Briški časnik, številka 68 - jesen 2012

Začetek obnove vile Vipolže Tema trimesečja: Živali na kmetiji

ŠTEVILKA 68 • LETNIK 16 • JESEN 2012

Ob izidu

Živali na kmetiji Pred nami je barvita jesen, ki nas vabi, da si postrežemo s košaro jesenskih dobrot. V njej je letos nekoliko manj kostanja, je pa sezona gob in kakija bolj obilna.

V kleti že dozoreva mošt in kmalu bo kmet lahko postavil na mizo svoj pridelek. Današnje kmetije se bistveno razlikujejo od kmetij mojega otroštva. Takrat je imela skoraj vsaka hiša doma tudi živali. Sedaj so se briške kmetije bolj specializirale glede na pogoje, ki jih imajo. Živinoreja uspeva na Tolminskem, in v Brda bolj spadajo sadje, trte in oljka.

Vendar živimo v obdobju, ko se v javnosti vedno bolj šušlja o

samooskrbi, o kmetiji, na kateri bomo pridelali dovolj živeža za preživetje, in mogoče se bodo prav zato na briško kmetijo vrnila kakšna kokoš, prašič ali koza. V tej temi trimesečja smo se razpisali o živalih na kmetiji. Obiskali smo nekatere lastnike živali in zapisali, s kakšnimi problemi se soočajo.

Z navdušenjem pozdravljamo začetek del na vili Vipolže in obnovo kotlovnice na lesno biomaso v podružnični osnovni šoli Kojsko. Bili smo na odprtju nove kolesarske poti Dolnje Cerovo–Valerišče in pospremili prvošolčke v šolo. Poročamo še o številnih dogodkih, ki so se v tem času razvrstili na naših tleh. Želim vam prijetno branje v družbi sladkega kostanja in mladega vina.

Lucija Prinčič Terpin, odgovorna urednica

Vila Vipolže

Vizija in sanje se uresničujejo Prav te dni se je začela obnova vile Vipolže. Ekipa restavratorjev Restavratorskega centra, ki deluje v okviru Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, je začela z deli. Župan, navdušen

nad začetkom dolgo pričakovane obnove, je ob tej priložnosti povedal: »To je projekt, ki dokazuje, da če imamo vizijo, na kateri briško, pozitivno, trmasto vztrajamo in delamo ne glede na to, da na tej poti kdaj ostanemo celo sami, je vse mogoče in uresničljivo.

Iskreno hvala vsem, ki so v ta projekt vsa ta leta verjeli. Še posebno pa občinski upravi in zunanjim sodelavcem, ki so s svojim delom in trudom prispevali k obnovi, delovanju in življenju vile Vipolže.« Ocenjevalna komisija Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport opravlja zadnja dejanja v preverjanju prispelih ponudb za gradbena dela. Družba za izvajanje nadzora nad gradbenimi deli pa je že izbrana.

B r i š k i

Ustanovitelj in založnik: OBČINA BRDA UredniŠtvo: Andrej Markočič, glavni urednik Lucija Prinčič Terpin, odgovorna urednica Vanda Colja, tehnična urednica Dominika Prijatelj, redakcija Andrej Colja, fotografije Petra Koršič, lektura Nika Fabricijo, tajnica uredništva

Člani Milena Beguš, Monika Prinčič, Alenka Pegan Colja, Vanja Peršolja, Goran Simčič, Iva Sivec, Danila Zuljan Kumar Oglasno trženje: Tina Testen s.p., mobi: 040 475 676 e-pošta: tina.testen@gmail.com

Obnova vile Vipolže je trenutno največja naložba na Goriškem.

Zanjo sta takratno Ministrstvo za kulturo in Občina Brda prejela odločbo Službe vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko za financiranje obnove tega kulturnega objekta. Obnova je vredna 12,7 milijona evrov, pri čemer je dobrih deset milijonov evrov zagotovljenih z Evropskega sklada za regionalni razvoj, preostala slaba dva milijona pa bosta za celovito obnovo vile Vipolže zagotovljena iz proračuna Republike Slovenije.

Obnovo bi morali začeti že letos spomladi in jo skleniti do konca prihodnjega leta, vendar se ti časovni roki zamikajo, in sicer zaradi zahtevnosti razpisa za izbor izvajalca. A kljub temu je še vedno realno pričakovati, da se bo celovita obnova zaključila konec leta 2013.

Potrebna bo velika pazljivost pri gradnji, predvsem prostora za dvigalo. Doslej se je obnovilo le streho, ob prenovi pa bo treba narediti tudi betonske plošče med nadstropji. Potrebno bo previdno rezanje kamnov, saj bi se lahko v primeru nepravilnih posegov stavba tudi porušila.

V sklopu projekta je predvidena tudi prenova okolice. Porušili bodo vse objekte v parku vile, v katerem bo po novem urejeno parkirišče ter postavljene bodo klopi za obiskovalce. Težja tovorna vozila na področje vile ne bodo več imela dostopa.

Občina Brda je skupaj z ministrstvom, ki bo predalo vilo občini v upravljanje, iskala primerne programe, ki bi tu potekali. Odločili smo se, da se v vili uredi multikulturni kongresni center. Zato se Občina Brda in Evro-sredozemska univerza EMUNI že nekaj časa intenzivno dogovarjata, da bi se del dejavnosti univerze, predvsem podiplomski diplomatski program, izvajal v vili Vipolže.

Goran Simčič Naslov uredništva: BRIŠKI ČASNIK, Trg 25. maja 2, 5212 Dobrovo, tel.: (05) 335 10 30, 335 10 33, 330 03 66 Računalniški prelom, litografija in tisk: GRAFIKA SOČA

Oblikovanje oglasov: Grafy s.p., Nova Gorica

Briški časnik prejme brezplačno vsako gospodinjstvo občine Brda.

Za lekturo oglasnih sporočil so odgovorni naročniki oglasov

issn 1318-8860

Naklada: 2500 izvodov Po mnenju Urada vlade za informiranje je javno glasilo Briški časnik proizvod informativnega značaja iz 13. točke tari­fne številke 3 tarife prometnega davka, po kateri se plačuje DDV.

Fotografija na naslovnici: Andrej Colja

Jesen 2012 / Briški časnik / 1

Občina

15. redna seja občinskega sveta Občine Brda

Sprejet odlok o gospodarskih javnih službah 4. septembra se je po poletnem premoru ponovno sestal občinski svet Občine Brda.

Svetniki so podali nekaj pobud ter sprejeli odlok o gospodarskih javnih službah, osnutek odloka o podelitvi koncesije za izvajanje javne službe zbiranja in obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in javne službe odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, razprava pa je potekala tudi o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskem proračunu za leto 2012.

Seja se je začela z nekaj pobudami in predlogi svetnikov. Svetnik Rado Sirk je postavil vprašanje glede gradnje novega Zdravstvenega doma in krožišč na Dobrovem. Andrej Markočič je pojasnil, da se je za ZD že izbralo projektanta, zato so določene aktivnosti glede načrtovanja že stekle. V pripravi je projektna dokumentacija, ureja se dostop na javno cesto itd. Že pri izboru projektanta je bilo veliko pogajanj, pritožb na izbor, izrabljena pa so bila tudi vsa mogoča pravna sredstva pritožnikov. Za krožišče je že podana idejna zasnova, za zdaj pa potekajo pogovori z DRSC. Na Dobrovem sta sicer načrtovani dve krožišči – eno na mestu križišča Drnovk-Neblo-Vedrijan, drugo pa v centru Dobrovega. Tretje krožišče se načrtuje v Gonjačah. Sredstva za izgradnjo krožišč bo prispevala tudi država, saj je to za občinski proračun prevelik zalogaj. V načrtu pa je tudi izgradnja pločnika od Gonjač do Kojskega.

Svetnik Klemen Bajt je podal pobudo glede urnika gostinskih lokalov in Glasbene agencije Jota v Šmartnem. Nekateri gostje se tudi med tednom zadržujejo znotraj obzidja do zgodnjih jutranjih ur, kar moti prebivalce Šmartnega, ki bivajo znotraj obzidja. Župan Franc Mužič je pojasnil, da je sestanek glede hišnega reda predviden v jesenskem času, in sicer z VS Šmartno, Občino Brda in vsemi zainteresiranimi.

V nadaljevanju seje je bil sprejet odlok o gospodarskih javnih službah v Občini Brda, ki je bil predstavljen že na 14. seji. Navedeni odlok pa predstavlja izhodišče za oblikovanje odloka o podelitvi koncesije za izvajanje javne službe zbiranja in obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in javne službe odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov v Občini Brda. Kot je pojasnil Andrej Markočič, so v občini k urejanju področja zbiranja in odvoza komunalnih odpadkov oz. gospodarske javne službe, ki to ureja, pristopili ločeno. Na podlagi navedenega odloka, ki bo določal predmet in pogoje za podelitev koncesije podjetju za izvajanje gospodarske javne službe ravnanja z odpadki ter urejal druga vprašanja v zvezi z izvajanjem lokalne gospodarske javne službe, se bo podelila koncesija koncesionarju, ki bo izbran na javnem razpisu in s katerim se bo sklenilo koncesijsko pogodbo. Predmet in pogoji opravljanja gospodarske javne službe pa se bodo določili v koncesijskem aktu, ki bo krovni akt lokalne skupnosti za to področje.

Svetniki so na seji v skrajšanem postopku obravnavali tudi poročilo o izvrševanju proračuna občine v obdobju od 1. 1. do 30. 6. 2012 in spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu Občine Brda za leto 2012, ki ga je predstavila finančnica občine Mirjana Zelen, ter sprejeli predlog spremembe Pravilnika o plačah in drugih prejemkih občinskih funkcionarjev, članov delovnih teles Občinskega sveta in članov drugih občinskih organov Občine Brda, ki vnaša nekatere spremembe glede izplačil sejnin občinskim funkcionarjem.

Nataša Vuga Jesen 2012 / Briški časnik / 2

Odgovori s 14. seje občinskega sveta Občinski svetnik Boris Šfiligoj sprašuje:

V Brdih potrebujemo kamp in parkirni prostor za avtodome, saj je tovrstnega potovanja vedno več. Če občina tega ne more zagotoviti, bi lahko dala vsaj kakšno spodbudo fizičnim oziroma pravnim osebam, da to storijo.

Odgovor občinske uprave Občina Brda ni nikoli razmišljala o graditvi kampa in parkirnih prostorov za avtodome. Je pa tako kot druge podjetniške ideje tudi to idejo o gradnji kampa in parkirnih prostorov za avtodome podpirala in pomagala v okviru svojih pristojnosti. Tako je družbi Trine, d. o. o., Neblo 11, Dobrovo, pomagala do spremembe namembnosti zemljišča, na katerem se je nahajalo makadamsko parkirišče, in s tem omogočila njegovo asfaltiranje. V okviru tega se je postavilo tudi šest urejenih parkirišč za avtodome. Prav tako se je občinska uprava zelo potrudila, da je investitor Izidor Bizjak, Gonjače 28 c, Dobrovo, dobil 27. 3. 2012 gradbeno dovoljenje za izgradnjo turističnega kampa na Vrhovlju. Avtokamp se je zgradil tudi pri domačiji Toroš. Tik ob mejnem prehodu Neblo na italijanski strani se nahaja še eno postajališče, ki pa je bolj ali manj zapuščeno.

Občinski svetnik Klemen Bajt sprašuje:

Odsek vodovoda v Imenju (100 m), ki poteka po terenu, ki se plazi, in po vinogradu, večkrat pušča na različnih krajih in povzroča težave. Del vodovoda, ki poteka po vinogradu, bi se lahko preselilo na javno cesto, kjer bi bilo tudi vzdrževanje lažje in cenejše.

Odgovor občinske uprave Predlog prestavitve vodovoda iz vinograda v cestno telo je vsekakor smiseln. V proračunu za leto 2012 ta premik vodovoda sicer ni bil načrtovan. V okviru razpoložljivih sredstev, namenjenih za vzdrževanje vodovodnega sistema, se bo to poskušalo izvesti v enem izmed naslednjih proračunskih obdobij.

OŠ Dobrovo

Župan sprejel zaslužne učence

Ob zaključku lanskega šolskega leta je župan Franc Mužič kot že vrsto let sprejel učence OŠ Dobrovo, ki so s svojim delom, dejavnostmi in nastopi doprinesli k ugledu šole. Sprejema so se udeležili Jure Korenjak, Mia Kastelic, Tea Fabricijo, Žana Morel, Nastja Peršolja, Eva Majhenič, Marjeta Mavrič in Andraž Prinčič ter prejeli simbolično darilo.

Občina

I zboljšati energetsko učinkovitost javnih stavb

Energetska sanacija občinske stavbe Goriška lokalna energetska agencija (GOLEA Nova Gorica) je v sodelovanju z Občino Brda 28. junija letos organizirala konferenco Priložnosti za dvig energetske učinkovitosti javnih stavb, in sicer v okviru strateškega projekta Marie, ki se izvaja znotraj programa Mediteran. Cilj projekta je odpraviti institucionalne in finančne ovire ter ustvariti trajnostne razvojne možnosti za vzpostavitev tehničnih, ekonomskih in družbenih temeljev za izboljšanje energetske učinkovitosti stavb na območju Mediterana, skladno z evropsko zakonodajo, programi in standardi.

Slovenska partnerja projekta Marie, GOLEA in Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo iz Ljubljane, bosta v Občini Brda izvedla energetsko sanacijo občinske stavbe, vpeljala energetsko upravljanje javnih stavb, predvidene pa so tudi aktivnosti, ki bodo opredelile organizacijske in operativne postopke za uvedbo pogodbenega financiranja oziroma financiranja s strani tretje stranke – Third Party Financing (http://www.golea.si/sl/marie).

Na konferenci so uvodni predstavitvi Rajka Lebana, direktorja agencije GOLEA, in pozdravu podžupana Občine Brda Joška Zamarja sledila predavanja povabljenih strokovnjakov s področja učinkovite rabe energije: doc. dr. Henrik Gjerkeš (inštitut ZRMK, d. o. o.), mag. Bogomil Kandus (Enekom, d. o. o.), prof. dr. Aleš Krainer, asist. dr. Mitja Košir (Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Univerza v Ljubljani) ter prof. dr. Slavko Dolinšek (Inovacijsko-razvojni inštitut Univerze v Ljubljani). Zaposleni iz agencije GOLEA pa so predstavili projekt Marie (dr. Vanja Cencič), primer pilotnega primera uvajanja ciljnega spremljanja rabe energije v občini Tolmin (Nejc Božič) ter možnosti za pridobitev nepovratnih sredstev za ukrepe učinkovite rabe energije za javne stavbe (Rajko Leban, direktor).

Ob programu konference so bile organizirane tudi »Energo stojnice«, kjer so poleg agencije GOLEA sodelovale tudi lokalne energetske agencije iz drugih slovenskih regij in obiskovalcem predstavile uspešne evropske projekte za lokalne skupnosti na področju energetske učinkovitosti.

