Več zanimanja za daljne kraje

Kakšni so obeti za letošnjo poletno turistično sezono, kakšne bodo cene turističnih aranžmajev in v katerih počitniških državah so se ti najbolj podražili ... O tem smo se pogovarjali z Gašperjem Habjaničem iz GTA Neptun z Jesenic.

Urška Peternel

Bo po treh covidnih letih poletna turistična sezona ponovno »normalna«?

Leto se je začelo zelo dobro. Veliko bolje, kot smo si upali pričakovati, zato si v naši agenciji obetamo dobro sezono. Mislim, da so nam covidni ukrepi dali lekcijo in to se pozna tudi v turizmu. Ljudje želijo vse nadoknadi- ti, hkrati se nič več ne zdi tako zelo samoumevno, kot je bilo pred pandemijo.

Kakšen je vpliv vsesplošne podražitve na cene turističnih aranžmajev? Za koliko bodo cene letos višje v primerjavi z lani?

Seveda se podražitve odražajo tudi v naši panogi, morda še bolj očitno, ker gre za večje zneske. Podražile so se kod celo nič. Od najbolj prodajanih destinacij se je najbolj podražila Turčija, ki zaradi dobrih obetov še dodatno viša cene. Malce manj sta se podražili Grčija in Hrvaška. Skoraj nič pa se recimo ni podražila Tunizija. Manj ali skoraj nič se niso podražile niti daljne destinacije, predvsem Azija ter Afrika, zato se vedno več ljudi odloči za kaj bolj eksotičnega. Razlika v ceni je v primerjavi s Sredozemljem precej manjša kot včasih. žinam in vsem, ki so vezani na določen termin ter jim ni ravno vseeno, kakšno namestitev bodo imeli. Glavni dopust je pomemben, zato je pametno rezervirati, dokler je še dobra izbira in so na voljo popusti za zgodnjo rezervacijo in možnost mesečnega odplačevanja. letalske vozovnice, in sicer zaradi podražitve goriva, delovne sile, drugih surovin in letaliških storitev. Vsaj za kakšnih 10–15 odstotkov. Iz podobnih razlogov so se podražile tudi nastanitve. Nekje bolj, drugje manj, pone-

Nekje 2.500 evrov bi znašala recimo cena za tedenske počitnice za štiričlansko družino v Grčiji s poletom iz Ljubljane. Pri apartmajih veliko vlogo pri ceni odigrata lokacija in seveda kvaliteta opremljenosti. Če ne želimo biti prav daleč od morja, cena nočevanja hitro nanese 100 evrov na dan ali več. V špici sezone je to lahko tudi 150–200 evrov. Čisto odvisno od tega, kaj želimo oziroma kako zahtevni smo pri iskanju namestitve.

Katere destinacije bodo letos najbolj priljubljene?

Koliko okvirno bodo letos poleti stale štiričlansko družino enotedenske počitnice v hotelu v Grčiji? In koliko tedenski najem apartmaja na Hrvaškem?

To je vedno težko reči, saj je cena odvisna od veliko dejavnikov. Če smo malce fleksibilni pri parametrih izbire, se še da dobiti dobro ceno.

Od najbolj prodajanih destinacij se je najbolj podražila Turčija, ki zaradi dobrih obetov še dodatno viša cene. Malce manj sta se podražili Grčija in Hrvaška. Skoraj nič pa se recimo ni podražila Tunizija.

Darko Bernik, inštruktor gorskega reševanja pri GRS Jesenice

Namen tega zapisa je pokazati, kako se pravilno pripraviti na obisk gora pozimi. Če primerjamo hojo v gore v poletnem času, ko tam večinoma ni snega, s tisto pozimi, bi lahko rekli, da je to enako primerjavi noči in dneva. Če imam pri tem v mislih bližnje nižje vzpetine v naši okolici, tam poleti res ne bo snega, v visokogorju pa nas lahko preseneti tudi v visokem poletju. In prav takšna presenečenja, ki jih večina ne jemlje dovolj resno, se dostikrat končajo v bolnišnici ali na pokopališču. Statistika jasno pove, da je že mnogo let zdrs glavni vzrok nesreč. Vendar –kaj pa je vzrok za zdrs? Mislim, da bi bil pravi odgovor v veliko primerih neznanje in ignoranca.

Ko na izobraževanjih udeležence vprašam, na kakšen način se odločijo, kam bodo šli na turo, je bil pred desetimi in več leti odgovor: priporočilo prijateljev, zanimivost cilja, zahtevnost cilja …, zadnja leta pa so to večinoma opisi ljudi na družbenih omrežjih. Bolj ko je opis atraktiven, več ljudi si želi enakega doživetja. V tem ni nič slabega, vendar pri tem bralci takih zapisov pozabijo, da gre pri tem za izrazito oseben pogled avtorja. Vsak alpinist bo rekel, da zimski vzpon na Mojstrovko ni v normalnih pogojih nič posebnega. Za alpinista je uporaba cepina in derez tako običajna in samoumevna, da tega sploh ne bo zapisal.

Ne bo škodilo, če še enkrat ponovimo, da nas pozimi v gorah ogroža veliko več stvari kot poleti. In to niso le zunanje nevarnosti, kot npr. kratek dan, težji nahrbtnik, čevlji in več obleke ter mraz, veter in plazovi ... Prav enako nas ogrožata naše neznanje in ignoranca.

