PALČEK SNOVIČEK

VSI PRAVIJO , DA SO PALČKI NA VRTU LAŽNI, AMPAK TA JE PRAVI

IN IMA SVOJO ZGODBO …

NEKEGA DNE SE JE PALČEK SNOVIČEK ODPRAVIL V TERME

SNOVIK. KO JE PRIŠEL V TERME SENOVIK, JE BIL NAVDUŠEN, DA

BO PO DOLGEM IN VROČEM POLETJU SPET SKOČIL V BAZEN.

VESELIL SE JE TUDI DOLGIH IN ZABAVNIH TOBOGANOV.

PRISTOPIL JE DO BLAGAJNE IN SI KUPIL CELODNEVNO KARTO ZA

ZABAVO NA BAZENIH IN TOBOGANIH. BLAGAJNIČARKA MU JE

DALA KARTO IN ODPRAVIL SE JE V GARDEROBO, DA BI SI

OBLEKEL SVOJE NAJLJUBŠE KOPALKE. V GARDEROBI SI SLEČE

ZELENE HLAČE, MODER SUKNJIČ, SIVOMODRE COPATKE IN

MODRO KAPO. NA GOSTI, DOLGI BRAD SI NAREDI KITKE, DA SE

MU BRADA NE ZAVOZLA. OBLEKEL SE JE V KOSTUM IN ODPRAVIL

NA BAZENE. MEDTEM , KO JE ČAKAL OTROKE JE, DO NJEGA

PRISTOPIL ŠEF IN GA VPRAŠAL :"KAJ PA TI DELAŠ TUKAJ, SAJ JE

NEDELJA?" SNOVIČEK JE ZAČUDENO VZKLIKNIL:"KAJ! JAZ PA TU

ČAKAM ŽE DVE URE OTROKE,DA SE ZABAVAMO,PA NOBENEGA

NI." ŠEF PA ŠE DODA:" VČERAJ TE NI BILO, DANES PA PRIDEŠ PO

NEPOTREBENM! VČERAJ SO SE OTROCI DOLGOČASILI, TI PA SI

DOMA SPAL! DANES BOŠ KAZNOVAN, DRUGIČ PA TE ODPUSTIM.

TVOJA KAZEN JE, DA CEL TEDEN DO SOBOTE POSPRAVLJAŠ IN

ČISTIŠ TERME." SNOVIČEK PA ŽELOSTNO DODA:” GOSPOD, LEPO

VAS PROSIM, NE KAZNUJTE ME. OBLJUBIM, DA SE TO NE BO

NIKOLI VEČ ZGODILO!”

ŠEF ŠIN DODA: »NAJ TI BO, AMPAK PAZI, ZELO DOBRO TE BOM

OPAZOVAL IN ČE VIDIM KAKŠNO NAPAKO, NE BOŠ SAMO

KAZNOVAN, AMPAK BOŠ ODPUŠČEN!«

SNOVIČEK VESELO ODGOVORI: »HVALA, HVALA, STOKRAT VAM

HVALA!«

NATO SE JE SNOVIČEK ODPRAVIL DOMOV. KO JE PRIŠEL DOMOV, JE BIL TAKO UTRUJEN, DA NITI KOSILA NI POJEDEL, AMPAK JE

ŠEL TAKOJ SPAT.

TEDEN JE MINIL TAKO HITRO, DA SNOVIČEK NI USPEL NAREDITI VSEH STVARI, KI JIH JE IMEL V MISLIH. IN PRIŠLA JE SOBOTA.

SNOVIČEK SE JE ZBUDIL ZGODAJ ZJUTRAJ IN SE ODPRAVIL V

TERME. PRISPEL JE V TERME IN SE TEKOJ ŠEL OBLEČI V

KOSTUM IN PRIPRAVITI VSE ZA OTROKE. OTROCI SO PRIŠLI IN SNOVIČEK SE JE PODRUŽIL IN ZABAVAL Z NJIMI. ODŠLI SO NA

RAZLIČNE TOBOGANE IN BAZENE, IMELI SO SE ZELO LEPO.

MEDTEM JI JE ŠEF GLEDAL IN SI MISLIL: »ŠE DOBRO, DA GA

NISEM ODPUSTIL, KER MI BI BILO ZELO, ZELO, ZELO ŽAL.«

SNOVIČEK JE NATO VSAKO SOBOSTO DELAL ISTO IN SOBOTA JE

POSTAL NJEGOV NAJLJUBŠI DAN. V TERMAH SNOVIK JE DELAL

DO KONCA SVOJEGA ŽIVLJENA.