Istega dne je v grajskih prostorih Gradu Dobrovo potekal tudi slavnostni podpis pogodb za zamenjavo dotrajanih kotlov na kurilno olje s kotli na lesno biomaso v 11 kotlovnicah in 15-letno dobavo toplote. Ta je bil organiziran v okviru projekta Obnovljivi viri v primorskih občinah, ki se financira iz sredstev švicarskega prispevka (http://www.golea.si/sl/ove). Dogodka so se udeležili župani in predstavniki občin Brda, Cerkno, Ilirska Bistrica, Koper, Piran, Pivka, Šempeter-Vrtojba in Tolmin ter v okviru javnega razpisa izbrani izvajalci (Petrol, d. d., GGE, d. o. o. in ECO ATM invest, d. o. o.).

Vanja Cencič, Primož Ladva GOLEA Jesen 2012 / Briški časnik / 3

Občina

Obnova kotlovnice na lesno biomaso v OŠ Kojsko

Odslej se bodo greli s peleti

Po uspešni postavitvi sončne elektrarne na Osnovni šoli Dobrovo smo storili še en korak na področju obnovljivih virov. Od letošnje zime naprej se bo v podružnični osnovni šoli Kojsko za ogrevanje uporabljalo pelete namesto kurilnega olja.

Občina Brda se je uspešno priključila v projekt Švicarskega prispevka »Obnovljivi viri energije v primorskih občinah«, ki se v letih 2010–2014 izvaja na Primorskem. Projekt vodi in izvaja Goriška lokalna energetska agencija – GOLEA. To je eden večjih projektov na področju obnovljivih virov v tem delu Slovenije. Njegova vrednost znaša 3,4 milijona evrov, od tega je delež švicarskega prispevka 60 odstotkov. V projektu sodelujejo poleg Občine Brda še občine: Šempeter-Vrtojba, Cerkno, Tolmin, Koper, Pivka, Ilirska Bistrica, Piran ter Triglavski narodni park.

Projekt je sestavljen iz treh aktivnosti, in sicer: - aktivnost 1: postavitev fotovoltaične elektrarne na protihrupni ograji hitre ceste A2 na odseku Bazara–Vrtojba, - aktivnost 2: zamenjava dotrajanih kotlov na kurilno olje s kotli na lesno biomaso ter dobava toplote za 15 let, z novimi kotlovnicami bo ogrevanih 24 objektov (šole, vrtci, knjižnica, športne in

večnamenske dvorane), - a ktivnost 3: program ozaveščanja, izobraževanja in promocije na temo obnovljivih virov in učinkovite rabe energije. Cilj programa je ozavestiti odrasle in otroke o vrstah, rabi in izkoriščanju obnovljivih virov energije (sončna energija, vetrna energija, vodna energija, biomasa …), racionalnem ravnanju z energijo ter trajnostnem razvoju.

V sklopu omenjenega projekta se na podružnični osnovni šoli Kojsko prenavlja kotlovnico – zamenjava dotrajanega kotla na kurilno olje s sodobnim kotlom na lesno biomaso. Kot energent se bodo uporabljali peleti. Stroški za ogrevanje šole se bodo s to investicijo prepolovili. Dela izvaja družba, izbrana na javnem razpisu, Petrol, d. d., Ljubljana. Ta bo tudi dobavljala toploto šoli naslednjih 15 let. To pomeni, da šola z vzdrževanjem kotla ne bo imela stroškov, saj so ti vračunani v ceno toplote. Vrednost investicije z DDV je 58.751 evrov, vrednost dobavljene toplote v 15 letih pa bo 123.177 evrov. Švicarski prispevek znaša 60 odstotkov sredstev, prispevek občine pa je 40 odstotkov.

Primož Ladva, GOLEA, vodja projekta Andrej Markočič, direktor občinske uprave

Vodovod Šmartno–Vipolže

V Vipolžah in Kozani naj bi prihodnje leto začeli obnavljati že dotrajano vodovodno omrežje. Občina Brda ima že potrjen projekt, s katerim bo večino denarja za obnovo pridobila prek skladov Evropske unije. Projekt zajema obnovo 4,4 kilometra vodovodnega omrežja od roba Šmartnega do mostu čez potok Birša pod Vipolžami. Cevi bodo postavljene po dokaj dolgem grebenu, po katerem sta razpotegnjeni obe vasi. S tem bo izboljšana oskrba z vodo za skoraj 870 krajanov, boljša pa bo tudi požarna varnost. Poleg tega bodo boljši pogoji za razvoj dejavnosti v obeh vaseh, kar je pomembno tudi zato, ker naj bi v vipolškem gradu deloval izobraževalno-kongresni center. Z novo investicijo se bodo zmanjšale izgube vode iz cevi, izboljšala se bo prometna varnost, saj puščanje vode ponekod uničuje cestišče glavne ceste.

Predvidoma bodo gradbišče odprli spomladi prihodnje leto in ga zaprli konec avgusta 2014, tudi glavnino denarja za naložbo naj bi zagotovili v teh dveh letih. Vse skupaj bo stalo predvidoma 777.000 evrov (brez DDV); 78 odstotkov pa bo občina, kot že rečeno, dobila iz regionalnih razvojnih spodbud oziroma iz skladov EU. Goran Simčič

Foto: Andrej Colja

Gradili bomo z denarjem iz skladov EU

Vipolže

Zlata maturantka Neža Beč

Slediti razlagi in se sproti učiti Neža Beč iz Podsabotina je bila letos maturantka z izjemnim splošnim uspehom na maturi.

Kot dijakinja Srednje ekonomske in trgovske šole Nova Gorica, smer ekonomski tehnik, je na maturi dosegla 22 od 23 mogočih točk. Vendar v njenem maturitetnem spričevalu složno stojijo same petke. Nad njenim uspehom so bili navdušeni tudi domači, oče pa je ob njenem prihodu domov naredil priloženo fotografijo.

Na vprašanja, kako postaneš zlati maturant, katere ugodnosti sledijo in kaj namerava študirati, je Neža povedala naslednje: »Treba je slediti razlagi pri pouku in se sproti učiti.« Doma hrani priznanja s tekmovanj, ki jih je dosegla. V 3. letniku je osvojila 3. mesto na državnem tekmovanju iz poslovne matematike. V 4. letniku je na šolskem tekmovanju prejela bronasto Cankarjevo priznanje, na področnem pa srebrno.

Od ugodnosti, ki jih tak uspeh prinaša, je omenila zagotovljen vpis na fakulteto, pridobitev Zoisove štipendije in mesta v študentskem domu. Vpisala se je na univerzitetni študij na Ekonomsko fakulteto v Ljubljani.

Neži iskreno čestitamo za zlati dosežek in ji želimo uspešen študij.

M. Beguš Jesen 2012 / Briški časnik / 4

Občina

Uresničeni projekti

Investicije v Občini Brda Brestje

Snežatno

Brestje

Snežatno

Foto: Andrej Colja

V Snežatnem je občina obnovila in sanirala cestišče, ki je bilo zelo močno poškodovano zaradi obnove vodovoda v lanskem letu. Obnovilo in na novo se je asfaltiralo približno 800 m javne poti. Vrednost del je približno 45.000 evrov.

Foto: Andrej Colja

V Brestju so končno začeli z deli. V začetni fazi se obnavlja vodovod v dolžini kar 520 m. To je bil predpogoj za začetek sanacije cestišča. Celotna obnova vodovoda bo občino stala 18.000 evrov.

Križišče v Vipolžah

Končana je obnova križišča na vhodu v Gaso v Vipolžah. Obnova, ki se je vlekla precej časa, se je končala. Najprej so morali celotno križišče na vseh vhodih prekopati, položiti cevi za kanalizacijsko omrežje ter nove cevi za vodovodno omrežje. Treba je bilo tudi znižati križišče in s tem ustvariti manjšo strmino proti Komicu. V sklopu investicije so uredili tudi podporni zid, robnike in končno asfaltiranje, ki je zelo spremenilo podobo.

Goran Simčič

Kolesarska pot Dolnje Cerovo–Valerišče

Cesta, ki združuje

Foto Andrej Colja

Foto Andrej Colja

»Cesta, ki je dolga leta ločevala ljudi, naj bo zdaj, v novi podobi, znamenje povezanosti,« je na slovesnosti 12. oktobra dejala moderatorka domačinka Silvija Kumar Kranjc. Takrat je namreč bila slovesnost ob zaključku gradbenih del na objektu »Ureditev kolesarske poti Dolnje Cerovo–Valerišče« (v sklopu mednarodnega projekta INTERBIKE) in zaključku prve faze razširitve ceste skozi Dolnji konec. Prišlo je veliko vaščanov Cerovega in povabljenih: župan Franc Mužič s člani občinske uprave, občinski svetniki, predsedniki vaških skupnosti, iz Števerjana podžupan Robert Prinčič, odborniki ter vaščani, predstavniki izvajalcev del – Cestnega podjetja Nova Gorica, podjetja Darko Kovšca, s. p., Projekta Nova Gorica, Razvojne agencije severne Primorske in drugih partnerjev v projektu.

Predsednik VS Cerovo Vilko Prinčič je povedal, da je bila ta cesta po vojni namenjena le dvolastnikom in precej zapuščena.

Po padcu meje je dobila nov pomen in prišlo je do obnavljanja in širitve, v to pa so morali privoliti številni lastniki zemlje ob cesti.

Tudi z njihovim razumevanjem je cesta dobila današnjo podobo. V svojem nagovoru ga je dopolnil župan Franc Mužič, ki je dodal, da si je po padcu meje občina prizadevala, da bi čim prej vzpostavila dobre cestne povezave s sosednjimi občinami na italijanski strani.

Tudi v prihodnje bo nadaljevala z investiranjem v kolesarske poti.

Ko bodo na voljo sredstva, bo opravljena prepotrebna obnova ceste v Gornje Cerovo. Podžupan Občine Števerjan Robert Prinčič je pozdravil prisotne in se zahvalil za pomembno pridobitev.

Kulturni program so izpeljali: kvintet Kvartin pod vodstvom Zarjana Kocine, otroci POŠ Kojsko pod mentorstvom učiteljice Klare Simčič in Žak Pušnar s klarinetom. Trak so prerezali domačinka Zita Prinčič, Vilko Prinčič in Franc Mužič. Sledilo je prijetno družabno srečanje s pogostitvijo.

M. Beguš Jesen 2012 / Briški časnik / 5

Občina

vabi k oddaji prijav za vključitev v IZOBRAŽEVALNI CIKEL z vsebinami, ki ponujajo znanja, brez katerih v sodobnem tržnem gospodarstvu ni mogoče uspešno poslovati: 1. Trženje

(razumevanje trga, opredelitev ponudbe, identifikacija kupcev)

2. Komunikacija (identifikacija koristi za kupce, izgradnja blagovne znamke – krovna/lokalna/regijska ..., oblikovanje komunikacijskih sporočil) 3. Segmentiranje, targetiranje, pozicioniranje (identifikacija latentnih potreb kupcev, mapiranje lastne pozicije na trgu, oblikovanje orodij za ustvarjanje pozicije pri kupcih) 4. Inovacije in inovativnost (vzpostavitev ustrezne organizacijske kulture, vodenje inovacijskih procesov, razvoj inovacijskih kompetenc, razvoj izdelkov, storitev, procesov, informacij) Izvedba usposabljanj: Zavod PRESLICA, zavod za izobraževanje, usposabljanje in trajnostni razvoj Predavatelj: Boštjan Maljevec, uni. diplomirani ekonomist, magister mednarodnega marketinga (Aberdeen Business School UK), strokovnjak z več kot 15-letno kariero v mednarodnih poslovnih okoljih.

Posamezni moduli se bodo izvajali za zaokrožene 15-članske skupine v obliki enodnevnih delavnic in intenzivnega dela na konkretnih primerih iz lokalne prakse.

Usposabljanja so brezplačna za fizične osebe, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, gozdarstvom in živilskopredelovalno dejavnostjo in pri tem izpolnjujejo naslednje pogoje: A. Kmetijstvo - fizične osebe (nosilec, namestnik in član kmetijskega gospodarstva), ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo - zaposleni v podjetjih, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo (podjetja morajo biti vpisana v RKG); B. Gozdarstvo - lastniki zasebnih gozdov - zaposleni v podjetjih, ki se ukvarjajo z gozdarstvom (podjetja morajo biti registrirana za opravljanje gozdarske dejavnosti) C. Živilstvo - zaposleni v podjetjih, ki se ukvarjajo z živilskopredelovalno dejavnostjo (podjetja morajo biti registrirana za opravljanje živilskopredelovalne dejavnosti)

Prijave pošljite na e-naslov mateja.drnovscek@obcina-brda.si ali sporočite po telefonu 051 632 903 do 31. 10. 2012.

Pričetek izobraževanj prvih skupin bo v 2. polovici novembra. Lokacija: Grad Dobrovo, Kmečka soba.

Obisk britanskih novinarjev

Navdušeni nad videnim in doživetim 11. septembra je TIC Dobrovo v sodelovanju s STO iz Londona organiziral študijsko turo po Brdih za pet angleških novinarjev.

Obiskali so nas Alice Cunninghame, ki piše za Adventure Sports Holidays, Ricky Ghoshdastidar, novinar londonskega New World, Sophie McGarth, novinarka Lonely Planet Traveller, Gary Phillps, fotograf in potopisec, ter Lyn Funnel, pisateljica, radijska in televizijska novinarka, avtorica kuharskih knjig in potopisov.

Pripravili smo jim bogat in zanimiv izlet, ki je vključeval vinsko in kulinarično ponudbo, različne nastanitvene možnosti in ponudbo aktivnega dopustovanja v Brdih. Nad videnim in doživetim so bili navdušeni, predvsem sta jih očarali pristnost okusov in prelepa pokrajina. K izvedbi študijskega izleta so pripomogli Hiša Marica, Bjana, Belica vino in turizem, Gredič, restavracija Grad Dobrovo, Hotel in Casino Venko, vinarstvo Erzetič, kmetija Drnovšček.

TIC Brda Jesen 2012 / Briški časnik / 6

Občina

Ženski nogomet

Prijateljski troboj in ogled Brd Na začetku avgusta je v Krminu in Gradišču potekal prijateljski troboj ženskih nogometnih reprezentanc U20 iz Slovenije, Italije in Argentine.

Dekleta so se pomerila v okviru priprav na svetovno prvenstvo, ki je bilo konec avgusta in na začetku septembra na Japonskem. Na pobudo člana IO NZS Otmarja Komela, podpredsednika MNZ Nova Gorica, in Zvonimirja Kristančiča iz NK Brda je 2. avgusta Občina Brda športnicam pripravila krajši izlet po Brdih.

25 deklet s 15-člansko strokovno ekipo je na Dobrovo prispelo v popoldanskih urah, spremljala sta jih predstavnika Goriške pokrajine in Občine Krmin. Po kratkem uvodu in zdravici ter izmenjavi daril je sledil voden ogled obeh muzejskih zbirk in galerije Zorana Mušiča. Nadaljevali so v Šmartnem, na Gonjačah pa se jim je

pridružil Matjaž Četrtič, ki je predstavil čezmejni projekt Sinefinis in direktorju reprezentance podaril penino za odprtje ob prvi pomembni zmagi. Za zaključek so

gostje obiskali Drnovščkove v Vedrijanu, kjer so jim pripravili degustacijo oljčnega olja in namiznih oljk.

