Briški časnik, številka 69 - zima 2012

Tema trimesečja: Ob 120-letnici rojstva pesnika Ludvika Zorzuta

ŠTEVILKA 69 • LETNIK 17 • ZIMA 2012

Ob izidu

120. obletnica rojstva Ludvika Zorzuta Po dolgih letih je decembra briške griče pobelil sneg, ki je še posebej razveselil otroke in nam pričaral pravljično vzdušje. Otroški veseli kriki in snežaki pred hišami so nam vsaj za hip pregnali zaskrbljene misli o naši prihodnosti. Osrečujejo me tudi misli, da Slovenci še znamo stopiti skupaj in si pomagati. V Brdih je bila odlično obiskana dobrodelna predstava, ki so jo uprizorili igralci iz Neblega. Mogoče pa je vendarle napočil čas, ko se bomo poslovili od brezglavega potrošništva, zaživeli složneje in se med seboj povezali.

V tej številki smo se razpisali o zanimivem Bricu, ki je znal povezovati ljudi. Briški pesnik Ludvik Zorzut je užival v družbi ljudi, ljubil je petje,

ustvarjanje, naravo, narečno besedo in Brda. Navsezadnje nam je napisal briško himno. Letos praznujemo 120. obletnico pesnikovega rojstva in zato smo mu posvetili temo trimesečja. Ob prebiranju njegovih zgodb sem ugotavljala, kako lep bi bil svet, če bi na njem živelo ogromno srčnih in družabnih Ludvikov.

Tokrat čestitamo skupini Vinika, ki je z izvirno predstavitvijo treh ciganskih pesmi prepričljivo zmagala na Primorskih Sozvočenjih in očarala ljubljansko občinstvo. Pišemo tudi o obisku egiptovske veleposlanice, nagrajenem vinu v Londonu, mlade pare vabimo k oddaji prijave na izbor drugega para Briške poroke, poročamo o 20-letnici Briške karitas, 30-letnici Strelišča, martinovanjih, ponovnem odprtju Hotela Kozana in gostišča Turn ter o številnih drugih zanimivostih. Želimo vam prijetne praznike in naj vas leto 2013 obdari z upanjem, toplino, srečo, modrostjo in zdravjem.

Lucija Prinčič Terpin, odgovorna urednica

Županova čestitka

Foto Andrej Colja

Spoštovane občanke, spoštovani občani, draga mladina!

Medtem ko pišem že 17. novoletno čestitko, se zavem, kako hitro teče čas. Prehod iz starega leta v novo leto je vsekakor primerna prelomnica za oceno uspešnosti delovanja institucije, kot je Občina Brda. Ocena, ki jo piše sam župan, bi bila lahko zelo subjektivna, če v občini ne bi pomembne vloge odigrali občinski svet ter številne komisije in odbori za različna področja delovanja. In ne nazadnje je tudi letni proračun z rebalansi dokument, ki omogoča merljivost uspešnosti občine.

Ne glede na to, da je gospodarska kriza na pohodu že od leta 2008, nam uspeva z Zakonom o lokalni samoupravi izpolnjevati vse obveznosti do ključnih družbenih akterjev, kot so otroško varstvo, šolstvo, sociala, pa tudi skrb za naše starejše občanke in občane nam ni tuja. Prav tako skrbimo za številne kulturne aktivnosti v celotnih Brdih. Z vključevanjem mladih v šport jih odvračaB r i š k i

Ustanovitelj in založnik: OBČINA BRDA UredniŠtvo: Andrej Markočič, glavni urednik Lucija Prinčič Terpin, odgovorna urednica Vanda Colja, tehnična urednica Dominika Prijatelj, redakcija Andrej Colja, fotografije Petra Koršič, lektura Mateja Mavrič, tajnica uredništva

mo od drugih morebitnih negativnih aktivnosti. Letos se zaključuje skoraj deset milijonov vredna investicija v evropski kohezijski projekt, ki se je izpeljal pod imenom Zaščita vodnega vira Mrzlek. Projekt, s katerim so Brda pridobila nov vir kakovostne pitne vode, je pokrival kar štiri občine in bil po prvotni oceni vreden dobrih osemintrideset milijonov evrov. V številnih vaseh in zaselkih smo obnovili primarno in sekundarno vodovodno omrežje. Sanirali smo nekaj občinskih in lokalnih cest. V aktivnih pogovorih z Direkcijo RS za ceste smo dosegli, da so kakovostno uredili več republiških cest in na eni od teh zgradili nov most. Z zadovoljstvom si lahko priznamo, da naše srednjeveško mestece Šmartno postaja pravi kulturni biser Brd. Tudi letos smo bili Brici zelo uspešni pri predstavljanju Brd doma in v tujini. Blagovna znamka »Brda« in slogan »Dežela opojnih trenutkov« postajata prepoznavna v širšem evropskem prostoru.

Ne glede na št. 13 bo leto, ki je pred nami, za občino Brda zelo zanimivo. Kljub znatnemu znižanju rednih virov financiranja bo proračun za leto 2013 za skoraj milijon evrov večji. Razlogi so uspešno pripravljeni programi, s katerimi smo na državnih in EU-razpisih pridobili sredstva za financiranje več kot dvajset projektov. V letu 2013 bomo poleg obnove Vile Vipolže, ki jo izvaja Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, preko naših občinskih proračunskih postavk izpeljali obnovo vodovoda in cestne infrastrukture od Šmartnega preko Kozane do nekdanjega mejnega prehoda

Člani Milena Beguš, Monika Prinčič, Alenka Pegan Colja, Vanja Peršolja, Goran Simčič, Iva Sivec, Danila Zuljan Kumar Oglasno trženje: Tina Testen s.p., mobi: 040 475 676 e-pošta: tina.testen@gmail.com

Vipolže, obnovili bomo Briško oz. Gotsko hišo v Šmartnem, kanalizacijo v Biljani ter uredili razne odseke kolesarskih in pešpoti.

Med velikimi projekti je zagotovo energetska sanacija OŠ Dobrovo. Poskrbeli bomo tudi za druge odseke sekundarnega in primarnega vodovodnega omrežja. Namestili bomo bazne postaje za boljši mobilni in telefonski sprejem, prav tako tudi za internet in televizijo.

Kot doslej bomo tudi v naslednjem letu ustvarjali ugodne pogoje, da bi čim več fizičnih in pravnih oseb vlagalo v naš prostor in ustvarjalo možnosti za hitrejši gospodarski razvoj. Tak primer je izgradnja novega zdravstvenega doma na Dobrovem, s katero bomo kakovostno izboljšali zdravstveno oskrbo. Občina je prevzela tudi pobudo in koordinacijo izgradnje novega prodajnoservisnega centra pri Agrariji na Dobrovem.

Spoštovani občanke in občani, spoštovana mladina, kljub kriznim časom je smiselno zreti z optimizmom v leto 2013.

Iskreno Vam voščim vesel božič, čestitam Vam ob državnem prazniku dnevu samostojnosti in enotnosti, v letu 2013 pa želim obilo uspehov, sreče in na prvem mestu zdravja.

Ob novem letu praznuje 17. rojstni dan tudi naš Briški časnik, zato uredniškemu odboru čestitam in mu želim tudi v prihodnje veliko zanimivih vsebin in korektnih poročanj.

Naslov uredništva: BRIŠKI ČASNIK, Trg 25. maja 2, 5212 Dobrovo, tel.: (05) 335 10 30, 335 10 33, 330 03 66 Računalniški prelom, litografija in tisk: GRAFIKA SOČA

Oblikovanje oglasov: Grafy s.p., Nova Gorica

Briški časnik prejme brezplačno vsako gospodinjstvo občine Brda.

Za lekturo oglasnih sporočil so odgovorni naročniki oglasov

issn 1318-8860

Vaš župan Franc Mužič Naklada: 2600 izvodov Po mnenju Urada vlade za informiranje je javno glasilo Briški časnik proizvod informativnega značaja iz 13. točke tari­fne številke 3 tarife prometnega davka, po kateri se plačuje DDV.

Fotografija na naslovnici: Andrej Colja

Zima 2012 / Briški časnik / 1

Občina

Druga izredna seja občinskega sveta

Volitve elektorjev in kandidata za Državni svet Na drugi izredni seji, ki je bila 16. oktobra, so svetniki izvolili dva kandidata za elektorje na volitvah, člana Državnega sveta in kandidata za državnega svetnika.

Volitve v Državni svet potekajo na zborih volilnih teles, ki jih sestavljajo predstavniki lokalnih skupnosti in interesnih organizacij. Število elektorjev v volilnih telesih je odvisno od števila prebivalcev v lokalni skupnosti oziroma števila članov interesne organizacije. Volitve, s katerimi je Državni svet dobil nove člane, so bile 21. in 22. novembra. Predstavniki lokalnih skupnosti in

interesnih organizacij so morali po pozivu državne volilne komisije najpozneje do 21. oktobra določiti kandidate in sezname elektorjev. Državni svet, ki formalno velja za del zakonodajne oblasti, ima petletni mandat. Šteje 40 članov, od tega je lahko največ 22 predstavnikov lokalnih interesov.

Drugi svetniki so zastopniki socialnih, gospodarskih in poklicnih interesov. V Svetu imajo med drugim svoje predstavnike tudi delodajalci, delojemalci, kmetje in obrtniki. Šest članov državnega sveta pa zastopa negospodarske dejavnosti.

V Občini Brda sta za elektorje kandidirala Oskar Kristančič, ki je dobil 13 glasov, in Goran Simčič, ki je dobil 12 glasov, za kandidata za državnega svetnika pa Joško Zamar, ki so ga svetniki podprli z 12 glasovi. V volilni enoti št. 12, kamor poleg občin Ajdovščina, Kanal, Miren-Kostanjevica, Mestna občina Nova Gorica, Šempeter-Vrtojba, Vipava in Renče-Vogrsko spada tudi občina Brda, je bil za državnega svetnika izvoljen Tomaž Horvat iz Ozeljana.

Nataša Vuga

16. redna seja Občinskega sveta občine Brda

Proračun občine za leto 2013 kljub kriznim razmeram stabilen Na 16. redni seji, ki je bila 28. novembra, so svetniki obravnavali osnutek Odloka proračuna občine Brda za leto 2013 in se seznanili s projekti, ki se bodo izvajali v letih 2013 in 2014.

Svetnik Jan Miklavc je na začetku seje predlagal, da se dvojezične table opremi še z enim svetovnim jezikom, sicer bo prihajalo do občutka, da so postala Brda dvojezično območje.

Rado Sirk je v nadaljevanju opozoril na problematiko mamil v Brdih, predvsem prisotnost marihuane med mladino. »Trava« ni trava, ampak je droga, ki zasvoji. O drogah pa se sploh ne govori, saj si ljudje zatiskajo oči. Izpostavil je tudi, da se v Brdih še vedno premalo naredi za mladino in šport. Mladino je treba drugače zaposliti. Župan Franc Mužič je v zvezi z zaposlitvijo mladine odgovoril, da občina že nekaj časa deluje na preventivi tako, da sofinancira programe mladih in športa, pa tudi program Neodvisen, ki ga izvaja Zdravstveni dom Nova Gorica.

Za kulturo mladih se namenja ogromno sredstev, primer dobrega delovanja pa je Pihalni orkester Brda, v katerem sodelujejo večinoma mladi. Obenem se o tej problematiki mladino vzgaja v šoli.

Obravnava osnutka Odloka proračuna občine Brda za leto 2013

Župan je glede osnutka Odloka proračuna občine Brda za leto 2013 uvodoma pojasnil, da so se na občini bali, da bo letos proračun bolj skromen, vendar Zima 2012 / Briški časnik / 2

se je kljub temu izkazalo, da bo sredstev dovolj za izvedbo nekaterih načrtovanih projektov. Za nekaj 100.000 evrov bo sicer manjši zaradi črtane finančne izravnave.

Vlada je v zvezi s tem sprejela niz ukrepov, ki naj bi zmanjšali izdatke. Precej rezov pa so naredili na financiranju vzdrževanja in obnove komunalne infrastrukture, kot so zidovi, ceste, vodovodi ipd. Kar je ostalo prostih sredstev, je občina oplemenitila s sodelovanjem na razpisih in pridobila evropska sredstva ter poskušala čim bolj učinkovito realizirati postavke, ki jih mora zakonsko pokriti, drugo pa so poskušali uskladiti z upoštevanjem mnenj porabnikov proračuna. Tako je v predlogu pokrito vse – sociala, kultura, otroško varstvo, šolstvo itd.

Andrej Markočič je v nadaljevanju poudaril, da je občinski proračun ob ustanovitvi občine znašal dva milijona evrov, danes pa znaša približno šest milijonov evrov. To potrjuje, da so bili izvedeni koraki in politika občine v preteklosti učinkoviti, sredstva pa so se pridobivala iz evropskih in drugih virov.

Proračun, ki zdaj znaša 6.480.000 evrov se je v primerjavi z rebalansom II, ki je znašal 5.880.000 evrov, povečal. Povečanje gre na račun transfernih prihodkov, saj se drugi redni prihodki zmanjšujejo.

Drugi prihodki se pridobivajo s strani financiranja iz evropskih sredstev, raznih skladov ter državnega proračuna. Uspeh transfernih prihodkov v letošnjem letu je pričakovanih 1.580.000 evrov, medtem ko jih je bilo v letu 2012 750.000 evrov.

To pomeni povečanje za 90 odstotkov, zajema pa sredstva, prejeta iz državnega proračuna, evropskih in strukturnih skladov. V prejšnjih letih je bila ta postavka prav tako dokaj velika, saj je bil v teku projekt Mrzlek. Ta projekt se je zdaj

zaključil in nadomestilo ga je 16 novih načrtovanih projektov. Uspeh proračuna je tudi v tem, da se bodo v letih 2013 in 2014 izvajali tudi projekti, ki jih je občina šele prijavila na razpise. Šele sedaj se sprejemata perspektiva in proračun Evropske unije, predvidoma pa bo leto 2015 »mrtvo leto«, saj ni predvidenih novih razpisov ne na ravni EU niti na ravni države. Takrat se bo izvajalo le tiste projekte, ki jih bo občina lahko pokrivala iz proračuna. Zato mora zdaj izvesti vse tisto, za kar so sredstva pridobljena (šolstvo, zdravstvo, kultura itd.).

Kljub temu da so se davčni prihodki zmanjšali za 100.000 evrov – pri tem gre predvsem za davek na dediščine in darila ter davek za uporabo stavbnega zemljišča zaradi zamud občanov pri plačilu –, je proračun povečan. Dejstvo, da davek še ni plačan v celoti, je občina upoštevala pri oblikovanju proračuna.

Nedavčni prihodki se bodo v prihodnjem letu zmanjšali za približno 50.000, iz 612.000 na 562.000 evrov. Vzrok za to je v koncesnini. Padec te postavke so ublažili s povečanjem komunalnih prispevkov za 94.000 evrov, kar pomeni približno 97 odstotkov. Tudi kapitalski prihodki se bodo tudi v primerjavi z lanskim letom znižali za 145.000 evrov zaradi mrtvila na področju prodaje kmetijskih in stavbnih zemljišč. Transferni prihodki so v primerjavi z rebalansom nižji za 23.000 evrov, saj je vlada institut primerne porabe nastavila tako, da skoraj vsaka občina dosega višino primerne porabe in ne dobi dodatnih sredstev. Na ta račun so pridobile tiste občine, ki že do zdaj niso imele primerne porabe, prikrajšane pa so tiste občine, ki sploh ne dosegajo ravni »primerne porabe«.

(Nadaljevanje na 3. str.)

Občina

16. redna seja Občinskega sveta občine Brda (Nadaljevanje z 2. str.)

Projekti, uspešni na razpisih – realizacija v letih 2013 in 2014

Andrej Markočič je na seji predstavil tudi projekte, ki so bili uspešni na razpisih in se jih bo v prihodnjem letu začelo realizirati: - Obnova vodovodnega omrežja Šmartno–Kozana–Vipolže, ki se bo začel v letu 2013. Vrednost projekta znaša 880.000 evrov.

- Energetska sanacija javnih stavb.

Na razpis je Občina prijavila energetsko sanacijo OŠ Dobrovo, vendar še čaka na odločitev, če bo projekt izbran na državnem razpisu. Gre za sanacijo šole, zamik sicer novih oken zaradi toplotnih mostov, postavitev kolektorjev sončne energije za pridobivanje tople vode, posege v kuhinji, prenova pa zajema tudi vrtec. Vrednost projekta je 730.000 evrov.

- Kanalizacija Biljana je 753.000 evrov vreden projekt, katerega realizacija se bo začela v naslednjem letu, končala pa v letu 2014.

- Zamenjava kotla na lesno biomaso na OŠ Kojsko. Zamenjana je že bila kotlovnica na fosilna goriva. Kotlovnica že deluje, potrebnih je le še nekaj dodelav.

Pobuda za izpeljavo tega projekta je bila podana s strani občinskega sveta, projekt pa je bil izpeljan v sodelovanju z družbo Petrol. Vrednost projekta znaša 80.000 evrov.

- Uelje II. Projekt, v okviru katerega se bo nabavilo nekaj opreme za oljkarje,

stroje za razkoščičenje in podobno, je vreden 164.000 evrov.

- Croctal. Asfaltacija ceste Barbana– Rutarje.

- Gotska hiša Šmartno. V letu 2012 je bil projekt preložen v leto 2013, saj sredi poletja ni bil primeren čas, da bi se hišo obnavljalo. Vrednost projekta je 123.000 evrov.

- Zaključuje se projekt Interbike – označitev preostalih kolesarskih poti.

- Zbor zbirk. V okviru te investicije se bo prekrilo teraso na gradu Dobrovo, prijavili pa so se tudi na razpis za ureditev parka ob gradu in Borovega gozdička.

- Vox, gre za predstavitev poteka I. svetovne vojne na Sabotinu in povezava trase po Sabotinu s Potjo miru. V okviru tega se bo oblikovalo tudi brošure, zemljevide in knjige, vezane na zgodovino Sabotina med I. svetovno vojno. Vrednost projekta znaša 10.000 evrov.

- Bimobis. Povezava kolesarskih poti Neblo–Kanal–Tolmin, vrednost v znesku 15.000 evrov.

- Projekt Medeni krog ter Rebula skozi čas.

- Turizem s skuterji. V Brdih že imamo kolesa na električni pogon. K projektu bodo pristopili tudi hotelirji in lastniki kmečkih turizmov, ki bodo pomagali pri obujanju ekološkega turizma ter nabavili električne skuterje oz. kolesa.

- Nazaj k naravi – projekt v zvezi z naravnim pridelovanjem hrane.

- Turistični vodnik po Goriški. Projekt izvira iz Brd, razširil pa se je na celotno Goriško.

- Zaključil se bo projekt Bogastvo starih briških sort, vrednost projekta znaša 5000 evrov. Vzpostavitev drevesnice, ki bo baza za vzrejanje sadik in ohranjanje starih sadnih sort.

Na razpis je občina prijavila tudi projekt kompletne sanacije in obnove javne razsvetljave v občini v vrednosti 350.000 evrov. Občina računa, da bo dobila približno 170.000 evrov nepovratnih sredstev od družbe Petrol, za razliko pa bo podeljena koncesija. S tem se proračuna občine ne bo obremenjevalo. Na razpis Petrola je občina prijavila tudi projekt sanacije občinske stavbe, kjer se načrtuje zamenjavo oken, vrat ter obnovo fasade.

Sanacija je ocenjena na 200.000 evrov, s Petrolom načrtuje občina 40-odstotno udeležbo pri investiciji. Ostali delež naj bi se financiral skozi projekt MARIE. Občina načrtuje v naslednjih letih sodelovati pri sanaciji cest. Velik poudarek je na Dobrovem, kjer se bo urejalo dve krožišči, načrtuje se tudi krožišče na Humu ter prenova dveh križišč v Gonjačah.

V okvir urejanja prometnega režima v Gonjačah sodi tudi ureditev pločnika od Gonjač do Kojskega ter sanacija ovinkov proti Vrhovlju.

Nataša Vuga

Obnova gradu Vipolže

Izbira izvajalca se ponovno vleče Čeprav je Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport RS objavilo razpis za obnovo gradu Vipolže že 11. julija letos, izvajalec 13 milijonov vredne obnove še vedno ni znan. Ministrstvo je sicer enega od štirih prijavljenih ponudnikov, ki bi izvedel statično sanacijo in rekonstrukcijo gradu Vipolže, izbralo že 17. oktobra. Odločitev pa še vedno ni pravnomočna.

Na zahteve ponudnikov se trenutno na ministrstvu vršijo vpogledi v ponudbe konkurenčnih ponudnikov in drugo dokumentacijo. Kdaj naj bi se statična sanacija in obnova začeli, še ne morejo napovedati. Računajo pa, da bi lahko gradbinci v Vipolžah začeli delati kmalu. Ker je bil vložen revizijski postopek, ki ga je vložil eden izmed neizbranih ponudnikov, v tej fazi postopka ni mogoče napovedati, kdaj bo izbran najugodnejši ponudnik, in s tem, kdaj se bodo dela dejansko lahko začela. Medtem ko čakajo na izvajalca, ki bo obnavljal grad, pa so restavratorji že začeli opravljati svoje delo. Vse dele, ki jih bo treba restavrirati, so že odnesli v svoje delavnice.

Kot smo že poročali v prejšnji številki časnika, je obnova gradu Vipolže v Goriških brdih trenutno ena največjih

naložb na Goriškem. Zanjo je Občina Brda letos prejela odločbo vladne službe za financiranje zajetne naložbe v ta kulturni objekt. Obnovo bi morali začeti že letos spomladi in jo skleniti do konca prihodnjega leta. Sicer je v Vipolžah gradbišče že odprto, saj je državni restavratorski center začel z restavratorskimi deli in zaščito določenih delov, ki se med gradnjo ne smejo uničiti. Vse dele, ki jih bo treba restavrirati, so že odnesli v svoje delavnice. Grajska stavba je prazna in že dolgo propada. Doslej so obnavljali le streho, ob prenovi pa bo treba narediti tudi betonske plošče med nadstropji. Novo podobo bo dobila tudi okolica. Porušili bodo vse okoliške objekte v sklopu grajskega parka. Okolica bo urejena tudi tako, da težja vozila do gradu ne bodo imela več dostopa, nekoliko odmaknjeno bo tudi parkirišče za osebna vozila, ki ga bodo pozneje ozelenili. V grajskem parku bodo uredili poti in postavili klopi za obiskovalce.

Občina Brda je skupaj z ministrstvom, pristojnim za kulturo, ki je kot upravljavec spomenika državnega pomena investitor obnove, iskala tudi pravo vsebino za ta objekt.

Odločili so se, da v gradu uredijo multikulturni kongresni center. V kleti bodo uredili vinsko klet z evropsko vinoteko, degustacijsko sobo in razdelilno kuhinjo, v pritličju vhodno avlo z recepcijo, kavarno in veliko dvorano, v nadstropju pa bodo luksuzni apartmaji.

Goran Simčič Zima 2012 / Briški časnik / 3

Občina

Direktorjev pogled v prihodnost

Foto Andrej Colja

Upravičeno optimistični v leto 2013

Andrej Markočič, direktor občinske uprave

Kot direktor občinske uprave upravičeno optimistično zrem v leto 2013 in v nadaljnji razvoj občine Brda. Zakaj?

Zato, ker smo se v občinski upravi z županom na čelu ustrezno odzvali na finančno in gospodarsko krizo, ki se odraža tudi v občinskem proračunu. Predvsem pa zato, ker vemo, kaj je treba v danih razmerah narediti. Z vedenjem, da se bodo s poglabljanjem finančne in gospodarske krize zmanjševali redni proračunski prihodki in da bo posledično nemogoče brez dodatnih prilivov ohraniti investicijski cikel iz obdobja 2007–2009 (obnova cest, vodovodnega omrežja, zidov, izgradnja vaških domov, igrišč …), smo se posvetili prav temu – pripravi projektov za uspešno črpanje razpoložljivih državnih sredstev, sredstev iz evropskega proračuna ter sredstev iz strukturnih skladov.

In prav s pomočjo uspešnega črpanja teh sredstev se v Občini Brda tudi v obdobju finančne in gospodarske krize investicijski cikel ni zmanjševal. Vedeti je treba, da brez teh pridobljenih sredstev ne bi pili vode iz zajetja Mrzlek in ne bi imeli pitne vode tudi v letošnji ekstremni suši, ne bi imeli asfaltirane ceste na Sabotin, obnovljene ceste Dobrovo– Vipolže, čistilne naprave in kanalizacijskega omrežja v Medani, novega vaškega doma v Višnjeviku, asfaltirane ceste Valerišče–Dolnje Cerovo, obnovljenega briškega bisera – vasi Šmartno, in še bi lahko naštevali.

Kljub temu, da se nam v letu 2013 v primerjavi z letom 2012 zmanjšujejo tekoči prihodki v višini 400.000 evrov iz naslova dohodnine, davka na dediščino, nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in koncesijskih dajatev od posebnih iger na srečo, da je prodaja stavbnih in kmetijskih zemljišč dobesedno neaktivna in da se posledično temu zmanjšujejo kapitalski prihodki za polovico oziroma za 130.000 evrov, da s strani države ne bomo prejeli sredstev iz naslova primerne porabe v višini 23.000 evrov, je proračun za leto 2013 težji za dobrih 600.000 evrov oziroma za 10 odstotkov in znaša 6.480.000 evrov.

Kako smo to dosegli? Z uspešnimi prijavami na razpise.

Tako se bo v letih 2013 in 2014 v občini Brda izvajalo kar 23 projektov, za katere bomo samo v letu 2013 prejeli kar 1.580.000 evrov. S pomočjo teh sredstev bomo začeli z obnovo vodovoda Šmartno–Kozana–Vipolže in dogradili kanalizacijsko omrežje v Kozani. V vasi Biljana bomo zgradili kanalizacijsko omrežje in vas priključili na čistilno napravo Dobrovo. V okviru projekta Interbike se bo še ustrezno označilo kolesarsko cesto Valerišče–Dolnje Cerovo. V okviru projekta Croctal bomo z asfaltno cesto povezali vas Barbana in Rutarje.

Zima 2012 / Briški časnik / 4

Če so ti projekti usmerjeni v javno infrastrukturo, so naslednji usmerjeni v ohranjanje kulturne dediščine. Tako bomo v letu 2013 s pomočjo pridobljenih državnih sredstev sanirali Gotsko hišo v Šmartnem, v okviru projekta Zbor zbirk pa bomo v letu 2014 prekrili teraso nad Vinoteko Brda na gradu Dobrovo, postavili premično razstavo in popisali kulturno dediščino v Brdih. V okviru projekta Walks bomo v eni izmed kavern na Sabotinu postavili muzej v naravi ter povezali pohodne poti s potmi miru ter izdelali brošure in zemljevide, vse vezano na temo 1. svetovne vojne.

Kmetijski dejavnosti v naši občini pa bo Občina Brda pomagala s projektom UELIJE II, v okviru katerega bomo v letu 2013 med drugimi aktivnostmi nabavili stroj za stekleničenje olj, stroj za razkoščičenje oljk in kalibrator, pripravili strategijo trženja in izdelali skupno čezmejno embalažo. V okviru projekta Kupujmo Goriško se bo izdelala celostna grafična podoba na območju petih občin, skupna promocijska stran za ponudnike, organiziralo skupne nastope na sejmih, nabavilo dve stojnici s pripadajočo opremo, izdelalo vodnik po ponudbi in promocijske vrečke, predpasnike, majice, prte in torbe, vse z namenom boljše in bolj urejene prodaje sadja, ki se pridela na območju Goriške. Rebulo bomo promovirali kot partner v projektu Rebula skozi čas in prav tako kot partner v projektu Bogastvo starih briških sort poskrbeli za vzpostavitev cepilne baze in širitve zasaditve starih briških sadnih sort. V okviru projekta Vinska deteljica pa se bodo pripravili prospekti treh vinorodnih območij, in sicer Brd, Vipavske doline in Krasa.

Turistično ponudbo v naši občini bomo razširili s ponudbo električnih skuterjev, ki jih bomo nabavili v okviru projekta Turizem z e-skuterji. Turisti bodo o nas in naši občini lahko pridobili vse informacije tudi na pametnih telefonih, za kar bomo poskrbeli z realizacijo projekta Turistični vodnik po Goriški. Športno naravnanim turistom pa bo v okviru projekta Bimobis na voljo novo označena krožna kolesarska tura (Tolmin–Čedad–Neblo–Kanal–Tolmin) ter dodatno promovirana pohodna pot Alpe-Adria Trails.

V občinski upravi smo prisluhnili tudi svetniškim predlogom in pobudam po večji energetski učinkovitosti in s tem zmanjšanju stroškov za porabljeno energijo. Tako se v letu 2013 zaključuje projekt, v okviru katerega smo v OŠ Kojsko zamenjali obstoječi kotel na nafto s kotlom na lesno biomaso.

Prijavili smo se na razpis za energetsko učinkovitost sanacije OŠ Dobrovo. Višina te sanacije je ocenjena na kar 730.000 evrov, in če bomo na tem razpisu uspešni, bo OŠ Dobrovo v letu 2013 dobila ne samo novo preobleko, ampak bo tudi občutno varčnejša z vidika porabe energije, za kar bo Občina Brda prispevala samo znesek DDV-ja in stroške projektne dokumentacije. Na razpis družbe Petrol, d. d., Ljubljana smo prijavili sanacijo javne razsvetljave na območju celotne občine in energetsko sanacijo občinske stavbe. Če bomo na teh dveh razpisih, za katera prav tako še čakamo rezultate, uspešni, bomo s strani družbe Petrol, d. d., Ljubljana pridobili kar 260.000 evrov nepovratnih sredstev.

Vsi ti projekti so nedvoumen in jasen pokazatelj, da v danih razmerah občinska uprava z županom ve, kaj je treba narediti, in da lahko brez bojazni gledamo v prihodnost Občine Brda.

Uspešne zgodbe so vedno plod timskega dela. Zato se za razvojno pripravljen proračun za leto 2013 na prvem mestu zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem za ves vloženi trud v pripravo le-tega. Prav tako se zahvaljujem Regijski razvojni agenciji Severne Primorske, Goriški lokalni energetski agenciji, družbi Zelen in partnerji, d. o. o. ter družbi td+M biro, d. o. o. za pomoč pri pripravi izpostavljenih projektov.

(Nadaljevanje na 5. str.)

Občina

Izdelki pod imenom Ponosno iz Brd

Egiptovska veleposlanica prvič pri nas

Z leve proti desni: Tatjana Bašin, Neja Skrinjar, Dušan Arzenšek, Ariana B. Suhadolnik, veleposlanica Heba Sidhom, župan Franc Mužič, veleposlaničin soprog Foto: Mateja Mavrič

5. decembra smo v Brdih pozdravili najvišjo predstavnico Egipta v Sloveniji nj. eks. Hebo Sidhom.

V družbi Dušana Arzenška, urednika slovenske izdaje Le Monde diplomatique, je veleposlanica prispela na spoznavni in delovni obisk, ki bi lahko vzpostavil pogoje za sodelovanje in izmenjavo na gospodarskem, kulturnem in drugih področjih.

V jasnem in mrzlem dopoldnevu smo se povzpeli na razgledni stolp in se zazrli v smeri Egipta. Loči in združuje nas morje, vendar smo oboji, Brici in Egipčani, po besedah veleposlanice odprti, topli in sončni ljudje. Po ogledu Šmartnega je sledil slavnostni sprejem in delovni sestanek pri županu Francu Mužiču. Ta je v svojem nagovoru predstavil pot, ki so jo današnja Brda prehodila skozi zgodovino, orisal je glavne gospodarske panoge, predstavil tekoče in prihodnje projekte ter smernice, ki jim sledimo v turizmu. Več besed je namenil nastajajočemu kongresnemu in univerzitetnemu središču – Vili Vipolže, v katerem bo deloval operativni del Evro-sredozemske univerze Emuni. Ena od njenih ustanovnih članic je tudi Egipt. Župan je veleposlanico seznanil s projektom kulturnih ambasad, ki ga je pozdravila kot izjemno inovativnega in izrazila zanimanje za sodelovanje.

V imenu svoje države se je zahvalila za dobrodošlico in izrazila občudovanje nad skrbno obdelano briško kulturno krajino. Poudarila je, da so naravne danosti dar, a brez dela in vztrajnosti Brda danes ne bi bila to, kar so. V času službovanja je imela priložnost obiskati številne kraje po svetu, a je po

Direktorjev pogled v prihodnost (Nadaljevanje s 4. str.)

Svetnicam in svetnikom Občinskega sveta Občine Brda pa hvala za podane pobude in predloge, ki so bili večkrat tudi izhodišče občinski upravi za pripravo projektov in pravilno usmerjanje razpoložljivih investicijskih proračunskih sredstev ter ne nazadnje za potrditev proračuna, ki ni samo potrditev proračuna, ampak tudi potrditev dosedanjega in prihodnjega dela župana in občinske uprave.

Vam, bralke in bralci, pa želim v imenu celotne občinske uprave Občine Brda predvsem mirne božične praznike ter prav tako mirno, zdravo in tudi poslovno uspešno leto 2013.

Andrej Markočič, direktor občinske uprave

sprehodu skozi Šmartno prevzeta zatrdila, da se ta briški kulturnozgodovinski biser ne more kosati z ničemer.

Sonce, ki jo je pričakalo v Brdih, je pripomoglo k temu, da se je pri nas počutila kot doma. V pogovorih se je dotaknila tudi turizma, ki v Egiptu predstavlja drugo najpomembnejšo gospodarsko panogo, in izrazila pripravljenost pomagati pri promociji briških vin na njihovem turističnem trgu. Že spomladi bi lahko organizirali gostovanje folklorne skupine in tako začeli s kulturnim sodelovanjem. Predlagala je tudi obisk ambasadorjev in promocijo naših največjih praznikov, ob takem delovnem obisku pa bi lahko organizirali tudi seminar poslovnih priložnosti.

Po izmenjavi daril se je uradni del nadaljeval na delovnem kosilu v hotelu Venko, na katerem je Dušan Arzenšek predstavil možnost sodelovanja briških vinarjev na promociji in delovnem obisku na Norveškem že spomladi prihodnje leto.

Sledil je voden ogled Vinske kleti Goriška brda in zaključek druženja v Vinoteki Brda.

Briška vina, rebula, kulinarika, sadje, med, olje – ponašamo se s prvovrstnimi, visoko kakovostnimi izdelki, ki bi jih po veleposlaničinem mnenju morali tržiti ne le pod blagovno znamko Brda, temveč z dodatkom »Proudly Brda«, torej »Ponosno iz Brd«! Svetu moramo predstaviti, kdo smo, od kod prihajamo in kaj lahko ponudimo. Upravičeno ponosni!

Tatjana Šundovski Bašin

Sprejem proračuna

Temeljni odhodki v infrastrukturo Proračun Občine Brda bo v naslednjem letu imel 6.474.689 evrov prihodkov, ti so večinoma sestavljeni iz davčnih prihodkov (3,87 mio evrov), nedavčnih prihodkov (0,8 mio evrov) in transfernih prihodkov (1,579 mio evrov). Občina bo iz državnega proračuna za naslednje prijavljene projekte prejela 0,57 mio evrov, in sicer za Gotsko hišo, zamenjavo kotla na lesno biomaso v OŠ Dobrovo (podružnica Kojsko), projekt UELIJE III, Croctal, Interbike, projekt kupujmo Goriško, projekt Energetsko učinkovita sanacija OŠ Dobrovo. Za kanalizacijo v Biljani bo občina prejela predvidoma 253 tisoč evrov, za obnovo vodovoda Šmartno–Vipolže pa 337 tisoč evrov.