Kako se torej pripravimo na turo

Način, ki ga kratko opisujem, je znan kot »3 krat 3«. Preprosto gre za to, da turo razdelimo na tri dele (regijski del, območni del in krajevni del) in vsak del opazu- šanje, ali gremo naprej ali ne. Gre za sistematično zbiranje informacij oz. vprašanj, na katera si odgovorimo in na podlagi katerih se odločamo.

I. REGIJSKI DEL – načrtovanje ture in možnih alternativ doma

1. Vidik snega in vremena –Oceni nevarnosti plazov na območju (pozanimaj se pri dežurnem meteorologu za zadnje informacije). Preveri vremensko napoved. Pozanimaj se pri poznavalcih, ki so bili tam pred kratkim.

2. Vidik terena – Preglej teren na karti. Ali obstajajo fotografije poti (še posebno zahtevnih delov)? Ali poznaš pot oziroma teren od prej? Ali obstaja več poti?

3. Vidik ljudi – Koliko nas gre na turo? Kako izkušeni so? Kdo je vodnik?

Je smiselna rezervacija »first minute«?

Tudi tukaj je veliko dejavnikov, ki vplivajo na odločitev. Le nekateri posamezniki si lahko privoščijo čakanje na »last minute«, torej praviloma cenejšo ponudbo. To so ljudje, ki so prilagodljivi glede termina dopusta in jim ni zelo pomembno, kam bodo odpotovali, ampak le to, da nekam gredo. Praviloma pa so se stranke zadnja leta manj odločale za ponudbe v zadnjem hipu, saj jih včasih niti ni bilo ali pa je bila izbira zelo slaba. Načeloma zelo priporočamo rezervacijo »first minute«, zlasti še dru-

Zaradi prej omenjenega razloga je letos nekaj več povpraševanja po daljnih destinacijah. Iz Ljubljane je zelo dostopna Tajska s krasnimi otoki, tudi Maldivi, Sejšeli in priljubljeni Zanzibar, ki se s ceno približa že kakšnim solidnejšim »all inclusive« počitnicam v Turčiji. Klasično torej tudi Turčija, ki pa je zaradi precej višjih cen postala manj dostopna, zato se stranke preusmerjajo v Tunizijo ali Egipt. Tudi Hrvaška je še vedno priljubljena, ampak nekoliko manj kot prejšnja leta, saj se stranke prav tako raje preusmerjajo drugam, recimo v Črno goro. Nekoliko več je povpraševanja tudi po vodenih potovanjih in križarjenjih.

1. Vidik snega in vremena –Kakšne so splošne snežne razmere (nov sneg, nenadna odjuga, veter, možne opasti, klože …)?

2. Vidik terena – Ali držijo informacije, ki smo jih pridobili pred turo (naklon terena, je kdo tam že hodil, smučal, usmerjenost terena, razpoke, je območje splazeno …)?

3. Vidik ljudi – Kdo točno bo na turi? Ali imajo vsi plazovne žolne? Koliko časa bo tura trajala? Ali smo o turi koga obvestili in mu pustili načrt ture? Ali bodo na tem območju še druge skupine? Informacije v tem delu pridobimo in obdelamo tik pred turo, preden se podamo na pot. V tej fazi torej P ONOVNO PREVERIMO in OVREDNOTIMO pridobljene informacije.

III. KRAJEVNI DEL – razmere, kjer se trenutno nahajamo, kje npr. prečkati pobočje pred nami kšen je naklon? Kakšen je naklon v smeri našega gibanja? Ali lahko pričakujemo klože? jemo s treh vidikov: z vidika snega in vremena, z vidika terena in z vidika ljudi. Ime izhaja iz treh delov (filtrov) in treh vidikov, po katerih se ravnamo, preden sploh gremo na turo, pa do mesta, ki ga spoznamo za kritičnega in se pojavi vpra-

1. Vidik snega in vremena –Koliko je snega in kakšen je?

3. Vidik ljudi – Ali je opazovano pobočje že presmučano, ali so vidne sledi? Kakšno je stanje v naši skupini, ali so ljudje utrujeni, ali upoštevajo navodila vodje, kakšen sta njihov način in tehnika gibanja (smuči, krplje …)? Kakšna je medsebojna razdalja med gibanjem? Ali so vmes varna območja? Ali obstaja boljša varianta od načrtovane?

Informacije v tem delu pridobimo doma, PRED turo. Na podlagi informacij bomo turo načrtovali. Torej: v tej fazi OCENJUJEMO. II. OBMOČNI DEL – vidno območje, izbira najboljše poti na območju, do koder nam seže pogled

Ali je oziroma je bilo pobočje obsevano s soncem? Kakšna je sestava snežne odeje? Ali morda vemo, kakšna je konfiguracija tal pod snegom?

Ali opazimo kakšne nepravilnosti na/v snežni odeji?

2. Vidik terena – Kakšen je teren nad nami (uravnava, stena, grapa, greben ...) Ka-

Na osnovi informacij, opazovanja in premisleka v tem delu sprejemamo odločitev: GREMO ali NE GREMO. Opisani način »3 krat 3« je razvil švicarski gorski vodnik Werner Munter že pred desetletji kot odziv na preštevilne žrtve plazov v švicarskih Alpah. Sestavni del tega načina je tudi metoda izračunavanja tveganja, znana pod imenom redukcijska metoda. Oboje je danes del temeljnega gorniškega izobraževanja v Švici in je pomembno prispevalo k zmanjšanju nesreč. Oba načina je pri nas že pred leti predstavil pokojni Pavle Šegula in tudi pri nas predstavljata pomemben del izobraževanja gorniške javnosti. (Se nadaljuje)