Tatjana Š. Bašin

Razpis LAS

Ponovno uspešna dva briška projekta Na ponovnem javnem pozivu za oddajo predlogov izvedbenih projektov za prvi načrt izvedbenih projektov Lokalne akcijske skupine (LAS) jugozahodnega dela severne Primorske za leto 2012, ki se je zaključil 31. julija letos, sta bila ponovno uspešna kar dva briška projekta, in sicer Rebolium – rebula skozi čas in Turizem z E-skuterj. Prioritetne naloge so tudi tokrat bile podjetniške iniciative, svetovanje, usposabljanje, izobraževanje in krepitev podjetnosti na podeželju, razvoj naravi prijaznega kmetovanja ter ohranjanje tradicionalne kmetijske prakse ter varovanje naravnih vrednot.

Glede na to, da potrditev projekta pomeni financiranje z do 85-odstotnimi nepovratnimi Leader sredstvi, je Andrej Markočič, direktor občinske uprave, upravičeno zadovoljen. Kot pravi, je dobrih idej veliko, a brez pomoči in odzivnosti Občine Brda in občinske uprave, ki je izrazito projektno aktivna, bi jih le malo ugledalo luč sveta. Prijava na razpis zahteva vse kaj več kot le dobro idejo in željo, konkurenca je vedno velika, ustreznost prioritetnim nalogam se strogo ocenjuje. Predvsem pa mora projekt v sodelovanju s pravimi partnerji ustvariti inovativno dodano vrednost.

Projekt Rebolium – rebula skozi čas Rebula, tradicionalna sorta grozdja in vina, bo skozi projekt postala ambasadorka Brd in Slovenije v svetu. Projekt je vreden 31.599,20 evra, nepovratna Leader sredstva znašajo 23.303 evrov.

Nosilca projekta sta Matjaž Četrtič in Robert Prinčič, Sinefinis, d. o. o., partnerji pa so Občina Brda, ZTMK Brda, VK Goriška

brda in Goriški muzej. Temeljna zamisel projekta je z različnimi dogodki in publikacijo promovirati rebulo, da postane širše še bolj prepoznavna in cenjena. Projekt predvideva organizacijo okrogle mize za vinarje, enologe, etnologe, agronome in gostince, kjer se bo ob pregledu tradicije in zgodovine rebule govorilo tudi o novih potencialih trženja. Razstava Goriškega muzeja bo predstavila zgodovino pridelave rebule in povezavo z blagostanjem lokalnega prebivalstva ter njeno strežbo nekoč in danes. Inovativnost pa prinaša prikaz gastronomskih in enoloških potencialov – v ta namen se bo zgodil kulinarično-enološki dogodek na gradu Dobrovo, kjer bo ob degustaciji različnih rebul iz celotne Goriške in zamejstva potekala tudi predstavitev uporabe rebule v kombinaciji z izbranimi jedmi.

Ob zaključku projekta bo izdana knjižica, ki bo zgodovinsko in etnološko orisala Brda, predelavo in rabo rebule ter izvirne recepte jedi, ki bodo nastale na kulinaričnem dogodku.

Privlačna publikacija bo promocijsko orodje za vse briške pridelovalce rebule, omogočala bo dodatno prepoznavnost in odpirala vrata k zahtevnejšim in priznanim kupcem.

Matjaž Četrtič in Robert Prinčič, nosilca projekta, se zahvaljujeta vsem partnerjem v projektu, da zaupajo vanj in sodelujejo, ter podjetju Zelen in partnerji in direktorju občinske uprave Andreju Markočiču za strokovne nasvete pri pripravi projekta. »Če človek sreča prave sogovornike, ni težko izpeljati projektov. Z Matjažem sva s projektom Sinefinis začela meddržavni projekt, ki rebulo iz Brd in Collia združi v penino, simbol sodelovanja in skupnega prostora brez meja. Tako briški župan Franc Mužič kot števerjanska županja Franca Padovan sta podprla najin prvi projekt in zdaj tudi drugega. Pravzaprav tudi midva z Matjažem »poosebljava« uspešno meddržavno sodelovanje, saj je Matjaž svetovalec Občine Brda, jaz sem pa števerjanski podžupan,« je sklenil Prinčič.

Tatjana Š. Bašin Jesen 2012 / Briški časnik / 7

Občina

Dejavnosti Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Brda ter Turističnoinformacijskega centra Brda

Za trajnostni razvoj Brd in njihovo prepoznavnost Kot je večplastno njegovo poimenovanje, tako je tudi pestra dejavnost Zavoda (ZTKMŠ) in TIC-a kot njegovega sestavnega dela. Skrb in odgovornost za realizacijo načrtovanih dejavnosti, ki zasledujejo trajnostno vizijo razvoja Brd, sta sestavni del njunega poslanstva.

Ker se oboji zavedajo, da ključni razvojni priložnosti Brd temeljita na ponudbi specifične kulinarike in avtentičnosti pokrajine z bogato zgodovinsko, kulturno, etnološko dediščino, na različnih mestih in ob različnih priložnostih predstavljajo Brda ravno s teh dveh izhodišč. Zelo pomembna je promocija Brd v tujini, poudari direktorica Zavoda Ariana B. Suhadolnik.

Tako so Brda predstavili na Beljaškem sejmu, srednjeveškem festivalu v italijanskem Privernu, Zelenem sejmu v avstrijskem Pliberku, vsakoletni goriški prireditvi Okusi na meji in na Sejmu sira v avstrijskem Kötschach-Mauthnu. Udeležili so se prireditve Women and Wine na ljubljanskem gradu, sofinancirali kulturna

dogodka Sanje v Medani, Brda Contemporary Music Festival, prav tako v Medani, in prvi mladinski filmski tabor na domačiji Klinec ter uspeli na razpisu Leader, v katerem nastopajo kot partnerji projekta Rebolium – rebula skozi čas. Na istem razpisu so pridobili sredstva za nabavo električnih skuterjev v projektu Turizem z E-skuterji, o čemer bomo poročali v prihodnji številki časnika.

Sredstva je na raznih razpisih pridobil tudi TIC, pove njegova vodja Erika Kovačič Marinič. Tako so v programu čezmejnega sodelovanja med Slovenijo in Italijo v obdobju med letoma 2007 in 2013 odobreni projekti: WALKS, Pot miru, ki povezuje kraje iz prve svetovne vojne (za park Sabotin so dobili 40.000 evrov), BIMOBIS, krožna kolesarska pot, ki vodi iz Tolmina preko Čedada v Brda (50.000 evrov), in projekt ZBOR ZBIRK, v katerem so za pokritje terase na gradu Dobrovo pridobili 78.000 evrov. Poleg tega je TIC sodeloval pri projektu Alpe-Adria, v katerega sta poleg Slovenije vključeni še Italija in Avstrija. V sklopu projekta poteka nezahtevna pohodna pot Alpe-Adria Trail od Grossglocknerja do morja in z dvema etapama prekriža tudi Brda. V času nastajanja tega članka je TIC sodeloval še pri snemanju televizijske oddaje Na lepše, tokrat posvečene samo Brdom.

Iva Sivec

Brda se predstavijo

Pobratena občina Priverno na obisku

Fossanova je vas v osrčju italijanske občine Priverno, organizatorke srednjeveškega festivala, kjer se zavrti čas nazaj, v srednji vek, spremljan z zvoki srednjeveških glasbil, poezije, plesa, predstav in dogodkov. Radovednežev ni manjkalo, pisanosti kultur tudi ne. Letošnjo raznolikost so sredi avgusta poleg domačega Priverna bogatile še delegacije iz Brd, Poljske, Češke in Slovaške. Vsaka od njih je na organiziranem »kosilu delegacij« postregla s svojo tradicionalno, tipično hrano. Brda so Jesen 2012 / Briški časnik / 8

se predstavila z vrhunskimi vini in drugimi briškimi dobrotami.

Poleg prispevka k prepoznavnosti Brd je bil njihov obisk namenjen utrjevanju prijateljskih odnosov z drugimi državami, izmenjavi izkušenj in povezovanju kultur, kar je tudi glavni namen festivala.

Delegacija iz pobratene občine Priverno je prijateljstvo, ki prinaša tudi ekonomske učinke, potrdila s poletnim obiskom Šmartnega in Dobrovega.

Iva Sivec

Občina

Dejavnosti Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Brda ter Turističnoinformacijskega centra Brda (Nadaljevanje z 9. str.)

Na 17. sejmu sira v Kötschach-Mauthnu Brici smo se v soboto, 29. septembra, že drugo leto zapored udeležili 17. sejma sira, ki je v avstrijski občini KötschachMauthen. Tam so nas pričakali gostoljubni gostitelji z županom občine Walterjem Hartliebom. V enem letu se je med občinama razvilo pristno prijateljstvo. Avstrijski župan je sprejel našega župana Franca Mužiča z ženo Jožico, direktorico Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Brda Ariano B. Suhadolnik, kraljico češenj Sanjo Ribolica, predsednika Komisije za kmetijstvo in druge gospodarske dejavnosti in občinskega svetnika Oskarja Kristančiča in predsednico Društva briških žena in deklet Silvestro E. B. Saffigna. V popoldanskem programu, ki se je zaradi slabega vremena preselil v dvorano, so briške barve zastopale briške žene, ki so obiskovalce navdušile s polnimi košarami sladkega briškega grozdja, ob zvokih Pihalnega orkestra Brda pa so na oder zakorakale tudi briške mažoretke. Na sejmu je z briškimi dobrotami razvajala tudi ekipa Vinoteke Brda.

Občina Kötschach-Mauthen se poleg lokalnih dobrot lahko pohvali tudi z nazivom ekodestinacija. Celotno energetsko omrežje občine se napaja z obnovljivimi viri energije, denar za izgradnjo pa črpajo iz evropskih sredstev. Prijateljska občina naj nam bo primer dobre prakse.

Mateja Drnovšček

Na zapeljivih okusih na meji Ravno na Dan turizma se je v italijanski Gorici začela velika mednarodna gastronomska prireditev Okusi na meji, v kateri so se v zadnjih štirih septembrskih dneh kulinariki in vinarji iz dvajsetih držav trudili, da bi skuhali, spekli, natočili in ponudili najboljše, kar premorejo in znajo. Prireditev je namenjena spoznavanju različnih kultur in njihovih okusov, druženju in sodelovanju, je pa tudi odlična priložnost za predstavitev razstavljavcev in njihovega kraja.

Na vseh ulicah in trgih sredi Gorice so bili postavljeni šotori, iz katerih so uhajale mamljive vonjave. Med njimi je bil briški »gazebo«, šotor na Travniku, kjer so se sicer predstavile vse goriške občine. Vinoteka Brda je stregla z briškimi mesninami, siri in vini briških vinarjev, Vinska klet Goriška brda pa s svojimi vini. Na Travniku so bile postavljene tudi stojnice z napisom Kupujmo goriško (projekt RRA severne Primorske), kjer so domačini iz vseh goriških občin prodajali svoje dobrote. Na stojnicah smo srečali briškega sadjarja Aleksija Mavriča s Kmetije Mavrič iz Kojskega in Bogdana Mariniča iz Hiše Marinič iz Biljane. Ob prodajnem šotoru je TIC Brda mimoidočim delil informacijsko gradivo, uradno odprtje je polepšala kraljica češenj Sanja Ribolica, predzadnji dan pa so briško vzdušje začinili še Briški harmonikarji.

Iva Sivec Jesen 2012 / Briški časnik / 9

Jesen 2012 / Briški časnik / 9

Občina

Dejavnosti Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Brda ter Turističnoinformacijskega centra Brda

Drugič na Beljaškem sejmu

V Pliberku na Zelenem sejmu Nad 600 let star sejem (nepretrgano poteka od leta 1393) v avstrijskem Pliberku (Bleiburgu) je pomemben dejavnik v gospodarskem razvoju regije. Največja gospodarska in družabna prireditev južne Koroške je letos odprla svoja vrata zadnjega avgusta. Že mesece vnaprej so bila oddana vsa razstavna mesta, saj se za Zeleni sejem zelo zanimajo domači in tuji gospodarstveniki.

Prav v ekonomsko težkih časih prinaša sejem veliko pozitivnih spodbud in naravnanosti.

V okviru sejma že petnajsto leto poteka tudi prireditev AlpeAdria, na kateri se je v duhu skupne Evrope letos predstavilo petindvajset razstavljavcev iz Italije, Slovenije, Hrvaške in Avstrije. Prireditev, na kateri z darovi briške zemlje sodelujejo tudi Brda, je hkrati kulinarični sprehod skozi alpske in jadranske regije srednje in južne Evrope. Tako je Vinoteka Brda letos že deseto leto zapored zastopala briške vinarje in zasedla lepo mesto v posebnem šotoru Alpe-Adria skupaj s kolegi z Italije, Slovenije in Hrvaške.

Iva Sivec

Koledar dogodkov

Predstavniki občine in ZTKMŠ Brda so se na povabilo beljaškega župana udeležili 69. Beljaškega sejma, katerega pestro sejemsko dogajanje temelji na povezovanju obmejnih narodov.

Sejem je eno največjih dogajanj v prostoru Alpe-Adria in v tednu dni pritegne preko tristo tisoč obiskovalcev. Predzadnji julijski dan je bil namenjen predstavitvi Slovenije, ko so se poleg Brd s svojimi vini in kulinaričnimi dobrotami predstavile še občine Kranj, Bled, Mengeš in Slovenske Konjice. V Beljaku so Brda zastopali podžupan Joško Zamar, predsednik Komisije za čezmejno sodelovanje Jan Miklavc in član Boris Šfiligoj, predstavnica ZTKMŠ in ekipa Vinoteke Brda, kraljici vina in češenj, za dobro voljo pa so s seboj vzeli še ansambel Spomin.

Udeležili so se sprejema pri beljaškem županu Manzenreiterju in se v Brda vrnili z željo po ponovnem snidenju.

Iva Sivec

Vinoteka Brda se predstavlja na Pliberškem sejmu (foto Petra Rutar) (Nadaljevanje na 10. str.)

Več razstav na različnih lokacijah v času martinovanja: Prodajna razstava M. L. Rapetti Briške skrle, Andrej Pokorn, VK Goriška brda Volnena tihožitja (grozdje, sadje in drugo iz polsti), Katja Kogej Jesenski venčki, Darinka Sirk

Izbor najlepših ročnih del Šmartenk

Razstava sprehajalnih palic (Zdravko Lenardič) Cvetke s Kobalarja (Daniel Rojšek)

Sobota in nedelja, 10. in 11.

Martinovo v Brdih Jesenska tržnica, degustacije vin po kleteh, mlado vino, kostanj, briške

Občina

Koledar dogodkov

Informacije zbrala: Mateja Mavrič

Informacije za vse prireditve: TIC Brda, Grajska cesta 10, Dobrovo tel.: (05) 395 95 94 • tic@obcina-brda.si • www.brda.si

Vsako sredo ob 19.30 Hiša kulture, Šmartno Petek, 26. 10., ob 19. uri Viteška dvorana gradu Dobrovo

Tečaj joge Informacije: Agencija Jota, tel.: 031 750 673

Sreda, 31. 10., ob 11. uri

Tradicionalna komemoracija pri spomeniku v Gonjačah

November 2012

Vinoteka Brda – degustacije mladega vina briških vinarjev, posebne degustacije arhivskih vin briških vinarjev, možnosti martinovanja za zaključene skupine z živo glasbo …

Vinoteka Brda, tel.: 05 395 92 10

Sobota, 3. 11., ob 21. uri Hiša kulture, Šmartno Sobota, 3. 11.