Predvidene večje investicije v občini v naslednjem proračunskem obdobju so: - Projekt UELIJE II (111 tisoč, refundacija EU 105 tisoč evrov) - Projekt kanalizacija Biljana (340 tisoč evrov, nepovratnih sredstev 283 tisoč evrov) - Za načrte izvedbe kanalizacijskega omrežja v vaseh Drnovk, Snežeče, Vedrijan (20 tisoč evrov) - Obnova vodovodnega omrežja na trasi Šmartno–Vipolže (predvidenih 430 tisoč evrov; nepovratnih sredstev za 337 tisoč evrov) - Obnova Gotske hiše v Šmartnem bo stala 113 tisoč evrov (finančna pomoč EU pa bo znašala 68 tisoč evrov) - Za subvencijo za stanovanjske kredite je predvidenih 20 tisoč evrov - Energetska sanacija OŠ Dobrovo (373 tisoč evrov, nepovratnih sredstev za 284 tisoč evrov) Goran S. Zima 2012 / Briški časnik / 5

Občina

Zavod za turizem, kulturo, mladino in šport ter Turističnoinformacijski center Brda predstavljata svoje dejavnosti

Uspešne dejavnosti zavoda in centra Že bežen pogled na veliko popisano tablo, ki visi levo od vhodnih vrat, pove, da se v tesni pisarni Zavoda snujejo široko zastavljeni projekti. Oko jih na hitro preleti: spletna stran brda.si, strategija razvoja vasi Šmartno, prijava projektov na novo finančno perspektivo Evropske unije, odprtje trgovine v TIC-u, izobraževanja delavcev v turizmu, mreža kolesarskih poti, sodelovanje s turističnimi agencijami … V zadnjem trimesečju se lahko pohvalijo z uspelim projektom ekomobilnosti, vključitvijo v projekt Egozero, postavitvijo turističnoinformacijskih tabel v Šmartnem, organizacijo kulturnih dogodkov in izobraževanj, sodelovanjem na Ljubljanski vinski poti in Sejmu na prostem v Krminu, hkrati pa se že ozirajo v prihodnje leto, ko bodo poleg drugih projektov drugič obudili tradicionalno briško poroko, za katero že objavljamo prijavnico.

Dejavni so bili tudi v TIC-u. Udeležili so se borze Natour v Kobaridu in Dnevov slovenskega turizma v Radencih. Natour je mednarodna turistična borza za aktivno preživljanje prostega časa v naravi in hkrati največji slovenski poslovno-turistični dogodek za aktivni oddih. Turističnim podjetjem omogoča, da na enem mestu predstavijo svojo turistično ponudbo potencialnim poslovnim partnerjem iz tujine, nudi jim izobraževanje in jih seznanja s primeri dobrih praks doma in v tujini. Letošnje borze Natour, ki je potekala v prvi polovici oktobra v Kobaridu, se je poleg TIC-a udeležila tudi Vinoteka Brda, študijska kolesarska tura v okviru borze pa se je zaključila v Brdih. Z električnimi kolesi seveda.

Dnevi slovenskega turizma v Radencih Dnevi slovenskega turizma so se letos dogajali v Radencih.

V dvodnevnem programu sredi oktobra so se zvrstili turistični forum, prireditev Moja dežela – lepa in gostoljubna, gostinskoturistični zbor in drugi. Dogodek je bil hkrati priložnost za razmislek o rezultatih preteklega turističnega leta, o idejah za prihodnost in predvsem priložnost za kovanje načrtov, kako nadaljevati razvoj in trženje slovenskega turizma v zaostrenih gospodarskih razmerah. Da je razvoj trajnostnega turizma, temelječega na odgovornem odnosu do narave, ohranjanju kulturne dediščine in okolja, edino vodilo in prava naložba za prihodnost, je prepričana direktorica Zavoda Ariana B. Suhadolnik. Zato postopno oblikujejo take turistične storitve, ki bodo gostom ponujale zanimivo in hkrati odgovorno turistično doživetje. Nekaj jih predstavljamo v tokratni številki Briškega časnika.

bodo gostom poleg električnih koles spomladi na voljo tudi električni skuterji. V Zavodu se nadejajo, da bo novost pritegnila v Brda nove skupine ekološko in trajnostno ozaveščenih turistov, hkrati pa omogočila nadaljnji razvoj in rast obeh osnovnih dejavnosti, kmetijstva in turizma. V ponudbo aktivnosti, ki bodo goste v Brdih zadržale dlje časa, sodi tudi popotovanje med znamenitostmi, ponudniki in aktivnostmi na ekološko neoporečnih vozilih, ki ne povzročajo hrupa in škodljivih emisij in v pristnem stiku z domačini omogočajo drugačno vrednotenje lokalnih posebnosti.

... in kmalu tudi električni avtomobili

Spomladi električni skuterji …

V sodelovanju z Občino Brda in partnerji (Prinčič Edi – Češnjev gaj, Turizem Belica, Kmetija z nastanitvijo Šibav, Almavista, Kmetija z nastanitvijo Breg in Domačija Katje Kabaj Morel) je Zavod pridobil sredstva na razpisu LEADER in tako

Ekološko neoporečna električna kolesa, električni skuterji in kmalu tudi električni avtomobili bodo povečali energetsko in stroškovno učinkovitost prevozov turistov med briškimi ponudniki ter zmanjšali onesnaževanje okolja, so prepričani na Zavodu. Vključili so se v projekt Egozero, ki ga razvija neodvisni Inštitut za civilizacijo in kulturo iz Ljubljane. Brda so tako skupaj s Posočjem postala prva turistična destinacija v Evropi s posebno ponudbo za turiste, ki prisegajo na odgovorni turizem brez emisij. Gre za spletno ponudbo potovanj ob Smaragdni poti brez ogljičnega odtisa. Avtomobile je mogoče najeti, prek portala pa poiskati prenočišča, hrano, turistične zanimivosti in celo rekreacijo. Projekt Egozero, ki bi ga nosilci projekta radi razširili na vso Slovenijo, temelji na povezovanju trajnostno Zima 2012 / Briški časnik / 6

Občina naravnane turistične ponudbe in okolju prijaznem potovanju z električnim avtomobilom. Nov portal s ponudbo, ki pomeni svetovno novost na področju turizma, je svoj prvi rojstni dan doživel 6. novembra na letošnji londonski Svetovni turistični borzi (World Travel Market). Predstavitev je pritegnila pozornost večjih turističnih medijev, že sama idejna zasnova pa je dobila podporo organizatorjev borze. Nosilci projekta, med njimi Občina Brda, so pred očmi svetovne javnosti nazdravili z briško penino Quercus Rosé.

Zgodovinsko-turistične informacijske table v Šmartnem S projektom Zgodovinsko-turistične informacijske table je Šmartno ob letošnjem martinovem dobilo izraz turistično urejenega naselja. Gre za prvi primer postavitve informacijskih tabel v Brdih in pilotni projekt, ki bo postopno vključeval tudi druge strnjene briške vasi.

Osem dvojezičnih informacijskih tabel pred naseljem in znotraj njega usmerja in seznanja obiskovalca: glavna informacijska tabla na parkirišču pred vhodom v vas, dve vstopni tabli na zgornjem in spodnjem vhodu ter pet tabel z opisi naselja ob tematski poti.

Obiskovalci lahko sami spoznavajo zgodovino kraja, njegove značilnosti in zanimivosti ter turistično ponudbo. Šmartno je tako postalo prvi slovenski kulturni spomenik, ki je opremljen s tablami, izdelanimi po zahtevah Evropske unije. Pri projektu so sodelovali partnerji, ki so bili hkrati tudi pobudniki in nosilci ideje: 123 DESIGN, Eva Mavrič in Izidor Simčič, KD Kolo in Patricija Pirih ter Salonit Anhovo, dragocene podatke, fotografije in tekste pa so prispevali zgodovinarji, etnologi in fotografi.

Poleg informacijskih tabel so na voljo tudi brezplačne brošure v štirih jezikovnih različicah. Obiskovalci jih najdejo na vseh informacijskih točkah v Šmartnem (Hiša kulture, Hiša Marica, Galerija Širok in Gostišče Turn) ter v Turističnoinformacijskem centru na Dobrovem.

Zainteresirani se lahko telefonsko prijavijo na številko 051 632 903 ali po e-pošti mateja.drnovscek@obcina-brda.si.

V hotelu Venko je drugi izobraževalni cikel usposabljal udeležence za učinkovito komunikacijo s strankami v turizmu.

Zajemal je vse pomembne vidike kakovostne storitve: od urejenosti, zanesljivosti, ustrežljivosti, odzivnosti in strokovnosti do poznavanja osnov poslovnega bontona. Na treningu z veliko vajami je enajst udeležencev pridobivalo temeljna znanja o medsebojnem sporazumevanju, o skrbi za goste, razliki med tehnično in funkcionalno kakovostjo turistične storitve, skratka o veščinah učinkovitega dela z gosti. Po zaključnem treningu se udeleženci pravočasno in uglajeno odzivajo na povpraševanje potencialnih strank, komunicirajo profesionalno in spoštujejo temeljna priporočila sodobnega poslovnega bontona, si je za cilj svojega izobraževalnega programa zastavilo podjetje Mars Venus iz Ljubljane. »Zelo koristna in poučna delavnica. Z znanjem, ki sem ga pridobila, bom lahko bolje razumela gosta, vedela bom, kako pravilno pospraviti mizo (ne le pripraviti), kdaj gostu podati roko, kako se z njim pogovarjati po telefonu, kako mu napisati elektronsko sporočilo. Znala bom preprečiti nekatere napake,« je bila zadovoljna ena od udeleženk izobraževalnega treninga Mirela Peresin s Turistične kmetije Breg.

Ljubljanska vinska pot

Izobraževanja ZTKMŠ Brda je v drugi polovici novembra organiziral dva izobraževalna cikla z vsebinami, brez katerih si v sodobnem tržnem gospodarstvu ni mogoče zamisliti uspešnega poslovanja.

Prvi je potekal na gradu Dobrovo v obliki intenzivnega dela na konkretnih primerih iz lokalne prakse. Strokovnjak z večletnimi izkušnjami v mednarodnih poslovnih okoljih je predaval o trženju, razumevanju trga, izgradnji blagovne znamke, oblikovanju komunikacijskih sporočil, inovacijah in inovativnosti. Prisluhnilo mu je enaindvajset slušateljev (vinarjev, oljkarjev, sadjarjev in čebelarjev), razdeljenih v dve skupini. Za udeležence, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, gozdarstvom in živilskopredelovalno dejavnostjo ter izpolnjujejo zahtevane pogoje, so bila usposabljanja, katerih izvajalec je bil Zavod Preslica, brezplačna. Izobraževanja za tretjo skupino bodo potekala v januarju 2013, na razpolago je še nekaj prostih mest.

V začetku novembra so letošnji Martinov dogodek v Ljubljani ponovno popestrili Brici, ki so tudi tokrat uspešno predstavili svoja vina in svojo deželico. Na Bregu ob Ljubljanici so postavili stojnice, na katerih so obiskovalce kulinarično in enološko razvajali Vinoteka Brda, Vinska klet Goriška brda, številni vinarji in proizvajalci drugih briških dobrot. TIC je na svoji stojnici razstavil reklamno gradivo, Briški harmonikarji so ubirali svoje viže, več kot pet tisoč ljubiteljev vin, kolikor se jih je sprehodilo po vinski poti, je bilo zadovoljnih in glas o deželi opojnih trenutkov se je lepo širil po Ljubljani. Tudi letos je Bricem uspelo predstaviti Brda kot enološko, kulinarično in turistično zanimivo destinacijo.

Iva Sivec Zima 2012 / Briški časnik / 7

Občina

Romana Velišček, občinska svetnica (Slovenska demokratska stranka)

Rada imam Slovenijo Romana Velišček, diplomirana ekonomistka, živi z možem in štirimi šoloobveznimi otroki v lično urejeni hiši v Kozani. Je ena tistih občinskih svetnic v Sloveniji, ki ob premajhni zastopanosti žensk v politiki nevsiljivo, z izrazito ženskim principom razmišljanja in prepričevanja usmerja dogajanja in odločitve na sejah občinskega sveta.

ki jo daje narava. Torej nezdrave prehrane ni, če pri predelavi nanjo nismo vplivali s strupenimi zaščitnimi sredstvi in gnojili.

Prav vso nezdravo hrano je naredil človek s svojim neznanjem ali s prevelikim pohlepom po denarju, zato vztraja v intenzivni pridelavi, spodbujanju hitre rasti, selekcioniranju in podobno.

Izredno zanimivo je bilo tudi srečanje z zgodovinarko, voditeljico in publicistko dr. Rosvito Pesek, ki je nevsiljivo predstavila vsebini svojih dveh knjig. Osamosvojitev Slovenije

Romana Velišček, četrta z leve, na predavanju Marije Merljak, dipl. inženirke živilske tehnologije

Z odločnim značajem, ki ji je bil položen že v zibelko, in številnimi aktivnostmi želi Brice prepričati, naj ne bi delili ljudi na leve in desne. Zanjo so pomembni samo dobri predlogi in dejanja.

Slovenija se je osamosvajala pred dvajsetimi leti, torej v času njenih najstniških let, ki pa niso bila ovira, da ne bi z zanimanjem spremljala burnih političnih dogajanj, ki so korenito vplivala na spremembe v nekdanji Jugoslaviji. Jugoslavija ji ni nič pomenila, zatrjuje, saj je bila zanjo preveč oddaljena. Kljub rosnim letom je bila navdušena nad odločitvami nekaterih politikov, ki so se borili za uresničitev ideje o samostojni Sloveniji. Prav ti so jo navdihnili, da se je kasneje pridružila somišljenikom in po svoje sodelovala pri oblikovanju nove države. Danes Veliščkova, še vedno relativno mlada, zatrjuje, da ima zelo rada Slovenijo. Kljub številni družini, zahtevni službi in veliki hiši želi aktivno sodelovati pri razvoju Goriških brd.

Dobri dve leti je predsednica petčlanskega ženskega odbora SDS v občini Brda, katerega programska izhodišča narekujejo spoštovanje Evropske konvencije o človekovih pravicah in Deklaracije o enotnosti žensk in moških, da se uveljavijo načela enotnosti kot pogoj demokracije. Proces je sicer dolgotrajen, zato se v ženskem odboru usmerjajo predvsem v skrb za spoštovanje človekovih pravic s posebnim poudarkom na socialnih vprašanjih.

Zelo ponosna je na aktivnosti, ki so jih v kratkem času delovanja tudi uresničili. Upravičeno se pohvali, da so organizirali zbiranje sredstev za nakup defibrilatorjev, ki so jih večinoma darovali donatorji, kar dokazuje, da se Brici zavedajo pomembnosti dragocenih pripomočkov, ki lahko rešujejo življenja. Z zbranimi 10.674 evri so nabavili 5 defibrilatorjev ter jih namestili na Dobrovem, v Šmartnem, Kojskem, Kožbani in Vipolžah. Poleg tega so v sodelovanju z Društvom za srce in Rdečim križem organizirali tudi več tečajev temeljnih postopkov oživljanja s poudarkom na uporabi defibrilatorjev, to pa načrtujejo v prihodnosti še ponoviti.

Organizirali so številna predavanja, na katera vedno s plakati in letaki vabijo vse Brice. Gostili so Marijo Merljak, dipl. inženirko živilske tehnologije in veliko poznavalko zdrave prehrane. Poudarjala je, da je zdrava prehrana po nastanku tista, Zima 2012 / Briški časnik / 8

je dogajanje od pomladi 1990, ko se je po prvih demokratičnih volitvah konstituirala nova skupščinska in izvršna oblast, pa do konca leta 1991. Kljub temu Peskova seže vse do sredine osemdesetih let, ko so nastajale prve zamisli o samostojni Sloveniji, dotakne pa se tudi položaja Slovenije v mednarodnem kontekstu in demokratizacije političnega sistema. Nastanek knjige Osamosvojitvena vlada pa je Peskova razložila z dejstvom, da se je v domači knjižni omari na račun te vlade, ki jo še najpogosteje imenujemo kar Peterletova ali Demosova, znašlo toliko dokumentarnega gradiva, da ga je bilo treba dati na plan.

Spraševala se je, ali smo imeli v zgodovini še kakšno vlado, ki je ustvarila več, kot so suverenost, neodvisnost, služenje vojakov doma, lastna valuta …

Številne kulturne prireditve, manjka pa knjižnica Goriška brda so se v zadnjih dveh desetletjih občutno razvila.

Kljub temu pa bi kazalo še marsikaj urediti, popraviti ali zgraditi.

Najpomembnejša gospodarska veja je kmetijstvo, natančneje vinogradništvo, ki je zelo razvito, ter sadjarstvo, ki je v zadnjem času organiziralo celo svoje društvo, pa tudi čebelarstvo se je spodbudno razširilo. Občinski proračun se zaradi neugodnih razmer gospodarstva nasploh iz leta v leto občutno krči, kar poslabšuje uresničitev letnih načrtov. Pri reševanju problemov v kmetijstvu je občina prav gotovo lahko v veliko pomoč s primernimi programi. Uspehi v kmetijstvu pa so poleg številnih problemov zelo odvisni od vremena, ki je zadnja leta največkrat neugodno. Priče smo toči, suši, poplavam, zmrzali … Na drugem mestu pa so rezultati v veliki meri odvisni od uspešne prodaje.

Veliščkova meni, da bi morali Brici bolj združeno nastopati na domačem in tujem trgu. Kažejo se veliki interesi po prodaji na domačih tleh, pri čemer se izognejo velikim stroškom, vendar se bodo morali v prihodnje povezovati z velikimi trgovskimi verigami.

(Nadaljevanje na 8. str.)

Občina

Srečanje 75-letnikov

S plemenito gesto Generacija Brik in Bricev, rojenih leta 1937, se je 17. novembra zbrala v Gostilni 25. maj na Dobrovem. Odzvalo se je 30 od okoli 50 vabljenih, skupaj s partnerji je družba štela 48 udeležencev. Preživeli so nepozaben večer z dobro postrežbo in ob prijetni glasbi skoraj brez izjeme plesali in se veselili do polnoči. To srečanje pa je nekaj posebnega zato, ker je imelo tudi dobrodelno noto. Izvajalci storitev pri srečanju (gostilničar, muzikant, fotograf, cvetličar) so namreč pri poračunu stroškov nekoliko znižali cene, zato je ostalo nekaj denarja od vplačane akontacije prijavljenih. Pripravljalni odbor se je odločil, da bodo ta znesek darovali za invalidne otroke v Stari Gori, zato so denar nakazali fundaciji Vrabček upanja, za nabavo posebne postelje za najbolj prizadete otroke. Vsekakor plemenita gesta, vredna pohvale!

M. Beguš, foto A. Colja

Romana Velišček, občinska svetnica (Slovenska demokratska stranka) (Nadaljevanje z 8. str.)

Z zadovoljstvom pa zatrjuje, da je že vsa leta briški proračun projektno naravnan in podprt s črpanjem evropskih sredstev.

Eden takih projektov je prav gotovo obnova vile Vipolže, nad katero so vsi navdušeni. Obnova je vredna 12,7 milijona evrov, pri čemer je dobrih deset milijonov evrov zagotovljenih iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, preostala dva milijona pa bosta za celovito obnovo vile Vipolže zagotovljena iz proračuna Republike Slovenije. Veseli jo tudi, da bodo vaščani Kozane in Vipolž kmalu pili vodo iz obnovljenega vodovoda, saj je trenutni popolnoma dotrajan, pa tudi kanalizacijsko omrežje se v Brdih širi kljub težkim časom, v katerih trenutno živimo.

Ne more pa trditi, da je vlaganje v investicije enakomerno razdeljeno čez celotna Brda, čeprav se tako občinska uprava kot občinski svet trudita v tej smeri. To se predvsem izrazito kaže v vaseh in na področjih, kjer nimajo izvoljenega občinskega svetnika iz svoje okolice, ki bi se zanje potegoval, je pa to tudi pričakovano glede na projektno usmeritev občine. Pohvalno pa ocenjuje tudi odločitev občinskega sveta, da več sredstev kot prejšnja leta nameni vaškim skupnostim, saj s skromnimi sredstvi resnično ne morejo bistveno uresničevati svojih programov.

Na področju turizma, ki naj bi bil poleg kmetijstva gonilna sila v Brdih, je bil narejen velik napredek. Meni, da je nastopil trenutek, ko bi kazalo urediti prostor za parkiranje avtodomov, ki jih je vsak dan več. Tudi na športnem področju bi se morali spopasti še s kakim športom ter ponuditi mladim več možnosti.

Zelo pogreša plavalni bazen, ki pa ga ne vidi v bližnji prihodnosti.

Nekoliko je začudena, da je zgrajen nov hotel v Kozani, gradi se tudi hotel v Šmartnem, oba brez kopalnega bazena, edinega aduta, ki bi turista zadržal v Brdih vsaj tri dni.

Nekaj, čemur se lahko vsi čudimo, pa je množica kulturnih prireditev in dejavnosti v Brdih. Dogodkov je čez celo leto toliko, da se človek marsikdaj ne more odločiti, katerega bi obiskal.

Veliščkova poudarja, da manjka knjižnica, ki jo premore vsaka manjša občina. Potujoča knjižnica je nekakšna nadomestna rešitev, vendar jih obišče le enkrat mesečno, kar je po njeni presoji resnično premalo. Starejši ljudje namreč še vedno posegajo po dobri knjigi. Večina Bricev nikoli ne bo uporabljala računalnika, pač pa jim bo knjiga vedno dostopna le, če jo lahko primejo v roke.

Meni, da z županom Mužičem dobro sodeluje, čeprav nista vedno enakega mnenja, kar pa ne ovira uspešnega sodelovanja.

Romana Velišček je tudi članica Komisije za socialna vprašanja in tudi v Klubu za krščansko izobraževanje je bila zelo aktivna, trenutno pa je članica pastoralnega sveta v župniji Kozana, saj se zaveda tudi pomena duhovne oskrbe. Med drugim je bila pobudnica živih jaslic v svoji rojstni vasi, ki so razveseljevale mlade in starejše. V tem mandatu je tudi članica vaške skupnosti Kozana, kjer relativno dobro pozna problematiko, odprta pa je za predloge vseh Brik in Bricev.

Vanda Colja Zima 2012 / Briški časnik / 9

Občina

Koledar dogodkov

Informacije za vse prireditve: TIC Brda, Grajska cesta 10, Dobrovo tel.: (05) 395 95 94 • tic@obcina-brda.si • www.brda.si

Informacije zbrala: Mateja Mavrič

Petek, 28. 12.

Medana

Božično-novoletni koncert Kvintet Kvartin Sodelovali bodo še: Vocal Bača, na klavirju Ingrid Mačus, na kitari Franko Reja in pevka Martina Kocina.

Informacije: Nataša Jakopič, tel. 031 544 474 Božični koncert MoPZ Ludvik Zorzut, Kvintet Kvartin in Nonet Brda Informacije: Nataša Jakopič, tel. 031 544 474

Nedelja, 6. 1. 2013 Cerkev, Šlovrenc

Božično-novoletni koncert briških zborov Informacije: Nataša Jakopič, tel. 031 544 474

Nedelja, 6. 1. 2013

9. pohod Vrhovlje–Plave–Korada Informacije: Planinsko društvo Brda, tel. 031 393 776, www.pdbrda.si

Nedelja, 20. 1. 2013

7. zimski pohod po Brdih Informacije: Planinsko društvo Brda, tel. 031 393 776, www.pdbrda.si

Sobota, 27. 1. 2013 ob 18. uri Viteška dvorana, Grad Dobrovo

Nastop učencev Godbeniške šole in Mladinskega orkestra Pihalnega orkestra Brda Informacije: PO Brda, tel. 041 840 993

Sreda, 26. 12. ob 18. uri Viteška dvorana, Grad Dobrovo

Spremljajte tudi informacije na plakatih ter na www.brda.si

KMETIJSKA PREDAVANJA torek, 15. januar 2013, Dobrovo, Vinska klet Goriška brda, ob 9. uri Mojca Mavrič Štrukelj: Obnova vinograda; IVG (KOP 3 h) Mojca Mavrič Štrukelj: Izzivi in izbor podlag v sodobnem vinogradništvu; IVG (KOP 1 h) torek, 15. januar 2013, Dobrovo, Vinska klet Goriška brda, ob 13. uri Tamara Rusjan, Mojca Mavrič Štrukelj: Predstavitev in pokušnja vin starih vinskih sort; SOR (KOP 4 h) Degustacija vin (degustacija bo izvedena po predhodni prijavi na KSS Brda) četrtek, 17. januar 2013, Dobrovo, Vinska klet Goriška brda, ob 9. uri Mag. Gabrijel Seljak: Integrirano varstvo vinske trte in novosti; IVG (KOP 4 h) četrtek, 17. januar 2013, Dobrovo, Vinska klet Goriška brda, ob 13. uri Dr. Ivan Žežlina: Varstvo sadovnjakov pred boleznimi in škodljivci na koščičarjih; IPS (KOP 4 h) torek, 5. februar 2013, Dobrovo, Vinska klet Goriška brda, ob 9. uri Ivan Kodrič: Tehnologija pridelave koščičarjev; IPS (KOP 4 h)

Briška karitas

Sveti Miklavž obiskal starejše v Podsabotinu

Ob praznovanju sv. Miklavža smo se v Briški karitas spomnili tudi na ostarele, ki bivajo v domu v Podsabotinu. Sveti Miklavž je starejše obdaril s sladkimi dobrotami. Starejši so obujali spomine na dobrega moža iz svojega otroštva. V veliko veselje nam je, da lahko osrečimo tudi starejše. Za božično-novoletne praznike želimo vsem bralcem Briškega časnika, naj novorojeno Dete prinese v vašo družino mir, v novem letu pa obilo zdravja in blagoslova.

Briška karitas Zima 2012 / Briški časnik / 10

torek, 5. februar 2013, Dobrovo, Vinska klet Goriška brda, ob 13. uri Bogdan Črv: Vodenje knjigovodstva na kmetiji in DDV četrtek, 28. februar 2013, zbirno mesto na Humu, ob 10. uri Ivan Kodrič: Praktični prikazi potrebnih tehnoloških znanj za koščičarje; IPS prikaz (KOP 4 h) torek, 26. marec 2013, Dobrovo, Vinska klet Goriška brda, ob 8. uri Irena Vrhovnik: Sožitje v oljčniku – koristne rastline, kombinirana pridelava in namakanje oljk; EK (KOP 4 h) torek, 26. marec 2013, zbirno mesto pri Agrariji Dobrovo, ob 10. uri Irena Vrhovnik: Praktični prikaz potrebnih tehnoloških znanj za oljke; IPS prikaz (KOP 4 h) ponedeljek, 19. avgust 2013, Dobrovo, Vinska klet Goriška brda, ob 19. uri Tamara Rusjan: Priprava na trgatev in tehnologija predelave grozdja v letu 2013

Občina

Okrogla miza z dr. Romano Jordan Cizelj

Podnebne spremembe, obnovljivi viri energije in evropske smernice učinkovite rabe energije Uspešna in odmevna je bila okrogla miza Podnebne razmere z gostjo dr. Romano Jordan Cizelj, slovensko fizičarko in političarko, poslanko v Evropskem parlamentu, kjer deluje v poslanski skupini Evropske ljudske stranke.

V Evropskem parlamentu je članica odborov ITRE (Odbora za industrijo, raziskave in energetiko) in ENVI (Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane). Je članica delegacij Evropskega parlamenta za odnose s Turčijo in ZDA. Je predsednica Odbora za okolje in prostor pri Strokovnem svetu SDS, članica upravnega odbora in podpredsednica Slovenskega odbora za NATO, članica Svetovnega odbora Mednarodne ustanove – fundacije za razminiranje in pomoč žrtvam min, predsednica Upravnega odbora Sklada za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in odlaganje radioaktivnih odpadkov iz NEK. 15. oktobra se je dr. Romana Jordan Cizelj srečala na delovnem pogovoru s predstavniki MO SDS Nova Gorica in OO SDS Brda ter obiskala Občino Števerjan. Domačini so poslanki predstavili

obrambno mestece Šmartno. Srečala pa se je s predsednikom konference slovenskega kongresa za Italijo Marjanom Terpinom in obiskala Vinsko klet Goriška brda.

Dr. Romana Jordan Cizelj je bila zvečer v Viteški dvorani gradu Dobrovo gostja okrogle mize »Podnebne spremembe, obnovljivi viri energije in evropske smernice učinkovite rabe energije«, ki jo je organiziral Forum za gospodarstvo SDS Goriške regije pod vodstvom Jožefa Semiča s sodelavci. Spregovorila je o evropski energetski in okoljski politiki ter pozdravila projekte, ki jih

izvajajo v Brdih in zamejstvu, in s tem njihovo uspešno črpanje sredstev iz evropskih skladov. »To je pravilen pristop. Danes ni dovolj, da zgolj nekaj prodajaš, ampak je pomembno, da prodajaš zgodbo, ki ima dodano vrednost,« je povedala poslanka.

Direktor Vinske kleti Goriška brda Silvan Peršolja je izpostavil prav ta segment njihovega delovanja v kmetijstvu, saj njihova klet premore veliko uglednih znamk vin, ki jih prodajajo v majhnih količinah najboljšim ameriškim in japonskim petičnim trgovinam. O kmetijstvu, melioraciji in škodi, ki je bila v zadnjih letih povzročena zaradi suš, je spregovoril tudi Boris Jež, direktor Agroind Vipava, ki je napore Evropske unije na področju dolgoročne okoljske politike ocenil kot pozitivne.

Rdeči križ Nova Gorica

Moj trenutek za dobrodelnost Splošna gospodarska kriza, brezposelnost in varčevanje ter s tem povezana nova zakonodaja na področju socialnih prejemkov so mnoge ljudi pahnili na sam rob preživetja. Vsi zaznavamo, da nič ni več tako, kot je bilo. Še toliko bolj to občutimo tisti, ki se dnevno srečujemo s stiskami in nemočjo prizadetih.

Na Območno združenje Rdečega križa Nova Gorica prihajajo po osnovna živila in higienske pripomočke, rabljeno obleko, obutev, posteljnino, finančno pomoč … Letos smo pomagali že preko 800 socialno ogroženim posameznikom; iz občine Brda pa preko 35 osebam. Razdelili smo 1040 prehranskih paketov Rdečega križa in vrečk pralnega praška ter več kot 7 ton hrane iz intervencijskih zalog.

Vse več ljudi pa prosi za pomoč pri plačilu nujnih stroškov, kot so elektrika, voda, ogrevanje, saj mnogi kljub zaposlitvi ne zaslužijo dovolj, da bi se lahko prebili skozi mesec. A žal so tudi

naša sredstva preskromna. Razmere v državi v zadnjem letu so namreč prispevale, da tako podjetja kot tudi posamezniki na našem območju težko darujejo finančna sredstva. Do konca oktobra smo lahko tudi s pomočjo Občine Brda odobrili finančno pomoč v višini preko 30.000 evrov. Sredstva smo porabili za nakup šolskih potrebščin, plačilo stroškov elektrike, vode, komunale, stanarine, ogrevanja itd.

Zavedamo se, da samo ugotavljanje teh žalostnih dejstev in opozarjanje nanje ne bo veliko spremenilo. Zato smo na Rdečem križu ponovno sprožili akcijo zbiranja sredstev iz dohodnine.

Zakonodaja vsem, ki smo zavezanci za dohodnino, omogoča, da 0,5 odstotka dohodnine namenimo različnim upravičencem do donacij. Zakaj bi ta del denarja ostal v državnem proračunu, če ga lahko podarite Rdečemu križu Nova Gorica za lajšanje socialnih stisk občanov. V mesecu decembru boste v poštni nabiralnik prejeli obvestilo in obrazec za namenitev dela dohodnine za donacije z vsemi navodili. Izpolnitev obrazca vam bo vzela le trenutek vašega časa, vendar ne denarja. Vzemite si trenutek za dobrodelnost.

Aleš Markočič Zima 2012 / Briški časnik / 13

Občina

Edinstven, čustven in zabaven, predvsem pa izrazito briški dogodek, ki je ob prvi predstavi vnel številne strasti, hkrati pa v okviru priprav in izvedbe združil moči, izkušnje in znanje številnih briških posameznikov in društev, piše drugo dejanje.

Tadej in Silvija iz Cerovega bosta kmalu predala lento

V soboto, 1. junija 2013, bo župan Franc Mužič potrdil zakonsko zvezo drugega para Briške poroke.

Dogajanje s pridihom starih briških šeg in navad bodo tokrat obarvala trideseta leta prejšnjega stoletja, plesali bomo čarlston.

Foto Andrej Colja

Zaljubljeni pari, ki želite svojo ljubezen okronati na izviren in drugačen način ter se pri tem izogniti finančnim bremenom in organizacijskim zapletom, hkrati pa zagotoviti nepozabno izkušnjo tudi za svate, vabljeni k oddaji prijav na izbor drugega para Briške poroke!

Pogoji sodelovanja, program in prijavnice bodo 1. 1. 2013 objavljeni na spletni strani www.brda.si v zavihku Briška poroka! Natisnjene in izpolnjene prijavnice pošljite na naslov Zavod za turizem, kulturo, mladino in šport Brda, Trg 25. maja 2, 5212 Dobrovo, s pripisom Briška poroka. Prijave sprejemamo do 13.

3. 2013!

Medtem pa zbiramo bogate nagrade sponzorjev in sklepamo partnerstva z mediji, ki bodo poskrbeli, da bosta tudi 47. Praznik češenj in 2. Briška poroka deležna velike pozornosti domače in tuje javnosti!

Prvi par Briške poroke

Foto Andrej Colja

Silvija Kumar Kranjc: »V priprave na prvo Briško poroko sva s Tadejem vložila veliko časa in energije, a je bil sleherni trenutek vreden truda. Dan poroke je bil za naju brezhiben in nepozaben. Šele na posnetkih, veliko kasneje, sva opazila, da je v soboto, 9. junija 2012, lilo kot iz škafa!« Ali bi korak ponovila? »Vsekakor! Z zmago v tekmi za prvi par Briške poroke se nama je uresničila dolgoletna želja tudi uradno potrditi najino zvezo, hkrati pa sva razveselila vse Brice, ki so tako številčno navijali za naju! Naslednjemu paru želiva enako lepo izkušnjo!« Ariana B. Suhadolnik Zima 2012 / Briški časnik / 14

Dogodki

Cerovo

Otroška noč čarovnic Zadnji dan oktobra smo v vaškem domu v Cerovem imeli prav posebno zabavo. Kljub slabi letini buč se je program začel z delavnico izrezovanja buč in razstavo le-teh. Med pričakovanjem prav posebnega gosta smo si ob hrani in čarobnih napitkih ogledali kratek film z naslovom Vanda. V filmu je glavna igralka Malči Mikulin, ob njej pa so učenci Osnovne šole Dobrovo, ki obiskujejo filmski

krožek pod okriljem Ustanove Silvana Furlana – Fundacija za razvoj kulture.

Končno je neučakano druščino razveselil profesionalni čarovnik, ki se ukvarja izključno z magijo za otroke – Jole Cole. S posebnim šarmom je imel zelo zabavno čarovniško predstavo.

Praznovanje je bilo namenjeno predvsem v veselje zbranih otrok.

Neizmerno so uživali ob trikih, ki jih je čarodej izvajal, a priznati moramo, da smo vneto sodelovali in uživali tudi odrasli. Posebna zahvala gre zagnanim cerovskim organizatorjem, ki že drugo leto pripravljajo program za to »posebno noč«. Želja nas odraslih in še posebej otrok je, da bi rajanje

za noč čarovnic v Cerovem postalo tradicionalno.