MAŠA, 6. D

Kako je palček Snoviček rešil Terme

Nekega jutra se je palček Snoviček prebudil veliko prej, preden bi zazvonila njegova »snovičkobudilka«. Malce je še poležal, kar sicer ni bilo v njegovi navadi, a tako lepo je v postelji premišljevati o tem, kaj si prejšnjega dne nepozabnega doživel.

In palčku se je srce kar samo smejalo ob misli, kako krasno se je imel na včerajšnji Larini rojstnodnevni zabavi in kako velik kos torte je snedel. Pa vendar se mu je dozdevalo, da bo ta dan drugačen …

Splazil se je iz postelje, si nataknil copatke, na glavo pa si je poveznil svojo modro kapo, ki pa se mu je prav tega jutra nerodno poveznila čez oči, kar ni pomenilo nič dobrega.

»Ojoj, ne smem biti preveč ‟vražepalčen,‟ vse bo v redu,« si je rekel palček Snoviček.

Pa vendar je hitro stekel do svojega električnega »snovičkomobilčka« in odbrzel do izvira. Prislonil je svoje drobne ročice k izviru in NIČ! Nič se ni zgodilo, niti kapljice vode, ki jo je sicer vsako jutro z veseljem popil.

»No, to pa sploh ni v redu,« si je zamrmral v brado. Še na zajtrk in na svoje jabolko bi skoraj pozabil, pa vendar je odbrzel do restavracije Potočka in vzel posebej zanj pripravljeni sadež, saj ni želel, da bi zaposlene v termah skrbelo zanj.

»Gotovo bi vedeli, da je nekaj narobe, če me ne bi bilo k njim,« je pomišljal, medtem ko je hodil do Zeliščnega vrta.

»Pozdravljen, vrtnar Krt,« mu je zaklical v pozdrav palček Snoviček, »kaj bo dobrega?«

»Kaj dobrega, nič dobrega ne bo, poglej, sploh ne morem zaliti dišavnic … kmalu bo prišla kuharica po zelišča, ki jih potrebuje za kosilo. Le kaj bo, vode ni … ko bo videla, da gredice niso zalite, bo v hipu spoznala, da je nekaj narobe in bo zagnala vik in krik!«

Palčku Snovičku je postajalo jasno, kdo bi lahko imel prste vmes in da obstaja velika možnost, da se bodo terme tega jutra zbudile v pravo katastrofo! Kljub temu je vzel v roke svoj »snovičkofon« in poklical nekaj svojih prijateljev. Spomnili so ga na zapuščino palčkov. Ta bo prava, častna palčkova!

Ni bilo časa prav veliko. Kaj kmalu se bo naselje term prebudilo, v službo pa bodo prišli še preostali zaposleni.

Palček Snoviček je odhitel spet v svoje skrito domovanje in v skrivališču zaprašenega podstrešja odprl veliko knjigo, ki mu jo je podaril njegov dedek. Na njej je pisalo: »Velika zapuščina prapalčkov«.

Med porumenelimi listi je našel zapis, ki ga je iskal:

Vsakih 300 let se prebudi in povzroči jezo, strah, skrbi, palček Ekopacek, ki nima doma, pa vendar povsod živi, kjer je možno v naravo odvreči smeti.

Pisalo pa je še naprej:

Palček Ekopacek ima neverjetno moč, prepriča izvire, da presahnejo, naroči jim, naj si malo oddahnejo in izviri ga ubogajo!

Kaj ga ustavi, pomanjša in za 300 let v prah zmelje?

Ustavita ga smeh in otroško veselje.

»Oh, pa toliko smejanja slišim vsak dan,« si je rekel palček … potem pa se mu je posvetilo!

Kmalu je bil spet pri izviru in je zaklical na ves glas: »Pridi, pokaži se, nesramnež, ki si drzneš tako zmotiti naš mir v Termah!«

In res je izza izvira pokukal umazan obrazek. Kaj kmalu je na plan skočil čisto pravi palček, palček Ekopacek. Bil je precej podoben palčku Snovičku, le da je bil ves umazan, kapico je imel na več mestih strgano, prav tako so bile strgane tudi hlače, suknjič, copatki pa tako blatni, da je palčku Snovičku kar vzelo sapo.

»En prav lep umazan pozdrav!« se je palčku Snovičku v obraz posmejal palček Ekopacek.

»Nehaj, nepridiprav … in izgini iz naših krajev za zmeraj! Vsakih 300 let prideš in nagajaš, počasi sem te že sit! Pa vendar se do sedaj nisem kaj prida jezil, v teh krajih mi je bilo dolgčas, toda sedaj je drugače. Tukaj so sedaj terme, veliko ljudi je in prav vsak od njih se veseli življenja v druženju in v zdravih rečeh.