Sobota, 10. 11., ob 10.00 uri Medana Sobota, 10. 11., ob 17. uri Gradnikova galerija, Medana 10. in 17. 11.

10.11., ob 18.30 uri Grad Dobrovo Sobota in nedelja, 10. in 11. 11. Šmartno

Predstavitev knjige in forum cestne prometne varnosti, Zlatko Kastelic (tel.: 00393480989896) in Maurizio Degani

Koncert Dan D – Projekt Tiho Rezervacije: Agencija Jota, tel.: 031 750 673 Martinovanje (bus) Planinsko društvo Brda, tel.: 031 393 776 Mednarodni poulični ekstempore Društvo Dablo, tel.: 041 579 503 (Alda) Odprtje razstave »Martinovi utrinki« Informacije: Društvo Dablo, tel.: 041 579 503 (Alda) Martinove večerje z živo glasbo Vinoteka Brda, tel.: 05 395 92 10 Grajsko Martinovanje 2012 Za informacije in rezervacije sta vam na voljo Dominik Sosolič - 041 713 366 in Peter Mavrič - 041 692 226 Martinovo v Brdih Jesenska tržnica, degustacije vin po kleteh, mlado vino, kostanj, briške jedi in posebnosti, razstave, projekcija, martinove ustvarjalne in kulinarične delavnice, pogovori in predstavitve vinarjev, lajnarji, ples z živo glasbo, recitacije, gledališka predstava, vodeni ogledi Šmartnega Tatjana Š. Bašin s.p., tatjana.basin200@gmail.com

Sobota, 10. 11., ob 11. uri in 16. uri

Brezplačen voden ogled Šmartnega, Daniel Rojšek

Sobota, 10. 11., ob 14. uri

Slovesno odprtje, Šmartno, Hiša kulture

Sobota, 10. 11., ob 14.30

Pokušnja mladega vina, severni trg

Sobota, 10. 11., ob 15. uri Sobota, 10. 11., ob 18. uri

Briške penine, predstavitev in degustacija (Sestre sv. Martina), Hiša kulture Martinova ustvarjalna delavnica za otroke in odrasle – izdelovanje martincev in tarcentov/šperoncev, značilnih za briške šege ob martinovem (vodijo Darinka Sirk, Katja Kogej in Andrej Pokorn), Hiša kulture Vinski klepet s tremi vinarji

Sobota, 10. 11., od 20. ure

Martinov ples z živo glasbo, dvorana Hiše kulture

Sobota, 10. 11.

Kuhanje polente po starem, spodnji trg

Sobota, 10. 11.

Branje poezije Ludvika Zorzuta, Alojza Gradnika, Karla Široka, Amaterski mladinski oder SNG Nova Gorica, spodnji trg

Sobota, 10. 11.

Mladi glasbeniki se predstavijo, različne lokacije

Nedelja, 11. 11., ob 11. uri in 16. uri

Brezplačen voden ogled Šmartnega, Daniel Rojšek

Nedelja, 11. 11., ob 12. uri

Kulinarična ustvarjalna delavnica – kostanjeva torta (vodi Nada Likar), Hiša kulture

Nedelja, 11. 11., od 13.30 do 16. ure

Ekstempore za otroke, vodi Maria Grazia Peršolja, spodnji trg

Nedelja, 11. 11.

Kuhanje polente po starem, spodnji trg

Nedelja, 11. 11., ob 13. uri

Rebula (predstavitev in degustacija briških rebul) – Društvo Sommelier Slovenije (vodi Ivan Peršolja)

Nedelja, 11. 11., ob 15. uri

Praznična maša v cerkvi sv. Martina Branje poezije Ludvika Zorzuta, Alojza Gradnika, Karla Široka, Amaterski mladinski oder SNG Nova Gorica, Mladi glasbeniki se predstavijo, spodnji trg

Sobota, 10. 11., ob 17. uri

Nedelja, 11. 11., popoldne Nedelja, ob 18.00 Hiša Kulture, Šmartno Četrtek, 15.11. ob 18. uri Viteška dvorana, grad Dobrovo Petek, 16. 11.

Viteška dvorana, grad Dobrovo Nedelja, 18. 11. Četrtek, 22. 11., ob 19. uri Viteška dvorana, grad Dobrovo Petek, 23. 11., ob 18. uri Viteška dvorana, grad Dobrovo Nedelja, 25. 11., ob 17. uri Dvorana v Medani Četrtek, 13. 12.

Galerija Hiše kulture, Šmartno Nedelja, 9. 12.

Nedelja, 23. 12., ob 18. uri Vinska klet Goriška brda Nedelja, 23. 12.

Gledališka skupina Dekani – Revija najboljših skečev Predstavitev knjige: Vstala Primorska si v novo življen'je Predstavili jo bodo: Štefan Cigoj, Jože Šušmelj in Dr. Marušič Branko Prestavitev organizirajo: Občina Brda, OOZB Brda, OOZB Nova Gorica.

Predstavitev knjige Patricije Peršolja: Gospodinjski blues Patricija Peršolja, tel.: 041 722 546 Vrtovčev pohod Planinsko društvo Brda, tel.: 031 393 776 Gradnikovi večeri, Mirko Filej: Skica nekega obdobja Danila Zuljan Kumar, tel.: 031 430 780, dzuljan@zrc-sazu.si Gradnikovi večeri: PRUNELE – utrinek iz kronike OŠ Dobrovo 1995 (kratki dokumentarni film) Gojenje sviloprejke v Brdih in okolici (kratki dokumentarni film) Danila Zuljan Kumar, tel.: 031 430 780, dzuljan@zrc-sazu.si Kulturno-umetniško društvo Tico, Cerknica: monokomedija Polde se ženi Mathias Stefančič, tel.: 040 364 346 Odprtje razstave Majk Mulaček in Jana Mihelj: keramična barvna figuralna skulptura Agencija Jota, tel.: 05 30 41 315 Miklavžev pohod na Krasji vrh Planinsko društvo Brda, tel.: 031 393 776 Pihalni orkester Brda in Gianni Rijavec, božično-novoletni koncert PO Brda, tel.: 041 840 993 6. pohod ob meji brez meje Planinsko društvo Brda, tel.: 031 393 776

Več informacij: www.brda.si Jesen 2012 / Briški časnik / 11

Občina

Društvo ženske in vino

Brike z vini osvojile Ljubljano V torek, 28. avgusta, smo Brike prevzele številne obiskovalce Ljubljanskega gradu.

Poskrbele smo za prijetno druženje ob vinu in glasbi, predstavile vrhunska vina iz 25 različnih briških vinskih hiš, ustanovile Društvo ženske in vino, pomagale Varstveno-delovnemu centru Nova Gorica in že tretje leto zapored dokazale, da res »držimo tri kantone hiše«. Več kot 300 gostov so ob prihodu pričakale Sestre svetega Martina, ki so za dobrodošlico postregle Frizz iz Vinske kleti Goriška brda.

Brike smo gostom ponudile več kot 40 različnih vin, šest aktualnih slovenskih vinskih kraljic (cerkvenjaška vinska kraljica Tina Rajh, cvičkova princesa Tjaša Metelko, vinska kraljica slovenske Istre 2011 Tina Lakošeljac, kogovska vinska kraljica Špela Borko, vinska kraljica Radgonsko-Kapelskih goric Jerneja Jančar in ptujska vinska kraljica Monika Rebernišek) pa je na prireditvi predstavilo vina po svojem izboru.

In ker vino ni rado samo, je Uroš Klinec iz Medane spretno rezal domač briški pršut, mestoma so mu na pomoč priskočili tudi gostje, med njimi Tim Kores in Toni Petrović iz glasbene skupine In & Out. Organizatorke smo v goste povabile tudi veleposlanice in žene tujih veleposlanikov v Sloveniji, članice društva poslovnih žensk FAM, predsednica Kluba visokih petk Maria Anselmi pa je Brikam vlila zagona za nove izzive. Teh ne bo malo, saj je na prireditvi vzklilo tudi novo Društvo ženske in vino (Women & Wine), ki si bo v prihodnje prizadevalo za druženje med ženskami, promocijo vin in dobrodelnost. Samo na gradu v Ljubljani se je v novo društvo včlanilo več kot 100 prijateljic vina.

Večerno dogajanje je popestrila posebna glasbena gostja Lara Jankovič, ki je vsem ljubiteljem vin poklonila tri čudovite Na kožo napisane zgodbe izpod peresa Ferija Lainščka.

Na dogodku smo podelili posebna priznanja ženskam, ki so v minulih letih najbolj zaznamovale tako slovenski kot tuji vinski trg. Tokrat so priznanja prejele tri vinarke, ki vina promovirajo in prodajajo tako v Sloveniji kot tujini (lani so priznanje osvojile ženske iz vinarsko-vinogradniške stroke). To so: Vesna Valentinčič iz Vinske kleti Goriška brda, Larisa Žibrik iz Vinske kleti Santomas iz Šmarij pri Kopru in Ines Markič iz Vinske hiše Movia.

Ker dogodka brez podpornikov ne bi mogli izpeljati, se zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagali: Zavodu za turizem, kulturo, mladino in šport Brda oziroma direktorici Ariani Suhadolnik, ki je vse goste tudi pozdravila v imenu Občine Brda, Frizerskemu salonu Vesna, vodstvu Costelle, Urošu Klincu, Sestram svetega Martina, sodelavcem Vinoteke Brda, vodilnim v Barilli Adriatik in Kaval groupu iz Ljubljane, fotografu Deanu Dubokoviču, Radiu Robin in Martini Kodelja ter ekipi City Magazina.

Prav posebna zahvala pa gre Brikam vinarkam, brez katerih ne bi bilo dogodka.

Petra Rutar, Lavra Peršolja Foto: Dean Dubokovič Jesen 2012 / Briški časnik / 12

Občina

Projekt UE LI JE II

Kmalu še eno izobraževanje za oljkarje

OBČINA BRDA

V projektu sodelujejo: Projekt UE LI JE II, sofinanciran v okviru Programa čezmejnega sodelovanja SlovenijaItalija 2007–2013 iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev, je s 1. septembrom zakorakal v drugo leto. Vodilni partner Občina Brda je z vodjem projekta Andrejem Markočičem in ob aktivni podpori Regijske razvojne agencije severne Primorske projekt uspešno zagnal in poskrbel za redno izvajanje predvidenih aktivnosti in koordinacijo z 11 partnerji. Projekt v skupni vrednosti 959.706,50 evra je nadgradnja, obogatitev in dopolnitev uspešno izvedenega projekta UE LI JE, ki je Brdom omogočil nakup torklje, ureditev oljarne, razvoj celostne grafične podobe in blagovne znamke ter pripomogel k večji prepoznavnosti oljkarstva na čezmejnem področju.

Predvideni učinki projekta so ohranjanje in rast oljkarstva kot razširitev dejavnosti in vir dodatnega zaslužka na kmetijah, stalno spremljanje kakovosti olja, določitev standardov kakovosti ter visoka raven usposobljenosti vseh, ki sodelujejo v proizvodnji olja in predelavi oljk.

Različni partnerji že izvajajo raziskave in preučevanje olja, v teku sta coniranje prostora z analizo tal, podnebja, okolja ter izvedba sociogospodarske analize.

Predvidenih je 20 razvitih avtohtonih sort v čezmejnem projektnem prostoru ter razmnoževanje za oblikovanje 6 kolekcijskih nasadov. Nabavljena bo dodatna oprema za stekleničenje in izkoščičenje oljk v Brdih ter dve čezmejni oljarni, v Čedadu in na Biotehniški šoli v Šempetru. Usposabljajo se čezmejna skupina pokuševalcev ter dve kvalificirani glavni vodji panela. Pomembna naloga projekta je tudi dvig poznavanja

kakovostnih postopkov in kakovostnega olja za oljarje, oljkarje, delavce v gostinstvu ter posrednike. Izdelani bodo strategija trženja blagovne znamke UE LI JE, proizvodni pravilnik ter registracija na ravni evropske skupnosti. Izvedenih bo 5 promocijskih dogodkov, ob zaključku je predvidena publikacija.

V prvem letu, ki je trajalo od februarja do konca avgusta 2012, smo opravili večino aktivnosti, ki so predvidene v prijavnici. Člani Društva oljkarjev Brda so se redno udeleževali certificiranih ocenjevanj oljčnega olja. V maju smo izvedli izobraževanje za gostince in novinarje na Biotehniški šoli v Šempetru, naslednje je predvideno do konca letošnjega leta. Z njimi želimo dvigniti raven osveščenosti in popularizirati rabo oljčnega olja. V januarju bo organizirana druga delavnica na temo namiznih oljk. V začetku oktobra se bodo (so se?) zaposleni v oljarni udeležili izobraževanja v Čedadu.

V letu 2013 so predvideni nakup linije za stekleničenje in pripadajoče opreme, izdelava proizvodnega pravilnika in registracija blagovne znamke v EU, izdelava strategije trženja, celostne grafične podobe in embalaže za namizne oljke.

Naj zaključim z besedami Roberta De Andreisa, eminence na področju oljkarstva, ki je skupaj z Mileno Miklavčič Bučar pripravil delavnico o namiznih oljkah 8. septembra na gradu Dobrovo. »Moramo poudarjati in biti ponosni na povezavo med teritorijem in izdelkom, saj je ravno ta vez tisto, kar daje izdelku dodano vrednost in garancijo kakovosti za končnega potrošnika.« Tatjana Š. Bašin, koordinatorka PP1 in PP2 projekt UE LI JE II

- Društvo oljkarjev Brda, - Goriško oljkarsko društvo, - T ŠC Nova Gorica (Biotehniška šola), - Labs d.o.o., - K GZS (Kmetijsko-gozdarski zavod Nova Gorica), - R RA severne Primorske, d.o.o.

Novi Gorici, - Univerza v Novi Gorici - E RSA (Agenzia regionale per lo sviluppo rurale), - ISSP D’Aquileia, - Universitá degli studi di Udine, - A IPO (Associazione interregionale produttori olivocoli)

Projekt sofinanciran v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013 iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev Progetto finanziato nell'ambito del Programma per la Cooperazione Transfrontaliera Italia-Slovenia 2007-2013, dal Fondo europeo di sviluppo regionale e dai fondi nazionali.

Ministero dell’Economia e delle Finanze

Jesen 2012 / Briški časnik / 13

Občina

Oskar Kristančič, občinski svetnik (Briška neodvisna lista)

Tam zgoraj so ljudje srečnejši Oskar Kristančič s Plešivega živi in dela s srcem. Zanj lahko trdimo celo, da ima več src.

Največje razdaja družini, drugo čebelarstvu, tretje planinarjenju in četrto razvoju Brd.

poti, na Plešivem pa je urejen gozdiček s sprehajališči, parkirišči in počivališči.