Silvija Kumar Kranjc

Osnovna šola Dobrovo

Tradicionalni slovenski zajtrk 16. novembra smo se tudi učenci OŠ Dobrovo pridružili vseslovenskemu projektu Tradicionalni slovenski zajtrk.

Imeli smo brezplačno malico, za katero so briški čebelarji prispevali 27 kilogramov medu, kmetija Skrt pa 90 litrov mleka.

V okviru pouka so potekale različne dejavnosti. Petošolci smo v knjižnici prisluhnili slovenski ljudski pravljici Pšenica, najlepši cvet. Po razgovoru s knjižničarko in razredničarkama smo našo ustvarjalnost na temo Kaj radi jemo prikazali v pesmi in sliki.

Mama mi je rekla, naj jem sadje, da premikal bom velike ladje.

Jaz pa sem rekel: »Jedel bom klobase, ker mi naredijo močne lase.« Rad pijem tudi mleko, sploh pa, če je eko.

Matej Žežlin

Ko pridem domov, pojem kruh, ker ima dober duh. Žiga Kodermac Danes sem dobil pet, na mizi me čaka med.

Hitro spijem mleko, nato pa brž v reko.

Za malico že čaka marmelada, zraven bo prijala limonada!

Neja Prinčič

Zima 2012 / Briški časnik / 16

Dogodki

Srečanje 80-letnikov Generacija Brik in Bricev, rojenih leta 1932, se je novembra zbrala pred občino Brda, kjer jih je ujel v objektiv Andrej Colja. Sledila je pogostitev v Venkoju, kjer so preživeli nepozaben večer.

Dokumentarni film

Ruski borci v partizanskih vrstah V projekt snemanje dokumentarnega filma o ruskih borcih v partizanskih vodah je bil od vsega začetka vključen Ivan Bašin in je o tem povedal: »Veleposlanik Ruske Federacije dr. Doku Zavgajev me je 28. junija letos povabil na razgovor na veleposlaništvo v Ljubljano in me seznanil o snemanju dokumentarnega filma o ruskih borcih v naših partizanskih vrstah. Z menoj sta bila še zgodovinar dr. Branko Marušič in direktor Instituta za novejšo zgodovino Ljubljana dr.

Damijan Guštin. Za snemanje filma so se odločili, ker v Rusiji dandanes premalo vedo o sodelovanju njihovih borcev v naših partizanskih vrstah.

17. in 18. julija je sledilo srečanje z Irino Misanovo, direktorico kinopodjetja Rodina Moskva, in scenaristom Sergejem Barabanovim ter s predstavnicama ruskega veleposlaništva Galino Zanjatino in Lajlo. Skupaj smo si v dveh dneh ogledali kraje in ustanove, kjer naj bi snemali: Institut za novejšo zgodovino Ljubljana, Muzej RS Ljubljana, bolnico Franjo, Maribor, Šempas, Trnovo, Lig in Brda.

Srečali smo se z generalom BBO Črnugljem. Na teh obiskih so bili opravljeni razgovori z našimi sodelujočimi borci, da so lahko pripravili program snemanja.

Snemanje je bilo od 23. oktobra do 3. novembra. Poleg snemanja v Ljubljani, Mariboru, Bazi 20 in bolnici Franji se je pogovore večinoma snemalo v naših krajih. V Selu pri kamnoseku Mužini, ki je izdelal spominsko ploščo, posvečeno padlim borcem Ruskega bataljona na Trnovem, v Šempasu muzejske sobe, posvečene heroju Mihajlu, v Trnovem je borec Pepi Valentinčič opisal prehod 30. divizije čez Sočo, saj so bili v tej diviziji tudi ruski borci. Sledilo je snemanje na Ligu pri borcu Francu Jerončiču.

24. oktobra je bilo na Dobrovem snemanje izjav: Vilme Terčič, Viljema Mišigoja, Konrada Sirka in Stanislava Sreberniča. Čez dva dneva je sledilo snemanje na Ligu, kjer so posneli igrani del partizanske akcije. V Trstu so snemali razgovor z zgodovinarko Marino Rossi in Edvinom Švabom, predsednikom borcev.

1. novembra so v celoti snemali komemoracijo pri spomeniku na Trnovem in opravili še nekaj razgovorov z Vladimirjem Krpanom, predsednikom Območnega združenja borcev za vrednote NOB Nova Gorica, Štefanom Winklerjem, Leopoldom Tavčarjem in Milošem Forčičem. Izjavo Borisa Ferlata pa smo jim predali pisno.

2. novembra je bilo še zaključno snemanje in razgovor z našim predsednikom Janezom Stanovnikom.

Predvidevamo, da bo film narejen v začetku naslednjega leta.

Obljubili so, da nas bodo takrat obiskali in film predstavili v naših krajih.« Snemanje na Dobrovem je potekalo ob sodelovanju predstavnikov KO ZB Brd in ob podpori Občine Brda, Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport.

Tekst in foto M. Beguš Zima 2012 / Briški časnik / 17

Dogodki

Gonjače

Dan spomina na mrtve

Na letošnji občinski spominski slovesnosti pri spomeniku v Gonjačah je zbranim spregovoril Zvonimir Kristančič, predsednik OO SD Nova Gorica. Na kratko se je dotaknil obdobja po 2. svetovni vojni, ko je bila ljudem omejevana politična svoboda. V novi demokratični državi pa se vse bolj uveljavljajo agresivni pristopi in tisti z nizkimi etičnimi in moralnimi vrednotami. Imamo svojo državo, v kateri so zagotovljene demokracija, verska in politična svoboda; postaja pa vse manj pravična, saj dopušča vedno večje socialne razlike med državljani. Nedopusten je tudi nespoštljiv odnos do udeležencev NOB. Spomnil je tudi na praznični dan reformacije, ki je tlakovala temelje slovenskemu narodu in jeziku, ter primerjal reformacijo in protireformacijo z aktualnim dogajanjem v svetu, ko se krepijo privilegiji in moč

elit, ter zaključil: »Ohranimo svoje sanje in ideale udeležencev NOB ter vojne za samostojno Slovenijo.« Med komemoracijo je ob spomeniku stala častna straža pripadnikov slovenske vojske. Ob strani so bili praporščaki in delegacija briških veteranov vojne za Slovenijo. Mimo njih so ob zvokih Pihalnega orkestra Brda nesli vence predstavniki Občine Brda, Območnega združenja borcev za vrednote NOB Nova Gorica in Občine Števerjan. V kulturnem programu so nastopili otroci POŠ Kojsko pod mentorstvom Klare Simčič in Moški pevski zbor Srečko Kumar Kojsko pod umetniškim vodenjem Aleksandra Sluge.

M. Beguš Foto A. Colja

Društvo upokojencev Kojsko

Srečanje starejših Izlet na slovensko Obalo

Društvo upokojencev Kojsko vsako leto organizira srečanje starejših; ta dogodek je tudi v letnem programu projekta Starejši za starejše. Letos je bilo druženje zadnjo nedeljo v oktobru v Hiši kulture v Šmartnem. Zaradi deževnega in hladnega vremena je bilo udeležencev manj kot običajno, vendar so preživeli prijetno popoldne. Za to so poskrbeli: Kvintet Kvartin s petjem, IDAS Neblo s komedijo o tem, kako so v Brdih nekoč poročali mlade, ter mladi Sebastijan Simčič, ki je s harmoniko spremljal spontano petje udeležencev. Vsem se za sodelovanje toplo zahvaljujemo. Prav tako gre zahvala Agenciji Jota, ki nas je sprejela in pogostila z domačo joto in pecivom.

Tekst in foto M. Beguš Zima 2012 / Briški časnik / 18

Po sklepu UO Društva upokojencev Kojsko smo v soboto, 3. novembra, organizirali brezplačni izlet za aktivne člane v društvu, drugi udeleženci so izlet plačali. Odpeljali smo se na slovensko Obalo. Ogledali smo si klet Vinakoper (na fotografiji) in degustirali njihova vina, obiskali park Sečoveljske soline in se nato sprehodili po Piranu. Dan smo zaključili z večerjo in plesom v hotelu Delfin v Izoli. Program ogledov in vodenje sta nam brezplačno pripravili članici DU iz Kopra. Podobno uslugo jim bomo vrnili.

Tekst in foto M. Beguš

Dogodki

Knjiga, ki je navdušila Primorce

Vstala, Primorska, si v novem življenju Knjiga Vstala, Primorska, si v novem življenju je izšla lani ob 70-letnici ustanovitve OF. Kot je dejal Vladimir Krpan, ima Območno združenje borcev za vrednote NOB Nova Gorica dobro zgodovinsko komisijo, ki je zadolžena za pripravo in izdajo knjig in brošur.

In pred tremi leti je bila dana pobuda za pripravo publikacije, ki naj bi zajela doslej slabo predstavljeno dogajanje na Primorskem v obdobju od 1945 do 1990, da bi iztrgali pozabi precej burno dogajanje v tem času. Tako je nastal zbornik člankov več kot 100 avtorjev, zanimiva zgodovinska čitanka, ki jo bodo z zanimanjem brale vse sedanje in prihodnje generacije.

Avtorji prispevkov so se odpovedali honorarju, zato je cena knjige le 25 evrov.

Kot je dejal Štefan Cigoj, so pobudniki nastanka te zgodovinske čitanke težili k temu, da bi bili prispevki čim bolj objektivni in da zajemajo tudi zamejstvo. Namen je bil dosežen nad vsemi pričakovanji, saj je bila knjiga povsod lepo sprejeta

in tudi razprodana. Zato je bil potreben ponatis. Predstavitev na Dobrovem, 15. novembra, je bila petindvajseta in udeležilo se je je lepo število ljudi. Knjigo so predstavili Štefan Cigoj, dr.

Branko Marušič in Vladimir Krpan (na fotografiji od desne).

Tekst in foto M. Beguš

1. regijska konferenca: Azbestni odpadki – zdravstveni in okoljski problem

Epidemija še ni dosegla viška Ugledni strokovnjaki različnih področij so na strokovnem srečanju – 1. regijski konferenci Azbestni odpadki zdravstveni in okoljski problem, ki je bila 17. oktobra na Dobrovem – ugotovili, da bo v prihodnosti obolelost prebivalstva v Sloveniji za posledicami azbesta naraščala. Poleg zdravstvenih posledic predstavlja nepravilno ravnanje z azbestnimi odpadki tudi nepopravljivo škodo za okolje.

Azbest je še eden izmed izumov 20. stoletja, katerega stranske posledice niso bile predvidene, je uvodoma povedal organizator strokovnega srečanja doc. dr. Marko Vudrag, v. d. direktorja Zavoda za zdravstveno varstvo Nova Gorica (ZZV Nova Gorica).

Doc. dr. Metoda Dodič Fikfak iz Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa je poudarila, da današnji trend pojavljanja mezothelioma kaže, da bo globalna azbestna epidemija trajala preko leta 2025 in bo verjetno dosegla višek v prvi polovici tega stoletja, vendar pa je to odvisno od tega, kako bomo ravnali z azbestnimi odpadki. Prav slednje predstavlja velik izziv, saj imamo v Sloveniji trenutno preko 30 odstotkov azbestnocementnih strešnih kritin.

Kot je povedal Milko Rutar, je še marsikje praksa nepotrebnega

Kaj je mezotheliom?

Mezotheliom je maligni tumor, ki se zelo hitro razrašča, nastane in se razvija praviloma v mezenhimnem pljučnem tkivu. Ta maligna bolezen nastane zaradi vdihovanja in poznejšega vpliva azbesta. Uspehi zdravljenja so relativno slabi, tudi preživetje po odkriti bolezni je kratko.

izpostavljanja negativnim tveganjem širjenja azbestnih vlaken v okolje, navkljub zakonsko sprejetim pravilom o ravnanju z azbestnimi odpadki. Nina Pirnat iz Inštituta za varovanje zdravja RS je poudarila pomen pravilne zaščite azbestnih odpadkov, da se prepreči raztresanje vlaken v okolico. V javnosti se pojavlja tudi vse več vprašanj, kako je z azbestom v vodi. Peter Otorepec, Inštitut za varovanje zdravja RS, odgovarja, da je količina azbestnih vlaken v vodovodnem omrežju odvisna od agresivnosti vode, starosti in poškodb omrežja, notranje zaščite cevi ipd. Nekatere študije nakazujejo, da zaužitje pitne vode, ki vsebuje visoke koncentracije azbesta, morda povzroča raka prebavil.

Na okrogli mizi so strokovnjaki podali naslednje pomembne ugotovitve: • Kljub dobri zakonodaji o negativnih posledicah nepravilnega in zdravju škodljivega ravnanja z azbestnimi odpadki je treba izboljšati ozaveščenost v šolskem in delovnem okolju ter lokalnih skupnostih.

• Akcija komunalne službe iz Ajdovščine je primer dobre prakse ozaveščanja.

Tovrstni pristop moramo spodbujati tudi v drugih komunalnih službah.

• Potrebno je vodeno in koordinirano horizontalno povezovanje med ZZV-ji, občinami, okoljskimi inšpektorji in upravnimi enotami.

• Prebivalcem je treba zagotovi informacije na področju pridobivanja ugodnih kreditov v primeru menjave azbestnocementih strešnih kritin.

• V prihodnje je treba odpraviti problem odstranjevanje azbesta na manjših objektih.

• Vse občine naj subvencionirajo odvoz azbestnih odpadkov, nabavijo in delijo zaščitne maske in tako dvigujejo ozaveščenost prebivalstva za varno odstranjevanje odpadkov.

• Ključni je pomen osebne angažiranosti in natančnega tolmačenja zakonodaje, ki jo lahko ozaveščeni inšpektor uporabi pri preprečevanju škodljivega dela z azbestnimi odpadki.

Zavod za zdravstveno varstvo Nova Gorica Zima 2012 / Briški časnik / 21

Dogodki

Knjiga o prometnih nesrečah

Kam se nam mudi Maurizio Degani in Zlatko Kastelic, voznika z dolgoletnimi izkušnjami v mednarodnem cestnem prometu, sta svoje izkušnje in nasvete o varni vožnji strnila v knjižno izdajo »Mudi se mi! Kako in zakaj nastanejo prometne nesreče. Nasveti, kako jih preprečiti.« Priročnik sta namenila vsem udeležencem v prometu, pri čemer izpostavljata ključno vprašanje: Ali je več vredno zamuditi eno minuto svojega življenja ali izgubiti življenje v eni minuti?

Priročnik, leta 2011 izdan v italijanskem jeziku (izdaja v slovenskem jeziku je predvidena v letu 2013), je nastal v sodelovanju z vodstvom družbe SAF, oddelkom avtocestne policije iz Palmanove, prometne policije iz Vidma, deželnim gasilskim poveljstvom iz Vidma, društvom Motostaffetta Friulana, motoristi foruma Gatti neri, švicarskim inštitutom za cestno preventivo RASS, Avtošolo Ferdo iz Nove Gorice, fotografom Andrejem Coljo in grafikom Alanom Marcem. Italijanska vlada je priročniku podelila status strokovne literature. Naj še omenimo, da je poleg dijakov v Vidmu in Pordenonu svoj izvod prejel tudi italijanski predsednik Giorgio Napolitano.

V sklopu predstavitve priročnika je Zavod za turizem, kulturo, mladino in šport 26. oktobra v Viteški dvorani Gradu Dobrovo organiziral forum cestnoprometne varnosti, kjer so srečanje, ki sta ga spretno dvojezično povezovali Mija in Maša Kastelic, obogatili: Nonet Brda, Joško Zamar (podžupan občine Brda), Paolo Zaramella (direktor SAF Autoservizzi), Gianluca Vetuzzi (SAF Autoservizzi), Suzana Ipavec (Policijska uprava Nova Gorica), Sebastjan Kozar (Gasilska zveza Nova Gorica), Germano Basandella (komisar Rdečega križa Italije za področno skupino Čedad), Daniele Delcorte (predsednik videmskega

društva Motostaffetta). Zaključne besede pa so pripadale avtorjema priročnika.

Gotovo so se udeležencem najbolj vtisnili v spomin praktični prikazi posledic nepremišljenega vedenja v cestnem prometu.

Zaskrbljujoči so podatki, da so prometne nesreče po letu 2010 v porastu, da je na Goriškem med letoma 2007 in 2012 zaradi prometnih nesreč umrlo že 45 oseb in da je vedno več prometnih nesreč v naselju in s smrtnim izidom. Suzana Ipavec navaja kot ključne vzroke: neprilagojena hitrost, vožnja po nasprotnem voznem pasu in uporaba mobilnega telefona med vožnjo. Število alkoholiziranih povzročitevljev prometnih nesreč pa je zadnje čase v upadu. Več informacij o statistiki prometnih nesreč je dostopnih na spletnem naslovu http://www.policija.si/index. php/statistika.

V razmislek bralcem pa še preprost izračun, narejen malo za šalo, malo zares: če bi želeli na relaciji Dobrovo–Nova Gorica (dobrih 15 km vožnje po omejitvah) pridobiti zgolj pet minut, bi morali voziti povprečno 100 km na uro. Se nam taka vožnja za borih 5 minut izplača?

Erika Koncut

Višnjevik

Izlet v Belo krajino in na Dolenjsko Društvo ljubiteljev rebule in VS Višnjevik sta letos sredi oktobra za svoje člane organizirala enodnevni izlet v Belo krajino in na Dolenjsko.

Na izletu smo najprej obiskali vinsko klet, ki izžareva vedrino prijetnega življenjskega utripa Bele krajine ter z veseljem degustirali njihova vina. Nato pa smo se vrnili v čas, ko smo še sedeli v šolskih klopeh. V šolskem razredu, kot iz petdesetih let, smo na poseben, šaljiv način spoznali značilnosti Bele krajine. Polni novega znanja smo se nato zapeljali na Dolenjsko, kjer smo si v vasi Paha ogleZima 2012 / Briški časnik / 22

dali 150 let staro, s slamo krito domačijo.

Sprejeli so nas s kozarčkom cvička. Sledila je predstavitev in degustacija vin, ki sestavljajo cviček. Nato smo se zapeljali še do gradu Struga, kjer nas je pričakala grajska gospoda in nam predstavila zgodovino gradu. Večer smo zaključili z večerjo in kapljico cvička v prijetnem vzdušju kmečkega turizma.

Že drugo leto zapored pa smo v Višnjeviku organizirali tudi vaško martinovanje v vaškem domu. Veliko število udeležencev izleta in martinovanja nam potrjuje, da se člani društva in VS radi udeležujejo izletov in skupnih druženj.

Potrudili se bomo, da bo še veliko zanimivih srečanj.

Alenka Sirk

­

Dogodki

Društvo upokojencev Dobrovo

Dejavnosti v zadnjem četrtletju O delovanju Društva upokojencev Dobrovo poročamo v vsaki številki Briškega časnika, zato tokrat ne bo letnega povzetka.

V četrtem tromesečju tečejo dejavnosti po načrtu, ki smo ga sprejeli na občnem zboru.

V oktobru, ko je bilo grozdje že pospravljeno, smo organizirali štiridnevni izlet v Črno goro in udeležba je bila več kot zadovoljiva (plačilo v treh obrokih).

Nad črnogorsko pokrajino smo bili vsi navdušeni – obala je prekrasna, Boka Kotorska, Budva, Lovčen z Njegoševim mavzolejem, Cetinjski samostan, postavljen v letu 1484, kjer je bila natisnjena prva slovanska knjiga, Skadarsko jezero, po katerem smo se vozili, in še in še bi lahko naštevali. V spremstvu prijazne črnogorske vodnice in našega vodnika smo občudovali stvaritve narave. Izlet je potekal po programu Avrigotursa, tako kot vsi naši izleti. Zadovoljni smo tudi s šoferji in vodniki. Hvala!

Na veselo martinovanje smo šli na Bizeljsko in Dolenjsko. Najprej smo si ogledali Otočec in njegov grad s prijaznim »graščakom«. Od tu smo šli k mlinarju Košaku, ki nas je prisrčno sprejel, v toplih, s krušno pečjo ogretih prostorih in s še toplimi hlebi domačega kruha. Seveda, ta kruh nam je teknil, saj nam je Jože spretno rezal tudi pršut, pili pa smo briško kapljico. Na Bizeljskem smo si ogledali repnice, ki so skopane v kremenčev pesek. Pred milijoni let je pesek naplavilo Panonsko morje, kar so domačini izkoristili za majhne izkope za domače pridelke – zdaj je to velika klet, v kateri

smo degustirali pet vrst njihovega vina.

Ogledali smo si tudi brežiški grad z dvorano, ki je najbolj kakovostno poslikan in ohranjen baročni prostor v Sloveniji.

Obiskali smo tudi čebelarja in nato odšli na večerjo v Šmarješke Toplice. Tu smo doživeli krst mladega vina, večerja nam je teknila in ob dobri glasbi smo se tudi zavrteli. V poznih večernih urah smo se veseli in s pesmijo vrnili domov v Brda.

Pred nami je še božično-novoletni izlet, ki je namenjen predvsem obveščevalcem in članom odborov. Izlet bo 15. decembra v Zagreb.

Novoletno srečanje, ki bo 22. decembra v gradu na Dobrovem, je namenjeno druženju upokojencev, klepetu in razvedrilu. Tovrstno srečanje je že naša stalnica in smo z udeležbo zadovoljni, pogreša-

mo pa vključevanje mlajših upokojencev.

Decembra bo tudi obdaritev starejših občanov nad 80 let. Darila bodo letos skromnejša (recesija). Materialne stroške plačata Občina Brda in Društvo upokojencev Dobrovo, ki poskrbi tudi za dostavo daril. Občini Brda se ob tej priložnosti zahvaljujemo, ker nam stoji ob strani in ima posluh za starejše občane! Na koncu pa se zahvaljujemo tudi našemu dolgoletnemu predsedniku Borisu Rožiču, ki se vestno in nesebično razdaja za naše društvo. Hvala, Boris!

V imenu Društva upokojencev Dobrovo želimo vsem občanom Brd lepa praznovanja, strpnosti in mnogo zdravja v letu 2013.

Upravni odbor DU Dobrovo

Balinarski klub Društva upokojencev Dobrovo

Balinarji letos na osmih turnirjih V Društvu upokojencev Dobrovo že vrsto let deluje balinarski klub. Člani so zavzeti in pridno trenirajo. Kljub temu da so nekateri obremenjeni z delom na kmetijah, si vzamejo čas za balinanje, druženje, rekreacijo in razvedrilo. Enkrat letno organizirajo turnir na domačem terenu in se tudi udeležujejo turnirjev po Primorski. V letu 2012 so tekmovali na osmih turnirjih in osvojili dva pokala, kar pomeni prvo mesto, dvakrat drugo mesto, ostalo pa tretje in četrto mesto. Pri organizaciji jih podpirajo društvo in sponzorji, ki se jim lepo zahvaljujemo. Sponzorji so: Občina Brda, Vinska klet Goriška brda, Market Kocjančič Neblo, Mesnica Aljoša Peršolja Hruševlje, Mesnica Hlede Hum. Vsem balinarjem želimo še naprej mirno roko!

Upravni odbor DU Dobrovo Zima 2012 / Briški časnik / 23

Dogodki

Dom upokojencev Podsabotin

Izlet na Sveto goro Vsako jesen se zaposleni Doma upokojencev Podsabotin skupaj s stanovalci odpravimo na izlet. Letos smo se odpravili na Sveto goro.

Dan je bil nepozaben in že čakamo naslednjo jesen, ko bomo spet vzeli pot pod noge in obiskali še kakšen prelep kotiček v naših domačih krajih.

1. oktober – mednarodni dan starejših

Potopis Vide Zej z romanja po Španiji Vida Zej je zelo doživeto predstavila našim stanovalcem pešpot po Španiji, imenovani Camino de Santiago. Opisi so bili tako polni in živi, da nam je ura zelo hitro minila, v mislih pa smo se tudi sami sprehajali po sončni in prelepi Španiji.

Praznovanje rojstnih dni 30. novembra se je zbralo 12 stanovalcev, ki so praznovali rojstni dan v septembru in oktobru. Med slavljenci so bili tudi štirje Brici: Martin Pelicon, Ivan Vuga, Leandra Koršič in Danica Marušič, slednji sta praznovali častitljivih 91 let. Ob prijetni glasbi, slastni torti in seveda kozarčku dobrega vina smo slavljencem zaželeli, naj jim sije sonce sreče, veselja in zdravja.

Da je bil praznik starejših poseben dan za naše stanovalce, so poskrbeli učenci OŠ Dobrovo z učiteljicami in ravnateljico šole.

Prelepi glasovi učencev so vsaj za trenutek pregnali bolečine in na obraze stanovalcev narisali nasmeh in veselje.

Martinovanje Tudi letos smo za naše stanovalce pripravili martinovo rajanje. Naša srca in telesa sta prijetno pogrela mlado vino Vinske kleti Goriška brda in pesmi domskega pevskega zbora.

Nasmejali smo se ob igranju martinove tombole, ki je postala že tradicija.

Predstavitev knjige Darinke Sirk Konec oktobra je Darinka Sirk z ekipo pripravila nepozaben sobotni večer. Predstavila nam je knjigo 99 meštirjev – 100 mižerij. Celoten program je popestrila modna revija starih oblačil in starega spodnjega perila.

Praznovali so …

V torek, 11. decembra, so v Domu upokojencev Podsabotin praznovali stanovalci, rojeni novembra in decembra. Vseh je kar 19, med njimi štirje iz Brd (na fotografiji od leve): Helena Vendramin, Milan Mišigoj, Viktorija Dolmark in Leopolda Sirk.

Vsem slavljencem iskreno čestitamo!

Tekst in foto M. Beguš Zima 2012 / Briški časnik / 24

Dogodki

Brike raziskovale Rim in Neapeljski zaliv

Doživet izlet

Brike so že od nekdaj marljive in pridne, poskrbijo za družino, vrt, sadovnjak, vinograd in v preteklosti tudi za živali. Skoraj čez vse leto je veliko dela, ko pa ga ni, se žene udeležijo kakšnega kuharskega, računalniškega ali jezikovnega tečaja. Ali pa odidejo na izlet. Letos se nas je 48 odpravilo v večno mesto Rim in Neapeljski zaliv.

Na poti nam je zanimivosti in zgodovino na svojevrsten način posredoval Avrigov vodnik Klemen. V času kosila smo prispeli do Orvieta, nekoč pomembnega etruščanskega verskega središča. Tam smo se z žičnico vzpeli do starega mestnega jedra, si ogledali stolnico in Palazzo dei popoli, eno najbolj značilnih gotskih stavb v Italiji. Po kratkem sprehodu skozi ozke uličice mesta se je naša pot nadaljevala proti Vatikanu. Takoj ob vhodu v Rim smo spoznali tipično kaotično vožnjo tega veličastnega evropskega mesta. Posebej posrečeno je bilo navodilo vodnika, da moramo ob prečkanju ceste pogledati, kje je avto, ne pa voznika, saj bo tako vedel, da smo ga opazili, in ne bo ustavil.

Trg in cerkev sv. Petra sta bila nekaj čudovitega. Po približno pol ure čakanja v vrsti smo končno vstopili v veličastno baziliko, polno kipov in okraskov.

Naslednje jutro smo se odpravili v Rim. Po mestu je kar mrgolelo policistov, saj so bili takrat mirni shodi protestnikov. Naš sprehod se je začel pri znanem trgu Piazza di Spagna in se nadaljeval proti Fontani di Trevi, kjer seveda nismo izpustili skupnega fotografiranja in metanja kovancev v fontano. Naslednja postojanka je bil Palazzo del Quirinale, rezidenca predsednika države, nato pa smo se z avtobusom zapeljali do Koloseja (spreletelo nas je ob misli, da so se tu bojevali gladiatorji za svoja življenja za užitek Rimljanov). Ogledali smo si še Campidoglio, spomenik volkulje z Romulom in Remom in Foro Romano, Piazzo Venezio, kjer počiva Milite Ignoto, neznani vojak,

ki je padel v 1. svetovni vojni. Naslednja znamenitost je bil Panteon, zadnja rimska postojanka pa Piazza Novona.

Naslednjega dne je sledila 300 km dolga vožnja do Neaplja. Iz varnostnih razlogov smo si mesto tisočerih obrazov ogledali kar iz avtobusa, vseeno pa smo si morali ogledati eno od starejših trgovskih uličic in okusiti tipično napolitansko pico. Sledil je obisk nekoč mogočnega mesta Pompeji, ki je bilo do 18. stoletja prekrito s pepelom, ki je nastal ob izbruhu bližnjega ognjenika Vezuva. Ob sprehodu skozi mesto smo ugotovili, da je bilo mesto že v preteklosti zelo razvito, ceste, odvodnjavanje, kanalizacija, trgovine, celo bari s hitro hrano.

Na jutro vrnitve proti Sloveniji smo se v meglici odpravili še na ognjenik Vezuv, kjer smo si nabrali spominkov za domov.

Občutek, da se sprehajaš po ognjeniku v mirovanju, je zelo vznemirljiv, in če pomisliš, da je prav ta ognjenik zakopal Pompeje, se ta občutek še stopnjuje. Ko smo bili spet na avtobusu, nas je čakal samo še en postanek na poti domov, renesančna Vila D'Este v Tivoliju, mestecu, ki se razteza ob vznožju Tiburtinskih gričev. Vila je poznana po številnih vodnjakih in vodometih, ki delujejo na vodni pritisk, brez strojnih mehanizmov. Tako smo v sončnem popoldnevu zapustili pokrajino Lazio in se spet vrnili v Slovenijo, polni novih občutkov in doživetij.

Hvala vsem, ki so se izleta udeležili in prispevali k dobri volji. Naslednje leto se spet srečamo!

Ob tej priložnosti bi rada kot predsednica Briških žen in deklet vsem bralcem zaželela miren božič in srečno novo leto 2013.

Silvestra Elen Brašnič Saffigna

Zima 2012 / Briški časnik / 25

Dogodki

Briška karitas

Stori svojemu bližnjemu nekaj dobrega Na nedeljo, 2. decembra, je Briška karitas v biljanski cerkvi sv. Mihaela praznovala zahvalno sv. mašo ob 20-letnici svojega delovanja. Na začetku svete maše nas je nagovoril animator za duhovno oblikovanje karitativnih delavcev Briške karitas duhovnik Ipavec Jože. Sveto mašo je vodil ravnatelj Škofijske karitas Koper Matej Kobal, somaševali pa so duhovniki iz Brd in tudi duhovniki, ki so v preteklosti delovali v Brdih.

Pri bogoslužju so sodelovali sodelavci Briške karitas ter združeni cerkveni pevski zbori iz briških župnij pod vodstvo prof. Aleksandra Sluga, na orglah sta bili Tjaša Simčič in Gabrijela Mugerli. Ob koncu smo pripravili tudi kratek kulturni

program, na katerem sta nas s pesmijo in besedo navdušila Sašo Mugerli in Irena Zuljan. Pozdravil nas je tudi župan občine Brda Fran Mužič in voditelj Briške karitas Valter Marinič.

Delati dobro 20 let? Čas, v katerem se je dogodilo veliko stvari, zato smo se odločili, da vse to napišemo v brošuri. V dvorani briškega pastoralnega doma je bila postavljena tudi razstava, delček utrinkov 20-letnega delovanja Briške karitas, ki jo je pripravila družina Žorž iz Cerovega.

Smo v času, ko postaja življenje zaradi finančnih in duševnih težav oteženo. Prav zaradi stisk se v Briški karitas trudimo spoznavati in reševati probleme, ki pestijo ljudi. Vse to nam včasih uspeva, včasih pa tudi ne. Kljub temu pa bomo v Briški karitas tudi v prihodnje pomagali vsem, ki bodo potrkali na naša vrata, naša srca. Smo v letu vere. Moto letošnjega tedna Karitas se glasi Veselje v sožitju. Ljudje smo povabljeni, da pomagamo drug drugemu. Radi bi se zahvalili vsem briškim ljudem, še posebej za to praznovanje. Ravnatelju Škofijske karitas Koper Mateju Kobalu za darovano sveto mašo, vsem duhovnikom, cerkvenim pevcem iz briških župnij. Hvala Aleksandru Slugi, ki je pevce spodbujal in vodil, organistkama Tjaši Simčič in Gabrijeli Mugerli. Hvala vsem za pomoč pri pogostitvi, ki je sledila po sveti maši v briškem pastoralnem domu. To so: Občina Brda, Vinska klet Goriška brda, A-market Neblo, Mesarija Peršolja – Peternel, Kuplast – Matejka Kumar, s. p., Pekarna Brumat – Nova Gorica, Pivka perutninarstvo – mesnica Neblo, Decarnis – Gregor Simčič – mesnica Rožna Dolina, fotografu Andreju Colji, snemalcu Igorju Polenčiču, Prenovi v duhu – Biljana, Sebastjanu Kocini, Sašu Mugerliju in Ireni Zuljan za povezovanje programa s pesmijo in besedo. Bog povrni vsem, ki so nam v teh 20-ih letih pomagali na kakršen koli način, še posebej vsem sodelavkam in sodelavcem in njihovim družinskim članom, ki nam vedno stojijo ob strani.

Dobrota vedno zmaguje.

Briška karitas

Dobrodelna predstava gledališke skupine iz Neblega

Ohranimo najžlahtnejše – ljubezen Legende pravijo, da se zadnji mesec v letu nebo odpre. Odpro se roke in srca, človek raje in več daje.

Kaj pa druge mesece v letu? Avgusta, denimo?

Na dan privre spomin na vročične oči sredi mondenega mesta, samo lučaj od Pradine izložbe. Sklonjena glava gleda v tla, iztegnjena roka prosi za miloščino. Na tisoče nog gre mimo. Ljudje se Zima 2012 / Briški časnik / 26

delajo, da je ne vidijo, da se ne bi vznemirila njihova vest. Tudi sama se naredim, da je ne vidim. Grem naprej in se po nekaj korakih vrnem. V roko stisnem nekaj denarja in za vse večne čase se v spomin vžgejo velike, prestrašene oči. Nič ne obtožujejo, samo prosijo. V lagodno poletno pohajkovanje po obmorskem mestu se zaglodajo misli. Koliko jih je, teh prosečih oči, ki potrebujejo pomoč? Če dam nekaj drobiža enemu, bo zato svet boljši? Bo revščine manj? Ne, rešitev je drugje. Rešitev so tisti, ki usmerjajo in vodijo svet. Peščica največjih, najbogatejših, ki je v svoje grabežljive niti zapredla vse ljudi in ves planet.

In vendar bo z malo človeško gesto svet boljši! Le kaj je vredno večjega priznanja, kakor je sočutje, razumevanje, zaupanje?! Dobro je dajati, če vas kdo prosi, še bolje pa je, če dajemo nenaprošeni, iz razumevanja, pravi modrec. Iz razumevanja je ta mesec tudi družina iz Medane prejela dar iz odprtih rok. Na dobrodelni predstavi igralcev iz Neblega v medanski dvorani so zanjo zbirali prostovoljne darove. Da bi plamen sočutenja s človekom v stiski ne ugasnil in da bi ohranili, kar je najžlahtnejše v ljudeh, ljubezen.

Nekateri dajejo z veseljem, in to veselje je njihovo plačilo. Drugi dajejo tako, kot mirta v dolini oddaja svoj vonj v ozračje. Po rokah takšnih ljudi nam govori Bog in skozi njihove oči se smehlja na zemljo, je rekel véliki Gibran.

Iva Sivec

Dogodki

Javna tribuna

Je socialni dialog še mogoč?

Zveza SABS Slovenije in SABS Trine Venko sta 20. novembra na dobrovskem gradu pripravila javno tribuno o problemu nezakonitega odpuščanja sindikalistov, kar posledično onemogoča socialni dialog.

Jure Srhoij, predsednik Zveze SABS Bojan Goljevšček in predsednik SABS Trine Venko Jernej Komel. Pogovor je povezovala Martina Kodelja.

