ZDRAVJA Z NARAVO (mag. Cvetka Mastnak Čulk) 17.00–18.30 ŠAHOVSKI KROŽEK (Oton Kronovšek) Program se skozi mesec lahko spreminja, kar bo objavljeno na oglasni deski medgeneracijskega centra in na Facebook strani. Vsi dogodki v medgeneracijskem centru so brezplačni in so namenjeni vsem prebivalcem lokalne skupnosti. Vabljeni, da se nam pridružite kot obiskovalec ali da kot prostovoljec podelite svoje znanje z nami. Informacije na el. naslov: medgeneracijski.c@gmail.com GSM: 031 343 774, Marjana Šmajs Na zgornja kontaktna podatka lahko pošljete tudi svoje predloge, pobude in kritike. POLZELAN 37

AVGUST/SEPTEMBER 2015

ZAHVALE

Veš, da je vse tako, kot je bilo. V vsaki stvari si, ki je v hiši, v mislih si, besedah naših, da, celo v sanjah, le, da korak se tvoj nič več ne sliši ... (J. Medvešek)

V SPOMIN Drugega septembra je minilo eno leto, odkar nas je v 94. letu starosti zapustila ljuba mama, babica in prababica

V SPOMIN Minilo je dve leti, odkar nas je mnogo prezgodaj in za vedno zapustil naš dragi

MARIJA PIHLER s Polzele.

MARKO MEKLAV iz Podvina pri Polzeli 48 (22. 6. 1972–9. 8. 2013).

Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in se je spominjate.

Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate sveče in ga ohranjate v lepem spominu.

Žalujoči hčerka Kristina in vsi njeni, ki te neizmerno pogrešamo

Vsi njegovi

Vse odhaja kakor tiha reka, le spomini spremljajo človeka. Zdaj le rože tvoj tihi dom krasijo in svečke ti v spomin gorijo.

Težko izgubiti je nekoga, ki drag ti je. Za vedno. A najtežje pa živeti je z mislijo, da nikoli več ne vrne se.

V SPOMIN V SPOMIN 27. 9. 2015 bo minilo 20 let, odkar nas je zapustil

Bolečino se da skriti, pa tudi solza ni težko zatajiti, le ljube skrbne mame nihče nam ne more vrniti.

V SPOMIN

Spomin … Edini, ki ostane močan nad vsem, edini cvet, ki ne ovene, edini val, ki se ne razbije, edina luč, ki ne ugasne. 4. septembra je minilo eno leto, odkar nas je za vedno zapustila naša draga žena, mamica in babica

JOŽETU JELENU (2. 3. 1942–15. 9. 2015) Vrtna ulica 44, Polzela

JOŽE CIGALE,

Savinjska cesta 289, Polzela.

Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu. Vsi njegovi

15. septembra mineva leto dni, odkar odšel si, Jože, ti. Tolaži nas misel, da tam, kjer si zdaj, odšle so bolečine za vekomaj. Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu, mu prižgete svečko v spomin ali poklonite tiho molitev.

ZOFIJA KLEMENČIČ

iz Andraža nad Polzelo (1964–2014).

Želimo se zahvaliti vsem, ki ste jo ohranili v lepem spominu.

Njeni najdražji Vsi njegovi, ki ga pogrešamo

38 POLZELAN

AVGUST/SEPTEMBER 2015

ZAHVALE

Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja, v ta mirni kraj tišine, tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da te več med nami ni. Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te čutimo mi vsi … Med nami si!

Ne moremo doumeti, ne moremo razumeti, zakaj se usoda tako kruto igra, da naše drage iztrga iz tega sveta, v naših srcih hudo bolečino zada, ki se je nikakor zaceliti ne da!

ZAHVALA

Bilo je petkovo jutro, 31. 7. 2015, ko nas je zapustil dragi mož in oče

MIRKO PAVIĆ.