Hoja je ena najcenejših rekreacij, saj poleg ustreznih čevljev in dobre volje ne potrebujemo ničesar drugega, smelo zatrjuje Kristančič. Briški griči s svojimi dolinami so v vseh letnih časih izjemno privlačni in nudijo številne možnosti sprehodov in neponovljivih užitkov. To so tudi mnenja, ki jih Kristančiču posredujejo turisti iz Slovenije in tujine. Večkrat je prehodil Brda po dolgem in počez in jih vedno znova občudoval z navdušenjem. Na vzpetini nad Dobrovem je razgled na vsa Brda in vidi se kar 25 zvonikov briških cerkva. Kristančič se zavzema, da bi poti uredili tudi v borovem gozdičku v neposredni bližini dobrovskega gradu. Zaveda se, da se vedno več ljudi v tretjem življenjskem obdobju odloči za hojo ali kolesarjenje.

Kako lahko občina pomaga briškemu kmetu Oskar Kristančič je predsednik Komisije za kmetijstvo in druge gospodarske dejavnosti, ki se ukvarja s skoraj vsemi gospodarskimi temami v Brdih. Zadovoljen je, da jo sestavljajo člani z različnih strokovnih področij, saj tako prispevajo odgovoren delež pri obravnavi perečih problemov in pri odločanju o njih. Situacija vinogradnikov je trenutno v veliki krizi, ker jo Oskar Kristančič planinari po vrhovih Dolomitov

V pogovoru sva spregovorila o različnih dejavnostih. Nisem mogla razbrati, kateremu področju namenja več pozornosti, kajti na vseh dela aktivno in odgovorno.

Občinski svetnik je bil že v prvem mandatu od 1994 do 1997, ko je kandidiral na listi LDS. Po trinajstih letih so ga z zanimivim programom za razvoj Brd in izboljšanje kakovosti življenja Bricev prepričali, da se je odločil za kandidaturo na Briški neodvisni listi in dobil zadostno število glasov.

Razmere so se v skoraj dveh desetletjih od nastanka naše občine korenito izboljšale. Veliko sredstev je bilo vloženih v razvoj. Kljub temu, zatrjuje Kristančič, je še mnogo nerešenih zadev, s katerimi bi Bricem nudili enostavne in oprijemljive rešitve za kakovostnejše življenje. Kristančič živi na Plešivem, vasici ob meji z Italijo. Za oživitev tega dela Brd bi bilo res treba obnoviti zadružni dom v Medani, v katerem so bile nekoč kulturne dejavnosti, tam so predvajali filme, uprizarjali gledališke predstave in druge prireditve. Prav tako je potrebna obnove tudi dvorana na Humu, saj sta bili v preteklosti ti dve dvorani nosilki vse kulture v Brdih. Pohvalno ocenjuje ureditev prostorov, kjer se ohranja spomin na briška pesnika Alojza Gradnika in Ludvika Zorzuta.

Rekreacija omogoča zdrav način življenja Na 72 kvadratnih kilometrih Goriških brd živi skoraj 6000 prebivalcev. Ljudje v izrazito kmetijski občini s poudarkom na vinogradništvu in vinarstvu pa tudi sadjarstvu nedvomno potrebujejo poleg vzorno obdelanih vinogradov in nasadov še urejene pohodne in kolesarske poti za rekreacijo. Rekreacija je tista plat življenja, ki marsikomu omogoča zdrav način življenja. Človek nedvomno potrebuje veliko duševne in fizične hrane, da ohranja ali izboljšuje zdravje. Zdravje pa je najpomembnejše za učinkovito delovanje tako doma v družini kot pri delu. Kristančič meni, da prav hoja ali kolesarjenje v naravi omogočata neposreden stik z naravo, zato se tudi na sejah občinskega sveta zavzema za to, da bi v Brdih uredili čim več poti. Neprimerno je, da se ljudje sprehajajo ali kolesarijo po glavnih cestah, saj s tem ogrožajo sebe in druge udeležence v cestnem prometu. Zgledovati bi se morali po zamejcih, kjer imajo urejene kolesarske in pohodne Jesen 2012 / Briški časnik / 14

Oskar Kristančič uživa v domačih dobrotah

poleg zahtev EU pestijo še neprimerne vremenske razmere. O tem, kaj prinaša Bricem prihodnost v vinogradništvu, vinarstvu in sadjarstvu, vsi po malem ugibajo. Kristančič zatrjuje, da se morajo Brici zavzemati za to, da bi čim več, kar pridelajo doma, prodali na domačih tleh, saj s tem ni prevoznih stroškov. Prodaja vina, sadja in drugih domačih pridelkov v Brdih pa bo uspešna le tako, da privabijo kupce in turiste v Brda. Glede prihodnjega razvoja v Brdih je veliko vprašajev, na katera je težko odgovoriti.

Kristančičevo izhodišče glede tega je naslednje: Kaj bi mlad briški fant izbral, če bi mu ponudili na izbiro službo z ugodno plačo ali delo na kmetiji z vinogradom? S tem želi povedati, da je mlade Brice težko zadržati na kmetijah. Občina ima zelo malo sredstev, s katerimi bi lahko učinkoviteje spodbujala možnosti in pomagala vinogradnikom ali sadjarjem. To se je še posebej pokazalo ob letošnji suši. Veriga pridelovanja in plačila je tako naravnana, da je kmet vedno odvisen od vremena in denarja, ki ga dobi za vloženo delo. Ko se ta pretrga, se zelo težko ponovno vzpostavi normalno stanje. Glede trenutnih razmer (Nadaljevanje na 15. str.)

Občina

Oskar Kristančič, občinski svetnik (Briška neodvisna lista) (Nadaljevanje s 14. str.)

bi mogoče kazalo urediti namakanje, saj bi s tem delno pomagali preprečiti suše, ki lahko hudo prizadene vse kmetijske pridelovalce.

Čebelarsko priznanje z redom Antona Janše I. stopnje Oskarju Kristančiču je v letošnjem letu Čebelarska zveza Slovenije za posebne zasluge v čebelarstvu podelila najvišje priznanje z redom Antona Janše I. stopnje. Z obraza mu je razbrati, da je na to zelo ponosen. Vložil je veliko truda in požrtvovalnega dela, ki ga opravlja z veseljem in odgovornostjo. Prizadeva si za razvoj čebelarstva v Brdih in Sloveniji, zato sodeluje na več področjih. Vsako leto se udeležuje strokovnega ocenjevanja medu, sodeluje z osnovno šolo in vrtcem v Brdih, kjer predstavlja pomen pridelovanja medu in s tem ohranjanja narave. S čebelarstvom se je začel ukvarjati leta 1985, ko je dobil v dar dve čebelji družini. Začetki so bili skromni. Danes pa se lahko pohvali s kar 80 gospodarskimi družinami.

Letos je bila tudi za čebelarje letina bolj skromna, saj so čebelje družine slabo prezimile, presenetile so jih burja, pozeba, slana, skromna paša, v poletnih mesecih pa še suša. Količina pridelanega medu se je tako prepolovila glede na prejšnje leto.

Kot pravi sogovornik, se je prav zaradi življenja s čebelami naučil marsikaj, česar prej ni vedel. Zdaj ve, kdaj in koliko časa cveti posamezno drevo, grm ali iz katere rože prinese čebela cvetni prah ali nektar.

Tudi to ga bogati in osrečuje.

Tam zgoraj so ljudje drugačni, srečnejši in prijaznejši Da je Kristančič resnično povezan z naravo, potrjuje še ena njegova strast – planinarjenje. Je planinski vodnik, občuduje gore, zato se redno podaja na njihove vrhove. Na višinah doživljaš drug svet, pravi. Tam zgoraj so ljudje drugačni, srečnejši in prijaznejši. Planine bogatijo človeka na vsakem koraku, saj se srečuješ s samotnimi skalami, presenetljivimi vodami, ki tečejo po nerazumljivih vdolbinah in slapovih, razveseliš se ob pogledu na drobceno rožico, ki kljubuje soncu ali vetru, mogoče celo zmrzali. Je član Planinskega društva Brda, ki vsako leto organizira dvajset pohodov oziroma tur, primernih za vsakogar, saj imajo različno težavnost.

bi pospešili potrošnjo in hkrati prodajo medu in drugih čebeljih pridelkov tako pri malem kot tudi pri večjem čebelarju, ki se tržno ukvarja s prodajo medu in medenih izdelkov.

Film Medeni krog je nastal v produkciji podjetja Video pro, d. o. o. iz Vrtojbe in s sofinanciranjem Ministrstva za kmetijstvo in okolje RS, in sicer s sredstvi, namenjenimi za izvajanje Lokalne razvojne strategije jugozahodnega dela severne Primorske za leto 2011. Čebela nas spremlja skozi vse življenje, trdi Kristančič. Poudarja tudi, da je otrokom vzor pridnosti, varčnosti in skrbi za druge, odrasli pa občudujemo njeno učinkovitost, socialni red in gospodarnost. Brez čebel ni življenja in prav zato so se odločili, da posnamejo film, v katerem se Miha, pripravnik čebelar, uči čebelarjenja. Obišče pet čebelarjev iz petih občin LAS-a, in sicer iz Mestne občine Nova Gorica in občin Brda, Miren-Kostanjevica, Renče-Vogrsko

in Šempeter-Vrtojba, ter se pri vsakem nauči nekaj, kar mu bo kasneje pomagalo, da postane čebelar. V Medenem krogu spozna čebelo, čebelnjak in čebelarsko opremo, vzrejo čebelje družine, opravila ob točenju medu, pridobivanje drugih čebeljih pridelkov, njihovo zdravilnost in trženje.

Film Medeni krog je bil 22. avgusta predstavljen v Viteški dvorani gradu Dobrovo. Predstavitev sta povezovala Sten Vilar v vlogi trota Juša in Damjana Golavšek kot čebelica Zina.

Film so podarili učencem osnovnih šol na območju LAS-a omenjenih občin.

Vanda Colja

Roženca

Prvič pritrkavali Letošnja roženca je minila v tradicionalnem duhu s sveto mašo in procesijo.

Kljub temu pa je bila nekaj posebnega, saj so se tokrat zbrali v zvoniku mladi fantje iz Medane, ki so se prvič preizkusili v pritrkavanju. Fantje so že več časa pred praznikom pridno vadili, čemur smo lahko prisluhnili vsi, ki stanujemo blizu vaške cerkve. Znanje se prenaša na mlajši rod, tako da se ni bati, da bi ta lepa slovenska posebnost – pritrkavanje (tudi potrkavanje) šla v pozabo.

Alenka Pegan Colja

Medeni krog

Foto Andrej Colja

Oskar Kristančič s ponosom govori o sodelovanju pri filmu Medeni krog, ki je izobraževalne narave, saj otrokom želi prikazati med in medene izdelke kot pomembno hranilo in zdravilo ter tako vplivati na to, da med postane del njihove vsakdanje prehrane. S filmom naj Jesen 2012 / Briški časnik / 15

Dogodki

Potapljaško društvo SUBRDA

Potop vinskih kraljic v Krčnik Tudi letos smo člani Potapljaškega društva SUBRDA v sodelovanju z Osnovno šolo Dobrovo v začetku junija organizirali potop vinskih kraljic v Krčnik. Tokrat je bil dobrodelne narave. Zbrana sredstva smo donirali v šolski sklad. še pogostitev, ki smo jo pripravili v sodelovanju z domačijo in kozjerejo Pri Kovačevih, podjetjem Peloz in ob vinih Fabricijo. Vsi sodelujoči smo še enkrat dokazali, da je Krčnik res edinstven, zato si bomo tudi v prihodnje prizadevali ohraniti njegove naravne lepote in širiti dober glas o tem zanimivem tolmunu. Še naprej bomo izvajali začrtane cilje glede ohranitve Krčnika ter tudi v prihodnjem letu pripravili dobrodelni dogodek v tem prelepem kotičku Brd. Osnovnošolcem predstavili osnove potapljanja

V tolmunu Krčnik so spet odmevali briški glasovi kvinteta Kvartin, del kulturnega programa pa so prispevali tudi osnovnošolci OŠ Dobrovo.

Vrhunec večera je bil nočni potop potapljačev s kraljico rebule 2012 Jano Drnovšek ter lansko vinsko kraljico Simono Žugelj. V globino Krčnika smo spustili kraljičino rebulo, Simona Žugelj pa je iz globin prinesla svojo metliško črnino, ki je v tolmunu zorela eno leto.

Po zaključenem programu je sledila

Srečanje upokojencev Primorske

Bili smo na Mašunu Vsakoletno srečanje primorskih upokojencev je bilo letos 20. julija na Mašunu. Udeležilo se ga je kar 70 briških upokojencev. Na poti domov smo se ustavili v Pivki, kjer smo si vodeno ogledali tamkajšnji Park vojaške zgodovine (na fotografiji), postanek v Vipavi pa je bil namenjen osvežitvi v vročem junijskem dnevu.

M. Beguš Jesen 2012 / Briški časnik / 16

V začetku septembra smo obiskali petošolce OŠ Dobrovo, ki so v okviru šole v naravi letovali v Portorožu. Na enodnevnem obisku smo jim predstavili osnove potapljanja, potapljaško opremo ter jim omogočili, da se je lahko prav vsak od njih potopil in tako vstopil v čudovit svet potapljanja. Vsi učenci so uspešno opravili poskusni potop in si tako prislužili diplome. Tudi v prihodnje želimo osnovnošolcem posredovati znanje in izkušnje iz potapljanja v sklopu začetnih in nadaljevalnih tečajev, pa tudi vsem drugim, ki jih zanima skrivnostni podvodni svet.

Potapljaško društvo SUBRDA

Dogodki

Druženje vseh generacij

Vsak patk Rio

V športnem parku Rio Kojsko so bili od 20. julija do 31. avgusta vsak petek zvečer poletni večeri za vse generacije.

Najprej so pozno popoldne prišli na vrsto najmlajši, ki so z Društvom mladi za mlade Štikuli štakuli imeli ustvarjalne delavnice (lepili so, rezljali in prepogibali, igrali in peli, ustvarjali ob poslušanju pravljic in iskali skrite gusarske zaklade). Po otroških delavnicah je sledilo večerno druženje, ki je bilo vsak teden drugačno. Obiskovalci so se lahko zabavali ob glasbi, projekciji filmov, harmoniki ter dobri hrani in pijači, za katero sta poskrbeli Kmetija Mavrič in restavracija Sveta gora.

Dogajanje Vsak patk Rio je med poletjem nudilo odlično obliko druženja, ki je zadovoljilo vse generacije.

Andreja Benedetič

Ansambel Mlado srce

Predstavitev dveh zgoščenk Ansambel Mlado srce je na predstavitev dveh zgoščenk povabil prijatelje in znance na teraso Hotela v Kozani, in sicer 26. julija. Nada Mikulin, pobudnica prvega tria, je na kratko opisala nastanek in sedemletno delovanje ansambla, ki zadnji dve leti deluje v naslednji zasedbi: Karel Zuljan (harmonika in umetniški vodja), Bine Benedetič (kitara), Zlatko Kastelic (bas kitara), pevki Boža Bucik (alt) in Nada Mikulin (sopran).

Mikulinova se je na srečanju spomnila začetkov: »Zgodilo se je pred sedmimi leti ob zaključku kolesarske sezone. Na prireditvi za pokal Slovenije sem eni od kolesark zaupala svoje želje v zvezi s petjem, ona pa je stopila k mikrofonu in napovedala presenečenje: kulturni program. Brez vaje sva zapeli pesmi Mau čez izaro, Čej so tiste stezice in Kje so moje rožice.