Razpravljavci so iz svojih osebnih izkušenj potrdili, da v naši državi le malo kapitalistov in oblastnikov spoštuje 76. člen Ustave RS, da so grobo kršene pravice delavcev, da se ne spoštuje delavska zakonodaja, da država ne opravlja svoje naloge, saj ščiti izkoriščevalce, da sindikati slabim kapitalistom

V vabilu so zapisali: V novogoriški regiji smo v okviru projekta »S partnerskim sodelovanjem do boljšega socialnega dialoga« celo uspeli s podpisom sporazuma, s katerim smo se najbolj odgovorni partnerji v regiji zavezali h krepitvi socialnega dialoga. Odpuščanja sindikalistov v Salonitu in nazadnje v podjetju Trine, d. o. o., v Goriških brdih, nas žal oddaljujejo od zapisanega. Javna tribuna, ki jo pripravljamo skupaj z Zvezo SABS, je lahko eden od načinov, kako preprečiti nedopustna ravnanja posameznikov, ki ne prispevajo k izgradnji pravičnejšega in zaposlenim prijaznejšega delovnega okolja.

O tej pereči aktualni temi so na javni tribuni spregovorili: Matjaž Hanžek, nekdanji varuh človekovih pravic, odvetnik

predstavljajo oviro in da je zato v Sloveniji zastal socialni dialog. Gospodarska kriza pa jim predstavlja zgolj orodje za to, da bi delavcem odvzeli vse pravice. Na te probleme so z odprtim pismom opozorili tudi oba predsedniška kandidata Danila Türka in Boruta Pahorja.

K razpravi se je prijavilo kar nekaj poslušalk in poslušalcev, ki so potrdili ugotovitve govornikov ter opisali svoje osebne izkušnje v zvezi s teptanjem pravic.

Tribuna pa je deloma dosegla svoj namen, prepričevali so se prepričani, saj med udeleženci ni bilo nikogar z »druge strani«. Za dialog sta namreč potrebni vsaj dve strani.

Milena Beguš

Briški oljkarji v istrskem Vodnjanu

Največ zanimanja za vrhunsko gastronomijo oljkarjev in drugih razstavljavcev s Hrvaške, iz Črne gore, Bosne in Hercegovine, Srbije, Slovenije in Italije. Obiskovalci so imeli možnost pokusiti in kupiti mlado oljčno olje, namaze iz oljk, različne marmelade, vina, izdelke iz tartufov, izdelke iz sivke … Največ zanimanja je požel vsakodnevni gastro-cooking show. Na njem so se predstavili učenci istrskih kuharskih šol in številni priznani istrski gostinci, ki so pripravljali tipične istrske jedi.

Tudi Brici smo si šli z veseljem pogledat, kako poteka predelava oljk v hrvaški Istri. Vodnjanska prireditev je zelo dobro obiskana in priznana med ljubitelji oljčnega olja. Mogoče bi bilo za promocijo briškega olja treba razmisliti tudi v smeri podobnega festivala v Goriških brdih.

V Vodnjanu v hrvaški Istri so od 16. do 18. novembra potekali že 8. Dnevi mladega oljčnega olja (8. Dani mladog

maslinovog ulja). Prireditev je posvečena vrhunski gastronomiji in mlademu oljčnemu olju. Predstavilo se je veliko

Nuša Matuc Zima 2012 / Briški časnik / 27

Dogodki

30 let Strelišča

Ponovno oživel prostor druženja Skoraj vsaka vas ima prostor, namenjen druženju mladih, pa naj bo to pod hrastom, v kakšni garaži ali pa … v grajski kovačiji. Mladi Dobrovci so se v preteklosti zbirali za gostilno ali na igrišču, vendar pozimi niso imeli svojega prostora. Spomnili so se na prostore grajskega strelišča in tako se je začela zgodba Strelišča (društvo OO ZSMS je bilo sicer formalno ustanovljeno že prej).

Strelišče zunaj

Foto Dani Kristančič

Delavnica Glina

Foto Dani Kristančič

Strelišče nekoč

Arhiv strelišča

Foto Nicola Gaggioli

Strelišče je bilo v 80. letih drugi najbolj znan klub v Sloveniji.

Takrat je že jenjala moč komunizma, v razvojnem zamahu pa je bil punk. Prvi koncert so pod sloganom »Novi rock pred novim rockom« organizirali leta 1982. V 90. letih so imeli tri leta zaporedoma redni koncertni program, en vikend je bil posvečen punk rocku, drug pa jazzu. Nastopale so skupine iz ZDA, npr.

Das Damen (Seattle), in Kanade, npr. D. O. A., kar je bil precej zahteven organizacijski podvig. Seveda niso manjkale domače skupine, prav poseben pa je bil koncert skupine Laibach. Jeseni 2011 je skupina izdala Laibach »Gesamtkunstwerk – Dokument 81–86«, poseben set 6 vinilnih plošč v luksuzni izdaji, s knjižico, plakatom, DVD-jem in značko ter posnetki 10 koncertov, eden teh posnetkov je s Huma (5. 4. 1986). Streliščari so ponosni na to obeležje, saj se bo s tem ohranilo njihovo ime.

Strelišče je, kot vsa društva, doživelo vzpone in padce, da ne omenjamo požara leta 2005, ki je za nekaj časa celo ustavilo njegovo delovanje. Tretja generacija streliščarjev se je odločila, da klub ponovno postavi na noge. Ustanovili so društvo, se prijavili na občinski razpis za sredstva, vložili ogromno ur prostovoljnega dela in truda ter tako Strelišču povrnili njegov nekdanji čar.

Tu se spet lahko zbirajo mladi in mladi po srcu ter se družijo ob dobri glasbi, hrani in pijači in razpravljajo o življenjskih dogodkih vsakdana. Načrtujejo tudi organizacijo delavnic; prvo, z naslovom Glina, so že izpeljali. Na spletni strani Facebook lahko sledite aktualnim dogodkom in si ogledate fotografije, na spletni strani Youtube pa najdete 20-minutni film o zgodovini strelišča (avtor Dani Kristančič).

Novembra je Strelišče organiziralo koncert za 30. obletnico. Za pripravo so se združile vse tri generacije in zavihale rokave, da so spet pričarale občutke in vzdušje minulih časov. Na odru so se zvrstili štirje bandi, ki so navdušili množico.

Iz Brd so bili See-Through (stoner hardcore, sludge, metalcore) – dva člana sta začela v skupini Big Fat Liars leta 2007, ko pa je uporniško obdobje minilo, si je kvartet nadel ime See-Through.

Zdaj ustvarjajo glasbo zunaj konvencionalnih okvirjev hardcore glasbe, brez nepotrebnega kopiranja že (pre)slišanih bendov.

Ob njih so bili še Valterap (Rap) – Valter Lapanja, freestyler iz Goriške, voditelj oddaje Od glave do repa na Radiu Koper, Zima 2012 / Briški časnik / 28

skupina Neverend (punk rock) iz okolice Nove Gorice in skupina Srečna Mladina (alternative rock, jazz rock, punk) – to je slovenska glasbena skupina, imenovana po skladbi slovenskega punkovskega banda Niet, ki je bila ustanovljena leta 1993. Na prizorišču so bile na voljo tudi majice z napisom Strelišče. Prav gotovo pa to ni zadnjič, ko slišite ime Strelišče. Spet se je začelo …

Silvestra Elen Brašnič Saffigna

Dogodki

Mednarodno ocenjevanje medu

Najboljši je bil akacijev iz Neblega V Povirju pri Sežani so razglasili rezultate letošnjega, 13. mednarodnega ocenjevanja medu, ki je bilo 27. oktobra v Sežani. Med 95 vzorci medu iz šestih držav so razglasili kar 31 zlatih, 37 srebrnih in 18 bronastih diplom. Z najvišjim številom doseženih točk (30,81) je postal absolutni zmagovalec Alojz Kodermac iz Neblega z medom akacije. Za zlato priznanje je potrebnih nad 28,50 točke. Dosežka je bil zelo vesel.

Iskreno mu čestitamo!

Tekst in foto M. Beguš

Alojz Kodermac

Obisk študentov turizma

Prijetno presenečeni nad briško ponudbo V soboto, 24. novembra, so nas obiskali študenti 3. letnika Fakultete za komercialne in poslovne vede, smer turizem, iz novogoriške študijske enote.

Prošnji Janeza Turnška, nosilca predmeta Management turistične destinacije, da bi skupini njegovih varovancev predstavili razvoj turizma v Brdih in nekaj uspešnih nosilcev turistične ponudbe, so se z veseljem odzvali v Hotelu Kozana, na kmetiji Kabaj Morel in v vinski hiši Ferdinand.

V vinski hiši Ferdinand

V Hotelu Kozana Dosedanjim mejnikom in viziji razvoja turistične destinacije Brda, ki jo je študentom predstavila direktorica Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Brda Ariana B. Suhadolnik, so svoje zgodbe o uspehu, ob katerih so sami skromni in zadržani, predstavili Kristjan Vittori , Matjaž Četrtič in Katja Kabaj Morel.

Poleg razgibane preteklosti Hotela Kozana in novega vodenja, izvirne ideje penečega vina Sinefinis, ki je nastalo kot plod čezmejnega sodelovanja dveh uspešnih mladih vinarjev, ter zanimive slovensko-francoske zgodbe o ljubezni, vinu in amforah so sogovorniki študentom prenesli pomembno sporočilo – uspeh slehernega med njimi je tesno povezan s predanostjo in ljubeznijo do dela, ki ga opravljajo!

In si s tem pridobili spoštovanje študentov ter prejeli priznanje fakultete za strokovni prispevek k učni snovi.

Na kmetiji Kabaj Morel Obisk je skupina zaključila v prenovljenem in z novimi turističnoinformacijskimi tablami opremljenem Šmartnem. Očarane nad lepoto vasi so zanimale podrobnosti o pridobivanju finančnih sredstev iz razpisov in nadaljnjih načrtih nadgradnje ponudbe znotraj obzidja, ki jo bodo tudi sami v prihodnje z veseljem koristili.

Navdušeni nad videnim in slišanim, tako nad izjemnim razvojem Brd v zadnjih letih kot nad ponudbo novosti, ki sledijo sodobnim trendom globalnega turizma, so se poslovili. Nekateri med njimi z željo, da bi po zaključku študija morda prav v Brdih našli svoj karierni izziv.

Ariana B. Suhadolnik Zima 2012 / Briški časnik / 31

Dogodki

Martinovo v Šmartnem

Pestro dogajanje Letošnje martinovo v Šmartnem, ki je prav po sv. Martinu dobilo svoje ime, je bilo dva dneva, v soboto in nedeljo. Naš cilj je bil pripraviti doživetje, zanimivo za domačine in obiskovalce vseh generacij, izrazito obarvano z briškim izročilom, podprto predvsem s kulturo pitja in odgovornim obnašanjem v prometu. Čeprav vreme ni bilo najbolj naklonjeno, je v Šmartno prispelo, zlasti v soboto, veliko obiskovalcev. Letošnji program je bil resnično bogat in vsakdo je zase lahko našel kaj zanimivega. Ob odprtju v Hiši kulture so nas pozdravili župan Franc Mužič, prva briška kraljica rebule Jana Drnovšček in Ariana B. Suhadolnik, direktorica Zavoda za kulturo, turizem, mladino in šport Brda. Sledila sta prikaz briških martinovih šeg, blagoslov mladega vina …, zunaj pa stojnice, lajnarji, stare fotografije, projekcije, recitacije, pevci in glasbeniki.

Kot navadno so obiskovalci po Šmartnem v različnih kleteh lahko pokušali odlična briška vina ob prisotnosti vinarjev. Prvič je svojo penino Gisela predstavil tudi eden od šmartenskih vinarjev Marjan Marinič. Na »goranjem placu« smo točili posebno zvrst mladega vina, iz sodčka, v katerega so prispevali štirje domači vinarji (Jadran Peršolja, Rajko Pojavnik, Erik Fikfak in Sebastjan Peršolja) – lepa gesta in najlepša dobrodošlica za vse obiskovalce! Poskrbeli smo za pestro ponudbo briških jedi, zato ni manjkalo polente, klobas, repe in podobnih briških jesenskih dobrot. Tudi po kostanju je dišalo, na stojnicah pa se je šibilo sirov, oljčnega olja, izdelkov iz sivke in številnih drugih pridelkov in izdelkov, ki so pritegnili zanimanje številnih domačih in tujih kupcev. Tudi na večernem plesu v dvorani Hiše kulture se je zavrtelo lepo število parov.

Tokratno martinovo je bilo tudi priložnost za prikaz ustvarjalnosti domačinov: svoje slike je predstavila nemška slikarka Marlies Liekfeld Rapetti, ki v Šmartnem postaja prava domačinka, Katja Kogej svoja jesenska (volnena) tihožitja, Zdravko Lenardič svoje izjemne rezljane sprehajalne palice, Andrej Pokorn pa svoje Briške skrle, svojevrstne slike-skulpture, ki so že spomladi v Šmartnem vzbudile veliko pozornosti. Elvira Markočič in Jožica Pulc sta razstavili svoja ročna dela, Darinka Sirk pa je prispevala svoje ročno izdelane jesenske, adventne in božične venčke. Edinstveno doživetje je ponujalo druženje ob ognjišču v t. i. Slikarski hiši, kjer so domačinke (Elvira Markočič, Jožica Pulc in Ema Peršolja) kuhale polento po starem, na ognjišču, in jo skupaj z okusnim točem ponudile obiskovalcem.

Lep odziv so doživele tudi posebne gostje prireditve, članice Sester sv. Martina, ki so predstavile briške penine in vodile degustacijo, Ivan Peršolja, predsednik društva Sommelier Slovenije, pa je poskrbel za poučno degustacijo vrhunskih briških rebul. Del dogajanja sta bili tudi dve delavnici: prva je k izdelovanju martincev (značilnih jabolk z zelišči, ki so napovedovali vinsko letino) in šperoncev (iz trtine rozge oblikovan rožni venec) pritegnila predvsem otroke, druga, ki je potekala pod taktirko Nade Likar, pa je prikazala pripravo odlične kostanjeve torte in z njo tudi postregla.

Da bi vse potekalo, kot se za tako prireditev spodobi, smo za sodelovanje poprosili Policijsko upravo Nova Gorica, ki je poskrbela za prikaz različnih gradiv in pripomočkov, povezanih z varnostjo in odgovornim obnašanjem v prometu. K prijetnemu vzdušju sta brez dvoma prispevala tudi dva redarja na parkirišču, pa tudi dva varnostnika, ki sta prijazno preprečila, da bi kdo razgrajal po Šmartnem.

Prireditev smo organizirali s predanostjo številnih domačinov, za kar se vsem toplo zahvaljujemo, brez naklonjenosti sponzorjev pa prireditev ne bi tako uspela. Iskrena zahvala gre predvsem banki SKB, družbama Zelen & partnerji ter Bilaz in seveda številnim drugim, ki so vsak po svoje prispevali, da smo martinovo doživeli tako, kot smo si vsi želeli.

Katja Kogej Foto Egon Slovinič Zima 2012 / Briški časnik / 32

Dogodki

Foto Andrej Colja

FOTOREPORTAŽA

Foto Andrej Colja

Martinovo v Šmartnem

V Brda je prišel Miklavž

Vipolže

PODSABOTIN

Foto Andrej Colja

Foto Andrej Colja

Biljana

Cerovo Zima 2012 / Briški časnik / 33

Dogodki

Vinska klet Goriška brda

Peneča rebula z nami že 50 let Družinska praznovanja. Sproščen klepet s prijatelji. Uspešno sklenjen posel. Romantični večer v dvoje. Peneča rebula je ob ključnih trenutkih vedno z nami.

Mehurčki na martinovanju

Za postrežbo Peneče rebule v novi preobleki so na martinovanju poskrbele članice Sester sv. Martina

Na letošnjem martinovanju je poleg mladega vina blestela tudi Peneča rebula – v Vinski kleti Goriška brda smo jo namreč ob tej priložnosti prvič predstavili v novi preobleki. Ta ikona med primorskimi peninami, ki je z nami že petdeset let, je bila doslej prepoznavna po travnato zelenih tonih, z oblikovno prenovo pa se je vrnila v sončne barve rebule. Začetki peneče rebule segajo v leto 1962. Istega leta so Rolling Stonesi prvič nastopili v Londonu, rodil se je ameriški igralec Tom Cruise, pri nas pa so tedaj na Bledu prvič priredili Festival slovenske popevke. Nekatere melodije so postale v teh petdesetih letih kultne. Prav tako Peneča rebula. Dolgo časa je bila to edina briška penina, zagotovo pa je najbolj priljubljeno peneče vino na osnovi rebule, tradicionalne briške vinske sorte.

Rebula je sicer vino tisočerih obrazov, saj se izvrstno odreže kot aperitiv (Peneča rebula), sveže mirno vino, ki spremlja mediteransko kulinariko (Rebula Quercus), ali prva dama – kompleksno, bogato vino, ki zori v hrastovih sodih (Rebula Bagueri).

Nova podoba Peneče rebule je projekt, ki je bil zastavljen v sodelovanju s priznanim vinskim piscem, oblikovalcem in fotografom Marijanom Močivnikom. Ob oblikovni prenovi pa je treba poudariti, da vsebina Peneče rebule, ki je sicer pridelana po metodi charmat, ostaja zvesta tradiciji. Njen svež in saden okus je zelo priljubljen tako med mlajšimi kot starejšimi ljubitelji penin.

Kaj so glavni aduti Peneče rebule? Ob prvem srečanju nas sprostijo neskončne verige mehurčkov limonasto rumene barve.

Vonj je najprej zadržan, nato pa žgečkljivo saden, pelje nas v svet zelenega jabolka in citrusov. V ustih je suha, s krasno intenzivnostjo karakterja rebule. Brez zadržkov lahko rečemo, da se ta penina najbolje poda k širokemu nasmehu. Sicer pa gre za osvežujoč aperitiv in za odlično spremljevalko lahkih prigrizkov.

Kdaj Peneča rebula? Nekateri poznavalci menijo, da penine bolje prijajo pozimi kot poleti, ker je ob mrzlem vremenu lažje okušati mrzlo vino. Pogled na iskrečo se zimsko pokrajino je podoben pogledu, ki ga ponudi izhajanje drobnih verižic mehurčkov v vrhunski penini. Spet drugi trdijo, da piknik v senci krošnje sredi poletne vročine in v prijetno nežni družbi napelje k rabi penin. Kaj pa kozarec penine v družbi kolegov po službi v bližnjem barčku?

Aperitiv pred poslovnim kosilom?

Praznik ali ne, zlahka si ga naredimo – s Penečo rebulo.

Marjana Simčič Humar Zima 2012 / Briški časnik / 34

Mlado vino 2012

Kulinarične mojstrice

V Vinski kleti Goriška Brda

Dogodki

Miro Koršič

Nemirni ustvarjalni duh iz Višnjevika Miroslav Koršič se je rodil 16. avgusta 1940 v Višnjeviku, kjer mu je ob krstu domači duhovnik pridal ime Angel. Mirov oče Mihael Matevžev je bil doma iz Krasnega in se je 27. 5. 1939, dobro leto pred njegovim rojstvom, poročil s Pavlo Mavrič in se preselil v Višnjevik. V zakonu se jima je poleg Mira 29. 9. 1941 rodil še Aldo, ki pa je skoraj šestmesečen umrl. Sredi vihre druge svetovne vojne se je mladi družini zgodila še druga tragedija.

Mirova mati je nesrečno padla in si zlomila hrbet. Zaradi posledic je kmalu umrla in ob tem prosila brata Jožefa, ki je z družino živel v sosednji hiši, da bi skrbel za triletnega Mira. Oče je namreč po materini smrti odšel v svet in si kasneje v Šmartnem ustvaril novo družino. Miro se je strica spominjal kot strogega, a skrbnega varuha. Po tragični smrti sestrične Marte je Mirov stric in skrbnik prek meje pobegnil k bratrancu v Italijo in pustil siroto samo skupaj z na smrt bolno ženo Frančiško. Ta ni več vstala z bolniške postelje. Devetletni Miro se je teden dni skrival v hiši in se hranil predvsem s sadjem, preden so ga možje oblasti le dobili in odpeljali v dom za sirote v Kojsko. Kakšne so bile razmere v kojščanskem mladinskem domu v teh povojnih razmerah, nam lepo oriše prošnja upravnice Cvetke Birsa, ki je 4. 4. 1949 poslala prošnjo za nadaljevanje obnove, ker je bila pod deško spalnico vinska klet, okna pa neustrezna, zato je bilo bivanje pozimi nemogoče. Ob njegovem zaprtju leta 1950 so se nekateri gojenci, med katerimi je bil tudi Miro, preselili v dom v Dutovlje, nato pa 9. septembra 1952 v Vipavo in 15.

1. 1953 v Ajdovščino. Kljub temu se Miro tega obdobja spominja kot dobe, ko se mu ni godilo slabo. Že v Vipavi si je začel dopisovati s stricem Jožefom Mavričem, ki je živel v Kanadi. Stric mu je v vsakem pismu poslal dolar, on pa je skrbno varčeval.

Nadarjen likovnik in navdušen športnik Mira sta že v mladih letih opredeljevala nadarjenost za risanje ter navdušenje nad športnim udejstvovanjem. V Ajdovščini se je vključil v rokometno ekipo športnega društva Partizan, ki je bila ustanovljena jeseni 1954, in postal viden strelec. V pokalni tekmi proti Odredu iz Ljubljane je bil imenovan za najboljšega strelca. Po zlomu roke se je njegova rokometna kariera končala. V dijaškem domu se je srečal s kasnejšim akademskim slikarjem Rudijem Pergarjem, ki mu je postal vzornik v risanju in ga spodbudil, da se je začel več posvečati tudi temu. Poleg Pergarja je nanj vplival tudi profesor Anatol Krasovski, ki se je še posebno ukvarjal z mladim fantom brez roditeljev. Leta 1952 je ustanovil taborniško organizacijo Mladi bori, kamor se je 1953 vključil tudi Miro. Resno spodbudo mu je dala njegova na zadnji strani taborniške revije objavljena slika. To mu je dalo zalet, da se je začel resno in redno ukvarjati z risanjem. Zaradi selitev je osemletno šolanje, ki sta ga sestavljali štiriletna osnovna

šola in tako imenovana nižja gimnazija v Ajdovščini, končal leta 1957. V šolskem letu 1957/58 se je vpisal na srednjo Oblikovno šolo, ki je še danes v Križankah v Ljubljani.

Ker je bil sprejet pogojno, se je popolnoma predal študiju likovne umetnosti. Prvi letnik je končal z odliko in si zagotovil status rednega dijaka, zato se je naslednje leto vključil v nogometno športno društvo Krim, a je kmalu prestopil k Iliriji, kjer so mu preskrbeli stanovanje in hrano. Druge

stroške si je plačeval s honorarji, ki jih je prejemal predvsem od objav karikatur v Pavlihi, Poletu, Delu, TT in Dnevniku. Šoli se tako ni mogel več v celoti posvečati, vendar je ob zaključku leta 1961 prejel prvo nagrado v kategoriji plakatov. Z njo si je kupil za maturo prvo novo obleko. Prvo službo je dobil pri zasebnem podjetju Lik, kjer je delal osnutke za sejemske prostore. Kljub temu se ni prenehal ukvarjati s športom in je postal leto kasneje profesionalni igralec pri nogometnem društvu Slovan. Pustil je službo pri Liku in se vpisal na likovni oddelek Pedagoške akademije, ki jo je končal leta 1964. Umetnost je študiral pri profesorjih

Francetu Peršinu, Zoranu Didku ter Marku Kumarju. Zaradi športa in študija je oblekel vojaško suknjo šele leta 1967. Ob koncu se je zaposlil kot oblikovalec reklamnih sporočil tovarne zdravil Krka. Življenje »v novem svetu« Leta 1970 ga je doseglo stričevo sporočilo iz Kanade, da se je ponesrečil. Posedoval je namreč gozdno farmo in potreboval pomoč.

Miro se je na njegovo prošnjo nemudoma odzval in se odpravil k njemu v Thunder Bay, vendar se je dolgočasnega in pustega življenja kmalu naveličal in se s prijateljem odpravil v Minneapolis. Miro se je odločil, da bo poskusil srečo v New Yorku, kjer se je na Long Islandu preživljal kot samostojni grafični oblikovalec. Po treh letih se je vrnil v Kanado v Toronto. Športno udejstvovanje mu je pomagalo pri vključevanju v slovensko skupnost. Za kratek čas je sicer prestopil k nogometnemu moštvu Jugoslavija, drugače pa je od 1974 do 2004 sodeloval pri Slovenskem športnem društvu v Torontu (Toronto TNG district football league). Do 1977 se je preživljal s priložnostnimi deli na likovnem področju, pisal in risal je za torontski časopis Toronto star, nato pa se za 20 let zaposlil pri Attorney General. Sredi 80. let je spoznal kiparja Colina Gibsona, s katerim je v Torontu odprl Studio na Niagara Street in se posvečal svobodni umetnosti. Njegovo ustvarjanje so prepoznali tudi kanadski umetnostni krogi in leta 1977 je postal član Galerije. Redno je razstavljal v Trias Gallery v Torontu in Village Gallery v Port Creditu.

Njegova širokosrčnost se je kazala v krogu kanadske zamejske slovenske skupnosti, saj njegove umetnine krasijo marsikateri dom in so prestižno darilo ob posebnih priložnostih. Sprva je sodeloval skupaj s sedaj pokojnim Bricem Francem Obljubkom, ki je bil ustanovitelj in urednik časopisa Northern Mosaick. Do smrti pa je kot dopisnik sodeloval pri glasilu The Voice of Canadian Slovenians Glasi. Njegova delo in trud sta bila vidna zlasti pri vsakoletni dobrodelni prireditvi Talent Show ter Slovenskem mladinskem dnevu Slovenian Youth Day. Z ženo Margaret, ki je po rodu Poljakinja, se je poročil leta 1991 ter živel in deloval v Torontu. Po bolezni je umrl 27. 3. 2012. Na željo, da bi se po smrti vrnil v rodna Brda, je bil 22. 9. 2012 slovesno pokopan v Šmartnem. Njegovega življenja so se v spominskem nagovoru dotaknili sošolka iz gimnazije Ajdovščina, klubski tovariš iz ljubljanske Ilirije ter v imenu kanadskih izseljencev glavna urednica Radia glas kanadskih Slovencev Marija Ahačič Pollak. Pogreba, ki je pokazal na pomen in veličino Mirovega dela in udejstvovanja, so se namreč udeležili tudi vsi še živeči člani nogometnega kluba Ilirije, dva veleposlanika ter prijatelji iz Kanade. Vsem, ki s(m)o ga poznali, ostaja v spominu kot iskriv in globoko čuteč sogovornik, vedno pripravljen pomagati sočloveku.

Tanja Gomiršek Zima 2012 / Briški časnik / 35

Tema trimesečja: Ludvik Zorzut

Uvod

Zorzut – pesem sama po sebi Iz Trsta ga je "prinesla" prav ista komari, ki je deset le prej prinesla tudi Gigija Gradnika. Pa še nekaj skupnega imata oba pesnika. Ludvik Zorzut se je rodil v isti hiši, v kateri je bil rojen pesnik Gradnik.

Svojevrstnega pečata domačijstva, posebnega doživljanja briškega okolja, zavedne slovenske vasi neposredno ob italijanski meji, se Zorzut ni otresel do poslednjih let. Dihajo ga vse njegove pesmi. Gre za vse, kar je bilo v briških družinah povezano z vsakdanjim življenjem in delom: od jedi, kot sta kuhnja in toč furbo, do penčanja češp, vendime, brajde, pikona, obleke, navad, jezika. Od mladih nog ga je pritegovala glasba. Škantiral je, pobič, na treh ploščatih laštrah in na zvoniče iz gline, kupljene na sejmu svetega Ivana v Krminu. Bogoslovec, ki ni končal bogoslovja, se je po končani prvi svetovni vojni izselil v Maribor, si tam ustvaril družino in s srcem in dušo ostal – v Brdih.

Zorzut, briški in pohorski pesnik, je ustvarjal več kakor polnih šestdeset let.

Ni sproti zbiral in izbiral, ni se poglabljal v vprašanja stilistike, dikcije in poetike; v tisto posebnost in svežino, ki jo večkrat dihajo njegove pesmi, ni dal še bolj negovane oblike. Če bi, bi danes gotovo imel mesto v slovenski literaturi. Zorzutove pesmi ne sodijo ne po stremljenju ne po rezultatu v visoko poezijo, zapiše Kermauner. So priložnostne, nacionalno pobudne, obče. Razodevajo spretnega zapisovalca in zdravega, poštenega, naprednega, domoljubnega državljana. Šegava pesem, kakršna je marsikdaj Zorzutova, ne služi le kratkočasju, ampak išče pota v srca ljudi in jih spravlja v radost.

Zapiše se mu v narečju, ki ga govorój Modanjci, rado ga zanese donenje besede in pesem se mu prav rada spremeni v popevko. Je spevno lahkoten, zato ni čudno, da so njegove pesmi glasbeniki radi uglasbili.

Estetsko ni bleščeč, vendar prijazen in prisrčen.

Marjan Brecelj ga opiše kot ptiča samotarja, ki poje, kakor mu srce narekuje, kakor vidi svet in ga doživlja, in se pri tem marsikdaj približa sami ljudski pesmi. Življenjskih in filozofskih ugank ne rešuje, ob največjih življenjskih ugankah ostaja miren, prej vesel kakor žalosten, le tu in tam z rahlo tančico otožnosti.

Njegove pesmi opisujejo delo briškega človeka, čigar osrednja vrednota je zemlja, človek na zemlji in za njo. Zemlja je težka za obdelovanje, vendar je obenem plodna, srečna, srčna, sočna, blagoslovljena, zlata, bogata.

Zima 2012 / Briški časnik / 36

Urednik Planinskega vestnika mu piše: Tvoj pesniški zanos, tvoja živo vroča beseda me spominjata na deželo, ki ti je prirasla k srcu. Nič ni prisiljenega, to je pesem, ki poje, nič ji ni mar – privrela je iz srca, pesem sama po sebi. Všeč mi je tvoja muzikalna dikcija, ljudska, dobra kakor kruh.

Kermauner doda: Brda, Brda – ta pesem je najlepši, najbolj pristni Zorzut. Lahkoten, prijazen, dobrosrčen, zase ne stremljiv, pač pa ljubeč svojo zemljo, narod, planine, kmete, rojake, vino, veselje. Ob visoki poeziji bo zmerom rezervirano mesto tudi za takšne pesmi.

Iva Sivec

Tema trimesečja: Ludvik Zorzut

Ob 120-letnici pesnikovega rojstva

Razmišljanje o Ludviku Zorzutu – ljudski pevec Brd ali primorsko-pohorski in slovenski pesnik »Ptička briegarca – ne slišiš? Dost' gorja!

Zleti, sfrli do Boga, da v ti sili Bricev se usmili!« (Ludvik Zorzut) V času knjižnega sejma v Ljubljani sem kolegom omenila, da pišem o pesniku Ludviku Zorzutu.

Malo za šalo, malo pa tudi zares so mi rekli, da se le opravičujem, da ne grem na kavo z njimi in da sem si pesnika kar izmislila. Kaj je torej navsezadnje vendarle res?

Da je Ludvik Zorzut mnogim mlajšim slovenskim literarnim ustvarjalcem in kritikom ter esejistom nepoznano ime. To pa ni nič zelo nenavadnega, saj se (razen redkih izjem) generacije pesnikov, ki so začeli ustvarjati od devetdesetih dalje, pa tudi mlajše in najmlajša generacija, ki šele vstopa na slovensko literarno prizorišče, manj izrazito obračajo na slovensko pesniško tradicijo. Če pa že, pesniško komunicirajo s svojimi sočasniki, navdihovali so se in se še vedno pri ameriški pesniški tradiciji, nekaterih imenih evropskega pesništva, od domačih pa so jim najbližje velika imena (npr. Dane Zajc) ali na

novo odkrita (npr. Jure Detela). Ludvik Zorzut je poznan predvsem na Goriškem, najverjetneje tudi na štajerskem koncu. Za njegovega sokrajana Gradnika se je pisala druga zgodba. Nedvomno veliki stilist in odlični poet je dobil opazno mesto v slovenskem kanonu.

Za Ludvika Zorzuta pravimo, da je ljudski pesnik, celo ljudski pevec. Leta 1974, ko je izšla njegova Ptička briegarca pri Mohorjevi družbi v Celju, in sicer v počastitev pesnikove 80-letnice, je pesmi za knjižno izdajo izbral, uredil, spremno besedo in opombe napisal, slovarček in bibliografijo sestavil Marijan Brecelj. Za prvo in edino knjižno izdajo Zorzutovih pesmi nepogrešljivi avtor je v spremni besedi (po tem, ko je analiziral Zorzutovo pesništvo) drzno zastavil te vrstice: »Usoda Zorzutove pesmi pa je v tem, da je ni sproti zbiral in izbral; da ni zaokroževal določenih tem; da se ni bolj poglabljal v vprašanja stilistike, dikcije in poetike, da ni v tisto posebnost in svežino, ki jo večkrat dihajo njegove pesmi, dal tudi še bolj negovane oblike. Danes bi gotovo imel mesto v slovenski literaturi. Saj so njemu podobni, čeprav z manjšimi zaslugami, vendar prišli na strani literarnih zgodovin. Slovenska literarna zgodovina je gotovo storila nekaj krivic ali vsaj napak, ko je s premajhnim posluhom spremljala literarno ustvarjaje obrobnih ustvarjalcev. Ni jim pomagala, da bi našli svojo pot, ni jih utrdila v prepričanju njihovega poslanstva, ki so ga imeli, se ga zavedali, pa jim je bilo premalo priznano ali potrjeno.

Kako vse drugače ravnamo in ravnajo z naivnimi slikarji! Včasih se zdi, da so še veliko bolj v časti kakor ostali slikarji. Po vseh mogočih razstavah jih prenašajo, omogočijo njihovim slikam, da visijo v najbolj vidnih svetovnih galerijah, prirejajo jim slikarske kolonije in simpozije, reprodukcije njihovih del pa objavljajo v izredno luksuznih izdajah. Kje so tu njim enakovredni besedni umetniki? Zares, prava diskriminacija.« Tako Brecelj leta 1974.

