Leva stran na fotografiji izgleda bolje kakor desna

Goljufive cvetlice vabijo opraševalce tako, da oponašajo vonj ali videz samičk opraševalcev. Samčki verjamejo, da so si našli par, pa so naleteli le na goljufivo rožo in jo ob tem oprašili.

Nekatere vrste škržatov se pojavljajo le vsakih 13 ali 17 let, odvisno od vrste. Odrasle živali odložijo jajčeca, ki se kmalu razvijejo v ličinke, te pa se zarinejo v zemljo in 13 ali 17 let živijo od sesanja rastlinskih sokov. Nato se preobrazijo in nov krog se ponovi. Razlog takšnega življenjskega kroga je obramba pred plenilci.

V Avstraliji so drevesa, ki imajo tako seme, da se odpre le ob tako hudi vročini, kot je npr. gozdni požar.

Gre za kemični jezik. Ko gosenice objedajo koruzo, ta proizvede vonjavo, ki privabi najezdnike, ki svoja jajčeca odlagajo v gosenice in jih s tem ubijejo.

(Povzeto po knjigi 1000 odgovorov na vprašanja iz znanosti.) Fedja, 3. razred

Alpsko smučanje je oblika gibanja po snegu. To nam omogočajo smuči, ki so z vezmi pritrjene na noge smučarja, ki je obut v posebne smučarske čevlje (po domače pancarje). Pri smučanju se uporabljata dve palici za odriv ali prenos ravnotežja. Smučarji smučajo po označenih, urejenih ter zavarovanih smučiščih. Proge so iz naravnega ali umetnega snega. Včasih smučanje ni bilo namenjeno zabavi in tekmovanju. Predvsem so ga uporabljali za pomoč pri delu, kot recimo pri nabiranju drv in pri lovu. Smuči so bile lesene in dolge več kot dva metra. Po letu 1888 se je razvilo smučanje za zabavo in za tekmovanja. Ob koncu 19. stoletja so se začela prva tekmovanja v smuku in slalomu. Skozi zgodovino so se razvile različne smučarske tehnike. Lilienfeldsko tehniko je razvil Mathias Zdrarsky in se imenuje po kraju Lilienfeld. Prvi je smučal tudi v plužni tehniki. Smučar je moral biti med vožnjo zravnan, le kolena je imel malo upognjena. Pri smučanju je uporabljal le eno palico, ki pa ga je močno ovirala pri razvoju tehnike. Nordijsko-alpinsko tehniko alpskega smučanja je razvil Georg Bilgeri. Smučar je v zadnjem delu zavoja notranjo smučko prestavil paralelno (vzporedno) k zunanji smučki. Pri smučanju je bil smučar bolj v počepu in je bil hitrejši. Alpsko smučanje je tudi olimpijski šport. Deli se v pet tekmovalnih disciplin: slalom, veleslalom, superveleslalom, smuk in kombinacija.

ALI VEŠ? Janez Vajkard Valvasor je v svoji knjigi Slava Vojvodine Kranjske že leta 1689 opisal bloško smučanje in kot prvi na svetu opisal vijugasto smučanje. Včasih so v severnih deželah sveta uporabljali smučanje za osvajalske vojaške pohode.

Vir: https://sl.wikipedia.org › wiki › Alpsko_smučanje https://www.hervis.si › store › blog › zgodovina-smucanja

Marija, 4. razred

Rodil se je 3. decembra 1800 v Vrbi na Gorenjskem. Na ta dan praznujemo »Ta veseli dan kulture« in večina muzejev, gledališč in razstav brezplačno odpre svoja vrata.

France Prešern je bil v osnovni šoli tako priden, da so ga zapisali v zlato knjigo. V Ljubljani je obiskoval gimnazijo. Starši so želeli, da bi postal duhovnik, vendar se je odločil za pravo. Uspešno je zaključil študij na dunajski pravni fakulteti.

V času bivanja na Dunaju je že pisal pesmi (Povodni mož, Lenora …). 12. januarja je časopis Ilirski list objavil prvo Prešernovo pesem, Dekletom (Dekelcam). V Trnovski cerkvi se je zaljubil v Julijo Primic, ki je bila iz bogate trgovske družine. Ljubezni mu ni vračala. Kljub temu ji je posvetil enega najlepših sonetov, Sonetni venec. Leta 1837 je spoznal Ano Jelovškovo, s katero je imel tri otroke: Reziko, Ernestino in Franceta. Ani, s katero se ni nikoli poročil, je posvetil pesem Nezakonska mati. Njegov prijatelj in literarni svetovalec je bil Matija Čop. Matija je utonil pri kopanju v Savi pri Tomačevem. Prešeren mu je posvetil sonet Krst pri Savici. Prijateljeval je tudi z Andrejem Smoletom, njegova nenadna smrt pa je Prešerna pahnila v obup in osamljenost. Takrat je napisal znane pesmi: K slovesu, Podoknom, Mornar, Prošnja … Zelo pomembni deli sta tudi Sonetje nesreče in Poezije.

Otroci so Prešerna klicali dr. Fig, saj je imel pri sebi vedno fige, ki jim jih je delil. Prešeren ima za slovenski narod velik pomen. Zdravljica je pesem, ki jo je napisal novembra 1844. Njena 7. kitica je postala slovenska himna. V Ljubljani imamo Prešernov trg. Na njem stoji njegov spomenik, kjer s prstom kaže na podobo Primicove Julije na drugi strani trga.

France Prešern je umrl 8. februarja 1849. Vsako leto na ta dan praznujemo obletnico smrti našega največjega pesnika, osrednji slovenski kulturni praznik in državni praznik – Prešernov dan.

Brina, 6. razred

Marko, 9. razred

Enja, 9. razred

Tina, 9. razred

Julija, 5. razred

Sumejja, 9. razred