Takoj me je prosila, če lahko povabi še svojo mamo, in nastal je trio, ki je kar nekaj časa nastopal ob različnih priložnostih.« V nedeljo, 7. oktobra, je ansambel Mlado srce s pomočjo sponzorjev pripravil celovečerni koncert na dobrovskem gradu in privabil veliko obiskovalcev, ki so njihov nastop spremljali z navdušenjem in dolgimi aplavzi. V odmoru pa sta nastopila še Martina in Zarjan Kocina.

Ansambel je zaigral avtorske skladbe in priredbe popevk Karla Zuljana, narodne, Avsenikove, Slakove in pesmi Beneških fantov. Koncertni večer sta duhovito povezovala Mija Kastelic in Milan Jež. Ansamblu je izrekel priznanje tudi župan Franc Mužič, ki je pevkama izročil cvetje, moškim pa penino. Posebej

se je zahvalil Karlu Zuljanu za izjemno izvajanje na harmoniki in za njegovo dolgoletno delo na glasbenem področju v Brdih.

M. Beguš Foto: Andrej Colja

Jesen 2012 / Briški časnik / 17

Dogodki

70-letnica ustanovitve 1. briške čete

Slovesnost na Sabotinu V spomin na ustanavljanje prve briške čete leta 1942 se je 22. julija pri lovski koči na Sabotinu zbralo veliko ljudi iz Brd in sosednjih občin.

Zbrane je pozdravil najprej Danilo Bašin, predsednik KO borcev za vrednote NOB Kojsko, za njim pa še podžupan Joško Zamar. Osrednji govornik je bil Rino Velikonja, predsednik Pokrajinskega sveta Zveze združenj borcev za severno Primorsko.

Spomnil je na težko obdobje pod italijansko fašistično oblastjo, na domoljubno organizacijo TIGR, na črne brate in Mirka Brezavščka, na strašno nasilje, ki so ga izvajali nad primorskimi rodoljubi. Posledica tega terorja je bil množičen oborožen upor vseh Primorcev. Govornik je na kratko povzel razvoj primorskega odpora, prve odhode v partizane, prve oborožene spopade, ustanavljanje odborov OF, delo aktivistov in ustanovitev 1. briške čete. Briška četa se je skupaj s tolminsko in drugimi četami udeležila formiranja prvega primorskega partizanskega bataljona Simon Gregorčič na Vodicah

nad Ozeljanom, kjer je taborila od 10. do 17. avgusta 1942. V nadaljevanju je govornik omenil nekatere knjige, publikacije in izjave, katerih avtorji grobo potvarjajo našo polpreteklo zgodovino.

Do slovesnosti so postavili tudi spominsko obeležje, namenjeno taborišču briške čete, ki stoji poleg poti ob lovski koči in je tako bolj vidno mimoidočim.

Društvo upokojencev Medana

Radenci in okolica Z Društvom upokojencev Medana smo se 23. junija odpravili na enodnevni izlet v Radence. Ker je število upokojencev v KS Medana najmanjše, so se nam pridružili tudi upokojenci iz Goriških brd in Goriške. Spremljala sta nas lepo vreme in veselo razpoloženje.

V Radencih nas je pričakala lokalna vodička s kmečko malico. Po ogledu mesta smo obiskali oljarno Kocbek in vrt orhidej v Dobrovniku. Po poznem kosilu smo na poti proti domu postali na Trojanah (brez krofov seveda ne gre) in večerjali na dvorišču krasnega hotela Čebelica nad Lukovico. Tam smo si ogledali pečenje odojka, ki je bil namenjen le nam. Našemu harmonikarju Danijelu sta se pridružila še dva njihova in ob veselih zvokih smo zaplesali. Pozno v noč smo se srečno vrnili domov.

Iva Kos Jesen 2012 / Briški časnik / 18

V kulturnem programu je sodeloval Moški pevski zbor Srečko Kumar pod vodstvom Aleksandra Sluge. Prebrane pa so bile pesmi padlega partizana Mira Zimica in pokojne Jožefe Marinič iz Gonjač. Sledilo je družabno srečanje.

Divjačinski golaž so za udeležence skuhali člani Lovske družine Sabotin, za kar se jim zahvaljujemo.

M. Beguš Foto: Tanja Jančič

Dogodki

Spominska prireditev v Kožbani

Podelili priznanje za dolgoletno sodelovanje V spomin na veliko predvolilno zborovanje 9. julija 1944 je bilo letošnje tradicionalno srečanje v Kožbani v nedeljo, 8. julija. Po pozdravnem nagovoru Žarka Kodermaca, predsednika KO borcev za vrednote NOB Dobrovo, je zbranim spregovoril Mirko Brulc, poslanec državnega zbora RS. »Rad sem prišel med vas, kjer lahko spregovorim iskreno,« je Brulc nagovoril zbrane.

V nadaljevanju je spomnil na tragične dogodke po zborovanju v Kožbani – smrt borcev v narasli Soči in kasneje zaradi zasede na Vrhovlju. Spregovoril je o svojih poslanskih izkušnjah.

Kritično je ocenil delo v parlamentu, odnos sedanje vlade do našega NOB in poteze vladajoče koalicije, ki v teh kriznih časih varčuje predvsem na revnih. Nič pa se ne zgodi tistim, ki so na nepošten način obogateli in so krivi za sedanjo krizo. »Veliko je hudega na tem svetu. Vojne ne bo, bodo pa ljudje šli na ulice, in to bo revolucija. To pa moramo v parlamentih preprečiti,« je zaključil Brulc.

Na letošnjem srečanju je KO borcev za vrednote NOB Dobrovo podelil priznanje Zarjanu in Martini Kocina za dolgoletno sodelovanje na spominskih prireditvah, Danilu Perčiču pa izrekel čestitke in izročil darilo za 90. rojstni dan.

Danilo Perčič je prišel iz taborišča v Gonarsu po kapitulaciji Italije. Ostal je v Brdih, se vključil v Briško-beneški odred in postal politkomisar 1. čete BBO. Sodelovanje med odborom BBO in briškimi krajevnimi borčevskimi organizacijami je bilo v preteklosti prav po njegovi zaslugi zelo plodno, uresničeni

so bili nekateri projekti, kot je spomenik piramida v Vipolžah, predlagana pa je zamisel o ureditvi spominske poti BBO v Brdih.

Lani mu je na slavnostni seji ob 70-letnici ustanovitve OF Republiški odbor ZZB za vrednote NOB podelil zlato plaketo.

Ob prejemu čestitke in darila je Danilo Perčič vidno ganjen obudil svoje spomine na prihod v Brda, septembra 1943.

V kulturnem programu smo slišali pesmi Mirka Zimica (doma iz Podsabotina, padel 22. 8. 1944 pri Homcu v Breginjskem kotu), ki sta jih recitirali Mia in Žana. Ansambel Mlado srce pa je zapel venček partizanskih pesmi in na koncu še primorsko himno Vstajenje Primorske.

Sledilo je družabno srečanje in pogostitev z golažem.

Za organizacijo in izvedbo srečanja so prispevali: Občina Brda, Vinska klet Goriška brda, Venko iz Neblega, Pekarna Brumat, pekarni Pecivo in Mlinotest, Mercator Neblo. Vsem iskrena hvala!

Tekst in foto M. Beguš

Vasilij Vendramin, 50 let

Pogostil je vse domačine Predsedniku vaške skupnosti Kojsko Vasiliju Vendraminu so se v soboto, 1. septembra, uresničile sanje. Ob svojem jubileju si je namreč želel poleg povabljencev pogostiti vse domačine, Kojščane in Breščane, ki so sooblikovali okolje njegovega otroštva in so tudi del njegovega sedanjega življenja. Pisana druščina je na sobotni večer zapolnila vse kotičke šotora v športnem parku Rio Kojsko. Večer so popestrili še plesalke aerobike Gaby, projekcija slik Kojsko skozi čas, harmonikarji Beesas iz okolice Nove Gorice in domači fantje iz Moškega pevskega zbora Srečko Kumar. Po zabavnem programu je za glasbo poskrbel Dušan Matjac, gostje pa so si lahko postregli z dobrotami Restavracije Sveta gora. Vaščani so se svojemu predsedniku zahvalili s skupnim darilom in kljub muhastemu vremenu romantično rajali v dežju do jutranjih ur.

Andreja Benedetič Jesen 2012 / Briški časnik / 19

Dogodki

70. obletnica smrti Alberta Boleta – Miloša

Prvi briški partizan

ALBERT BOLE – MILOŠ (2. 11. 1911–20. 8. 1942)

V soboto, 18. avgusta, je bila v Snežatnem spominska slovesnost v počastitev 70. obletnice smrti prvega briškega partizana Alberta Boleta – Miloša. Ob njegovi rojstni hiši, kjer je tudi spominska plošča, se je zbralo lepo število udeležencev iz Brd in od drugod, med njimi tudi edina Albertova ožja sorodnika, nečak Žarko in nečakinja Vlasta. Prisotnih je bilo tudi veliko praporščakov.

V imenu organizatorja je udeležence pozdravil Danilo Bašin, predsednik KO borcev za vrednote NOB Kojsko. Prireditve se je udeležila tudi skupina krajanov in članov KO borcev za vrednote NOB iz Lokovca s predsednikom Francem Humarjem, ki je pozdravil prisotne. O tragičnem dogodku pri Pucarju, v hiši, kjer je Bole padel, pa je spregovorila Slavica Bremec, ki je dogodek dobro ohranila v spominu po pripovedovanju svojih staršev.

Osrednja govornica je bila Katjuša Žigon (na fotografiji), podpredsednica Območnega združenja borcev za vrednote NOB Nova Gorica. V govoru je povzela nekatere medvojne dogodke v tem delu Brd v letu 1942 in Boletovo borbeno pot do smrti. Kritično je spregovorila tudi o današnjih družbenopolitičnih razmerah in izpostavila nespoštljiv in ponižujoč odnos do borcev in drugih udeležencev 2. svetovne vojne, rekoč: »…

Naš narodnoosvobodilni boj je zgodovina že zdavnaj potrdila in tega ne more nihče več spreminjati. Dejstva potrjujejo dejanja in dejanja potrjujejo človeka. To je naša zgodovina in ne bomo nikoli dovolili, da se ta del zgodovine potvarja, poskuša izničiti in preobrniti na negativno stran. Nihče, resnično nihče v tej naši lepi državi nima pravice mazati, zaničevati in spreminjati plemenitih dejanj borcev NOB: naših

je prvi Bric, ki je dezertiral (3. marca 1942) iz italijanske vojske. Prve dni aprila je našel stik s partizani na Vipavskem. Po bitki na Nanosu je privedel v Brda še dva soborca in ostali so kot oborožena skupina.

Pridružili so se jim novinci in v juliju je skupina štela že kakih 20 borcev.

Miloš je bil smrtno ranjen v spopadu z dvema karabinjerjema 20. avgusta 1942 pri Spodnjem Lokovcu. Bil je politkomisar tolminske čete Gregorčičevega bataljona. Italijani so ga naložili na kamion in odpeljali.

Pokopali so ga na pokopališču v Mirnu. Po vojni so njegove posmrtne ostanke položili v grob na pokopališču v Kojskem. očetov, mater in nonotov, bratov in sestra.« Ob tej priliki je KO borcev za vrednote NOB Kojsko Stanislavu Gravnarju (na fotografiji) izrekla priznanje s knjigo Vstala Primorska si v novem življenju. On je edini še živeči briški borec, ki je odšel v partizane pred kapitulacijo Italije. V kulturnem programu je sodeloval Moški pevski zbor Srečko Kumar pod vodstvom Aleksandra

Dom upokojencev Podsabotin

Telovadba

Stanislav Gravnar (desno) je dobil priznanje s knjigo Vstala Primorska si v novem življenju

Kljub poletnim visokim temperaturam in tudi visoki starosti so se naši stanovalci tudi poleti vsak petek dopoldne zbrali pri telovadbi, kjer se ne samo razgibajo in spotijo, temveč pogosto tudi do solz nasmejejo; sploh na koncu, ko si podajajo balon in pokažejo vse svoje spretnosti.

Jesen 2012 / Briški časnik / 20

Sluge in recitatorka Andreja Benedetič.

Po prireditvi je sledilo tovariško srečanje s pogostitvijo na turistični kmetiji pri Romanu Štekarju.

M. Beguš Foto: Tanja Jančič

Dogodki

Dom upokojencev Podsabotin

Praznovali smo 4. rojstni dan

Dom upokojencev Podsabotin

Na obisku psi terapevti V Sloveniji deluje društvo Tačke pomagačke, ki obiskuje različne ustanove in s pomočjo psov terapevtov uporabnikom polepša dan. Tudi sama delujem kot terapevtski par pri tem društvu. Na Goriškem največkrat obiskujemo domove starejših občanov, vrtce, šole in varstveno-delovne centre.

12. septembra smo praznovali četrto obletnico odprtja Doma upokojencev Podsabotin. Zbrali smo se pred domom, kjer smo stanovalcem razdelili torto v obliki češnje, ki so jo pripravile pridne roke naših zaposlenih skupaj s prostovoljci.

Prvi kos torte je z veseljem odrezal Gabrijel Sever, eden naših prvih stanovalcev.

Dom upokojencev Podsabotin

Slavili častitljivo starost

V Domu upokojencev Podsabotin smo 14. avgusta praznovali rojstne dni enajstih stanovalcev. Med slavljenci sta bili tudi dve najstarejši stanovalki doma, ki sta slavili častitljivih 99 let. Svoj rojstni dan je praznovala tudi Marija Simčič iz Brd. Kot se za praznovanje spodobi, smo ob veseli glasbi in dobri torti nazdravili z rujno kapljico in si zaželeli še na mnoga zdrava leta.

Pot do naziva terapevtski par ni kratka. Treba je opraviti testiranje psa, ki ga društvo Tačke pomagačke opravlja večkrat letno po vsej Sloveniji, nato mora vodnik na izobraževanje, ki traja dva vikenda, pes mora opraviti veterinarski pregled in nato par opravi še pripravništvo, ki traja 25 ur. Ko sem bila še pripravnica in sem se s svojim psom Fjodorjem v različnih ustanovah pripravljala na delo terapevtskega para, sem pogrešala tečaj, na katerem bi se naučili, kako se odzvati v različnih situacijah, ki se pojavijo med prostovoljnim delom. Zato sem v svoji pasji šoli Blazno blatno oblikovala tečaj, ki pse in njihove vodnike pripravlja na delo terapevtskega para. Večino ur se opravi na poligonu, kjer se pari učijo različnih vaj, ki jim koristijo pri delu terapevtskega para. Ena od zadnjih ur pa je namenjena obisku Doma upokojencev v Podsabotinu, ki je skrbno načrtovan z njihovo fizioterapevtko Romino Velušček in s koordinatorko Tačk pomagačk na Primorskem Cvetko Gorjan. Psi so se v prvem delu ure spoznali z različnimi pripomočki upokojencev, kot so bergle, hojce in vozički, saj jim bodo vsi ti pripomočki velikokrat prekrižali pot na hodnikih ali med samim delom z uporabniki.