Ponosni bodimo, da je Brda, narečje in temperament upodobil v številnih pesmih Ali se je in kaj se je spremenilo od tedaj? Po mojem mnenju se je poleg vertikalnega vrednostnega sistema (veliki pesniki, kanonizirani avtorji ali normirani knjižni jezik) sopostavilo tudi horizontalno vrednotenje. Zelo poenostavljeno: še ko sem bila sama učenka OŠ Dobrovo, je bilo narečje izrinjeno iz šole, vsekakor manjvredno od knjižnega jezika, celo različne funkcijske zvrsti jezika se ni dopuščalo, spomnim se, kako me je ob medmetni rabi Marije (o, Marija … kar izraža začudenje, presenečenje ali pa vznemirjenje in obup, slovarsko geslo v Slovarju slovenskega knjižnega jezika) učiteljica slovenščine karajoče vprašala, koga kličem. Pred leti smo na Gradnikovih večerih prisostvovali predstavitvi nacionalnega projekta o raziskovanju skoraj izumrlih narečnih izrazov, v katerega je bila vključena tudi dobrovska osnovna šola. Pogled na jezik se je spremenil. Nekatere teorije zagovarjajo, da je jezik živ organizem, da je najbolj živ (in naj nas ne bo strah, da bi slovenščina izumrla) tedaj, ko čustvujemo v svojem jeziku. In tu se zasveti iskrica: čustvujemo v maternem jeziku, v jeziku zibke, torej pri večini gre za narečje. Zato je pomembno, da tega dela jezika ne zanemarjamo, ga ne izrivamo. Še nekaj let pred tem projektom smo v Medani pod Gradnikovo murvo poslušali tujega pesnika, ki je bil gost uveljavljenega mednarodnega pesniškega festivala Dnevi poezije in vina in ki je interpretiral verze, napisane v narečju. In kako naključje: prav letos je Jenkovo nagrado, ki jo pesnikom za pesniško zbirko zadnjih dveh let podeljuje stanovsko društvo (Društvo slovenskih pisateljev), prejel Janez Ramoveš iz Poljanske doline za pesmi v narečju – Skuz okn strejlam kurente. In to prvič v tridesetih letih podeljevanja nagrade za zbirko, napisano v narečju. Resda je po mojem mnenju odlika Ramoveševe poezije (ves opus spisan v narečju) v tem, kako sodobno, nearhaično izkušnjo ubesedi v zanj živem, govorjenem jeziku, in zanj je to narečje; če

povem s primerom: v njegovi poeziji se srečajo Joy division, nekdanja angleška rock skupina, sodobni pesniški govorec, še vedno živo narečje in sodobna izkušnja človeka, ki poleg vsega živi tudi z naravo nerazdružljivo in od družbe odtujeno življenje.

Kaj lahko storimo za Ludvika Zorzuta? Kaj zase? Ne čakajmo, da nam ga bo privzdignil tja, kamor sodi, nekdo od zunaj.

Ponosni bodimo, da je Brda, našo preteklost in specifičnost našega kulturnega okolja na stiku več kultur, tudi naše narečje (medansko, zahodnobriško) in navsezadnje temperament tega okoliša upodobil v številnih pesmih. To je zaklad za nas in naše potomce. To je bogastvo, ki ga ne more izbrisati nobeno sito literarne zgodovine, saj če se bo njegov glas slišal v našem petju, če bo odzvanjal v naši deklamaciji, recitaciji ali samo tihem branju, bo Ludvik Zorzut živ. Pesnik, čigar pesmi ne bodo samevale med zaprašenimi platnicami. Še več. Od njega smo si sposodili verze za briško himno. In četudi bi se s časom izgubljala peza avtorstva ob ponarodelosti njegovih pesniških besedil – to za pesnika ni izguba, temveč poklon: da njegov umetniški duh zaživi avtonomno življenje, saj pesem, ko je napisana, ima svojo pot, svoje življenje. In če se njeno vsebino ponavlja, se pesnikov umetniški kredo širi, spušča valove, ki lahko oplajajo čut za umetniško besedo več generacij. Ponosni bodimo nanj!

Glede na to, da se je v zadnjih letih razmahnilo število slovenistik v Sloveniji in da jo imamo tudi v Novi Gorici, si nemara poleg že zastavljenih raziskovanj lahko obetamo še kak prisluh pesnikom, kot je tudi Zorzut. Lokalnim, tematskim, premalo obravnavanim, takim, ki bi jih bilo dobro natančno prebrati. Da se ne pozabi. Da se ne spregleda. Da se ne ponovi …

Petra Koršič, literarna kritičarka in urednica Zima 2012 / Briški časnik / 37

Tema trimesečja: Ludvik Zorzut

Ludvik Zorzut, rodil se je 24. avgusta 1892 v Medani, umrl 27. aprila 1977 v Kanalu ob Soči Pesnik, kulturni delavec in planinec – nemirni duh, doma so mu rekli lujerč

Življenje in delo Na prehodu slovanskega v romanski svet, v Medani, se je 24. avgusta 1892 kot četrti otrok in v isti hiši kot Alojz Gradnik rodil Ludvik, čigar priimek Zorzut je menda furlanskega izvora (in zvočno podoben priimku furlanskega pesnika Piera Zorutija, ki ga tudi omenja v pesmi Tramonto).

Pesnikov oče Anton, doma iz medanske kmečke kolonske družine, je bil učitelj in kasneje nadučitelj (poučeval je tudi pesnika Gradnika, čigar mati – mimogrede – je bila Furlanka). Ludvikova mati Frančišča Zucchiati pa je bila iz veleposestniške družine s Plešivega (po priimku sodeč menda tudi daljnega romanskega porekla). Živeli so v enonadstropni hiši, v kateri je bila tudi dvorazredna ljudska šola, tako da se je pri Zorzutovih doma reklo pri profesorjevih. Prvi dve leti je Ludvika učila Zofija Plesničar, eno leto pa oče Anton.

V Gorici je leta 1904 začel z vadnico in kasneje klasično, humanistično gimnazijo v nemškem jeziku; Slovenci, ki so bili v oddelku B in kasneje tudi C, so imeli le tri ure slovenščine tedensko.

Vendar so tam poučevali aktivni narodnokulturni delavci, ki so bili dijakom za zgled (Josip Tominšek, Janko Bezjak, Avgust Žigon, Janko Bratina, Alojz Fogar, Karl Ozvald). Profesor Ozvald je organiziral številne izlete v naravo, navdušil je dijake, da so začeli izdajati dijaški literarni list Naše vaje, ki so mu rekli Hale bale (zaradi ciriličnih črk).

Zorzut je v njem objavil pesmi in prozna besedila, kozerije (živahno, duhovito pisane sestavke o dogodkih in problemih). Zaradi bolezni in matematike je ponavljal tretji letnik, na maturi je bil prav pri matematiki najboljši. Leta 1913 je pričel z visokošolskim študijem na goriškem bogoslovju, da bi bil v stiku s preprostimi ljudmi, ki jih je imel nadvse rad, jih tolažil in jim pomagal, pa tudi zato, ker je bil študij brezplačen.

Ob izbruhu vojne leta 1915 je moral študij prekiniti, saj so ga skupaj z očetom, ko se je iz Gorice zatekel v Medano, internirali najprej v Cremono, nato v Campagno v južni Italiji (kjer mu je marca 1916 oče umrl), kasneje pa še v Firence. Študij je nadaljeval v Vidmu, kjer se je spoprijateljil z Ivanom Trinkom in furlanskim pesnikom Giuseppom Ellerom, vendar ga je moral spet opustiti zaradi vnovičnega izgona, tokrat v San Severino. Ko se je lahko vrnil domov, se je kot mnogi odselil v Jugoslavijo, in sicer v Maribor, kjer je služboval pri mestnem magistratu (1925–1941) in si ustvaril družino z rojakinjo, Briko Marijo Debenjak iz Kozane, s katero sta imela štiri otroke. Vključeval se je v mariborski kulturni krog (Janko Glazer, Josip Tominšek). Pred Nemci se je med drugo svetovno vojno najprej umaknil v Videm pri Krškem, potem v Laško in kasneje v Ljubljano.

Sredi leta 1944 se je preselil v Gorico, kjer je deloval pri slovenskem Rdečem križu in se kulturno udejstvoval. Med letoma 1945 in 1947 je bil referent za arhive in kulturno dediščino pri Okrožnem izvršnem narodnoosvobodilnem odboru za Goriško. Deloval je na področju knjižničarstva, muzealstva in arhivistike. Pridružil se je boju za novo državno razmejitev med Italijo in Jugoslavijo. Leto in pol je bil sodelavec ljubljanskega Inštituta za narodnostna vprašanja. Zlasti v Beneški Sloveniji je zbiral narodopisno gradivo, informacije o vsakdanjem življenju, sestavljal je tudi sezname kulturnih spomenikov.

Aprila 1949 je moral zapustiti Gorico in Italijo, ker ni imel priznanega italijanskega državljanstva. In še zadnjič se je selil, tokrat v Kanal, kjer je živel do smrti. V istem letu je postal uslužbenec Oblastnega ljudskega odbora za Goriško, skrbel je za kulturno dediščino na območju delovanja tega odbora. Bil je tudi tajnik sedemletne šole v Kanalu. Leta 1951 je služboval v novogoriški študijski knjižnici, januarja 1952 pa je postal upravnik novoustanovljenega muzeja in arhiva v Novi Gorici.

Zima 2012 / Briški časnik / 38

Konec februarja 1954 se je upokojil. Poleg osrednjih kulturnih ustanov (knjižnica, muzej, arhiv, turistično društvo) je skupaj s somišljeniki zaman skušal obuditi zgodovinsko društvo. Pri turističnem društvu je delal v Kanalu in Novi Gorici.

Za življenjsko delo je bil Ludvik Zorzut tudi nagrajen – leta 1967 je prejel zlato značko Planinske zveze Slovenije (PZS), leta 1972 plaketo PZS-ja, leta 1968 pa ga je odlikoval predsednik republike z redom zasluge za narod s srebrno zvezdo.

Ljubezen do glasbe Ludvika Zorzuta je glasba menda prevzela že v zgodnjem otroštvu.

Ko je poslušal zvonove, cerkvene orgle, očetov klavir, z dečki iz vasi je pritrkoval na provizoričnih zvoncih (kamnih) in igral na zvončke (Nadaljevanje na 41. str.)

Tema trimesečja: Ludvik Zorzut

Ludvik Zorzut (Nadaljevanje z 38. str.)

iz gline. Skrbel je za kulturni program na vasi, otroke in mladino učil pesmice in dramske prizorčke. V okviru izobraževalnih društev pripravil in vodil igre, spevoigre, nastope pevskega zbora, s tem pa kulturno popestril martinovanje, silvestrovanje in druga vaška praznovanja. Dramske in recitacijske prizore je za ta namen kar sam sestavljal. Ta ljubezen pa z leti ni zamrla: bil je vaški orglar in vodil je medanski zbor. (Danes se medanski zbor imenuje po njem.)

Prežetost/zavezanost z domačijstvom Najverjetneje se je Ludvik Zorzut že v ranem otroštvu nerazdružljivo navezal na domačo briško hišo, delavnega briškega človeka in čudovito naravo na prehodu v furlansko nižino. Iz tega občudovanja je verjetno zrasla njegova ljubezen do narave, ljudi, običajev in praznovanj, najbrž tudi slovenska zavednost. V pesmih opeva briške in beneškoslovenske vasi (tudi štajerske kraje), brajde, delovnega kmeta; vpleta motive briških arhitekturnih posebnosti iz interjerja; popiše briške kmečke jedi, kmečka orodja in prevozna sredstva, obleke in noše; slavi stare čase in nekoč (in danes spet) briško kraljico med sadjem – češnjo; prostor v pesmih najdejo tudi briški običaji in navade, kako so praznovali božič, prvi maj, kako so lupili češplje, pripravljali vino.

Ker je bil Ludvik Zorzut odprt in prijeten človek, je imel veliko prijateljev, znancev med kulturniki in tudi med preprostimi ljudmi.

V Medani se še živo spominjajo ljudje, kako je bil vešč v pisanju pisem, zašiljevanju rim, skladanju priložnostnih pesmi – rimani verzi so iz njega kar stekli. Zlagal je pesmi, tudi dovtipnice, ob različnih družabnih priložnostih: proslave, poroke, sedmine, nove maše, birme, odprtja, razstave, skupinski izleti, pogrebi, pisal pisma … Zorzutova zapuščina in bibliografija bosta ostali za vedno nepopolni, saj je mnogo inproviziranih, priložnostnih verzov poklonil ljudem; srčno, spontano in altruistično vodilo, je Zorzuta tako prežemalo, da je potreba po arhiviranju in shranjevanju svojega ustvarjanja povsem umanjkala.

Tako lahko sklepam, da ni postavljal v ospredje sebe, podobe kulturnika, temveč je vso pozornost dal besedi, dejanjem in sprotnemu zadovoljstvu. Pravijo, da tudi ko je stanoval v Kanalu, je bil skoraj več v Medani. Očitno je bil sijoča in srčna osebnost. Zahvalo za gostoljubno sprejetje in vodenje po Brdih mu je v pismu napisala med drugimi tudi literarna zgodovinarka dr. Marja Boršnik.

Besedno ustvarjanje (pesništvo in publicistika) Marijan Brecelj, bibliograf, literarni zgodovinar in bibliotekar, je Ludvika Zorzuta primerjal s planinskim cvetjem, ker je bil tako vsestranski, širok, mnogovrsten in pester. Bil je zavzet planinec, dejaven publicist, pesnik in kulturni delavec, vodil je pevski zbor v Medani.

»Zorzut je živel, ustvarjal in pel kakor ptica pod nebom, ne meneč se, kaj bo z njegovo pesmijo. Pel je, ker in kakor mu je srce narekovalo, in pel je tudi – v tem je drugi del njegovega opusa – ker so mu ljudje – narekovali,« je zapisal leta 1974 Brecelj.

Zorzut je omahoval z zbirom pesmi za knjižno objavo, čeprav so ga literarni kolegi k temu nagovarjali. Izdal ni nobene pesniške zbirke. V knjižni obliki ob pesnikovi 80-letnici so izšle le izbrane pesmi. Izbor in spremno besedo je pripravil Marijan Brecelj, knjigo pa je izdala Mohorjeva družba v Celju. Zorzut je sodeloval pri skoraj vseh primorskih revijah, časopisih, zbornikih in koledarjih, tudi pri mariborskih tiskovinah; tesneje oziroma kontinuirano pa pri Planinskem vestniku in Koledarju Goriške Mohorjeve družbe in Koledarju Mohorjeve družbe, kjer je objavljal pesmi, prozo, članke, potopise, folklorne in planinske zapise. Zorzutovo narodopisno pisanje se je posvečalo rodnim Brdom, Vipavski dolini, Beneški Sloveniji, delu Posočja, Cerkljanskemu in Pohorju. V njegovih člankih o Brdih nahajamo etnografsko, zgodovinsko in kulturnozgodovinsko gradivo.

Nekaj tega je zajeto tudi v poeziji, ki je v precejšnji meri narodopisna, mnoge pesmi so napisane v narečju. Tako v pesništvu kakor tudi v publicistiki se je ukvarjal s cerkvenimi prazniki (božič, velika noč), briškimi običaji oziroma navadami, npr. lupljenje sliv, oranje, obiranje češenj, zasaditev novih vinogradov, kako so Brici streljali proti toči.

Prav z motivi s podeželja in iz kmečkega življenja je ustvarjal refleksijo tedanjega vsakdana.

V Ptički briegarci, antologiji Zorzutove pesniške ustvarjalnosti, je Marijan Brecelj izbrane pesmi, ki jih je pesnik tudi pregledal in soglašal z Brecljevim izborom, razdelil v šest ciklov: (1) Briške, (2) Slovenjbeneške (torej beneškoslovenske, op. P. K.), (3) Pohorske, (4) Planinske, (5) Ljubezenske in (6) Popotne. Ker je kar nekaj pesmi v narečju, je dopisal slovarček narečnih oblik in manj znanih besed.

Dobrodošel h knjigi je gotovo tudi bibliografski pregled objav Ludvika Zorzuta, saj je ob vseh službovanjih tudi mnogo publiciral.

Ko je delal v muzeju in opravljal etnografske projekte, je zapisoval tudi ljudske pesmi, ki so zaradi njegove ljubezni do njih prehajale tudi v njegovo pesništvo, ljudsko pesem je včasih posnemal ali se ji (Nadaljevanje na 42. str.)

Zima 2012 / Briški časnik / 41

Tema trimesečja: Ludvik Zorzut

Ludvik Zorzut (Nadaljevanje z 41. str.)

s svojo poetiko približeval z ritmom in predvsem tudi njemu ljubimi rimami. Nedvomen doprinos h kulturni dediščini imajo zapisane pesmi z briškimi prazniki, običaji, tudi tiste v narečju. Ob številnih narodopisnih, etnografskih, z lokalnimi motivi prežetih pesmih, v katerih ne najdemo višje, spraševanjske komponente, so nekatere pesmi, ki izstopajo prav zato, ker to lokaliteto, portrete specifičnega miljeja, presegajo. Nekaj teh bi rada iz različnih razlogov izpostavila.

Iz razdelka Briške velja po mojem mnenju izpostaviti pesem Naša beseda, ki je s svojo sugestivno močjo več kot le briška, kot oda slovenskemu jeziku je primorska pesem/hvalnica, tudi budnica, in zaradi specifične situacije, zatiranja slovenščine na tem prostoru, prerašča v nacionalno pesem. Prvič je bila objavljena leta 1927, pol leta prej, preden je bila zatrta slovenska tiskana beseda na Primorskem; ena kitica te pesmi pa je nastala menda že leta 1920/21 in je bila kasneje vstavljena v članek, ki je bil objavljen v Družini leta 1930. Za knjižno objavo je refren odpadel in je bila po Brecljevih besedah deloma popravljena. Naša beseda, če povzamem Zorzuta, je prosta, mirna, zvesta ob ognjišču, verna; ko govori domače zgodbe, prevzame dušo, žalostne vedri in zdravi; je kmečka, zdrava, neusahljiva, živo raste na domačih tleh, je še edina tolažba: »Ta beseda je, ki zmagovita / skoz trpljenje naših bridkih dni / smeje se, a njena čudovita / moč po žilah gre v meso in kri.«

Ptička briegarca, ki je napisana v narečju, je pesem, ki po koncu vojne nagovarja ptico, simbol prostosti, tudi nemirnega duha ali pa veselega oznanila, naj prenese do Boga prošnjo po usmiljenju in naj obleti svet in pripelje domov pregnane, izseljene. Gre za izjemno intimno pesem.

Ta briegarca je lujerč, najbrž gre za repnika iz poddružine ščinkavcev ali čižka. Zorzuta je ptička briegarca vznemirjala, tako da jo je kot motiv večkrat upodobil. Pesem, ki je bila prvič objavljena leta 1927, je v zapuščini ohranjena v več različicah, s podnaslovom Velikonočni spev (povezava s prebujanjem narave), druga različica je prirejena za konec vojne, tretja pa je s podnaslovom Veliki petek. V knjigi objavljena je iz leta 1927 in brez zadnjih dvanajst verzov. Uglasbil jo je Rado Simoniti leta 1973 za solo sopran in veliki orkester (klavir), leta 2008 pa je izšlo notno gradivo Štefana Maurija.

Zima 2012 / Briški časnik / 42

Pesem Brda, Brda je himna Brd in Brici smo jo tudi izbrali za svojo himno. Pesem je uglasbil Mirko Rebolj (bila je dolgo na sporedih nacionalnih in drugih radijskih postaj) in skoraj ne manjka na kateri koli briški slovesnosti. Prvič je bila objavljena v Planinskem vestniku leta 1954. Brda so po pesnikovih besedah vinorodna, sladkozvočna, srečna, radostna, poskočna, valovita; nas vsi ti izrazi (razen prvega) ne spominjajo na opise oseb? Svojo ljubljeno deželo je torej Zorzut kar poosebil, personificiral. Svoje mesto pa dobijo tudi ljudje – Brici, ki smo »bister, zdrav rod ob Soči« in ki jih pesnik v zadnji kitici pozove k odgovornemu dejanju in vztrajanju, naj trdno stojimo, saj smo obmejni stražarji. Po napitniškem vzkliku »žlahtna Brika, toči, toči« pa seveda pesem spominja tudi na slovensko himno, Zdravljico.

Tak tiho je prišel večer je pesem iz razdelka Pohorske in je bila prvič objavljena v Planinah ob meji leta 1953. Drobna razpoloženjska lirična pesem, ki se začne s soncem, ki mežikajoče zapira veliko oko in prek orisa narave pride do motiva smreke, ki ga smiselno uporabi za to, da prek opisa nje, »sklenjena vase, / šteje čase / sama, sama …«, poda v zadnji kitici razpoloženjski, intimistični, melanholični zapik (kar je izredno redko pri Ludviku Zorzutu, ki mu je najbližje vesela, optimistična drža). Lahko ga beremo kot podpis k večerni sliki narave, evocira pa tudi eksistencialne, bivanjske razsežnosti: »In nobenega, nobenega ni nikjer – / tak tiho je prišel večer.« (Zorzut si ne zastavlja filozofsko obarvanih vprašanj o velikih temah, vprašanjih, o eksistencialnih, večnostnih vprašanjih zapoje preprosto, asketsko, a nikakor ne nedoumno. Take pesmi so še npr. Tramonto, Nesi nas, nesi nas, beli oblak idr.)

Ljubezenska pesem Buskelce, napisana v narečju, je v knjigi v razdelku Ljubezenske. Za moški zbor jo je uglasbil Rado Simoniti. Za kresničke imamo Brici prečudovit izraz in Zorzut je v nekaj verzih povezal presunljivo prvo zableščanje kresničk (saj ko jih zagledamo prvič v letu, je vedno nekaj posebnega in si »buskanje« zapomnimo) s prvimi najstniškimi zaljubljenostmi, ki pa so konec koncev tudi nepozabna, dekleta pa je primerjal kar s kresničkami. Uporabil je oklepajoče primerjave: dekleta dišijo kot maj in kresničke zasvetijo ob majniških marijanskih pobožnostih (šmarnice), maja zakurimo kres in kres zagori v srcih fantov, ko se dekletom zaiskrijo oči; punce zabuskajo – fantje zamižijo, punce zabuskajo – fantje zagorijo.

(Nadaljevanje na 43. str.)

Tema trimesečja: Ludvik Zorzut

Ludvik Zorzut (Nadaljevanje z 42. str.)

Smiselni se mi zdita dve ugotovitvi o pesniku, ki je bil poznan kot briški in kasneje tudi pohorski, ki ju je priobčil že Brecelj. Strnjeno: (1) Zorzut je izhajal in se držal forme, rimanja, vendar je besedi dal tudi prosto pot, da se je razlila kot reka, ki jo ustavi le ovira, in tedaj jo je pesnik preskočil, da je lahko izrazil čustvo in misel; uporabil tudi prosti verz; z iskrečimi domislicami in vzkliki pa je ustvaril poskočen ritem, ki pričara veselost, radost nad življenjem; le redko pa je molovski. (2) Ob oblikovanju antologij in izborov (kmečka motivika, etnografska, ljudska pesem, primorsko pesništvo …) se posega le po besedilih, ki so objavljena v knjigah, redko pa se izbrska in prebrska revijalne objave, tako da so tudi zato Zorzuta zaobšli.

Na kratko in slikovito sem skušala za to priložnost pojasniti, kako nekatere lirske pesmi Ludvika Zorzuta presegajo zaradi številčnosti sicer upravičene vrstice o ljudskosti, narodopisnosti, dokumentaristiki in kako v svojem asketskem in enostavnem (a ne banalnem) slogu zaživijo neprisiljeno življenje in doumno odpirajo vélike teme.

Ludvik Zorzut je bil novičar za Primorski list, pisal je za list Gorica, za Domačega prijatelja Zofke Kvedrove, Goriško stražo, kasneje za Mladiko, Naš čolnič, Koledar Gorške Mohorjeve družbe, Družino, Novi list.

Med bivanjem v Mariboru se je k štajerskim tiskovinam zatekel šele, ko je bilo objavljanje v primorskih medijih za avtorje iz Jugoslavije celo pod psevdonimi in antonimi povsem onemogočeno. Pisal je za Tabor, Mariborski večernik Jutra, Koledar nabavljalne zadruge, Zadružni koledar, Naš dom, Jugoslovanske bisere, Pohorsko politiko (nekaj časa jo je tudi urejal).

Med drugo vojno je objavljal le v Planinskem vestniku. Leta 1944 je bil predstavljen s tremi pesmimi v zborniku Zimske pomoči.

Po vojni je najprej objavljal v Soškem tedniku in tudi kasnejši Soči, Primorskem dnevniku, Matajurju, Novi Gorici, Primorskih novicah, Kroniki, Tovarišu, Turističnem vestniku, Planinah ob meji, Jadranskem koledarju, Trinkovem koledarju, Glasniku slovenskega etnografskega društva, Koledarju Goriške Mohorjeve družbe, Koledarju Mohorjeve družbe in Planinskem vestniku. Zorzutov prispevek je bil leta 1968 objavljen v publikaciji Ne vdajmo se!: ob stoletnici briškega tabora (1869–1969). Poseben odtis iz Koledarja Mohorjeve družbe za leto 1969 sta doživela članka Ludvika Zorzuta z naslovom Umetnost se je ustavila tudi v Brdih ter Slovenski preporod v Brdih: ob stoletnici taborov na Goriškem. Leta 2002 je v Novi Gorici izšel zbornik GGG – goriška gorniška gledanja, zbral in uredil Aldo Rupel, v katerem je objavljen tudi prispevek Ludvika Zorzuta.

V Jadranskem koledarju je Branko Marušič o Ludviku Zorzutu pisal leta 1973 za osemdesetletnico.

Leta 1992 je pri Pokrajinskem arhivu v Novi Gorici izšel katalog Ludvik Zorzut (1892–1977) ob razstavi ob stoletnici rojstva. Katalog in razstavo je pripravila Ivanka Uršič.

Lojzka Bratuž piše o Zorzutu v članku Narečne pesmi Ludvika Zorzuta, pevca Goriških brd, ki je izšel v Iz goriške preteklosti v Gorici leta 2001 pri Zadrugi Goriška Mohorjeva.

Spodbudni odzivi Namesto zaključne misli za konec dva odziva, ki ju je prejel pesnik Ludvik Zorzut: »Veš, ti, da lepo misel dobro izpelješ in da znaš najti pravo poanto,« je zapisal Joža Lovrenčič. F. S. Finžgar pa: »Vi, Zorzut, ste mojster, znate iz malega, iz nekaj nepomembnega, izluščiti, napraviti celo reč zanimivo, ki se jo lepo bere. Kar nadaljujte.« Petra Koršič Zima 2012 / Briški časnik / 43

Tema trimesečja: Ludvik Zorzut

 Anketa  anketa  anketa  anketa  anketa  anketa  anketa  anketa 

Spomini na Ludvika Zorzuta

Ob 30. obletnici odhoda Ludvika Zorzuta je bila v njegovi rojstni hiši razstava o njegovem življenju. Domači moški pevski zbor, poimenovan Moški pevski zbor Ludvik Zorzut, poleg drugih skladb poje tudi Ludvikove skladbe. Brici vedo o Ludviku malo, saj se kot medanskega kulturnika bolj omenja Alojza Gradnika. Ludvik je bil človek, ki je v svojem srcu vedno nosil rojstna Brda, ne glede na to, kam ga je življenje zapeljalo. Od leta 1949 je živel na drugem bregu reke Soče, vendar se je vsako nedeljo in tudi čez teden vračal v Medano, njegovo rojstno vas. Domačini so ga imela za svojega, čeprav ni živel v Brdih. V Medani je bil orglar in je skupaj z domačim župnikom vodil cerkveni pevski zbor. Kako so ga doživeli in po čem jim je Ludvik najbolj ostal v spominu, sem vprašala dva starejša pevca, ki sta prepevala z Ludvikom, in mlajšega pevca, ki je Ludvika poznal skozi oči dečka.

Ivanka Kristančič je bila pevka, ki je Ludvika poznala tudi kot njegova prijateljica. O njem pravi: »Ludvik je prihajal k nam domov in se zanimal za moje otroke. Lahko bi rekla, da mi je bil kot drugi oče. Bil je veseljak, družabnik, nikoli ni bil na nobenega jezen. Bilo ga je samo veselje. Živel je za petje in druženje. Rad je hodil v hribe in tudi vse dobro poznal. Po vojni je peljal ves zbor v Trento, kjer smo peli.

Večina nas je prvič obiskala Trento. Ludvik pa nam je kazal na bližnje gore in jih poimenoval. Za svoj 80. rojstni dan pa nas je peljal na ogled kraja Longarone v Italijo.

Na poti domov smo se ustavili še v Vidmu. Bil je zagrizen planinec in ni dovolil nabiranja planinskih cvetlic. Spomnim se, da je nekdo nabral encijan in je bil zelo jezen, ker se planinskega cvetja ne sme Stanko Simčič je bil tudi pevec, ki je pel v domačem cerkvenem zboru in tudi v MPZ Ludvik Zorzut. O njem pravi: »Ludvik je bil zelo šaljiv in družaben človek. Ljudje so ga vabili na vse poroke, ker so ga imeli radi in je za vsakega imel pripravljen vic. Bil je vaški orglar in je vodil pevce na vseh pogrebih. Vsako nedeljo in večkrat tudi čez teden se je pripeljal iz Kanala do Plav z vlakom in nato peš čez Vrhovlje v Medano. V medanskem župnišču je imel tudi sobo, kjer je večkrat prespal. S takratnim župnikom Srečkom sta bila kot eno. Večkrat je v Medano pripeljal tudi turiste. Režiral je igro Srce in denar.

»Ljudje so ga vabili na vse poroke, ker so ga imeli radi in je za vsakega imel pripravljen vic.« Zima 2012 / Briški časnik / 44

»Bil je veseljak, družabnik, nikoli ni bil na nobenega jezen.« nabirati. Poleg izleta v Longarone nas je za svoj rojstni dan peljal tudi na večerjo v Renče, kjer smo jedli repo in klobase. Za svoj zadnji rojstni dan pa smo mu pevci

pripravili presenečenje v veroučni sobi v medanskem župnišču. Pripravili smo mu pojedino in šopek iz travniškega cvetja. Za to presenečenje nam je bil zelo hvaležen in nam napisal pismo, in to je bilo tudi njegovo zadnje pismo. Z gospodom Srečkom (tako smo ga vsi klicali), to je bil takratni župnik v Medani, sta bila kot eno. Ludvik je igral na orgle, gospod Srečko pa je vodil zbor. Ko sta z ženo Mici praznovala zlato poroko, ji je napisal govor, ki je bil v celoti riman, tako kot vsa njegova dela. Mici je bila doma iz Kozane, zato je tudi v Kozani igral na orgle. 10. aprila 1977 je bila velika noč in Ludvik je bil že močno slab, vendar si je želel igrati na orgle. Domačini so mu pomagali na kor, kjer je še zadnjič zaigral.

Konec meseca pa je umrl. O njem imam samo lepe spomine.«

To je bila spevoigra, ki smo jo domačini igrali v vaški dvorani. Večinoma se je pogovarjal v rimi.«

Zarjan Kocina je poznal Ludvika skozi oči dečka. O njem pravi tako: »Kot mladi fantje smo radi prepevali ob spremljavi harmonike. Bližal se je praznik češenj in tisti, ki so izdelali voz za povorko, so želeli, da bi se med povorko tudi prepevalo.

Za to priložnost nam je Ludvik napisal besedilo pesmi »Čez Brda privriskal je k nam sončni maj« ali bolje poznano kot »Merlot, malvazija, rebula, tokaj …«. Skladbo sem še kot 13-letni fantič uglasbil. Kakšno leto kasneje smo ustanovili ansambel in z njo nastopali na drugem festivalu narodne zabavne glasbe v Števerjanu, leta 1972.

Tam so nastopali že znani in uveljavljeni ansambli, mi pa smo se predstavili kot Briški fantje in dobili nagrado za najboljše besedilo. Na oder je stopil tudi Ludvik in se v rimanem govoru zahvalil za nagrado kar med dvema mikrofonoma. Hkrati je napovedal, da se bomo naslednje leto spet srečali na odru. Ludvik pa je svojo obljubo o ponovnem nastopu držal in smo leta 1973 nastopili na festivalu s skladbo Čeriešnje, čeriešnje, ki jo je uglasbil Avgust Ipavec. Veliko ljudi ne ve, da je pesem namenjena ansambelski izvedbi, ker se jo ve-

činoma recitira. To besedilo je neki znani slovenski avtor, ki je s svojim ansamblom tudi sodeloval leta 1973 na Števerjanskem festivalu, uglasbil drugače za druge znane izvajalce, ki so skladbo izvajali na Festivalu narečnih popevk v Mariboru. Tam niso dobili nobene nagrade. Predstavljajte si, kako so Mariborčani lahko peli v briškem narečju. Nikakor jim ni šla izgovarjava besede 'tččči'«.

Verjetno ima vsak vaščan Medane svojo prigodo, povezano z Ludvikom, saj ni bilo nikogar, ki ga ne bi poznal in z njim izmenjal par besed. Bil je človek, ki je ljubil petje, Brda in dobro družbo.

Nuša Kristančič Hren

­

Gospodarstvo

Združenje sadjarjev Brda

Preprodaja sadja z lažnim poreklom zbija ceno in ugled sednjih državah mogoče pridelati ekološko, saj tam so registrirana sredstva za varstvo, ta ista sredstva pa pri nas niso registrirana in zato tudi niso dovoljena. Uporabiti sredstva, registrirana v tuji državi, pa slovenski kmet ne sme. Nekaterih sadnih vrst zaradi nerodnosti v predpisih torej v Sloveniji ni mogoče pridelati ekološko.

Snujete tudi skupno zunanjo podobo in embalažo.

Aleksij Mavrič, Branko Ravnik, sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje, Radovan Jelina, predsednik Združenja sadjarjev Brda

V letu 2011 je bilo ustanovljeno Združenje sadjarjev Brda, prek katerega želijo briški sadjarji krepiti prepoznavnost in promocijo ter skupaj nabavljati embalažo; prav tako želijo tudi izpostaviti nelojalno konkurenco preprodajalcev, ki zavajajo potrošnike z lažnim poreklom sadja.

O tem in sorodnih temah smo se pogovarjali s predsednikom Združenja Radovanom Jelino. »Več let je med briškimi sadjarji tlela ideja o organiziranju ponudnikov sadja v Brdih. Zavedali smo se, da se za sadjarstvo ne bo zavzemal nihče drug razen nas, sadjarjev. Sadjarstvo v Brdih ima tradicijo in trenutno tudi perspektivno.

Brici moramo le stopiti skupaj,« razmišlja predsednik Združenja in dodaja, da mora »nekdo začeti in zaorati v ledino«.

Kmalu po ustanovitvi Združenja sadjarjev Brda ste začeli z reševanjem najbolj perečih problemov.

Združenje je začelo delovati takoj po ustanovitvi v novembru 2011. Takrat se je včlanilo okrog 40 sadjarjev. Na 2. občnem zboru v začetku leta 2012 pa so bile potrjene zastavljene naloge in že kar isti večer smo s prisotno predstavnico kmetijske inšpekcije začrtali reševanje trenutno najbolj perečega problema v sadjarstvu v Brdih.

Zaradi kakovosti briškega sadja se na trgu pogosto pojavljajo tuja manj kakovostna sadja pod pretvezo, da so pridelana v Brdih. Kar je najhuje, pod lažnim poreklom preprodajajo celo nekateri briški kmetje ter tako nezakonito zbijajo vrednost briškemu sadju ter krnijo tako ugled blagovne znamke Brda kot ugled samih Brd.

Kaj pa vizija društva?

Kmetijstvo v Brdih se v zadnjem času prepleta s turizmom in sadjarstvo ni izjema. Še več, je lahko vaba za marsikaterega sodobnega turista – seveda če znamo ponudbo pravilno izoblikovati. Vemo, da največji praznik v Brdih temelji na češnji.

Tudi razvoj sadjarstva mora temeljiti na že narejenih temeljih, treba pa je organizirati skupni nastop in narediti celostno podobo.

Zato je pomembno izobraževanje ljudi in osveščanje, kajti vedeti moramo, da sodobno trženje temelji na korektnem pristopu in poštenju.

Kaj konkretno je bilo v tem letu že narejeno?

Glede tega smo ukrepali zelo hitro. Že pred letošnjim praznikom je bila pripravljena blagovna znamka, ki bo dokazovala briško poreklo, pravkar pa potekajo dejavnosti glede naročanja lesenih briških platojev, ki bodo vsestransko uporabni (za češnje, marelice, kaki itd.). Sicer kartonske platoje z oznako »Brda« že imamo, vendar niso uporabni za težje sadje (npr. kaki), ker se kartoni povesijo. Ni pa v redu predvsem to, da jih lahko kupi tudi kmet iz drugih območij Slovenije in v njih prodaja svoje ali pa bogsigavedi kje kupljeno sadje. Zato pripravljamo tudi sistem sledenja glede porekla. Celostna podoba pa bo eno izmed orodij, s katerimi bomo dokazovali poreklo. Briško sadje namreč glede kakovosti sodi v sam vrh ponudbe na trgu in škoda je, da cena ne more odražati kakovosti. In to le zato, ker nismo sposobni pripraviti pridelka za trg dovolj dovršeno. Kajti še tako vrhunsko sadje, neustrezno pripravljeno, izgubi svojo vrednost.