V SPOMIN

Iskreno se zahvaljujeva vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga imeli radi ter ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrazili iskrena sožalja ter darovali sveče in svete maše. Največja zahvala pa gre dr. Martini Horvat in sestri Ireni (ZD Polzela); dr. Suzani First, dr. Luciji Gabršček Parežnik, dr. Diani Ramšak, dr. Majdi Kočar in negovalnemu osebju pulmološkega oddelka Bolnišnice Topolšica; dr. Viljemu Kovaču, dr. Martini Vrankar, dr. Danijeli Štrbac (Onkološki inštitut Ljubljana), Službi nujne medicinske pomoči Žalec in osebju kardiološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje, ki ste se borili z nami do njegovega zadnjega diha.

STANKO NOVAK ML. (12. 11. 1963–9. 8. 2014) Orova vas 6

Hvala tudi gospodu Jožetu Kovačcu za opravljen obred in besede tolažbe ter pogrebni službi Ropotar za njihove usluge in zadnje spremstvo očeta in moža k večnemu počitku.

9. avgusta je minilo leto od njegove nenadne in prerane smrti. Hvala vsem, ki se ustavite ob njegovem grobu, mu prižgete svečko ter se ga v mislih in molitvah spominjate.

Žena Slavica in hči Katja

Vsi njegovi

ZAHVALA

Ob boleči izgubi naše drage sestre, tete in botre

Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je …

ANGELE TKAVC (Poklačeve Gelike) iz Andraža nad Polzelo

Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč, daleč je …

ZAHVALA

Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice

V SPOMIN Mineva leto dni, odkar nas je zapustil naš dragi

FRANČIŠKE BAŠ

(31. 5. 1927–1. 8. 2015) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjene sveče, denarno pomoč in svete maše. Iskrena hvala patronažni sestri Tajani za njeno oskrbo in pomoč, dr. Rezarjevi in osebju ORL-oddelka SB Celje. Zahvaljujemo se še Cerkvenemu mešanemu pevskemu zboru Andraž, gospodu župniku Jožetu Kovačcu za opravljen obred. Hvala govorniku Marjanu Verdevu, pogrebcema in pogrebni službi Ropotar. Še enkrat hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni

iz Podvina pri Polzeli (29. 5. 1935–14. 9. 2015)

MILAN VASLE s Polzele (1936–2014).

Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče. Vsi njegovi

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrazili pisna in ustna sožalja, darovali cvetje, sveče in svete maše. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki ste jo negovali in zdravili v zadnjih letih njene bolezni in smo vam za to iz srca hvaležni. Najlepše pa se zahvaljujemo tudi pogrebcem, govorniku, pevcem, gospodu župniku za opravljen obred in pogrebni službi Morana. Žalujoči vsi njeni

POLZELAN 39

Dobrodelni 5, 10 ali 21 km (polmaraton) Zbirno mesto: parkirišce pred Obcino Polzela, ob 8:00 Info: 03/703 32 38

26. 9. 2015

Predprijave do 19. 9. 2015.

Predprijave: 10 € Na dan prireditve: 15 € Prijavnica na: www.zkts-polzela.si

ob 9. uri – START

Dobrodelni vzpon

na Goro Oljko TEK / KOLESARJENJE / POHOD

Nedelja, 18. 10. 2015, ob 9.00 START: PARKIRIŠČE PRED OBČINO POLZELA www.100koles.si

100koles

Vabljeni na

TEKAŠKO delavnico Z

Izkupiček štartnine je namenjen v sklad

100 koles za socialno ogrožene otroke v Sloveniji

URBANOM PRAPROTNIKOM www.tekaskitrener.si

na Polzeli pri osnovni šoli

30. september 2015 sreda, od 17. do 20. ure cena 25 EUR Si želite:

lahkotnejšega tekaškega koraka, premišljeno izbirati tekaške copate, teči z večjim veseljem?

Potem si želite biti zraven!

Prijavite se na: www.tekaskitrener.si