Drugi del ure je bil namreč namenjen spoznavanju prostorov, kjer uporabniki preživljajo prosti čas, in sobi, kjer se izvaja terapija.

Tako so psi s svojimi čutili zaznali nov svet na zelo prijeten način.

Psom smo predstavili tudi nekaj uporabnikov doma.

Po tečaju pse čaka testiranje, kjer se preverja njihovo primernost za delo terapevtskega psa, vodnike pa izobraževanje.

Zahvaljujem se vsem, ki ste omogočili in pomagali izpeljati zelo poučno uro tečaja, namenjenega parom, ki se zanimajo za prostovoljno delo terapevtskega para.

Alenka Gorjan, trenerka v pasji šoli Blazno blatno Romina Velušček, diplomirana fizioterapevtka Foto: Davorin Trakonja Jesen 2012 / Briški časnik / 21

Dogodki

Društvo upokojencev Dobrovo

Na morje in v planine Z Društvom upokojencev Dobrovo smo si julija ogledali istrska mesta Poreč, Rovinj in Vrsar. V Poreču smo se vkrcali na ladjo, ki nas je popeljala mimo številnih zalivov, otočkov in krajev ob istrski obali.

Zapeljali smo se v Limski kanal, naravni fjord, dolg 10 km, nadaljevali plovbo do Rovinja, ki je modri biser Jadrana, in si ogledali to lepo sredozemsko mestece s cerkvijo sv.

Evfemije, od koder je prelep razgled na odprto morje (prav tu je gospa P. doživela presenečenje, saj ji je hitri galeb iz rok vzel »panin«, lahko mu je zaželela le še dober tek).

Avgusta smo z društvom odšli na Veliko planino, ki leži pod glavnim grebenom Kamniških Alp. Najprej z nihalko in nato s sedežnico smo se vzpeli na vrh, kjer se nam je odprl prekrasen razgled na res veliko planino. Pogled nas je pomiril in sprostil in nas spomnil na »pinje in domače maslo«. Pastirsko naselje velja za eno redkih ohranjenih naselij te velikosti v Evropi in ni čudno, da privablja številne obiskovalce poleti in pozimi. Njegova tipična arhitektura je simbol Velike planine. Nad naseljem se nahaja kapela Marije Snežne. Pozno popoldne smo se vrnili v dolino in si pred odhodom domov ogledali še izvir Kamniške Bistrice.

Veliko število udeležencev izletov nam potrjuje, da se jih člani našega društva radi udeležujejo. Želimo si še veliko zanimivih popotniških druženj.

Sidonja Markovic

Vendimnšca na Vrhovlju

Posvečena Vinku Vodopivcu Pesem je Slovence povezovala že skozi zgodovino. Vedno znova se je porajala in donela iz številnih slovenskih grl. Eden najbolj plodovitih in najbolj priljubljenih slovenskih skladateljev, hkrati pa tudi eden najbolj zaslužnih za ohranjanje slovenske pesmi in besede, zlasti na Primorskem, je bil Vinko Vodopivec.

Tako je na tradicionalni Vendimnšci na Vrhovlju, ki je bila v nedeljo popoldne, 9. septembra, začel s predstavitvijo Vodopivčevega življenja in dela Zoran Slejko. V cerkvi je pripravil razstavo Vodopivčeve zapuščine, rokopisov in drugih partitur.

Uvod v sveto mašo je zapel cerkveni mešani zbor iz Bilj pod vodstvom zborovodje Jožka Ušaja, ki letos praznuje 50 let kot nosilec glasbene kulture v župniji, vodenja zbora in prepevanja Vodopivčevih pesmi.

Sveto mašo je daroval Adolf Šavelj, župnik iz Čepovana, ob asistenci Marjana Kožlina, župnika iz Vipolž, in pomoči Jožeta Ipavca, župnika iz Kojskega. Po sveti maši in ogledu razstave so se udeleženci zadržali ob prijetnem druženju in pogostitvi, ki so jo pripravili Vrhovci.

Tekst in foto M. Beguš Jesen 2012 / Briški časnik / 22

­

Dogodki

Društvo upokojencev Kojsko

Izlet v Plitvice

Na letošnji drugi izlet smo krenili 30. junija. Ogledali smo si del nacionalnega parka Plitviška jezera, ki ga tvori sedemnajst jezer, povezanih s slikovitimi slapovi. Pod enim od njih je nastala tudi skupinska fotografija.

M. Beguš

Društvo upokojencev Kojsko

Srečanje prostovoljcev v Kočevju Društvo upokojencev Kojsko je vključeno v projekt Zveze društev upokojencev Slovenije »Starejši za starejše«. PZDU Dolenjske in severne Primorske vsako leto organizirata srečanje svojih prostovoljcev, ki je kot nagrada in zahvala za prostovoljsko delo. Letošnje je bilo že četrto, tokrat 22. septembra v Kočevju. Okoli 400 prostovoljcev iz Dolenjske in Bele krajine ter severne Primorske je s svojo udeležbo počastil predsednik RS dr. Danilo Türk z ženo. V svojem nagovoru je izrazil podporo in priznanje prostovoljcem ter poudaril, kako sta v teh težkih časih pomembna solidarnost in čut za sočloveka. Pohvalo in zahvalo prostovoljcem sta izrekla tudi predsednica ZDUS Mateja Kožuh Novak in župan občine Kočevje dr. Vladimir Prebilič. Kočevski prostovoljci so pripravili bogat kulturni program in voden ogled mesta in okolice.

M. Beguš

Udeleženke srečanja upokojencev prostovoljcev

Šport, zabava in ples v Čelu

Zbrali so se starejši in mlajši V nebelskem koncu je bilo avgusta precej pestro. Najprej je mladinsko društvo organiziralo dvodnevni turnir v nogometu, ki se ga je udeležilo 6 nogometnih ekip, in odbojki na mivki, kjer se je pomerilo 8 ekip. Po tekmah se je večer spremenil v sproščeno druženje ob dobri glasbi, za katero je prvi večer poskrbel DJ Riki, v soboto pa ansambel 7 Šrit. Zlati pokal za najboljše nogometno moštvo je šel v Kožbano, pri odbojki na mivki pa je zlato odnesla dvojica Jan-Jan. Člani mladinskega društva so bili zadovoljni z obiskom, kar je odlična spodbuda za prihodnje leto.

Naslednji konec tedna pa je v organizaciji VS Neblo potekal že tradicionalni vaški praznik, na katerem se vedno družijo različni rodovi. Domačini so se zabavali ob pestrem programu: vlečenju štrika na mivki so vneto sledili vsi obiskovalci, podali so se v lov na srečo z iskanjem dobitnih srečk in pri tomboli. Ob koččih (odojek) in drugih dobrotah so zbrani lahko degustirali domača briška vina. S prijetnimi melodijami pa so goste razvajali kvintet Kvartin in domači ansambel Brjar, ki se je pred kratkim vrnil iz Kanade.

Prireditve omogočajo tudi sponzorji, ki jim gre posebna zahvala. Ne smemo pozabiti na vse tiste, ki prireditve organizirajo in jim namenijo precejšen del svojega prostega časa,

pa tudi po prireditvi ne počivajo, saj počistijo prostor v Čelu.

Hvala vsem.

Silvestra Elen Brašnič Saffigna Jesen 2012 / Briški časnik / 23

Dogodki

Sv. Rok v Kozani

Utrditi skupnost, vez med ljudmi Edino vaško praznovanje v Kozani je poleti sv. Rok. Zbrani začutijo utrip vasi ob obloženi mizi pred cerkvijo, s kozarcem v roki obujajo spomine na stare čase in z obrazov otrok razbirajo poteze staršev – nekdanje vaške mularije.

Skupaj potujejo v zgodbe vaščanov.

Vaški župnik je pri maši v čast sv.

Roku v pridigi poudaril pomen skupnosti, vezi med ljudmi, sodelovanja ter izpostavil pomen aktivnega vključevanja otrok v dogajanje na vasi. Zakaj? Plemiča Ivan in Liberija dolgo let nista mogla imeti otrok, na stara leta pa se jima je rodil Rok. Zgodaj je postal sirota, razdal družinsko imetje siromašnim, se odpravil v Rim, na poti srečal veliko obolelih za kugo, jim z nego in molitvijo lajšal muke, tudi ko je zbolel sam. Imenovali so ga za svetnika.

Veliko otrok je tudi letos raje izbralo nogometno žogo kot bogoslužje. Najmlajši člani NK Brda, ki jih potrpežljivi starši pripeljejo na vaški turnir, jih bodrijo ter jim darujejo svoj popoldan, so zaigrali v petih skupinah. Vaščani smo zadovoljni – imamo turnir v malem nogometu, imamo obiskovalce, otroci se ukvarjajo s športom.

Na petelinjem plesu je tudi očarljivi petelin dobil kurnik, kjer bo lahko izrazil svojo spolno moč in s kikirikanjem priklical svetlobo. Dobila ga je Vida Tinava, ki sama sicer ni ogrela plesnih čeveljcev, a je dobro izbrala svoja plesalca iz Vipolž.

Današnja »kuga« je morda samozadostnost, oddaljevanje od sosedov in vaškega dogajanja, morda je kuga danes zmes pohlepa, nevoščljivosti in maščevanja in posebej izrazita pri tistih, ki ne razumejo biti pristnega Brica. Tako kot sv. Rok bodo tudi ti »okuženi« preživeli bolezen, a kuga bo na njih pustila posledice, da jih v rojstni vasi morda ne bomo več prepoznali.

Melita Peršolja Jesen 2012 / Briški časnik / 24

Dogodki

Sv. Margerita v Hruševlju

Združili mlajše in starejše Julij ni le mesec dopustov in razposajenih trenutkov ob potočkih, temveč tudi mesec, ko se tradicionalno praznuje sveto Margerito v Hruševlju. Na glavnem križišču v najbolj strjenem delu vasi pridni domačini vsako leto pripravijo mize in klopi ter povabijo mlajše in starejše sovaščane. Gojiti to tradicijo druženja ni hvaležno delo, zato si organizatorji in vsi, ki tako ali drugače prispevajo k uspešnemu prazniku, zaslužijo veliko pohvalo za vsakoletni trud. »Krušuci« smo avgusta dočakali tudi težko pričakovani obnovljeni kamniti zid ob cerkvici sv. Marjete, v prihodnje pa bi radi uredili še nasproti stoječi dotrajani zid, ki nekoliko kazi urejeno podobo vasi.

Erika Koncut

Gostovali v Krminu

Fojanska Pisa osvojila tretje mesto

V tradicionalni povorki na letošnjem Prazniku češenj smo Fojanci in Barbanci predstavili viseči zvonik, zanimivo posebnost, ki smo jo poimenovali Fojanska Pisa. Cerkvica Sv. Duha na jezeru, ki stoji na fojanskem pokopališču, je zaradi bogate zgodovinske vrednosti ter občutne nagnjenosti zvonika edinstven primerek v Brdih in širši okolici. Popestritev na vozu je bil mladi škntiruc, ki je iz starih granat izvabljal različne pritrkovalske viže.

Voz je požel precej pohval. Všeč pa je bil tudi predstavnikom občine Krmin, ki so takoj izrazili željo, da bi se udeležili še njihove povorke ob prazniku grozdja v Krminu.

V nedeljo, 2. septembra, smo tako Fojanci in Barbanci na prazniku Festa dell’ uva v Krminu predstavili svoj voz in ga za to priložnost še nekoliko popestrili. Poleg cerkvice in pritrkovalca so voz spremljali otroci in odrasli, oblečeni v stare briške noše, s seboj pa so imeli tipične briške dobrote. Voz s spremljevalci je ponovno požel pohvale in osvojil tretje mesto.

V izdelavo voza, njegovo predstavitev in prevoz je bilo vloženo veliko truda in dobre volje, zato se vsem, ki so kakor koli pomagali, in teh ni bilo malo, prav prisrčno zahvaljujemo. Zahvaljujemo pa se tudi tistim, ki so se z nami veselili.

Fojanci in Barbanci Jesen 2012 / Briški časnik / 25

Dogodki

Prvi mladinski filmski tabor

Druženje in ustvarjanje

Tabora se je udeležilo 25 otrok in njihovih mentorjev iz filmskih krožkov z območja Alpe-Jadran: Slovenije, Avstrije, Italije, in Poljske. Pod mentorstvom Mihe Dolinška, vodje projekta Iskrica, ki na Koroškem razvija filmsko ustvarjalnost med srednješolci, in Mateje Zorn iz goriškega Kinoateljeja, ki na solkanski osnovni šoli vodi filmski krožek, so mladi od 12 do 19 let imeli nalogo, da izdelajo kratke filme, od zamisli do končnega izdelka. Da bi se seznanili z briškim okoljem, jim je Izidor Simčič predstavil tri legende. Najbolj jih je pritegnila legenda o neposlušnosti, ki je povezana s Krčnikom.

Na zaključni projekciji, ki so se je med drugim udeležili tudi poljski veleposlanik v Sloveniji Cezarij Krol z ženo in častni konzul republike Poljske Nedjan Brataševec, smo videli kar šest novonastalih filmov različnih žanrov. Med gledalci je največ smeha požel film o Vandi, strašni gospe z mopedom,

Foto: Jure Batagelj

Ustanova Silvan Furlan je v sodelovanju s Konzulatom Republike Poljske v Novi Gorici organizirala Prvi mladinski filmski tabor, ki je bil od 21. do 24. avgusta na domačiji Klinec, umetniški ambasadi Republike Poljske na Plešivem.

Mladi udeleženci in Miranda Brataševec ki te nič hudega sluteč fotografira, tako ukrade tvojo dušo in se v zavetju svojih zidov ukvarja z vudujem.

Kot je dejala predsednica Ustanove Silvan Furlan Miranda Brataševec, želijo s taborom združiti ljubezen do filmske umetnosti in druženje mladih v čudovitem okolju Brd, spodbuditi prijateljske vezi in usmeriti ustvarjalne sile tudi v neformalno učenje. Silvanove zamisli in njegova ljubezen do dela z mladimi tako živijo naprej. Življenje ni nič drugega kot film, v katerega vstopamo v različnih vlogah, iz katerih se nenehno učimo.

Zahvala finančnim podpornikom pro-

jekta: častnemu konzulu Republike Poljske Nedjanu Brataševcu, Zavodu za turizem, kulturo, mladino in šport Brda, Urošu in Nejki Klinec, Mercatorju ter informacijski točki Evropske Komisije Europe Direct v Novi Gorici.

In kakšni so načrti za prihodnje? V tem šolskem letu bo ustanova nadaljevala s filmskimi krožki na osnovnih šolah v Solkanu in na Dobrovem, na Gimnaziji Tolmin, začeli bodo s krožkom na OŠ Milojke Štrukelj v Novi Gorici ter fototerapijo na OŠ Kozara. Več na www. usf.si.

Tatjana Šundovski Bašin

Slovenski lingvistični atlas I

Tudi obrve ta nad uhom Goriški muzej je sredi septembra vabil na predstavitev prvega dela Slovenskega lingvističnega atlasa, projekta, ki ga je zasnoval že Fran Ramovš leta 1946 in katerega namen je prikazati stanje in razširjenost vseh bistvenih jezikovnih pojavov na celotnem slovenskem govornem območju.