Bogdan Marinič

Največ časa smo namenili reševanju problematike preprodajanja in zavajanja potrošnikov o poreklu sadja. Bilo je več razgovorov s pristojnimi inšpekcijskimi službami ter pogovor na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje, kjer smo dogovorili vizijo reševanja tega problema. Kmetijska inšpekcija je že opravila kontrole v nasadih nekaterih kmetov, ki se s sadjem pojavljajo na trgu. Poostrena kontrola je potekala tudi v notranjosti Slovenije na samih prodajnih mestih.

Na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje ste izpostavili tudi druge teme. Katere?

Predstavili smo jim dolgoročno vizijo, ki vključuje tudi vračanje k naravi. Zato smo obravnavali možnost ekološke pridelave pri posameznih vrstah sadja, govorili smo o spodbujanju tovrstne pridelave s strani ministrstva ter o normativnem urejanju varstva rastlin. Vemo, da je za ekološko proizvodnjo v Sloveniji velik problem to, ker je Slovenija majhna in ni interesa trgovcev, da bi jih v Sloveniji registrirali.

Tako se zgodi, da je določeno sadje v soZima 2012 / Briški časnik / 45

Gospodarstvo

Nazaj k naravi

V naravnih milih NONA LUISA združene izkušnje in znanje Katjuša Reja Mozetič, večini poznana kot Katja iz Kozane, že od najstniških let rada uporablja kozmetične izdelke. Po tridesetem letu starosti pa je morala zaradi pogostih alergij večkrat obiskat dermatologa, ki ji je diagnosticiral alergijski kontaktni dermatitis.

Odločila se je sama poiskati ustrezno kozmetiko za rešitev svojih problemov. Bolj kot se je poglabljala v proučevanje posameznih sestavin, bolj je nezadovoljstvo naraščalo. Ugotovitve so bile grozljive, saj je prišla do spoznanj, kakšne packarije in nemalokrat tudi zdravju škodljive substance nanašamo na svojo kožo. Prebirala je članke in knjige z vsebinami o naravnih kozmetičnih pripravkih. To je bil njen prvi korak nazaj k naravi.

Med študijem ekologije in kasneje na podiplomskem študiju Znanosti o okolju se je njeno zanimanje za tako imenovane ksenobiotike (snovi, ki jih je sintetiziral človek in jih vnašamo v okolje in ne nazadnje tudi v sebe) še povečalo. To je botrovalo izbiri predmetov na podiplomskem študiju in temi magistrske raziskovalne naloge, s katero se je specializirala za področje toksikologije. Bolj kot se je znanje s tega področja širilo in poglabljalo, bolj je verjela v pravilnost odločitve prvega koraka. Narava skriva v sebi neprecenljive substance, ki so jih s pridom uporabljali v lepotilne ali zdravstvene namene že naši predniki. Z bliskovitim razvojem petrokemije, ki je temeljil na sintezi najrazličnejših substanc iz nafte, so nas preko medijev poskušali prepričati v čudežnost teh substanc in potisnili v ozadje in pozabo izkušnje in znanja naših prednikov.

Tem je nasedla tudi Katjuša, dokler ni neuspeha in psledic občutila na svoji koži. Vedno pogosteje je posegala po naravnih izdelkih, bodisi v kozmetične ali zdravstvene namene bodisi pri izbiri čistil za dom. Naredila je še korak bliže k naravi.

Pri študiju se je podrobneje seznanila z izdelavo trdega in tekočega mila iz različnih maščob. Od takrat je vse pogosteje razmišljala o izdelavi kozmetike iz naravnih domačih sestavin. In ker rada

Vinoteka Brda

Slovenski festival Vin in kulinarike

Ekipa iz Vinoteke Brda je obiskala Slovenski festival vin in kulinarike v Ljubljani. Na Slovenski konferenci za odnose z javnostmi je predstavila Brda in vinarje.

Zima 2012 / Briški časnik / 46

Katjuša Reja Mozetič s sinom Maksom, ki ji s tehničnimi idejami veliko pomaga pri delu

eksperimentira, je na svoji koži testirala kar nekaj uporabnih receptov iz naravnih sestavin, ki jih je večinoma dobila na domačem vrtu ali v naravi. Kot osnovo vseh pripravkov uporablja domače, hladno stisnjeno oljčno olje. Kakovostno oljčno olje se uporablja v kozmetične namene že tisočletja, saj zaradi njegove sestave ustvari edinstveno sinergijo z našo kožo in jo zaščiti. Je hipoalergenik, ker je bogato z vitamini in antioksidanti, zavira negativno delovanje prostih radikalov na našo kožo, pospešuje regeneracijo kože, prodre globoko v kožo in jo navlaži, ne maši por in koži pomaga vzpostaviti naravno plast iz maščobnih kislin, ki nas ščitijo pred različnimi vplivi iz okolja. Z rezultati uporabe naravnih izdelkov na svoji koži je bila zelo zadovoljna, zato se je odločila, da bo naravne izdelke ponudila tudi drugim. Rodila se je blagovna znamka NONA LUISA. Začela je z izdelovanjem naravnih, trdih mil, ki so nekakšen osnovni kozmetični izdelek.

Osnovna sestavina naravnih mil NONA LUISA je visokokakovostno, hladno stisnjeno oljčno olje, ki mu doda naravna zelišča, domače sadje, zelenjavo ali vino, mila odišavim z naravnimi esencialnimi olji, za barvila pa uporabljam dele rastlin ali glino. Mila izdeluje ročno, po hladnem postopku, ki omogoča, da se ohrani največ naravnih surovin. Mila zorijo vsaj 6 tednov v kontrolirani atmosferi, kjer poteka proces saponifikacije, v katerem nastaja naravni glicerin, ki blagodejno vpliva na našo kožo. Oljčno milo je primerno za vse tipe kože, tudi za otroško in obraz, še posebej pa za suho kožo, kožo, podvrženo alergijam, aknam, ekcemom, in s psoriazo. Milo tako nima samo osnovne čistilne funkcije, ampak kožo tudi navlaži, nahrani in zaščiti. Kot univerzitetna diplomirana ekologinja je ponosna tudi na to, da je naravno milo NONA LUISA 100 odstotno ekološki in biorazgradljiv izdelek, zaradi uporabe naravnih surovin domače pridelave, hladnega in ročnega postopka izdelave z minimalno porabo energije in brez stranskih odpadnih produktov ter končne embalaže, ki je naravnega izvora in biorazgradljiva.

Mila, s katerimi je naravo približala ljudem, je prvič predstavila na umetniški tržnici GO ART v Novi Gorici, kjer je bilo zanimanje za tovrstne naravne in ročno izdelane izdelke veliko. Predvsem pa jo z zadovoljstvom navdajajo pohvale zadovoljnih kupcev.

Izdelke NONA LUISA si lahko ogledate in kupite na domu v Kozani 90A, na spletni strani www.nonaluisa.com , na ameriški strani www.etsy.com, v cvetličarni Nataša v Novi Gorici, v decembru pa je prisotna tudi na sejmu ALTER GO in na umetniški tržnici GO ART. Turisti, ki prespijo v Brdih, pa lahko za zdaj preizkusijo naravna mila na ekološki kmetiji Klinec v Medani.

Vanda Colja

Gospodarstvo

Oljčno olje

Kljub slabi letini odlična kakovost Letošnjo oljkarsko sezono so zaznamovale huda in mrzla burja, neugodne vremenske razmere v času cvetenja ter rekordna poletna suša. Kljub vsem tem naravnim ujmam pa je oljčno olje odlične kakovosti.

To je zelo aromatično, bolj pikantno in nekoliko bolj grenko kot običajno, kar je posledica suše. Vodja briške oljarne Kristijan Radikon iz Vinske kleti Goriška brda pravi, da so letošnjo predelavo nekoliko skrčili zaradi slabe rodnosti oljk, ponekod je prišlo celo do izpada rodnosti. Oljarna je začela obratovati 2. novembra in prenehala 18. dne istega meseca. Sadeže je pripeljalo 674 oljkarjev. Povprečni izplen je bil 13,09 odstotka. Letos so predelali skoraj za polovico manj oljk kot lani. Za nekaj manj kot 20 odstotkov se je zmanjšalo tudi število strank – to gre pripisati temu, da so se manjši oljkarji zaradi velikega izpada pridelka združili in v imenu enega pripeljali sadeže v predelavo. Tako so tudi pripomogli k racionalnejšemu delu predelave. Ločeno so stisnili tudi približno 200 kg avtohtone sorte črnica, katere olje bodo uporabljali predvsem za promocijske namene. Olja iz avtohtone sorte drobnica pa sploh ne bo, ker so burja, mraz in dež pustošili prav po teh mladih nasadih. Vodja oljarne nam je postregel še z nekaterimi statističnimi podatki: »Letošnji najvišji briški izplen olja je bil 18,2 odstotka, ki so ga dosegle oljke sorte istrska belica, ki so bile predelane na koncu sezone obiranja oljk; najnižji pa 10 odstotkov na samem začetku sezone pri oljkah, kjer je prevladovala sorta leccino.« Največ oljk, ki so jih predelali, je bilo iz Goriških brd, sledile

»Medtem ko olja iz drobnice sploh ne bo, so le trije oljkarji stisnili nekaj olja iz črnice, da ga bomo imeli vsaj za promocijske namene,« je povedal Prinčič in dodal, da bo cena briškega olja verjetno zaradi majhnih količin za deset odstotkov višja kot lani. Steklenica 0,75 litra naj bi stala okoli 15 evrov. so oljke iz Vipavske doline in Furlanije - Julijske krajine. Strokovnjaki s področja oljkarstva se strinjajo, da je letina daleč najslabša v zadnjih letih, vendar je olje kljub manjši količini odlične kakovosti. Svetujejo še, da se zaradi večje vsebnosti vode olje filtrira, če se ga bo stekleničilo še pred novim letom. Želimo si lahko le, da nam bo narava naslednje leto bolj prizanesla.

Nuša Matuc

Sandi Mikulin z Dobrovega

Kjer je volja, je pot Sandi Mikulin z Dobrovega je že od leta 2003 na poti samostojnega podjetnika. Ukvarja se z več dejavnostmi, prav vsako pa opravlja z veseljem in trdnim prepričanjem, da se z dobrim delom daleč pride.

Ko je leta 2003 ostal brez službe, ga je za pomoč pri prevozu hrane prosil Dean Ambrožič iz restavracije na gradu Dobrovo in ga tako spodbudil, da je stopil na pot podjetništva. Kmalu so se poslovne priložnosti odprle tudi na drugih področjih. Da se ne bo ukvarjal s kmetijstvom, je vedel že prej, čeprav rad pomaga, ko gre za prodajo domačega sadja. Sandi se ukvarja z več dejavnostmi, saj se oprime vsake dobre ponudbe, ki mu pride na pot. Ena od dejavnosti njegovega podjetja je čiščenje poslovnih prostorov, ki jo opravlja večinoma v večernih urah (občina, banke). Poleg tega še vedno prevaža hrano za gostince, saj ima v lasti kombi, zato je delo lažje. Zadnja leta pa je prek konzorcija Fructal iz Ajdovščine prevzel prodajo zanje na lokalnem območju. Pokriva kar 60 odstotkov gospodinjstev na Goriškem, v Brdih pa oskrbuje 40–45 odstotkov gospodinjstev. Prevoz nudi tudi gostincem in šolam. Poleg vsega naštetega je še lokalni vodnik po Brdih in pod njegovim vodstvom si Brda vsako leto ogleda do 30 skupin turistov. To so predvsem upokojenci in otroci, če pa so obiskovalci zahtevnejši, sodeluje z drugimi vodniki.

Kot najpomembnejše pa – od leta 2003 dela v muzeju na Gradu Dobrovo, kjer zelo uživa. V grad je rad zahajal že kot otrok, kjer se je pod mentorstvom Herka Sakside naučil in pridobil veselje do dela v muzeju. Delo v muzeju zajema dejavnosti v muzejskih prostorih (prireditve, poroke, koncerti), vodenje koledarja prireditev in dežurstva.

Sandi Mikulin pred gradom Dobrovo Sandi je polno zaposlen, saj dela tudi po 12 ur na dan, med vikendi ter v nočnih urah. Po potrebi vzame študenta ali nekoga po pogodbi preko espeja. »Če rad in z veseljem delaš, ni nič težko. Ni mi žal, da sem se začel ukvarjati s podjetništvom. Tudi v času krize moje podjetje raste in sem s stanjem zadovoljen. Nimam neke dolgoročne vizije, saj vem, da lahko z delom in pozitivno naravo veliko dosežeš,« pove Sandi Mikulin.

Poleg podjetništva pa je Sandi aktiven tudi zasebno. Zaveda se, da je v času splošne gospodarske krize treba ljudem, ki so potrebni pomoči, pomagati. Zato rad pomaga ljudem pri iskanju službe, z donacijo pohištva je pomagal v zadnjih poplavah, pred leti pa nakupil šolske potrebščine za otroke v Bovcu. Pravi, da če le more, ponudi ljudem tudi osebno pomoč in najbolj ga prevzame, ko mu izkažejo hvaležnost in priznanje za to, kar dela.

V prostem času najraje kolesari, hodi v hribe in obišče vikend v Podbrdu, od koder je doma njegova mama. Kot prostovoljec je član zveze sindikatov azbestnih bolnikov Slovenije (SABS), saj tudi tu rad sodeluje z ljudmi in jim priskoči na pomoč.

Tina Testen Foto osebni arhiv Zima 2012 / Briški časnik / 47

Gospodarstvo

Marjan Simčič

Vino Leonardo zmagovalec v Londonu Marjan Simčič s Ceglega je eden izmed briških vinarjev, ki ga pozna strokovna vinska javnost na več kontinentih. Tak sloves je pridobil s trdim delom več rodov.

Začetki njihove kmetije segajo davno v preteklost, ko je na njej gospodaril pranono Anton. Poleg dela na zemlji je imela družina tudi gostilno, ki je dodatno pomagala nahraniti vsa lačna usta pri hiši. Sin Teodor, Marjanov nono, je nadaljeval z družinsko tradicijo in v delo vpeljal tudi Marjanovega očeta Salka, delavnega Brica, ki še danes pri triinosemdesetih letih težko zdrži brez brajde. Z leti se je kmetija večala, družina je prekinila z gostinsko tradicijo in se bolj posvetila vinarstvu. Kmetija je družinska in naš sogovornik se zelo zaveda pomena sodelovanja med družinskimi člani, velikega očetovega deleža, ki ga še vedno prispeva. Poleg obeh staršev je zanj nepogrešljiva tudi žena Valerija. Skratka brez sodelovanja vseh ne gre.

Marjan je začel bolj resno prispevati k razvoju kmetije po končani kmetijski šoli leta 1988. Takrat so se začeli tudi prvič spogledovati z drugimi trgi, najprej so začeli prodajati svoje vino na Hrvaškem, takrat še eni od republik Jugoslavije. Zadnjih petnajst let pa so prisotni na številnih sejmih v tujini, njihovo vino je mogoče

Marjan Simčič

Nova storitev goriške knjižnice

Knjiga na dom Brezplačna storitev Knjiga na dom je namenjena vsem, ki bi radi brali, a ne morejo ali s težavo obiščejo knjižnico zaradi invalidnosti, težje bolezni ali starosti. Storitev je namenjena članom Goriške knjižnice in se izvaja na območju Nove Gorice in okolice – v občinah Nova Gorica, Brda, Kanal, Miren-Kostanjevica, Šempeter-Vrtojba in Renče-Vogrsko. Kdor še ni član knjižnice, lahko ob prvem obisku knjižničarke izpolni pristopno izjavo in postane naš član. Članstvo je za uporabnike storitve Knjiga na dom brezplačno. Seveda se je za obisk na domu treba predhodno dogovoriti – zaupati nam morate svoje podatke in želje glede gradiva, ki ga bomo enkrat mesečno brezplačno prinesli na vaš dom. Izposodite si lahko knjige, zvočne knjige, glasbene CD-je, DVD-je idr.

Storitev lahko uporabljate trajno ali začasno v primeru hujše, dolgotrajnejše bolezni, nesreče. Z novo storitvijo želimo širiti krog uporabnikov knjižničnih storitev, Zima 2012 / Briški časnik / 48

predvsem pa pomagati tistim skupinam ljudi, ki bi radi segli po knjigi, vendar ne morejo priti v knjižnico.

Za vse informacije smo dostopni na e-naslovu knjiganadom@ng.sik.si in telefonski številki 05 33 09 100. Pokličite nas, z veseljem vas bomo obiskali.

Goriška knjižnica Franceta Bevka

najti tako v republikah naše nekdanje skupne države kot tudi v številnih državah Evrope, Amerike in Azije. To se sicer imenitno sliši, vendar terja od novega gospodarja veliko časa in truda. Ujela sem ga ravno po vrnitvi iz Rima in v pripravah na nov odhod od doma, na Balkan. Zadnja leta redno potuje dvakrat letno v Ameriko, enkrat na leto pa v Azijo, predvsem na Kitajsko. Kadar se odpravi na druge kontinente, si vzame malo več časa in predstavlja vino v več državah. Kljub temu da ima v tujini svoje zastopnike, je za kupce zelo pomembno, da imajo priložnost spoznati proizvajalca vina tudi osebno. To je del posla. Trg je zelo zahteven, in če nisi stalno prisoten, si lahko hitro pozabljen.

Simčičeva vina so tako že deset let prisotna tudi na trgu v Angliji, kjer ima Marjan svoje zastopnike, ki skrbijo za prodajo. Britanski sommelierji enkrat letno izberejo vina s celega sveta, ki so že dobro uveljavljena na njihovem trgu. Letos so uvrstili med 1900 vin tudi Simčičevega Leonarda, vino iz sušenih grozdnih jagod rebule, stisnjeno aprila 2006. Več kot dvajset sommelierjev je letos oktobra dobra dva tedna ocenjevalo vina v štirih kategorijah; podelili so 650 medalj, od tega 170 zlatih. Nato so v vsaki od štirih kategorij izbrali eno najboljše vino, nazadnje pa so štiri zmagovalce še enkrat ocenili in izbrali absolutnega zmagovalca.

Tokrat je prestižna nagrada Sommelier wine award 2012 pripadla prav sladkemu Leonardu s Ceglega. Za Brice ni skrivnost, da je vino poimenovano po Marjanovem in Valerijinem 14-letnemu sinu Leonardu.

Posebnost sladkega Leonarda je v tem, da je pridelan iz 5000 kg temeljito izbranega grozdja rebule, letnik 2005. Po sedmih mesecih naravnega sušenja v lesenih zabojčkih je bilo grozdje aprila 2006 pripravljeno za stiskanje. Pri tako dolgotrajnem sušenju izgubi grozdje zelo velik del prvotne teže, tako da so napolnili osemsto 0,375-litrskih steklenic. Vino ima prav posebno jantarno barvo, vsebuje 12,5 odstotka alkohola, servirati pa ga je treba pri 10 do 12 stopinjah Celzija. Nekaj izjemnega za vse poznavalce vin.

Ob tako prestižni nagradi ima vinar povrnjena dolga leta truda v brajdi, stalno skrb za kakovost, predstavitve na sejmih po Evropi, skratka nagrajen je za trdo in izjemno dobro delo. Marjan je seveda ponosen, da je ta čast doletela prav njihovo kmetijo, in misli usmerja v prihodnost.

Seveda si želi še naprej ostati prepoznaven na vseh že osvojenih trgih, se prebiti tudi v nove države, predvsem pa ohraniti kakovost vin. Konkurenca je zelo huda že v slovenskem merilu, kaj šele svetovnem. A kljub vsemu so Simčičevi znali pomesti z vso svetovno vinsko elito in stopiti na najvišjo stopničko na tekmovanju v Angliji.

A. P. C.

Gospodarstvo

Dragocene čezmejne izkušnje

Trajnostno vinogradništvo Primorski vinogradniki so v okviru projekta »Kakovostno biodinamično vinogradništvo ter naravno vinarjenje na Primorskem« preživeli štirinajst dni na sedežu združenja Agri.Bio v Cissonu v Piemontu. Osvojeno znanje so nadgradili z ogledi kmetij in vinskih kleti, primerov dobrih praks.

Tudi slovenski vinogradniki postajajo vse bolj zavezani trajnostni pridelavi in predelavi grozdja. Počasi, po odmerjenih korakih, vse bolj zaupajo naravi in sonaravnim metodam vinogradništva, ki koreninijo v biodinamiki. Umetna škropiva in gnojila nadomeščajo z rastlinskimi, živalskimi in mineralnimi pripravki ter kompostom. V vinogradu in kleti se ravnajo v sozvočju z zakonitostmi naravnega gibanja Zemlje in letnih časov.

V projektu, ki je deseterico kraških, vipavskih in briških vinogradnikov združil za mizo italijanske ustanove Agri.Bio, ki od leta 1991 združuje na nacionalni ravni ekološke in biodinamične pridelovalce in je pridružena članica mediteranskega združenja za ekološko kmetovanje – AMAB, so se udeleženci seznanili z načeli biološkega dinamičnega vinogradništva in vinarjenja.

V prvem tednu intenzivnega izobraževanja so vinarji spoznali načela najstarejše metode kmetijske pridelave, ki jo je osnoval dr.

Rudolf Steiner; kako pripraviti, uporabiti in ustrezno skladiščiti kompost ter biološke dinamične pripravke iz njivske preslice, koprive, rmana, kamilice, baldrijana, hrastovega lubja, regrata, kremena ter kravjega gnoja iz roga, s katerimi spodbudimo vitalnost tal, trte ter kakovost vina, in kako potekata postopek dinamizacije ter morfološka analiza, s katero je mogoče preveriti energijsko kakovost tako obdelovalne površine kot vina.

Po martinovem so slušatelji opravili še drugi del izobraževanja, ki je bilo usmerjeno v biodinamično upravljanje vinograda in vinske kleti. Vinarje je še posebej navdušil biodinamični pridelovalec in predavatelj Stefano Bellotti, ki je na svojih predavanjih izpostavil, da je biodinamično kmetovanje preskok od klasičnega razmišljanja v agronomiji, saj »rastlina zemlji ne jemlje, ampak ji daje«. Cilj biodinamične metode je vzpostaviti takšno ravnovesje, da postane rastlina sama sposobna poiskati, kar potrebuje za rast.

Udeleženci so v Piemontu navezali stike z lokalnimi pridelovalci in v pokušnjo prinesli tudi svoja vina.

Marko Reja, certificirani ekološki pridelovalec grozdja in sadja iz Neblega, je na predavanjih dobil teoretično potrditev in razlago postopkov, ki jih v praksi večinoma že uporablja. Prednost biodinamičnega kmetovanja vidi v tem, da nima stranskih učinkov v primerjavi s tehnološkimi pripravki, za katere se lahko z leti ugotovi, da kljub izboljšavam škodijo naravi.

Janko Štekar iz Snežatnega prideluje vino v preusmeritvi v ekološko kmetovanje tretje leto. Kot pravi, so se v tem času trte že privadile na »samostojnost«, saj če se dela v sožitju z naravo, ta določa ritem dela. Načrtuje, da bi biološko dinamiko uvedel v dveh do treh letih, najprej pa bo skušal izdelati kompost za izboljšanje humusa in preizkusiti biodinamične pripravke. Štekarjeva sovaščana Alojz in Erika Murenc sta prav tako že tretje leto v ekološki preusmeritvi, svojo pot v biodinamiko pa bosta pričela z zelenim gnojenjem in kompostom.

Boris Kristančič s Plešivega je registriran kot pridelovalec v integrirani pridelavi, a stremi k čim zmernejši rabi umetnih pripravkov. Skušal je že kmetovati povsem »ortodoksno«, a je bil leta 2008 ob polovico letine, zato od takrat glede uporabe zaščitnih sredstev sprejema tudi kompromise. Predavanja Iva Bertaina, predsednika združenja Agri.Bio, so ga spodbudila k razmišljanju o biodinamični pridelavi.

Alenka Furlan Čadež Foto Marko Reja

Hotel Kozana

Zapihal je svež veter Da se dobro vzdušje lokala začuti že na samem pragu, več kot drži. Novi upravitelji Hotela Kozana podjetje Marvita d.o.o., ki so prevzeli vajeti hotela v avgustu letos, kar izžarevajo domačnost, gostoljubnost in dobro voljo. Zato veliko gostov, ki so rezervirali le eno nočitev, kar podaljšuje bivanje v hotelu na dve nočitvi in več. Vsekakor je njihova želja dobro počutje gostov in sodelovanje z briškimi ponudniki turističnih in gostinskih storitev.

Gostom nudijo zadovoljstvo in dajo možnost, da začutijo njihovo vizijo objekta. Po obisku in povpraševanju sodeč jim to vsekakor dobro uspeva. Naj omenimo, da lahko v hotelu s 24 sobami prespi 48 odraslih oseb. Hotelska recepcija deluje neprekinjeno oziroma je vedno nekdo dosegljiv gostom. Restavracija za maksimalno 80 ljudi trenutno dela samo čez vikend, v prihodnje pa si želijo imeti odprto ves teden. Sicer pa skupinam, po predhodnem dogovoru, uredijo obede tudi med tednom. Veliko povpraševanja imajo na področju organizacije seminarjev, rojstnodnevnih zabav in porok. Vsekakor velja tudi omeniti, da si lahko, po predhodnem naročilu, gostje privoščijo razvajanje v savni hotela. Kontakt: +386 5 39 88 700, info@hotel-brda.si.

Erika Koncut Zima 2012 / Briški časnik / 51

Gospodarstvo

Kmetijski nasveti

Kako do dobrega žganja Osnove žganjekuhe Alkohol lahko pridobivamo iz plodov, ki vsebujejo sladkor ali škrob. Če uporabljamo sadje, mora biti to primerno zrelo (tehnološka zrelost), razen viljamovke, ki jo pobiramo pred tehnološko zrelostjo, izjema so tudi tepke, ki naj bodo prezrele oz. mlajene. Za vse sadje pa velja, da mora biti čisto, zato ga pred mletjem dobro operemo, nagnite in plesnive plodove odstranimo. Posoda za alkoholno vrenje pripravljene drozge mora biti čista, zato so za ta namen najprimernejše plastične ali iz nerjavečega jekla. Posode nikoli ne napolnimo do vrha, ampak vsaj 25 cm pod robom. Najprimernejše so take, ki imajo plastičen pokrov, na katerega namestimo vrelno veho, saj vrenje (fermentacija) poteka brez prisotnosti kisika (anaeroben proces). Če nimamo take posode, si lahko pomagamo s folijo, ki jo zavežemo pod robom. Ker kad ni napolnjena do vrha, napolni prostor med drozgo in folijo ogljikov dioksid, ki preprečuje dostop zraka do drozge. Boljši način pa je, če na folijo nasujemo pesek ali nalijemo vodo (folija se ugrezne in prepreči dostop zraka).

Priprava drozge Pečkato sadje (jabolka, hruške) zmeljemo s sadnim mlinom, koščičasto (češplje, slive, češnje) le stlačimo. Sadje vsebuje pektinske snovi, iz katerih nastane pri razgradnji poleg drugih tudi metilni alkohol, ki pa je zdravju škodljiv. Ker večina pektinskih snovi ostane v tropinah, imajo žganja, pridobljena iz prevretih sadnih sokov in vina, manj metanola kot tista, ki jih pridobivamo iz prevretega zmletega sadja. Da se pri vrenju razgradi čim več pektina, drozgi dodamo pektolitični encim.

Posebej pozorni pa moramo biti pri koščičastem sadju. V koščicah je amigdalin, ki se med fermentacijo s pomočjo encima emulzin pretvori v cianovodikovo kislino, benzaldehid in glukozo. Zato smemo zdrobiti le 10 % koščic, sicer je količina cianovodikove kisline prevelika. V majhnih količinah pa oplemenitimo žganje oz. njegov okus po grenkih mandljih.

Fermentacija drozge Za kakovost žganja je fermentacija drozge zelo pomembna. Za pravilen potek vrenja so pomembne kisline v sadju, saj ovirajo razmnoževanje škodljivih mikroorganizmov in vplivajo na skladen okus žganja. Zato drozgi z nizkimi kislinami – pod pH 2,8 (zlati delišes, maline, marelice, breskve) – dodamo kislino, bodisi mlečno, fosforno, jabolčno, žvepleno ali citronsko. Pomembne so tudi dušikove snovi v sadju, saj predstavljajo hrano kvasovkam. Pri vseh dodatkih pa moramo upoštevati vrstni red. Najprej dodamo kvasovke, nato encime preko mlina za drozganje, na koncu dodamo postopoma še kislino, drozgo večkrat premešamo ter kontroliramo pH-vrednost (3,2 do 3,5). Pred uporabo moramo natančno prebrati navodila!

Pri fermentaciji sadne drozge kvasovke pretvarjajo sladkor v alkohol in ogljikov dioksid. Alkoholno vrenje, ki se čim prej začne in tudi čim prej konča (2 do 3 tedne), omogoči največji izkoristek alkohola in pri tem nastane najmanj neželenih snovi, ki poslabšajo kakovost destilata. To so snovi z nizkim vreliščem (aldehidi), ki povzročajo oster in pekoč okus, ter snovi, ki imajo višja vrelišča (patočna olja). Večja količina snovi z nižjim vreliščem nastane pri počasnem začetku vrenja, pri nižjih temperaturah in pri uporabi nezrelega sadja. Da bi vse potekalo, kot si želimo, moramo drozgi dodati kvasovke in hrano zanje. Najugodnejša temperatura za potek alkoholnega vrenja je od 15 do 25 oC. Med vrenjem posod ne odpiramo in ne mešamo drozge!

Destilacija in naprave Preden začnemo z destilacijo, preverimo, ali je fermentacija zaključena. Z refraktometrom izmerimo, ali je povrel ves sladkor, in Zima 2012 / Briški časnik / 52

ko nam kaže še okrog 5 oOe, lahko začnemo z destilacijo. To pomeni spreminjanje tekočine v paro in te nazaj v tekočino.

Sestavni deli destilacijske naprave so: kotel, kapa, spojna ali dvižna cev, hladilnik in predložek. Največkrat so iz bakra v kombinaciji z nerjavečim jeklom. Baker namreč veže nase večino kislin in drugih kemičnih spojin, ki nastanejo med alkoholnim vrenjem drozge ali med destilacijo, zato naj bosta kotel in kapa iz bakra. Površina kape naj bo dovolj velika (na 100 l kotel – 1 m2 kape). V kapi se že utekočinijo hlapi alkoholne in vodne pare. Pare z manjšo vsebnostjo alkohola se kondenzirajo in polzijo nazaj v kotel. To je zelo pomembno, saj tako že pri prvi destilaciji nastane manj nezaželenih snovi v žganju.

Spojna ali dvižna cev naj bo od kape do hladilnika nekoliko dvignjena. Tudi tu prihaja do manjšega ohlajanja. Voda in patoka se usedata na steni cevi in odtekata nazaj preko kape v kotel.

Hladilnik ima nalogo, da utekočini paro. Para se mora v celoti ohladiti in kondenzirati. Destilat mora iztekati hladen, saj drugače pride do velikih izgub alkohola in aromatičnih snovi. Danes poznamo različne hladilnike, od spiralastih, diskastih do cevastih.

Destilat priteče po iztočni cevi in ga prestrežemo v podstavljeno posodo. Pri kuhanju večjih količin žganja je dobro uporabiti t. i. predložek, ki ima vdolbino za namestitev alkoholometra.

Pri kotlu je zelo pomembna izdelava. Obstajajo različne izvedbe: enostenski, dvostenski, kotli na vodni kopeli z nameščeno kolono za fino kuhanje, mešalom, katalizatorjem, deflegmatorjem in avtomatsko regulacijo vode za hlajenje.

Kotel napolnimo s prevreto drozgo do ¾ prostornine, z vezno cevjo spojimo kapo s hladilnikom in začnemo s prvo kuho. Pri tem večkrat priteče najprej moten ali celo belkast destilat, kar povzročajo hlapne sestavine, ki pa se pri ponovni destilaciji ločijo. Destilacija naj poteka počasi in enakomerno. Prva kuha je končana, ko znaša vsebnost alkohola v iztekajočem destilatu le še 5 do 10 vol % alkohola. Ko smo vso drozgo prekuhali, začnemo z drugo destilacijo.

Seveda ne smemo pozabiti očistiti kotla, spojne cevi in hladilnika.

Tudi tokrat kotla ne napolnimo do vrha (do ¾), saj se tekočina z okrog 25 vol % pri segrevanju razširi.

Pri drugi destilaciji moramo biti še bolj pazljivi pri segrevanju.

Curek iztekajočega žganja naj bo tanek, saj to pomeni izločitev neželenih snovi v žganju. Žganje prestrežemo v treh frakcijah. Prvo žganje, ki priteče pri drugi destilaciji, imenujemo cvet ali belka.

Vsebuje približno 70 vol % alkohola in je neužitno, saj vsebuje poleg metilnega alkohola, ki je zdravju škodljiv, še estre ocetne kisline in aldehide. Odvzamemo ga 1,5 do 2 % od vsebine kotla.

Nato lovimo srednji ali užitni tok. Ta del destilacije traja najdlje, saj je koncentracija 65 do 70 vol % dolgo časa stalna. Užitno žganje lovimo do nekje 40 vol % (odvisno od sadja), saj potem začne pritekati zadnji ali neužitni tok, patoka. To so višji alkoholi, estri in maščobne kisline, ki dajo žganju neizrazit in neprijeten okus. Zadnji tok lovimo nekje do 10 vol % in ga je približno kot srednjega (25 do 30 %). Vsebnost alkohola v njem znaša okrog 20 vol %. Lahko ga dodamo k surovemu žganju pri naslednjem kuhanju, vendar se kakovost destilata s tem slabša.

Zorenje žganja Žganje je takoj po destilaciji surovega in nezaokroženega okusa, zato ga moramo najmanj dva meseca zoreti. Za zorenje potrebuje poleg toplote tudi kisik, zato posod nikoli ne napolnimo do vrha, ampak le do ¾. Steklene posode zapremo s plutastimi zamaški, ki prepuščajo zrak. Pri zorenju se acetaldehid veže z etilnim alkoholom v acetat, ki daje žganju prijetno aromo ter izgubi grob in neharmoničen okus. Pri tem pa pride tudi do izgub, te so še posebej velike v lesenih sodih. Zorenje naj poteka v temnem prostoru.

Pravijo, da pri pravilnem skladiščenju žganje 40 let pridobiva na kakovosti, po tem pa se njegova kakovost ne slabša. Žganje redčimo, preden ga ustekleničimo, in to vedno z destilirano vodo. Količino vode odčitamo iz tabele. Temperatura vode in destilata mora biti enaka.

Gospodarstvo

Kmetijski nasveti

Napake žganja Napake žganja so posledica nepravilnosti v postopku pridobivanja: predvsem zaradi nečistoče pri pripravi vrelne drozge in postopku alkoholnega vrenja, napak pri destilaciji in uporabi neprimernih delovnih priprav.

Za kakovostno žganje je pomembna kakovost sadja, pravilni postopek priprave drozge in pozneje fermentacije. Sadje mora biti čisto, primerne zrelosti, fermentacija mora potekati v anaerobnih pogojih (brez prisotnosti kisika), destilacija mora biti izvedena pravočasno in pravilno, da dobimo žganje z značilno aromo in okusom po sadju.

