Jože Foltin: NOSONJE - KURENTI

Jože Foltin se je rodil 12. 11. 1944 v Wilfingenu v Nemčiji kot drugi otrok staršem, ki so bili zaradi nemške okupacije izseljeni v tujino. Najprej je obiskoval Učiteljišče in Pedagoško akademijo v Mariboru, likovna smer, kjer so bili njegovi profesorji Maks Kavčič za teorijo, Slavko Kores za risanje, Lajči Pandur za slikanje, Bojan Golija za grafiko in Vlasta Tihec za kiparstvo. Študij je nadaljeval na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, kjer je diplomiral pri prof. Zdenku Huzjanu.

Kot profesor likovne umetnosti je poučeval na več osnovnih šolah ter na Gimnaziji Ormož. Razstavljal je na številnih samostojnih in skupinskih razstavah v Sloveniji in tujini. Sodeloval je na mnogih slikarskih kolonijah in ex temporih, kjer je prejel okrog 30 nagrad. Je dobitnik velike oljenke, najvišjega priznanja Mestne občine Ptuj za področje kulture in nagrajenec DLUM-a za leto 2000. Je član Društva likovnih umetnikov Maribor (DLUM) in Zveze društev likovnih umetnikov Slovenije (ZDSLU). V svojem ateljeju v Cankarjevi ulici prireja občasne likovne delavnice za odrasle in šolsko mladino. Živi in ustvarja na Ptuju.

JOŽE FOLTIN NOSONJE – KURENTI Salon umetnosti Ptuj 31. januar – 31. marec 2019 Besedilo, izbor in postavitev razstave: Stanka Gačnik Fotografije: Boris Farič Oblikovanje in tisk: Aleksander Kelnerič, s.p.

Naklada: 400 Založil: Pokrajinski muzej Ptuj – Ormož Zanj: dr. Aleksander Lorenčič, direktor Ptuj, 2019

JOŽE FOLTIN NOSONJE KURENTI

POKRAJINSKI MUZEJ PTUJ – ORMOŽ SALON UMETNOSTI

JOŽE FOLTIN NOSONJE – KURENTI Vljudno vas vabimo na odprtje razstave najnovejšega likovnega opusa slikarja Jožeta Foltina v četrtek, 31. januarja 2019, ob 17. uri, v Salon umetnosti, Prešernova ulica 1, Ptuj.

Na otvoritveni slovesnosti in v čast umetnikovi 75. letnici bo zapel Komorni moški zbor Ptuj, pod vodstvom Mihaela Roškarja.

Med tradicionalnimi pustnimi liki ptujskega področja zagotovo izstopa kurent ali korant. S svojo mogočno in bogato opravo ter s skrivnostnim in demonskim obredjem kurent nagovarja na prehodu iz zime v pomlad prav vse, ki so mu kdaj koli prekrižali pot. Tako domačine kot tudi tiste, ki so se z njim soočili le nekajkrat ali samo enkrat v življenju. Ustvaril je odlično tradicijo in neusahljivo zakladnico motivov, saj je skozi čas pritegnil vrsto najrazličnejših ustvarjalcev in poustvarjalcev s področja umetnosti. Mednje zagotovo sodi tudi slikar, profesor likovne umetnosti in pedagog Jože Foltin, kateri ustvarja svoje intimne likovne svetove, prežete z življenjskimi izkušnjami ter navdihnjene z domačo pokrajino in etnološko pustno tradicijo že nekaj desetletij.

Na razstavi v Salonu umetnosti smo postavili na ogled Foltinov najnovejši likovni opus na temo lika kurenta, ki je nastal v letu 2018. Motiv, s katerim se slikar permanentno ukvarja že od 90.-ih let prejšnjega stoletja, se je v njegovih podobah stalno spreminjal in transformiral v ekspresivno informelovski likovni govorici od prvih upodobitev do danes, ko se je slikar že mojstrsko izostril v razpoloženjsko-subtilnem upodabljanju vsakoletnega pustnega dogajanja. Foltin je kurentovo podobo upodabljal od realističnih variant, prek postopoma izpostavljenih atributov naglavne maske, zvoncev ali ježevke do golih, skrivenčenih moških teles, ki spominjajo na Križanega, pa vse do najaktualnejših podob, kjer lik kurenta še zmeraj prepoznamo po naglavni maski, a z vedno bolj poudarjenim in izstopajočim nosom, ki ekspresivno izstopa iz rustikalno bogatega - ognjeno rdečega, rjavo zlatega, turkizno modrega … barvnega abstraktnega ozadja. Z razpršenimi barvnimi nanosi je slikarju uspelo ustvariti dinamične prehode med abstrakcijo in poudarjeno risbo dela kurentove maske. Zato je svoj najnovejši likovni opus Foltin poimenoval Nosonje, kot pomenljiv simbol plodnosti. Estetski občutek za aktualno etnološko dediščino govori o slikarjevi “likovni sinergiji” med tradicijo in modernizmom, ki pa ga v likovnem smislu nikoli ni utesnjevala, ampak ga je vedno znova inspirirala in napajala.

V svojem ekspresionističnem slikarstvu se Jože Foltin giblje med protislovji, to je ustvarjalno napetostjo in umirjeno lepoto upodobljenega. Njegove izbrane kurentove podobe so kot eksistencialna polja intimne komunikacije med notranjim in zunanjim svetom. So skrivnostne, a hkrati zelo jasne individualne oblike intelektualnega avtorjevega spoznanja, kjer mu je uspelo vso starožitnost preteklih obdobij imenitno abstrahirati, jo posodobiti in s pomočjo mimesisa preoblikovati v klasične likovne stvaritve, zapisane v slikarskih kodah sodobnega slovenskega slikarstva.

Stanka Gačnik