Kiselkasto žganje nastane zaradi prisotnosti ocetne kisline v drozgi. Ta nastaja iz etilnega alkohola ob prisotnosti kisika pod vplivom delovanja ocetnokislinskih bakterij. Pri destilaciji se sproščajo estri ocetne kisline, ki dajo žganju kiselkast okus. To je posledica slabe odbire sadja ali slabe fermentacije.

Odprava: nevtralizacija s kalcijevim karbonatom (3g/l žganja).

Okus in vonj po plesni Pri slabo očiščenih vrelnih posodah, pojavu površinskega plesnenja ali uporaba plesnivega sadja.

Odprava: aktivno oglje – eponit (2–5 g/l), filtracija.

Priokus po amigdalinu (vitamin B17) Pojav pri žganju iz koščičastega sadja, če je bilo pri mletju zdrobljenih preveč koščic (10 % dovoljenih). Ob prisotnosti naravnega encima emulzina amigdalin razpade v glukozo, cianovodikovo kislino in benzaldehid. Te snovi so hlapne in gredo pri kuhanju v destilat. Če je alkoholno vrenje kratko in takoj destiliramo, je količina teh snovi manjša.

Odprava: srebrov nitrat.

Priokus po zažganem Se pojavi pri direktnem kuhanju zmlete sadne drozge brez zaščitne obloge v kotlu, pri čemer pride do zažiganja tropin.

Odprava: če je blago – aktivno oglje; pri bolj izrazitem – poskus s ponovno destilacijo.

Foto Andrej Colja

Okus in vonj po ocetni kislini

Branko Marinič iz Zalega Brega Vendar že takrat ulovimo veliko nezaželenih alkoholov z višjim vreliščem, estrov, aldehidov in težko hlapnih kislin, ki pri redčenju povzročajo motnost. Še enkrat poudarjam, naj bo curek v vseh fazah destilacije tanek, saj destilacija pomeni prekapanje.

Motnost pa se lahko pojavi tudi pri redčenju s trdo vodo, ki vsebuje raztopljene soli in minerale (Mg, Ca). Te snovi se vežejo z eteričnimi olji in tvorijo majhne bele kosmiče.

Motnost nastane tudi zaradi vezave s pektinskimi snovmi, višjimi alkoholi in kislinami, ki so tako kot eterična olja v vsakem žganju.

To pomeni, da vedno redčimo z destilirano vodo, ki jo lahko pripravimo sami ali pa kupimo že destilirano. Pomembno je tudi, da vodo vedno počasi nalivamo v destilat in ne hitro.

Motnost ali celo obarvanost destilata lahko nastane tudi zaradi bakrovih, železovih in drugih kovinskih spojin v njem. V žganje preidejo na različne načine. Ko dalj časa ne uporabljamo kotla, se v notranjosti spojne cevi nabere zelenkast bakrov acetat ali sulfat ali po domače »zeleni volk«, dobimo žganje zelenkaste barve. Podobno ga pride nekaj v žganje, če smo drozgi dodali razredčeno žveplovo kislino, takrat namreč žveplov dioksid načenja bakrene cevi. Skratka vsakršen stik žganja s kovino lahko povzroči motnost ali celo kovinski okus. V žganju z visokim odstotkom alkohola se to ne opazi, ker so spojine še topne, ko pa žganje redčimo, postanejo

te spojine manj topne in se izločajo.

Motnost odpravimo s filtriranjem. Lahko pa tudi žganje postavimo za nekaj mesecev v temen in hladen prostor, delci, ki povzročajo motnost, se sesedejo in bistro žganje odlijemo v drugo posodo. Največkrat pa pomaga le ponovna destilacija. Pred tem pa žganje razredčimo s čisto vodo na 20–30 vol % alkohola.

Kultura pitja žganja Na koncu je naš trud poplačan in nam je v zadovoljstvo, da lahko ponudimo kakovostno žganje in ob kozarčku uživamo. Pomembno pa je, kako ga ponudimo. Za žitna žganja je pomembno, da pijemo mrzla, pri sadnih žganjih pa pride njihova posebnost do izraza šele pri temperaturi od 15 do 18 oC in zato ne sodijo v hladilnik, razen tistih, ki so slabe kakovosti. Tudi kozarec naj bo na peclju, saj so časi, ko se je pilo mrzel »šnopček« iz majhnih, zvrhanih kozarcev na eks, minili. Če je še zažgal, je bil res dober.

Seveda pa bo treba storiti še veliko za dvig kulture uživanja žganj med porabniki. Vzporedno s tem pa moramo skrbeti za nenehen dvig kakovosti žganj.

Pa veliko uspeha!

KSS Sežana Milena Štolfa, univ. dipl. inž. agr.

Okus po akroleinu Problem: nizke kisline, visoki pH. Nastane z delovanjem mlečnokislinskih bakterij in klostridijev iz glicerina. Ker ima nizko vrelišče (44 oC), gre v destilat, ki je praktično neužiten. Diši po solzivcu. Močan vonj se opazi že med samo destilacijo. Nizek pH deluje zaviralno na mikroorganizme.

Motnost žganja Najpogosteje vzrok naše površnosti. Že pri destilaciji nismo preveč pozorni na debelino curka, češ da je takrat lahko močnejši, saj surovo žganje še enkrat predestiliramo.

Zima 2012 / Briški časnik / 53

Kultura

Gradnikovi večeri ob 130-letnici pesnikovega rojstva

Buditelj slovenske kulture Mirko Filej Na gradu Dobrovo so se konec novembra zgodili Gradnikovi večeri, dvajseti po vrsti. Velikemu pesniku Brd so namenjeni in ohranjanju spomina nanj. Že nekaj let se z organizacijo trudijo Danila Zuljan Kumar, Tanja Gomiršek in Ivanka Colja, letos pa jim je priskočil na pomoč še Zavod za turizem, kulturo, mladino in šport. Lepo obiskano prireditev je pozdravil podžupan Damjan Birtič, v drugem večeru pa še Bruno Podveršič, eden od pobudnikov večerov, in ravnateljica Osnovne šole Dobrovo Vesna Filej.

Mirku Fileju je bil posvečen prvi večer. O duhovniku, kulturnem delavcu in glasbeniku, doma iz Medane, je spregovoril David Bandelj, jezikoslovec in glasbenik iz sosednje Gorice. V jedrnatem predavanju, ki mu je poslušalstvo z zanimanjem prisluhnilo in v katerem ni manjkalo iskric o Filejevi osebnosti, je briškega rojaka orisal kot buditelja slovenske kulture in pesmi v Gorici, človeka, ki sredi dvajsetega stoletja prebudi in navdahne Gorico ter jo povzdigne v navdušujoč ambient.

O Fileju ni veliko pisanih dokumentov in ne pričevalcev. Bil je zborovodja, prosvetni delavec, dirigent, skladatelj, talent za vzgojo mladih, soustanovitelj goriške orglarske šole, strasten kadilec, strog učitelj.

Zadnji večer svojega kratkega življenja si je zaželel rdečih češenj, nekoč prej pa izjavil: Moram doseči, da mi bo glasba pomoč pri poveličanju samega sebe. Skico nekega obdobja, kot je predavanje naslovil govorec, so pomagali sestavljati tudi poslušalci. Spontano so iz njih privreli spomini na pomembnega briškega rojaka. Zasluženo je dobil mesto v letošnjih Gradnikovih večerih, ki jim je zvočno tkanje dodala obetavna pianistka Ingrid Mačus.

Drugi večer je pripadal mladim. Tistim, ki so pred sedemnajstimi leti kot osnovnošolci raziskovali, kako so Brici pripravljali prunele in gojili sviloprejke, ter tistim, ki bodo iz ohranjenega spomina spoznavali nekdanji dejavnosti v Brdih. Treba je imeti več pipic za pritekanje, so modrovali nekoč, in se lotili tudi lupljenja in sušenja češp ter vzreje galet. Stare fotografije in pričevanja ljudi, ki še imajo nožč za lupljenje češp in ga še znajo uporabljati, pa tudi prunele še pripravljajo za svojo rabo, so mladi raziskovalci ohranili v filmskem zapisu učitelja Alojza Vuge. Ta je bil tudi pobudnik ideje, da bi na šoli gojili sviloprejke, opazovali njihov razvoj in skupaj s pričevanjem nekdanjih gojiteljev ustvarili še en izviren in svež spomin. Delo mladih raziskovalcev je posnel Alojz Vuga, pri pripravi filmskega gradiva mu je pomagal snemalec Ivo Saksida, gibljivim slikam na platnu pa so se na predstavitvi pridružili še šolska Orffova skupina in recitatorji. Morebiti na prvi pogled težko združljiva tema z velikim pesnikom, a ker je na Gradnikovih večerih vedno mesto tudi za mlade, na katerih svet stoji, je izbira upravičena.

Se pa že kalijo pesnikovi večeri za naslednje leto, morebiti celo v novi preobleki.

Iva Sivec

Gospodinjski blues Patricije Peršolja

Iznajdeni in oživljeni portreti žensk Šmartenka, ki je objavila že več knjig zgodb za otroke in mladino, je letos pri mariborski založbi Pivec izdala svoj pesniški prvenec (prav tam sta izšli njeni nedavni Moja nona in Marta). V organizaciji ZTKMŠ Brda je bil v petek, 16. novembra, na dobrovskem gradu predstavitveni večer. Na odru se je Patriciji Peršolja pridružila Manca Košir, prijetnemu in toplemu vzdušju pa je svoj del prispevala tudi mlada pianistka Ingrid Mačus iz Brestja.

Dvainštirideset besedil Gospodinjskega bluesa sestavlja knjigo portretov žensk, deklet, ki se jim dogaja to, kar se jim ne bi smelo. Kljub temu da so mnoge zgodbe, ki jih Peršolja upodobi precej na kratko, trpke, pretresljive, žalostne, sta nastopajoči za predstavitev izbrali manj turobne. In tako so se pred nami izpisali portreti, kot bi gledali kratke videospote. O signori Letizii, ženski, ki ve, kako s svojo penzijo, in gre v Firence krožit po starem mestnem jedru, da si izpolni željo biti gospa; o dekletcu, ki nese travniško cvetje na grob partizanke Ane in zapoje Počiva jezero v tihoti; o ženskah, vdovah, ki se ob petkih zberejo v kuhinji in kramljajo, govorka pa bi jim, svojim tetam, najraje zaželela podaljšan vikend v toplicah, da si odpočijejo od nenehnega butanja z glavo ob zid v gluhonemem joku.

Na naslovnici knjige je portret srbske igralke Sonje Savić, v knjigi pa Zima 2012 / Briški časnik / 54

pesem o njej. Kaj je Patricijo tako prevzelo, da ji je dodelila ne neznaten delež svoje knjige? Pojasnila je: »Sonja Savić je ženska moje generacije, živeli sva v isti državi, poslušali isto glasbo in sanjali iste sanje.

Spremljala sem jo kot igralko, še bolj pa kot osamljeno in prestrašeno žensko, ki pa je do zadnjega ohranila svojo otroško dušo. Zato me je njena smrt zelo pretresla.« V portretih Peršolja izriše nekaj potez in z njimi oživi like, ki jih je izumila, navdihnile pa so jo seveda tudi realne osebe. »Vedno sem imela izostreno oko za ženske, ki hodijo po robu življenja in jih še lastno življenje ne opazi. […] Spominjam se žensk, dobro sem jih opazovala v otroštvu. Delale so vse, kar se je od njih pričakovalo, in to z ljubeznijo.

Zdelo se jim je samo po sebi umevno, da so take. Nihče ni razmišljal o tem, da je v njih morda še kakšen neizpolnjen del, kakšne sanje. In ko so se med enim in drugim opravilom naslonile na zid in se zazrle tja nekam v daljavo, sem imela občutek, da si niso niti same sebi upale postaviti tega vprašanja,« je pojasnila Patricija Peršolja.

Večeru, prepletenem z branjem Patricije Peršolja, prijaznimi in toplimi besedami knjigi na pot Mance Košir, pogovorom o ozadju in nastanku knjige, klavirskim plesom I. Mačus po tenkočutnih strunah naših notranjosti, je uravnoteženo zaokrožitev dodala esejistka in pesnica Ifigenija Simonović. Z bolj umerjeno govorico je pohvalila pesniško zbirko z zgodbami zelo veliko žensk, ki jih »avtorica zna od daleč opazovati, a z njimi zelo od blizu sočustvovati«.

Viteška dvorana je bila polna. Aplavzi so se kar zvrščali. Mnogi so sočustvovali. In odnesli domov gospodinjski blues, pesem melanholičnega značaja o ženskah, večer, ki jih ni pustil nedotaknjene.

Petra Koršič

Kultura

Primorska Sozvočenja 2012

Zmagala je skupina Vinika

Sedem zborov Primorske se je v nedeljo, 25. oktobra, potegovalo za nastop na sklepnem koncertu šestih najboljših zborov z regijskih tematskih revij, ki je bil v soboto, 8. decembra, na 21. mednarodni dan zborovskega petja v veliki dvorani Konservatorija za glasbo in balet v Ljubljani.

Viteška dvorana gradu Dobrovo je bila pretesna za vse, ki so želeli prisluhniti zanimivim tematskim nastopom najboljših zborov Primorske, med katerimi sta bila

dva iz Brd. Moški pevski zbor Srečko Kumar Kojsko z zborovodjem Aleksandrom Slugo se je predstavil s slovenskimi ljudskimi in ponarodelimi v priredbi Dušana Prašlja; pevce sta spremljala Aleksander Sluga na violončelu in Andreja Konjedic Lenardič na klavirju. Vokalna skupina Vinika z zborovodkinjo Branko Žgavec pa se je izvirno predstavila s tremi ciganskimi pesmimi na temo V goslih naših smeh in jok; med njimi je bila krstno izvedena Ciganska balada Ferija Lainščka, ki jo je uglasbil Patrick Quaggiato. Nastop vinik je bil prava atrakcija večera, saj so nastopile v ciganskih oblačilih, spremljala pa sta jih Dejan Vidovič na harmoniki in Clara Bensa Sluga na violini.

Strokovna spremljevalca Andreja Martinjak in Patrick Quaggiato nista imela

lahkega dela. V razglasitvi rezultatov tekmovanja so pojasnili, da sta bila za prvo nagrado zelo enakovredna nastopa zborov Pueri Cantores – dekliški pevski zbor Tolmin (zborovodkinja Barbara Kovačič) in Vokalna skupina Vinika, Medana, ki je idejo Sozvočenj za las bolje udejanjila. Po razglasitvi zmagovalk se je grad »stresel« od burnega navdušenja.

Vsi zbori so prejeli priznanje za sodelovanje. Dodatne nagrade so prejeli: Mešani pevski zbor Cominum iz Komna (200 evrov) in Moški pevski zbor Pobje, Črni Vrh (400 evrov). Brezplačne vstopnice za sklepni koncert v Ljubljani je prejel Ženski pevski zbor Znamenje Volče. Priznanja in nagrade zborovodjem sta bili deležni Branka Žgavec in Barbara Kovačič.

M. Beguš

Vinike očarale v Ljubljani

V goslih naših smeh in jok Vinike smo tudi letos sodelovale na regijskem tematskem koncertu Sozvočenja. Tokrat smo se predstavile s projektom V goslih naših smeh in jok, ki osvetljuje zanimivo in pisano življenje ciganov, njihovo ognjevitost, iskrivost, strastnost in temperamentnost. Kot zmagovalna skupina severne primorske regije smo se v soboto, 8. decembra, predstavile na sklepnem koncertu v koncertni dvorani Konservatorija za glasbo in balet v Ljubljani. Kljub izrednim snežnim razmeram smo se cigansko razpoložene podale na pot. Briške ciganke smo očarale ljubljansko občinstvo. Komisija, ki je ocenjevala izbrane projekte, nam je dodelila največje število točk in nas razglasila za skupino z najzanimivejšim koncertnim programom.

S projektom V goslih naših smeh in jok smo predstavile tri skladbe: Adamičevo Cigansko v priredbi Mira Kokola, Schumannovo v priredbi Dolfa Schmidta Zigeunerleben (klavirska spremljava je prirejena za harmoniko) ter Patricka Quaggiata Cigansko balado. Izbrano besedilo Ferija Lainščka smo zaupale našemu mlademu skladatelju. Nastala je skladba za zbor, harmoniko in violino. Ta je bila na letošnjih Sozvočenjih noviteta, krstno izvedena na regijskem izboru na gradu Dobrovo.

Za uspeh se moramo zahvaliti tudi našemu harmonikarju Dejanu Vidoviču oz. Borutu, kot smo ga vinike po cigansko prekrstile.

Nataša Zuljan Zima 2012 / Briški časnik / 55

Kultura

Obrazi Brd – violončelist Aleksander Sluga

Glasba mora prihajati iz središča Kaj zanese Tržačana v Brda, vrta misel, ko sedim v prostorni delovni sobi Toninove hiše v Kozani, ki je pred enajstimi leti postala Aleksandrov in Clarin dom, zdaj pa tudi dom njunih štirih otrok.

Doma sta bila najmlajša, Eleonora in Arthur; starejša, Serena in Samuel, sta bila v šoli. Razen enoletnega Arthurja vsi muzicirajo, tudi triletna Eleonora, ki mi za dobrodošlico zapoje in po posluhu zaigra na svojo prvo violino. Da je to hiša, v kateri živi in diha glasba, je takoj jasno, da bosta Aleksander in Clara svoje otroke vzgojila v glasbi, tudi.

Zavedata se, da ima glasbena vzgoja velike prednosti, saj združuje disciplino in umetnost ter vpliva na osebnostni, možganski, duševni in duhovni razvoj. Le da bodo Slugovi potrebovali več prostorov, kjer bo lahko vsak v miru igral na svoj instrument.

O glasbi je torej tekla beseda. Aleksander najprej poteši mojo radovednost. Ko sta s Claro iskala stanovanje, ju je splet okoliščin pripeljal v Toninovo hišo, iz katere se je le nekaj dni prej izselil prejšnji najemnik. V začetku mi je šumelo v ušesih od tišine, se spominja. »Si mislite, Tržačan, vajen mestnega hrupa, se naenkrat znajde v prostoru, v katerem se fantastično odpočijejo ušesa! Sluh, ki je od vseh človekovih čutov najmanj znano čutilo, je izjemno pomemben. Treba ga je gojiti, si vzeti čas, odpreti ušesa. Zvočno onesnaženje razbije vso notranjo glasbo.« Aleksandrov oče, diplomirani violinist, je tržaški Slovenec, mati doma iz Komna. Z očetom sem govoril slovensko, z mamo italijansko, onadva med seboj pa tržaško narečje, utemelji Aleksander svojo »trijezičnost«.

Glasba je bila v družini aktivno in pasivno prisotna. Oče je vedno igral, poslušal klasiko,

Aleksander Sluga: Glasba je pot k človeku

Eleonora v pravljičnem svetu glasbe

in tako je bilo štiriletnemu Aleksandru samoumevno, da bo violončelist. Pri osmih se je odločil, da bo tudi zborovodja. V Gorici je diplomiral iz violončela in se izobraževal za zborovodjo. Violončela ni lahko igrati, pravi in razloži, zakaj. »Ker moraš igrati z vsemi svojimi problemi, telesnimi in mentalnimi.

Glasba pa se lahko izrazi le, če je telo prosto.

Kakor pri zenu: prihajati mora neposredno iz središča. Za to pa je potrebno dolgotrajno prečiščevanje telesa in misli. Obstaja posebna metoda za telesno osveščanje, da se zaveš telesa, telesnih gibov in se znebiš neželene trdote. Svobodno, sproščeno telo je pogoj za večjo glasbeno izraznost, je temelj glasbenega poustvarjanja. Če se naučimo boljših gibov, spreminjamo tudi miselne procese, širi se moralna struktura in bolje nadzorujemo svoje probleme.«

središča. Kakor pri lokostrelcu, pri katerem sta potrebna miren duh in čist gib.

Bolje misliti pomeni torej bolje gibati?

Seveda. Če ne kraljuje mojstrska uporaba glave in telesa, tudi glasba ne izvira iz

Osnovna šola Dobrovo

2. Gradnikov večer V petek, 23. novembra, je v Gradu Dobrovo potekal drugi Gradnikov večer v organizaciji Osnovne šole Dobrovo. Najprej je nastopila Orffova skupina, nato pa sva Sara Skrt in Tina Žežlin zrecitirali pesem Ludvika Zorzuta z naslovom Briški češparji. Pesem govori o trdem delu češparjev, ki za svoj trud na koncu ne dobijo plačila. Ta obrt je bila v Brdih zelo razširjena do sredine 20. stoletja, nato je začela propadati zaradi premajhnega dobička.

Za tem sta sledila kratka dokumentarna filma, prvi o pripravi penčanih češp (prunel) ter drugi o gojenju sviloprejk v Brdih in okolici, ki je našim prednikom prinašalo »dodatni kos kruha«. V slednjem filmu so sodelovali tudi člani raziskovalnega krožka na naši šoli. Filma je posnel Alojz Vuga, upokojeni učitelj naše šole, pri tem pa mu je pomagal Ivo Saksida.

Sara Skrt, Tina Žežlin Zima 2012 / Briški časnik / 56

Poučujete na Glasbeni šoli v Novi Gorici, v Brdih vodite zbor Srečka Kumarja. Ali ta svoja spoznanja prenašate tudi na učence in pevce?

Učence skušam vzgajati v spoznavanju samega sebe. Tudi pevce.

So briški pevci v čem posebni?

Brici so na splošno obdarjeni z glasbo, kar je redkost. Bolj so temperamentni, se radi pokažejo; ko glasbo začutijo, se ji predajo. V Brdih je več pevcev kakor drugod. Zbor, ki ga vodim, je dobra zmes mladih, svežih glasov in starejših, ki imajo zrelost in oblino. Seveda moram vaje prilagajati trgatvi in obiranju češenj.

Kaj menite o sodobni glasbi?

Naše glasbeno razumevanje je še vedno vezano na romantiko. Od 20. stoletja naprej se je resna glasba spreminjala v sršenje gnezdo, v katerem ima vsak avtor svoj jezik, analiza tega jezika pa ni enostavna. Tudi meni se je zgodilo, da avtorja sprva nisem razumel. Jezik popevk, in to je glavnina vse današnje glasbe, pa je obupna različica romantike. Ob taki glasbi obuboža sluh.

Se strinjate, da je glasba najčistejša umetnost?

Glasba je oblika zahodne meditacije, je le manjši del vsega, kar mora človek opraviti v sebi. Je le ena pot k človeku, a jo je vredno prehoditi. Vsakemu kaj da, od dopadljivosti do nadgradnje duha. Z glasbo je svet boljši, z njo človek opušča, kar ni njegovo, in sreča samega sebe.

Tekst in foto Iva Sivec

Kultura

busklce •busklce •busklce •busklce •busklce •busklce •busklce•busklce

Zasebna likovna zbirka Aleksa in Uroša Klinca v palači Atems

Sredi oktobra so v goriški palači Atems Petzenstein odprli razstavo zasebne umetniške zbirke Aleksa in Uroša Klinca. 120 x 120, Okno v svet – je bil naslov razstave, ki je ime dobila po formatu slik, za katerega poznavalci pravijo, da je precej zahteven. Šestdeset kvadratnih platen, nastalih na mednarodnih umetniških kolonijah MMMArt, se je predstavilo v palači, v kateri je sedež Pokrajinskih muzejev, in navdušilo številne slovenske in italijanske ljubitelje umetnosti. Tudi odbornika za kulturo goriške pokrajine Federica Portellija, ki ravno v takšnih priložnostih vidi možnost za (ponovno) vzpostavitev enotnega kulturnega tkiva dveh sosednjih držav. Razstavo je organiziralo Kulturno združenje Ethos v sodelovanju z likovno kritičarko Alice Ginaldi, izbor del pa sta opravila Etko Tutta in Klemen Brun. V okviru razstave, ki je bila v Gorici na ogled do sredi novembra, so pripravili tudi več otroških delavnic in dve srečanji z umetnikoma Vanjo Mervičem in Mariom Pallijem.

Iva Sivec

Foto Brda – v opomin

Po uspešno izpeljanem lanskem srečanju fotografov je Agencija Jota ponovno organizirala mednarodno prireditev, namenjeno fotografom in ljubiteljem fotografije. Štirje dnevi v drugi polovici oktobra so bili namenjeni foto pohodom po Brdih in iskanju motivov, predvsem tistih, ki kažejo Brda v nekoliko drugačni, tudi nelepi luči. V svoje objektive so fotografi ujeli prizore, ob katerih bi se morali zamisliti. Barake, polne eternita, zagotovo niso ne v okras, niti ne kažejo okoljske osveščenosti lastnikov.

Udeleženci, štirje Slovenci in dva Poljaka, so bili razdeljeni v dve skupini, ki sta izmenjaje prehodili obe načrtovani poti. Prva se je začela v Šlovrencu in vodila mimo Slavč, Gradnega, Vedrijana in Imenja do Šmartnega, druga pa je potekala od Grdinja in Snežatnega do Svetega križa nad Kojskim. Vsak večer je kritično oko poklicnega fotografa Nika Jarha ocenilo posnetke, ki so jih udeleženci nabrali na svojem pohodu. Med štiridnevnim bivanjem v Šmartnem so se srečevali na družabnih večerih, prisluhnili strokovnemu predavanju Petra Mrharja in si v okviru mini filmskega festivala neodvisnega filma ogledali nekaj dokumentarnih filmov. Zadnji dan so se povzpeli na Sabotin – pohoda se je lahko udeležil kdor koli s fotografskim aparatom –, kjer so si ogledali kaverne iz prve svetovne vojne, zvečer pa svoja dela postavili na ogled v Hiši kulture. Sledila bo pregledna razstava fotografij na letošnjo temo Človek in narava, prav tako v Hiši kulture in morebiti še kje.

Iva Sivec

Dan D na koncertu v Hiši kulture

Začetek jesenskih koncertov v šmartenski Hiši kulture je prvo novembrsko soboto uvedla skupina Dan D, ki je presenetila z zanimivo in nevsakdanjo izvedbeno različico. Že pred leti se je skupina predstavila v akustični preobleki, tokrat pa so se njeni člani odločili za skrajno minimalističen glasbeni izraz. Namesto ustaljenih akustičnih glasbil (akustične kitare, bobna, klavirja ipd.) so posegli po nevsakdanjih glasbilih. Žlica, kuhalnica, strgalnik (ribežen), zvončki, bisernica, ukulele, bariton, steklenice ... so v njihovih rokah postali instrumenti, iz katerih so izvabljali znane melodije. Navdušeni poslušalci so izvedbo lahko spoznavali čisto od blizu, v njeni najbolj "slečeni" obliki. Svoje novo glasbeno raziskovanje so glasbeniki poimenovali projekt Tiho in z njim poleg Šmartnega obiskali še dvanajst slovenskih koncertnih prizorišč.

Iva Sivec

Razstava fotografij

Čar Evrope

Grad Dobrovo je v oktobru in novembru gostil razstavo umetniških fotografij Dušana Ježa z naslovom Čar Evrope. Fotografski cikel je nastajal v sklopu dolgoletnih potovanj s šotorom in avtom po krajih, ki navadno niso del agencijskih potovanj. Razstava je bila premierno predstavljena leta 2011 v Galeriji Loterije Slovenije, razstavi v Galeriji Zorana Mušiča v gradu Dobrovo pa je avtor dodal še številna dela, ki poudarjajo lepote Goriških brd, Posočja in Jadranskega morja.

Umetniški in politehniški fotograf, ki se lahko pohvali s 35 leti fotografskega delovanja, od katerih je bilo poklicnih kar 15 let, je svo-

ja dela objavil v številnih revijah in knjigah, med drugim je samo v Sobotni prilogi Dela med letoma 1997 in 2001 objavil 400 fotografij.

Njegovi najbolj znani fotografski cikli so: Ljubljanski grafiti, Idrijska rudarska dediščina, Partizanska bolnišnica Franja pred vodno ujmo, Po poteh Don Kihota, Ljubljana–Amsterdam, slovenske kapelice in verska znamenja, slovenske elektrarne idr. Jež je razstavljal tudi v stavbi Evropskega parlamenta v Bruslju, spominskem centru KZ Dachau pri Münchnu, Galeriji Instituta Jožef Stefan v Ljubljani, v slavnostnem prostoru elektrarne Avče in mnogih drugih lokacijah.

Erika Koncut Zima 2012 / Briški časnik / 59

Kultura

Dablo

Martinov ekstempore Z veseljem slikaj in veselega srca pij novo vino, je bila dobrodošlica sedemindvajsetim slikarjem, ki smo se 10. novembra zbrali v Medani.

Vinski zavetnik je zvabil med briške griče slikarje iz Goriške in širše okolice, seveda niso manjkali niti naši prijatelji iz Italije.

Oblačno jutro ni ponujalo prave svetlobe, bilo je hladno, deževno, a vse to v nas ni ustavilo želje po ustvarjanju. Pred dežjem smo se zatekli v Gradnikovo galerijo, kjer smo še bolj tesno skupaj, povezani z vonjem terpentina in veselega klepeta, hiteli prikazati vsak svoje občutke prihajajočega večera. Tema je bila prosta. Tako prijatelji z Vipavskega kot dablovci smo na slikah prikazali svojo navezanost na vinograde, zemljo in da nam vino predstavlja nekakšno plačilo za vložen trud. Drugi so svojo izpoved našli v Medani ali kakem detajlu na placu. Nastale so raznolike slike, tako po motiviki, kjer je sicer prevladoval vinsko-vinogradniški motiv, kot po nanosu barv in načinu slikanja, kar je delno posledica dejstva, da prihajamo iz različnih društev, imamo različne mentorje, izkušnje in cilje društev. Dablovci imamo po sedmih letih kar visoke cilje, to pa smo s tako številčno obiskanim ekstemporom tudi dokazali. Ob organizaciji, sprejemu slikarjev in pogostitvi smo se trudili ustvariti kar najboljšo sliko Brd, delavnih in gostoljubnih Bricev, pa tudi z dobrotami nismo varčevali. Poleg tega smo do večera ustvarili sliko, ki jo bomo kasneje tudi dokončali, trenutek skupnega slikanja in druženja le nismo zamudili.

Zvečer, ko smo slike sprejeli in poslali slikarje na obed v Šmartno, smo bili veseli ocene našega mentorja in prijatelja akad. slikar-

Gostišče Turn v Šmartnem

ja Bojana Bense. Ta je oblikoval razstavo v Gradnikovi galeriji, ki smo jo ob ubranih zvokih kvinteta Quercus isti večer odprli. Boris Srebrnič je opisal krajevno skupnost in njene dejavnosti, piko na i je dodal župan, ki si je kljub obveznostim vzel nekaj časa in nas počastil z obiskom. Bojan Bensa pa je bil kot briški rojak vesel in ponosen tako na raven ekstempora in posluh občine za likovno dejavnost kot na prizadevnost in organiziranost članov Dabla. Potem smo končno nazdravili letini, spontano in iskreno veseli, da je tudi letos martinovo družaben in kulturen dogodek v Brdih.

Iskrena hvala sponzorjem: Občini Brda, ZKD-ju, krajevni skupnosti Medana, vinarjem Dolfo, Nando Kristančič in gostišču Belica, organizatorju Martinovanja v Brdih, Tatjani Š. Bašin in OŠ Dobrovo.

Alda Grudina

Z vami že 17 let

19. oktobra je svoja vrata ponovno odprlo gostišče Turn v Šmartnem. Jure Kristančič in Mojca Brezavšek, odlična kuharica z več kot dvajsetletnimi izkušnjami, sta gostišču vlila novo dušo in energijo. Srednjeveško grajsko vzdušje, majhni ločeni prostori in prasketanje ognja v ognjišču so samo nekatere lastnosti, ki očarajo slehernega gosta. Goste privabljata s številnimi domačimi in predvsem sezonskimi jedmi, kot so: briški toči, domači njoki z divjačinskim golažem, enolončnice (ječmenka, jota), ribja juha idr.

V kratkem pa bosta svojo ponudbo popestrila tudi s kokošjo obaro. Svoje brbončice si gostje lahko razvajajo že od 15 evrov naprej.

Gostišče je primerno za kosila in večerje za zaključene družbe, različne zabave in seminarje za manjše skupine. Kontakti: telefon: 05 62 01 224, prenosni telefon: 051 684 132 ali 041 489 202, e-pošta: gostisce.turn@gmail.com.

Erika Koncut Zima 2012 / Briški časnik / 60

Foto Andrej Colja

Prenovili in vlili novo dušo Zaključek leta v gostišču Turn

Na Miklavžev večer smo se člani uredništva Briškega časnika zbrali v starem stolpu obzidanega Šmartnega, kjer sta Jure Kristančič in Mojca Brezavšek pred kratkim ponovno odprla gostišče Turn. V kaminu je prijetno prasketalo in gostitelja sta nam prijazno postregla z izbranimi dobrotami in žlahtno kapljico. Ob prijetnem kramljanju je večer prehitro minil. Gostiteljem se zahvaljujemo za gostoljubnost, vam, drage bralke in bralci, pa obljubljamo, da vas bomo še naprej obveščali o vseh briških dogodkih in zanimivostih.

Lucija Prinčič Teprin

Šport

21. srečanje motoristov v Brdih

Zadnjič v gradu Vipolže

Oktober … nekako že jesen. Motoristična sezona se bliža koncu. V vsakem motoristu ob mrzlem pišu vetra in začetku mraza začne ledeneti kri … pogreša sonce, modro nebo, topel asfalt, dolge noči … veter v laseh … Ja, sezona gre h koncu. In vse naj bi začelo teči malo počasneje … A ne pri nas, ne v Brdih, ne v našem Moto klubu Brda. Ne še.

V naših glavah, vsepovsod okoli nas, je bila le ena misel. Speljati zbor. Čim boljše. Vse je imelo še globlji smisel, vseskozi je skozi misli vseh nas tekla še beseda »zadnjič«. Zadnjič v gradu Vipolže, nam tako ljubem, že tako zelo našem, da je ta misel mogoče celo plašila. Zadnjič tukaj. In mogoče smo si zato še posebej želeli, da vse teče tako, kot mora.

Nešteto priprav in del, ki jih tak dogodek prinese, smo delali z veseljem, s tisto pravo mero zagnanosti. Nihče ni bil sam, bili smo skupaj v vsem tem in tako gre lažje.

Petek pred tisto soboto, ko so bile priprave v polnem teku, je k še boljši volji in še večjemu delovnemu elanu pripomoglo sonce, ki pa je, tako je kazalo, dalo tisti dan vse od sebe in se, na našo žalost, v soboto skrilo. A naše dobre volje vseeno ni odneslo s seboj. Prvi gostje, prijatelji iz Slovenije, Avstrije in Nemčije, so prišli že v petek, tako da se je rokenrol začel že v noči na soboto.

Tudi mi smo v sezoni, ki se je nekako zaključevala s tem našim zborom, prevozili ogromno kilometrov, pospremili pred oltar člana našega kluba in tisti dan živeli za njiju. Bili po Srbiji, Bosni, Albaniji, Makedoniji, Hrvaški, Avstriji, Italiji, pa po dolgem in počez po naši lepi Sloveniji in celo v Ameriki, kjer smo preizkusili njihov zakon motorjev – Harley Davidson. Udeleževali smo se neštetih moto zborov, pili od cvička do terana, jedli od hamburgerjev, čevapčičev, avstrijskih klobas do pašte, se kopali v morju, jezerih, pa v Soči, Kolpi, Krki, torej bili vsepovsod in tako spoznali ogromno novih ljudi. Tudi vseh teh, ki so tega dne, kljub dežju, kljub mrazu, prihajali k nam. Ko jih vidiš, ko slišiš glas njihovih motorjev, ko čutiš stisk roke … premakne vsako motoristično srce. To je smisel.

To je naše življenje, ki se nekako vedno začne in konča tam, kjer diši po bencinu, gumah, kjer se sliši brnenje motorjev in rokenrola.

Petdeset moto klubov je prišlo, naših prijateljev od vsepovsod.

Slovenije, Hrvaške, Avstrije, Nemčije, Italije. In tudi veliko drugih ljudi, ljubiteljev motorjev in našega načina življenja.

Srečanje se je nekako uradno začelo s panoramsko vožnjo, na kateri smo si ogledali kaverne v parku miru na Sabotinu, nadaljevalo pa z dogajanjem pri vipolškem gradu in v čudoviti kleti, kjer je popoln ambient za druženje, smeh, ples … in nova prijateljstva.

V vseh teh letih smo jo vzljubili tako mi kot vsi, ki k nam prihajajo že toliko let. In vzljubi jo vsak, ki je tu prvič. Potekale so tudi igre, izbor za mis moto zbora ter podelitev pokalov klubom, ki so bili ta dan tukaj z nami.

Radi bi se zahvalili vsem vam, ki ste prišli, in radi bi se zahvalili vsem prijateljem, mamam, očetom, bratom, sestram, sosedom, vsem skupaj in vsakemu posebej, ki ste nam pomagali, nas prenašali, ko se je ves naš svet vrtel samo okoli tega dneva, vsem, ki ste pustili takšen ali drugačen pečat v tem dogodku. Vsem, ki ste dihali za ta dan, nas podpirali, se smejali z nami, vsem, ki nas znate razumeti, ki razumete naše veselje, vsem, ki čutite z nami. Hvaležni in veseli smo, da smo izpeljali tudi 21. srečanje, hvaležni za ta delček sveta, ki se mu reče grad Vipolže, ki je toliko let z nami dihal naše sanje.

Moto klub Brda

Največja oljka v Brdih

V Slavčah raste največja oljka v Brdih Zima 2012 / Briški časnik / 61

Šport

NK Brda

Zadovoljni z jesenskim delom

Mladinska ekipa NK Brda

Kadetska ekipa NK Brda

Članska ekipa NK Brda je po nekaj kadrovskih težavah in slabšem začetku, v nadaljevanju z novim trenerjem Šefikom Mulahmetovićem in nekaterimi igralci, ki so se ponovno vrnili v matični klub, odlično zaključila prvi del sezone 2012/13.

Trenutno so na tretjem mestu v tretji državni ligi zahod.

Igralci mladinske ekipe U18 in kadetske ekipe U16, ki nastopajo v drugi državni ligi 2. SML/SKL zahod, bodo prezimili v zlati sredini.

Za nas je to izjemno lep rezultat.

Uspeh pa še toliko večji, saj v ekipah nastopa veliko prav v matičnem klubu vzgojenih mladih nogometašev, seveda s pomočjo posojenih igralcev iz ND Mladi nogometaš iz Nove Gorice, s katerimi že vrsto let uspešno sodelujemo.

Tudi naše najmlajše selekcije U8, U10 in U12 so pohvalno vztrajno trenirale in uspešno nastopale na svojih prvenstvih. Prav te generacije so z rezultati dokazale, da se je v klubu tudi v preteklih letih izjemno kakovostno delalo in veliko vlagalo prav v vzgojo najmlajših. Danes se te generacije lahko kosajo tudi z najboljšimi.

Ti podatki nam lahko vlivajo upanje za uspešno prihodnost briškega nogometa, tudi na ravni članske ekipe. Veliko možnosti za dokazovanje pa bodo mladi nogometaši imeli že v naslednjih zimskih in spomladanskih mesecih, ko bodo vse briške ekipe nastopile na raznih državnih in mednarodnih turnirjih, kjer bo treba z maksimalno angažiranostjo in strokovnim delom jesenske rezultate potrditi in še nadgraditi.

NK Brda

Mlajše selekcije NK Brda (U8, U10 in U12) Zima 2012 / Briški časnik / 62

Šport

Balinarski klub Goriška brda

Dečki državni prvaki v dvojicah V prejšnji številki Briškega časnika smo poročali o uspehih mladih briških balinarjev v BK Brda.

Dobro delo z mladimi nas postavlja med najbolje organizirane klube za delo z mladimi v Sloveniji. V 1. ligi za dečke smo vodstvo izgubili šele v zadnjem krogu, ko smo s tesnim rezultatom izgubili edino tekmo, v Sežani s Skalo. Uvrstili smo se na 2. mesto, za Postojnsko jamo.

Ker Postojnska jama kot prvouvrščena ni želela organizirati finala štirih prvouvrščenih ekip, smo kot drugouvrščeni organizacijo prevzeli mi. Žal pa nam vreme tudi tokrat ni bilo naklonjeno, tako smo morali že drugo tekmovanje na državni ravni izpeljati v Novi Gorici. Že od začetka sezone je bilo očitno, da imajo kakovost in s tem možnost osvojitve naslova državnega prvaka le tri primorske ekipe. Končni vrstni red je to samo še potrdil. Po odigranem finalu je 1. mesto pripadlo BK Postojnska jama iz Postojne, 2. mesto BK Skala iz Sežane, 3. mesto BK Goriška brda, 4. mesto pa je zasedla ekipa BK Krim iz Ljubljane. To je prav gotovo velik uspeh za ekipo naših dečkov.

Spet se je BK Brda izkazal kot odličen organizator tovrstnih tekmovanj. Pri tej organizaciji so nam pomagali Restavracija Gradu Dobrovo – Dejan Ambrožič, s. p., Občina Brda, Trine, d. o. o., Neblo, Vinska klet Goriška brda in Bencinski servis Štaloni, za kar smo jim še posebej hvaležni. Ne preseneča, da prihajajo namigi s strani Balinarske zveze Slovenije, da bi nam dodelili organizacijo Četveroboja narodov, če bi to želeli. Brez dvoma bi bil to velik balinarski spektakel in seveda velik izziv za naš klub in prav gotovo tudi za Brda. Morda nekaj več o tem v naslednji številki. Prav gotovo pa so naši mladi balinarji na državnih prvenstvih v posameznih disciplinah zelo močna konkurenca drugim. Na državnem prvenstvu v hitrostnem zbijanju v Rogaški Slatini je naš Dominik Rusjan zasedel zelo dobro 3. mesto, v štafetnem zbijanju v Sežani je naša ekipa mladincev v sestavi Matic Bezjak in Ruben Kurinčič zasedla 4. mesto, ekipa dečkov v sestavi Dominik Rusjan in Žan Kocina pa nekoliko skromno 5. mesto. Največji uspeh pa je dosegla ekipa dečkov na državnem prvenstvu v Sežani, kjer je v igri dvojic, ali kot nekateri temu pravijo v »kraljevi disciplini«, suvereno premagala vso najmočnejšo slovensko konkurenco in osvojila zlato odličje. Jaša in Dominik Rusjan ter Žan Kocina si prav gotovo zaslužijo vse čestitke. Omeniti moramo tudi drugo ekipo dečkov, v sestavi Kristjan Zalatel ter Tomaž in David Kristančič, ki je tudi nastopila na tem

tekmovanju in se uvrstila med 8 najboljših dvojic. Moramo povedati, da so ti trije fantiči prvič nastopili na državnem tekmovanju, in to jim moramo še posebej čestitati. In ko se takole veselimo dobrih rezultatov naših mladih balinarjev, ne moremo mimo dejstva, da je ključ do teh uspehov v vzornem sodelovanju z osnovno šolo Dobrovo. V novem šolskem letu se nam je pridružilo lepo število dečkov in deklic, ki jim je balinaje postalo novi šport. Tega smo v BK Brda zelo veseli.

Zavedamo se tudi, da vse to povleče za seboj ogromno dela, potrpljenja in odgovornosti. V nedeljo, 25. novembra, so nas obiskali trije slovenski reprezentanti, ki so v svojih disciplinah tudi svetovni prvaki. Druženje z Alešem Borčnikom, Juretom Kozjekom in Davorjem Janžičem je bilo namenjeno našim mladim balinarjem, nam starejšim in mentorjem pa bodo prav gotovo prišli prav njihovi nasveti glede dela z mladimi.

Zastarela balinarska dvorana v Fojani je bila ob tem dogodku krepko pretesna. Tudi o tem nekaj več v naslednji številki.

Letošnja sezona se za mlade izteka. In če potegnemo črto, ugotovimo, da je bila sezona nadvse uspešna ter da jo bo s tega stališča težko ponoviti. Če želimo, da bo ta pravljica trajala, moramo v BK Brda k temu pristopiti še bolj resno in odgovorno. Ekipo dečkov zapuščata Žan in Dominik, ki prestopata med mladince. S strani vodstva BK Brda jima gre zahvala za požrtvovalnost, borbenost in športno vedenje, ko je bilo treba braniti barve našega kluba z ekipo dečkov.

Ravno tako gre zahvala tudi drugim mladim balinarjem, ki ste začutili pripadnost temu športu in našemu klubu. In ne zadnje gre zahvala mentorjem, posebej Lučkotu, ki je s strokovnim vodenjem botroval vsem tem uspehom.

Zarjan Kocina

Zima 2012 / Briški časnik / 63

Šport

Vaška skupnost Hum

Osnovna šola Dobrovo

Druženje na pohodu Kolesarski izpit

V Vaški skupnosti Hum smo v soboto, 3. novembra, organizirali pohod po Karnjuki. Namen pohoda je bilo druženje in medsebojno spoznavanje vaščanov treh vasi: Hum, Podsabotin in Snežatno. Pohoda se je udeležilo kar 65 pohodnikov različne starosti. Najmlajši je bil star komaj 17 mesecev, najstarejša pa sta letos že dopolnila 80 let. Da je bilo druženje še bolj zanimivo, je pripomogel tudi Jadran Jakončič, ki nas je med potjo povabil v svoj oljčnik na degustacijo oljčnega olja. Štiriurno hojo smo zaključili v dvorani na Humu, kjer so nas čakali odlična pašta in ročno izdelane medalje za vsakega udeleženca. Ker smo se imeli lepo, smo sklenili, da bomo tako druženje ponovili tudi prihodnje leto.

Organizatorji Foto Bernarda Konjedic

Učenci petih razredov OŠ Dobrovo smo opravljali kolesarski izpit. 13. in 14. novembra smo imeli kolesarski poligon, na katerem smo vadili zavijanje na levo in na desno, vožnjo naravnost ter vadili ravnotežje. 15. novembra pa je prišel k nam policist, ki nam je pomagal pri izpitu. Kolesa smo peljali do križišča v Drnovku, kjer sta nam učiteljici povedali, kako moramo prevoziti križišče, policist pa nas je nadziral. Prva vožnja je bila poskusna, druga pa izpitna. Ko smo vsi končali izpitno vožnjo, je policist razglasil, da smo skoraj vsi opravili kolesarski izpit. Bili smo zelo veseli. V naslednjih dneh smo dobili potrdila o opravljenem izpitu in sedaj se lahko sami vozimo s kolesom.

Neja Prinčič, 5. b

Nogometni turnir

Treningi obrodili sadove V začetku decembra je bil v športnem centru v Dobravljah turnir nogometnih klubov Severnoprimorske regije. Zaradi vremenskih razmer so dvodnevni turnir izpeljali v nedeljo, 9. decembra, ko je bilo v dveh selekcijah udeleženih več kot 25 ekip iz različnih nogometnih klubov regije.

Obe naši selekciji, U8 (mladi nogometaši do 8 let) pod vodstvom trenerja Dimitrija Mavriča ter U12 (mladi nogometaši do 12 let) pod vodstvom trenerja Jake Šabca, sta se uvrstili v ožji izbor najboljših. U8 so Nogometnemu klubu Brda priigrali pokal za 3. mesto, U12 pa za 4. mesto. Posebej se je na turnirju v ekipi U8 odrezal vratar Anim Marinič, ki je prejel posebno nagrado – kipec Naj golman turnirja.

Zanimiv pa je bil tudi uspeh briške ekipe U12 prvega decembra v Bohinjski Bistrici. Povabljeni so bili na prijateljski turnir na Gorenjsko, kjer so premagali vsa domača moštva ter osvojili 1. mesto. Tudi tam se je izkazal vratar NK Brda, tokrat Matevž Prinčič, ki je z Gorenjske odnesel priznanje za naj golmana turnirja.

Kot kaže, gre poleg uspešnega treninga selekcij posebej pohvaliti tudi odlično usposabljanje vratarjev pri NK Brda.

B. M. Zima 2012 / Briški časnik / 64

Pokal za 3. mesto ekipi U-8 in priznanje »Naj golman« Anim Marinič

Čestitka

Anton Benedetič – 90-letnik

Rad je delal z ljudmi Pri Benedetičevih na Humu v letu 2012 beležijo tri pomembne dogodke: 60-letnico poroke Antona in Euzebije, Antonov 90. rojstni dan in rojstvo prvega pravnuka Etiena.

Anton se je rodil 12. decembra 1922 v kmečki družini v Medani. Mama Olga in oče Andrej sta povila kar enajst otrok, Anton je bil četrti po vrsti, dva sta že v otroštvu umrla. Otroška leta je preživljal v Vipolžah, kjer je obiskoval in dokončal italijansko osnovno šolo. Do odhoda v italijansko vojsko je delal na domači kmetiji.

Po kapitulaciji Italije se je vključil v Briško-beneški odred. Bil je vodnik in komandir obveščevalne enote. Za hrabrost in požrtvovalnost je bil trikrat odlikovan z redom zaslug za narod.

Anton Benedetič

Anton bi se bil že kot mlad fant rad kje zaposlil, vendar se zaradi težkih razmer pod Italijo in kasnejše vojne ni mogel ustrezno izobraziti. Zato pa se je tega intenzivno lotil po vojni. Najprej je opravil tečaj za zadružne kadre, nato za prodajal-

ca z mešanim blagom. Z izobraževanjem ob delu je pridobil še visoko kvalifikacijo trgovske stroke. Najprej je dobil zaposlitev v podjetju Vino Gorica, kasneje pa je delal v nabavno-prodajni službi Kmetijske zadruge Dobrovo, kjer je dočakal tudi upokojitev. Potem sta z ženo Euzebijo nekaj let imela doma gostilno, ki je slovela po domačem kruhu in pečenih piščancih. Več let po upokojitvi je bil Anton zelo aktiven v nekdanji Krajevni skupnosti Kojsko.

Uspešno je reševal zadeve pri urejanju in asfaltiranju vaških cest in poti do zaselkov in se aktivno vključil v pomoč pri obnovi po potresu leta 1976.

Anton si je za življenjsko sopotnico izbral Euzebijo Kodermac iz Neblega.

Spoznala sta se na plesu, ki so ga po vojni prirejali tudi na dobrovskem gradu.

Zakonsko zvestobo sta si obljubila 13. septembra 1952. Rodil se jima je edinec Sergij, sedaj pa imata dva odrasla vnuka, Uroša in Andreja, ter pravnuka Etiena.

Ob visokem življenjskem jubileju Antonu iskreno čestitamo tudi iz uredništva Briškega časnika in mu želimo še veliko zdravih in zadovoljnih let.

Tekst in foto M. Beguš

Čarobne jaslice v Šmartnem

Iz odrabljenih porcelanastih igračk Mrzel decembrski dan, ob cesti zaledeneli ostanki snega. V jutranjih urah sem se sprehodila po Šmartnem. Sonce je počasi grelo srednjeveške hiške; sem ter tja je že zadišalo po domačem – po jedeh, ki jih none pripravljajo za svoje malčke. V tem čarobnem okolju in trenutku sem se srečala z Elviro Markočič, pobudnico in avtorico svojevrstnih jaslic, ki so od 8. decembra pa do svečnice na ogled v Briški hiši. Te jaslice so plod ustvarjalnosti domačinov, ki so vanje vložili veliko ročnega dela, domišljije, iznajdljivosti in spoštovanja briškega ljudskega izročila.

Njihova posebnost je v tem, da so ustvarjene skoraj izključno iz odrabljenih porcelanastih igračk in drugih odvrženih predmetov. Elvira je namreč kar osem let zbirala material »po odpadih« v Nemčiji. »Bila sem ortoped, kirurg, šivilja – vse v enem, saj je bilo treba marsikatero nogico ponovno prišiti, popraviti razbite noske ali ušesa,« je v šali pripomnila Elvira. Še bolj hudomušna je bila, ko je po tihem prišepnila: »Bambole – punčke se že dobi, fantkov pa ni prav veliko, tako da sem morala katero izmed deklic našemiti v dečka, da smo dobili pastirčka v naših jaslicah«.

Vsem je lastnoročno zašila oblekice, ovčkam prav tako ročno nadela kožuh. Te umetnosti se je naučila v Nemčiji, kjer je dolga leta živela in kjer je obiskovala delavnice za izdelovanje jaslic. Veščino bi z veseljem posredovala tudi mlajši generaciji, če bi bil interes, je zagotovila.

V teh edinstvenih jaslicah iz pozabljenih igračk je kar 80 živalskih in 40 človeških figur.

Med njimi žubori čisto pravi potoček, vodo

Elvira Markočič, pobudnica in avtorica jaslic v Šmartnem zajemajo iz čisto pravega malega kamnitega vodnjaka. Da smo v Brdih, priča skrbno obdelani vinograd in mične male punčke v briški noši. Najdemo pa tudi muslimanko, Afričana, celo miško, ki je ukradla lešnik.

Tradicija postavljanja jaslic sega že v srednji vek, njihova glavna tema pa je seveda upodobitev Kristusovega rojstva. Na Slovenskem so prvi postavili jaslice jezuiti v cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani leta 1644. V njih so poldrugi meter visoke osebe, kipi, v

zaporednih različnih prizorih predstavljale božične skrivnosti.

Elvirine jaslice so na ogled v Briški hiši v Šmartnem ob sobotah in nedeljah od 13. do 17. ure, med tednom do 18. ure. Za ogled pokličite Elviro Markočič (031 534 925) ali Jožico Pulc (031 698 745). Ogled jaslic je brezplačen, zbirajo pa prostovoljne prispevke za fundacijo Vrabček upanja, ki bo ves zbran denar namenila bolnim otrokom v Stari Gori.

Marjana Simčič Humar Zima 2012 / Briški časnik / 65

Čestitka

Marija Kumar, 90-letnica

Likovna razstava za rojstni dan Mariji Kumar iz Podsabotina so najožji sorodniki pripravili izvirno praznovanje 90. rojstnega dne. V Hiši kulture v Šmartnem so razstavili 28 njenih slik. O tem so skrbno molčali in jo v nedeljo, 21. oktobra, povabili na odprtje likovne razstave v Šmartnem.

Marija je bila zelo presenečena, ko je ob prihodu ugotovila, da je to pravzaprav razstava njenih del, ki so bila potem na ogled še dobra dva tedna. Pri Joti so jim ta dan pripravili še pogostitev za udeležence slavja.

Marija se je rodila 22. oktobra 1922 v Podsabotinu, s priimkom Terčič. V družini se je pred njo rodilo pet otrok, eden je v ranem otroštvu umrl; zdaj pa od bratov in sester nima nikogar več. Šest razredov osnovne šole v italijanskem jeziku je opravila v Podsabotinu. Od šolanja se spominja priimkov učiteljev Picinini in Paterlon, učiteljice Margheti in slovenske učiteljice Ane Čeferin. Kmalu so učitelji opazili njeno nadarjenost za slikanje in eden od njih ji je bil pripravljen pomagati pri nadaljnjem šolanju v tej smeri. Vendar je bil oče neizprosen, ostati je morala doma in pomagati pri delu na kmetiji.

Obdobje 2. svetovne vojne jo je potegnilo v svoj vrtinec. Že pred kapitulacijo Italije je bila kot mladinka vključena v delovanje vaškega odbora OF. V bližnjo Gorico je s sovaščankami nosila sporočila, tam trosila letake in iz mesta prinašala obvestila in različne materiale. Po kapitulaciji se je vključila v nastajajoči Briško-beneški odred

Marija Kumar

in opravljala predvsem delo bolničarke in kurirke. Preživela je tudi težko preizkušnjo v bitki na Matajurju novembra 1943.

Leta 1946 se je poročila s sovaščanom Francem Kumarjem, ki je v bombardiranju vasi 21. septembra 1943 izgubil vso svojo družino. Rodili sta se jima Marta in Olga.

Leta 1958 je Marija ostala sama na mali kmetiji in se trudila spraviti h kruhu obe hčeri. Mož se je vrnil iz tujine leta 1980 in dve leti kasneje umrl.

V letih, ki jih je preživljala v moževi odsotnosti, je ob delu našla sprostitev v likovnem izražanju. Ker ni imela denarja za ustrezne materiale, je uporabila vse, na kar se je dalo risati: lesonit, les, papir, karton, tkanino. Zdaj ima doma približno 60 slik, veliko pa jih je poslala svojim sorodnikom

in znancem v tujino (Južna Amerika, Kanada, Avstralija, Češka, Beograd, Sarajevo). Slikala je tudi za potrebe Društva kmečkih žena, za Društvo upokojencev Kojsko pa je lani izdelala voščilnice za 8. marec.

Marija svojo jesen življenja preživlja v dobrem zdravju in še marsikaj brez težav postori v hiši, okoli nje in na vrtu. Ima štiri vnuke in tri pravnuke, ki ji popestrijo življenje. Sicer pa ji ni nikoli dolgčas.

Tudi iz uredništva Briškega časnika slavljenki iskreno čestitamo in ji želimo še obilo zdravih, zadovoljnih in ustvarjalnih let.

Marijin nasvet, kako ustaviti krvavitev in pozdraviti manjše ureznine (predal ji ga je oče).

Na pobočju Sabotina so nekdaj poleti želi travo za živino. Če se je Marija urezala v prst, je v tleh poiskala jamico večjega rjavega pajka in iz nje izvlekla svilnato vrečko, v kateri so bila jajčeca ali že majhni pajkci. Odstranila jih je in z vrečko prekrila krvavečo rano.

Krvavitev se je ustavila in rana se je hitro zacelila.

M. Beguš

Leopolda Sirk, 90-letnica

V šolo le vsak drugi dan Leopolda Sirk se je nedavno nastanila v Domu upokojencev v Podsabotinu. Po spominih njene hčere in snahe povzemam nekaj utrinkov iz njenega dolgega in težkega življenja.

Rodila se je 15. novembra 1922 Avguštini in Jožefu Miščič, po domače pri Rajhevih v Seniku. Bila je najstarejši otrok in je morala že od malega paziti na mlajše – dve sestri in dva brata. Zato je hodila v šolo na Brdice pri Kožbani le vsak drugi dan. Zaradi zamujanja pouka ji je učitelj s šibo natepel prste na rokah. Tako so briške otroke vzgajali italijanski učitelji. Po končanih petih razredih je končala šolanje. Želela si je, da bi se izučila za šiviljo, pa je morala delati doma. Vendar ji je le uspelo, da je hodila v uk k neki šivilji na Brdice.

Ko ji je bilo devetnajst let se je poročila v Slavče. Takrat se je že začela 2. svetovna vojna, ki ji je prinesla veliko gorja. Leopolda Zima 2012 / Briški časnik / 66

Leopolda Sirk

je bila aktivna kot kurirka in obveščevalka, poleg tega je zelo pogosto skrbela za ranjence. Najhujše pa jo je doletelo 22. maja 1944, ko je v kruti nemški ofenzivi izgubila vse svojce, razen šestmesečne hčerke in tasta. Njen oče pa je bil odpeljan v Nemčijo in se ni več vrnil. Šele pred nekaj leti so izvedeli, da je pokopan na skrajnem severu Nemčije. Po vojni si je ustvarila družino in rodila še štiri otroke. Ves čas je živela in delala na kmetiji, skrbela za dom in družino.

Praznovanje 90. rojstnega dne so ji pripravili doma, v družinskem krogu.

Leopolda ima štiri otroke, devet vnukov in štirinajst pravnukov.

Vsem že izrečenim čestitkam pripisujemo še eno iz uredništva Briškega časnika. Predvsem pa želimo Leopoldi čim boljšega zdravja in dobrega počutja.

M. Beguš

Križanka

NAGRADNA KRIŽANKA

SESTAVILA: MINKA ČUFAR

POJAV PUSTOLOVSKIH VITEZOV, KLATEŽEV

JANEZ HOČEVAR VRSTA VOJNE LADJE

J

H

ODRASEL SAMEC KONJA

AMERIŠKA IGRALKA (FILM: DA TE KAP)

PALICA ZA ČIŠČENJE PLUGA

PREBIVALEC KLAVŽ

K

L

A

V

Ž

A

R

APOTEKA

L

E

K

A

R

N

A

POPOLNOMA NETALENTIRAN ČLOVEK

A

T

A

L

E

N

T

KEMIJSKA OZNAKA ZA TANTAL

T

A

A

B

A

K

PRITOK BALHAŠKEGA JEZERA (KONEC IMENA LILI)

I

L

I

E

F

A

TEKOČINA PO BRITJU, LOSION

V

O

D

C

A

UMETNIŠKA UPODOBITEV GOLEGA TELESA

R

A

ŽENSKO IME, TUDI VRSTA KORUZE

ANTIČNO RAČUNALO 13. ALI 15. DAN V RIMSKEM KOLEDARJU

AFRIŠKA STRUPENA KAČA ODPRTINA PRI KMEČKI PEČI

I

ROBERT ALTMAN

I

N

TERITORIALNA OBRAMBA

T

O

PISEC ESEJEV

E

S

SLOVENSKI HUMORIST VINKO (JAKA ŠRAUFCIGER)

Š

SPODNJI DEL PROSTORA

VLADO KRESLIN

E ZVIJAČA, UKANA

S

AZIJSKO PREVOZNO SREDSTVO

T

R

I

K

E

J

I

S

T

I

M

E

K

MAJHNA ČOKOLADA

PREBIVALEC JADRANSKEGA POLOTOKA

T

L

A

Š

Č

I

V

K

L

A

O

S

Z

A

KLEMEN TIČAR PREROK IZ STARE ZAVEZE

K

T

A

S

T

O

R

Š

T

O

L

A

B

A

N

ZELENICA V PUŠČAVI

O

ANNA FARIS AMERIŠKA IGRALKA

ZVOK PIŠČALKE

LAHKO ROČNO OROŽJE, REVOLVER

P

A BELGIJSKA ZNAMKA PIVA

IME IGRALKE STARC

REPUBLIKA V INDOKINI VARSTVO, PROTEKCIJA

RUSKA ZELJNATA JUHA IMETJE, PREMOŽENJE

Krminski božič 2012

Na gastronomskem sejmu tudi briški izdelki

ESKIM

I

ANGLOAMERIŠKA DOLŽINSKA MERA

I

N

Č

PREDSTOJNIK BANOVINE JUNAK IZ ROMANA VZHODNO OD RAJA

SAMOMOR

S

U

I

C

I

D

ALMA TAYLOR

PREBIVALKA AZIJSKE DRŽAVE

K

I

T

A

J

K

A

T

A

L

A

A

T

NEKDANJI TURŠKI DIKTATOR, GLAVNI KRIVEC ZA POGROME NAD ARMENCI (MEHMED PAŠA)

Naslov:

Pravilna gesla nagradne križanke 68. številke Briškega časnika so: PP, AGRESOR, KRITINA, RAMENKA, ODOR, AB, NEŽKA, IL, ALFA, MAH, TOF, OPART, KOMANDA, AGORA, BRST, PK, EDENTON, LAKERDA, SRNA, TAU, LA, USA, AJD, MALOVŠE, ONESTEPRACA, KT. Na uredništvo je prispelo veliko križank s pravilnimi rešitvami in med njimi smo izžrebali MATEJO PAVLIN, Hum 65A, 5211 Kojsko. Nagrajenki Hotel Kozana podarja 3 ure wellness programa (finska/ turška savna) za 2 osebi v vrednosti 30 evrov. Nagrada ni zamenljiva za denarno protivrednost. Več o Hotelu Kozana, ki so mu svež veter vdahnili novi upravitelji, podjetje Marvita d.o.o., si preberite v tej številki Briškega časnika.

Mi pa smo vam pripravili novo, zimsko križanko. Spet bomo poiskali zanimivo nagrado in nagradili nekoga, ki bo pravilno izpolnjena gesla skupaj s svojim naslovom poslal na naše uredništvo do 25. februarja 2013. Če križanke ne želite izrezati iz časopisa, lahko gesla in naslov prepišete na dopisnico in nam jo pošljete na naslov: Briški časnik, Trg 25. maja 2, 5212 Dobrovo, s pripisom Nagradna križanka.

V Krminu so 8. in 9. decembra prvič slovesno začeli z božično-novoletnim praznovanjem, ki so ga poimenovali Krminski božič 2012. Ob tej priložnosti so pripravili tudi gastronomski sejem, na katerem se je z izbranimi briškimi izdelki predstavila tudi Vinoteka Brda. Na uradno odprtje so v Krmin povabili vse pobratene občine. Barve naše občine sta zastopala predsednik in član Komisije za čezmejno sodelovanje Jan Miklavc in Boris Šfiligoj.

L. P. T. Zima 2012 / Briški časnik / 67

Misel

Duhovna misel

Tema ali luč Vsako noč se srečujemo s temo. Na poseben način pa mi je ostala v spominu vse do danes, ko sem v študentskih letih med počitnicami delal kot sezonski turistični vodnik v Postojnski jami. Tisti časi so bili zaznamovani z dveurnimi redukcijami električnega toka. Ravno sem skupini kakih šestdeset turistov razlagal, da stojimo pred dvema kapnikoma, ki se imenujeta diamant in briljant in da sta simbol jame. Naenkrat pa popolna tema in posledično nekaj osuplih vzdihov. Prižgal sem acetilensko svetilko, pojasnil turistom, da tokrat nismo bili pravočasno obveščeni o izklopu električnega toka in da bomo morali nadaljevati pot v temi. Ob visoko dvignjenem plamenčku acetilenke smo vsi srečno prispeli do postaje in se previdno posedli na sedeže jamskega vlaka, ki nas je v temi popeljal do izhoda jame. Tam sem si globoko oddahnil, turiste pa napotil k blagajni, kjer so jim povrnili denar za vstopnice. Take teme, ki ti pride do kosti, ne moreš pozabiti. Postane simbol tipanja, iskanja, negotovosti. Ob drugih običajnih vodenjih turistov po jami pa sem ob bazenčku s človeškimi ribicami rad pojasnjeval, da imajo te dvoživke zakrnele oči, ker stalno živijo v temi in da njihovi koži sončna svetloba strašno škodi.

Na srečo ljudje nimamo lastnosti človeških ribic, ampak hrepenimo po svetlobi, da normalno živimo. Še več, poleg telesnih oči uporabljamo razum, doživljamo čustva, govori nam vest. Pravimo, da še bolje vidimo in razumemo svet, če gledamo s srcem, z duhovnimi očmi. Nam ljudem pa je za ta duhovni pogled stalna razumska, duševna in duhovna tema izredno škodljiva. Z našim razumom odkrivamo v sebi duševne in duhovne potrebe in danosti. Glede na našo človeško zvedavost in duhovna hrepenenja nam naš omejeni razum ne daje zadostnih pojasnil. Sočasno nas navdaja hrepenenje po harmoniji, miru, trajni sreči. Iščemo pot.

Lahko se ustavimo na meji spoznanja ali pa se zatečemo po pomoč k nekomu, ki presega naš omejen razum, da bi nam osvetlil uganko o človekovem bistvenem poslanstvu. Človeštvo išče odgovore na ta vprašanja na vse mogoče načine.

Kristjani iščemo to dodatno luč našemu razumu tudi v svetopisemskih besedilih. Verjamemo, da so božja beseda in nam lahko pojasnijo vprašanja o smislu bivanja. Verjamemo, da se človeška zgodovina odvija v sodelovanju Stvarnika in človeka. Med polnočno mašo poslušamo tudi tekst preroka Izaija, ki že sedem stoletij pred Jezusovim rojstvom obljublja človeštvu to dodatno luč.

Pravi: »Ljudstvo, ki hodi v temi, gleda veliko luč; nad prebivalci v deželi smrtne sence zasije luč.« Potem napoveduje rojstvo otroka, Kneza miru in čudovitega Svetovalca. Svetovalec ve več, razsvetli naše spoznanje, zagotavlja izhod in prinaša rešitev.

Današnjemu v znanost zagledanemu človeku je kar težko priznati svojo razumsko omejenost, in če si jo priznamo, smo postali ponižni realisti. Šele iz te pozicije je mogoče nadaljevanje z izposojeno lučjo, ki jo človeštvu prinaša s celotnim sporočilom svojega življenja betlehemsko Dete. Tej izposojeni luči, ki nam sveti v temo naše zvedavosti, pravimo vera. Vera je to, kar kdo upa. Če jo imamo, pravimo, da imamo luč za naprej. Z Jezusovim učlovečenjem govorimo o udoru božjega v človeško in neskončne ljubezni Stvarnika, ki po učlovečenju božjega Sina vstopa v »hlev« človeške grešnosti z namenom, da ga očisti. Namesto doživetja »bankrota« trajne človeške sreče, ki sta ga že v raju trasirala naša praprednika, mi pa do danes poglabljali, nas Stvarnik odrešuje z dokapitalizacijo človeškega manka z učlovečenjem božjega Sina, ki je v letih javnega delovanja dopovedal vernemu človeku, kaj vse je treba korigirati, da dosežemo »trajnostni razvoj« v smeri odrešenja. Evangelijski odlomki nam dopovedujejo, kaj vse manjka naši originalni človečnosti, ker nas osvetljujejo naše pomanjkljivosti pa tudi zavestno storjene napake.

Advent je priprava našega srca, našega »hlevčka« duše, da bi se v njej lahko rodil Odrešenik. Pripravimo torej svoje srce, da bo lahko vstopil v našo revščino in naše probleme. Drugo ime Zima 2012 / Briški časnik / 68

za Odrešenika je Emanuel, kar dobesedno pomeni Bog z nami.

Zato bo prav, če bomo ta božič praznovali v svoji majhni veri, kot veliko zmago podarjene božje luči.

Ime kraja Betlehem dobesedno pomeni v aramejščini mesto Kruha. Naj bo za letošnji božič tudi za nas iz te betlehemske moke vsaj nekaj dobrega duhovnega kruha. Res pa je, da je za dober kruh potreben tudi dober pek. Dober ali slab pek v duhovnem smislu je vsak izmed nas.

Duhovno bogate božične praznike Vam želi župnik Jože Ipavec

Bilo je nekoč

Božična pesem Pred približno 50 leti in več smo otroci v vasi Snežatno pri Kojskem peli to pesem od hiše do hiše na božični večer. Gospodinje so nas obdarovale z lešniki, orehi, suhimi figami, jabolki in podobnimi dobrotami.

Le čuj, le čuj, ljubi suosed muoj, kaj jaz tebi poviem, kaj s' mi je zgodilo nocuoj, pred sedmo uro, pred dnem.

Prišel je en liepi fant, je imel svetel sončni gvant, je bil vesel, je lepo pel, še mene je ukuazu ustat.

M' je ukuazu ustat, nič več zaspat, tja v Betlehem se podat.

Tja k eni rievni štalici, tja k 'ni oslovski jaslici, oj tam, le tam eno dete leži, Marija pred njimu kleči.

Okuoli štalce snieg leži, po špranjcah notrka vietr drči, ves plav, ves plav tam v jaslih leži ta pravi sin Božji.

Gospodinja, gospodar, pruosem vas en srčni dar.

Buog vam daj na sviet živiet še 'n tolko 'n tolko liet.

Po spominu zapisala Albina Marinič, avgusta 2000