Pomembno strokovno delo je izdal Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša iz Ljubljane. Na gradu Kromberk sta knjigo predstavila dr.

Danila Zuljan Kumar in dr. Matej Šekli, avtorja prispevkov za prvi del atlasa, ki obravnava pomensko polje Človek – telo, bolezni, družina. Kako zahtevno delo sta poleg drugih avtorjev opravila, pove podatek, da je kar 151 vprašanj povpraševalo po poimenovanju delov človeškega telesa, bolezni ter članov ožje in širše družine, da je skupaj zbranih okrog 2200 različnih narečnih leksemov (slovarskih gesel) in okrog 75000 narečnih besed, zapisanih v znanstveni fonetični transkripciji.

Osrednji del monografije so komentarji in pripadajoče jezikovne karte formata A3 z indeksi zbranega narečnega besedja, v katerih je sistematično predstavljeno obravnavano vprašanje.

Karte predstavljajo izjemno leksično in besedotvorno bogastvo slovenskih narečij, omogočajo pa tudi primerjalno analizo Jesen 2012 / Briški časnik / 26

slovenskega narečnega besedja znotraj nacionalnega prostora ter v primerjavi z drugimi jeziki. V Brdicah pri Kožbani, Medani in Kojskem so prve jezikovne karte nastale leta 1956, v Kozani dvajset let pozneje. Za pokušnjo, kako so videti, predstavljamo del jezikovne karte SLA V065 ‘obrvi’. Ponekod jim rečejo augenbravn, vek, obrvice, obrvnice, sopraobrva, obrve ta nad okom in tudi obrve ta nad uhom.

Iva Sivec

(Vir: SLA, Goriški muzej)

Dogodki

Mariničevi iz Vedrijana

Sivka je koristna in uporabna rastlina Mirjam Marinič iz Vedrijana sem prvič srečala na letošnjem prazniku češenj, kjer sta skupaj s hčerko prodajali izdelke iz sivke iz njihove lastne pridelave. Ker tovrstno delo zanima tudi mene, sem z veseljem izkoristila priložnost in z njo opravila kratek intervju.

Sivke v Brdih je v zadnjih letih vse več, vendar ste nedvomno prvi, ki jo načrtno gojite ter iz nje izdeluje izdelke in jih ponujate na trgu. Kako se je vse skupaj začelo?

Lahko bi rekli, da smo združili prijetno s koristnim. Sivka me spremlja že od otroštva. Že takrat sem spoznala njen vonj in ga sprejela za svojega. Iz želje se je porodila ideja, ki smo jo začeli uresničevati pred tremi leti. Najprej z iskanjem informacij, izobraževanjem, potem pa s samo posaditvijo večjega števila grmičkov.

Koliko sivke imate posajene? Je z njo veliko dela?

Trenutno imamo v zemlji okrog 1200 grmičkov. To sicer ni veliko, ampak z majhnimi koraki se daleč pride. Pravzaprav je z vsako stvarjo delo. Tudi sivka ga zahteva. Veliko dela je predvsem na začetku, ko je rastlina še majhna. Treba jo je okopavati, da jo trava ali drugi pleveli ne zarastejo, jeseni in zgodaj spomladi je treba rastlino obrezati, sledi žetev.

Sivka ima tudi veliko zdravilnih učinkovin. Katera so to?

Sivka ima zelo širok spekter delovanja. Ko enkrat okusiš njeno delovanje, si težko predstavljaš domačo lekarno brez sivkinega olja ali hidrolata (rožne vode). Eterično olje sivke uporabljamo že več sto let. Je med najbolj priljubljenimi, saj ima edinstvene lastnosti in še prijetno diši. Deluje analgetično, antidepresivno, antivirusno, hipotenzivno, deodorantsko, diuretično. Vonj ima pomirjajoč učinek, ki pomaga pri zmanjševanju tesnobe in stresa ter vpliva na sprostitev. Na splošno velja za sivko, da je blažilna, pomirjujoča in sproščujoča. Pripomore k boljšemu spancu (nekaj kapljic kapnemo ob vzglavnik oz. v prostor), lajša in zdravi opekline in različne kožne težave (turi, ekcemi, mozolji), pripomore k zdravljenju vnetij, lajša dihanje in pripomore k lajšanju kašlja in okužbi dihal (inhalacije), uravnava prebavne motnje živčnega izvora, blaži glavobole, odganja mrčes in lajša srbenje in rdečino ob pikih insektov (pomažemo po piku).

Uporablja se ga pri masaži za lajšanje bolečin. Sivko se vse

pogosteje srečuje tudi v kulinariki, kjer prispeva k posebnemu in zaključenemu okusu jedi.

Iz sivke se da narediti marsikaj. Katere izdelke ponujate? Po katerih je največ povpraševanja?

Ob žetvi sta najbolj aktualna hidrolat oz. rožna voda in sivkino eterično olje. V tem času so zanimivi tudi različni dekorativni šopki, venčki, dišeče vrečke, butarice. Mi smo temu dodali še sprostitvene sivkine kopeli, naravna sivkina mila iz oljčnega olja, vodice za odišavljenje prostorov, vodice za po britju … Idej je še veliko, ampak korak za korakom. Trenutno so naša mila med uporabniki dobro sprejeta. Veseli smo, da si naši izdelki sami utirajo pot, saj se zadovoljni uporabniki vračajo in pritegnejo tudi druge kupce.

Ali organizirate kakšne delavnice o pripravi izdelkov iz sivke?

Delavnice še nismo organizirali, imamo pa jo v načrtu.

Prav je, da se dobre stvari širi, in narava nam to omogoča, če le prepoznamo.

Kje vas kupci lahko obiščejo? Letos smo vas prvič videli na stojnici na prazniku češenj.

Ja, za nami je skoraj leto aktivnega delovanja. Izdelke nudimo pod imenom Vonj poletja. Spomladi smo se prvič pojavili na trgu, sejmih itd. Tako smo sodelovali tudi na prazniku češenj tako v Šmartnem kot na Dobrovem. Izdelki so dostopni pri nas doma v Vedrijanu in tudi v nekaterih briških trgovinah (Abra, Eden cvet, Hiša Marica) ter širše po Sloveniji. Imamo spletno stran s spletno trgovino www.vonjpoletja.si in facebook profil.

V Brdih poznamo sivko predvsem kot okrasno, zakaj je ne bi spoznali tudi kot človeku koristno in uporabno rastlino.

Nataša Vuga Foto: Jasna Čuk

Osnovna šola

45. obletnica OŠ Ob 45. obletnici končanja Osnovne šole Dobrovo je bilo v Kozani 23. junija srečanje nekdanjega osmega b-razreda (letnik 1966/67). To je bila prva generacija, ki se je šolala v novi osnovni šoli na Dobrovem.

Jesen 2012 / Briški časnik / 29

ega okoliškega zraka.

Dogodki

enoto prek hladilne IZ ZRAKA

oto iz zunanjega okoega okoliškega zraka. ato prenese v notraapeljave. enoto prek hladilne

MA

z zunanje enote in

stema Daikin Alther-

do 80° C. To nato MA z zunanje enote in jo

v in uporabo tople za Daikin zunanjek toplotnim enote in ene sistedoprednosti 80° C. To nato eden v zunanji enoti/ o nadgrajene z dvojvalno in udobje uporabocelo tople inverterskim kom- pri Daikin uèinkovito k toplotnim maomogoèa potrebovali dodatni nizkihvzunanjih eden zunanjitemenoti/ je -25°C) in pripravo alno udobje celo pri vi s klasiènimi toplom pri potrebovali dodatni nizkih zunanjih

no veèjo moè, zato datnega elektriènega

o z dodatnim inverresorjem in dvema postavimo rezervoar in tako zmanjšamo dnjo.

VODO ATOPLO TOPLO sistema Daikin Alt-

pripravo sanitarne tem potrebovali dotro gretje tople vode manjši rezervoarji za je standardni ni èlani Altherma je idealna najboljša rešitev. Èe potrebovali vode, so na voljododatni tudi

ENERGIJE ABO TOPLO

BO ENERGIJE

vode pomeni, da so n Altherma je idealna užino s štirimi člani je dodatni Čepotrebovali pa potrebujete več vode pomeni, da so voarji.. užino s štirimi člani je korakih: Če pa potrebujete več loto iz zunanjega voarji..

Visokotemperaturna toplotna èrpalka zrak-voda Daikin Altherma VISOKO TEMPERATURNA UPORABA  TEHNIKA Sistem za visokotemperaturno ogrevanje prostorov in sanitarne vode Daikin Altherma HT je prva 1  VISOKOTEMPERATURNA TOPLOTNA ČRPALKA nadomesti toplotna èrpalka, ki lahko uèinkovito tradicionalne ogrevalne sisteme naza pridobivanje fosilna goriva, Visokotemperaturni sistem Daikin Altherma uporablja 100% termodinamično energijo temperature vode do 80° C brez uporabe dodatnega grelca. brez zamenjave obstojeèih radiatorjev in brez uporabe dodatnih elektriènih grelcev.

Visoka zmogljivost v 3 korakih: 1. Zunanja enota izloča toploto iz zunanjega okoliškega Sistem v deljeni izvedbi je sestavljen iz notranje in zraka. Toplota se nato prenese v notranjo enoto prek hladilnega sredstva R-410A. zunanje enote. Notranja enota sprejema toploto prek 2. Notranja enota prejme toploto in še bolj poveča temperaturo s hladilnim sredstvom zunanje enote in joR-134a. dodatno poveèa, kar omogoèa se3. Toplota se prenese iz napeljave hladilnega sredstva grevanje do 80°C. Tehnologija s kaskadnima komR-134a na vode vodno napeljavo.

Zaradi enkratnega kaskadnega pristopa h kompresorju je mogoče doseči presorjema (eden v zunanji, drugi v notranji enoti) je temperature vode do 80° C brez dodatnega gretja. edinstvena Daikinova tehnologija.

Dva invertersko krmiljena kompresorja

se nato prenese adilnega sredstva

Korak

1

Korak

2

Korak

-20°C

Zunaj

Znotraj

rad

Na notranjo vodno enoto lahko postavimo standardni 200 ali 260 l rezervoar za toplo sanitarno vodo in tako zmanjšamo potreben prostor za vgradnjo. Sistem lahko opcijsko uporablja sonèno energijo za proizvodnjo tople vode. Namenski rezervoar lahko shranjuje velike kolièine segrete vode tudi za cel dan in jo kasneje porabi za toplo sanitarno vodo ali vodo za gretje.

3

oploto in še bolj dilnim sredstvom

peljave hladilnega napeljavo. Zaradi e kompresorjev je uro vode do 80° C ga grelca.

ema

z sist

prika

ja evan

a ogr

keg iators

80°C

V primerjavi s klasiènimi toplotnimi èrpalkami ohranja bistveno veèjo moè tudi pri nizkih zunanjih temperaturah, deluje do -25°C zunanje temperature. Energetski izkoristek, tako imenovani COP, merjen pri 7°C zunanje temperature in 65°C temperature vode na dovodu v radiatorski sistem je približno 3 pri vseh visokotemperaturnih modelih Altherma.

24

notranja enota z rezervoarjem tople sanitarne vode MODRA MODR A ŠTEVILK Š TEVILKA A

080 19 59 brezpla ačn na telefonska elef elefonska številka za uporabnike

www.vitanest.si

Jesen 2012 / Briški časnik / 30

Promocijski èlanek

zunanja enota sistema

Dogodki

V spomin

Magdaleni Markočič

Prva medicinska sestra v Brdih

V poznem septembru se je skoraj neopazno od nas poslovila Magdalena Markočič, ki smo jo vsi Brici poznali kot sestro Majdo.

Po spletu okoliščin je kot štipendistka Zdravstvenega doma Nova Gorica leta 1962 prišla po ukazu zdravstvenih oblasti v Brda kot takrat prva medicinska sestra v ambulanto Dobrovo, ki je pokrivala celotno področje Brd. Magdalena Markočič se je rodila leta 1941 v Idriji, kot prvorojenka v družini petih otrok. Že kot šestletna deklica je okusila bridkost težke ekonomske situacije v takratni povojni Idriji in je leto dni preživela pri stricu, ki je tedaj služboval kot duhovnik v Biljani. Tako je tudi prvi razred osnovne šole obiskovala na Dobrovem. Naključje je hotelo, da se je kasneje v Brda vrnila in si tu ustvarila topel dom. Leta 1958 sta jo instinkt po pomoči sočloveku in želja po znanju vodila v Celje v takratno Srednjo zdravstveno šolo, saj je bila poleg mariborske edina v Sloveniji, ki je tedaj vzgajala bodoče medicinske sestre. Šola je bila podružnica beograjske visoke zdravstvene šole, katere učni program je bil pod neposrednim nadzorom Florence Nightingale Nursing School iz Londona, začetnice in utemeljiteljice poklica sodobne medicinske sestre. Po treh letih šolanja se je kot štipendistka Zdravstvenega doma Nova Gorica vrnila na Goriško, kjer ji je bil zaupan rajon zdravstvene ambulante Dobrovo, ki je pokrival območje celotnih Brd. Hitro je okusila zahtevnost naloge, saj je morala opravljati delo ambulantne

medicinske sestre, patronažne sestre in babice. Prav zato in zaradi njene pristnosti in neposrednosti so jo Brici hitro posvojili, čeravno je njen naglas vse življenje izdajal njene korenine. Prav ta pristen odnos do ljudi je verjetno botroval, da je v Brdih spoznala tudi ljubezen, si z možem Slavkom po poroki leta 1963 ustvarila družino. Rodili so se jima trije otroci Robi, Jure in Marjana. V Brdih je službovala vse do leta 1976, ko je bila imenovana za glavno medicinsko sestro Zdravstvenega doma Nova Gorica. Zato je morala dotedanjo službo v dobrovski ambulanti zamenjati z odgovornejšo v Novi Gorici, kjer je službovala vse do upokojitve leta 1991. Selitev je doživljala z mešanimi občutki, ponovno se je počutila izkoreninjena iz domačega okolja.

Po upokojitvi se je posvetila tistemu, čemur se je v vseh letih službovanja in skrbi za zdravje soljudi morala večkrat odpovedovati – preživljanju časa z družino, vnuki in iskanju spokojnosti in tistega notranjega miru, ki ji ga je življenje mnogokrat zaradi službe in drugih obveznosti prikrajšalo. Uživala je v dolgih jutranjih sprehodih v naravi.

V zadnjih letih jo je bolezen večkrat postavila na preizkušnjo. S trdno voljo, potrpežljivostjo in pozitivno naravnanostjo je premagovala ovire, ki so ji bile postavljene na poti. A ni odnehala!

Bodrila je ljudi v težavah, četudi je bila sama pogosto v še težji situaciji. Toda zahrbtna bolezen je bila močnejša od njene volje do življenja. Zadnje dni, ko se je poslavljala, je še enkrat obujala spomine na prehojeno pot, bodrila ostale bolnice, ki so z njo ležale v sobi, in ni pozabila omeniti, da je hvaležna za vsak trenutek življenja.

Tako se je tudi poslovila, pokončna, ponosna in nasmejana, sestra Majda, kakršno smo jo poznali vsi Brici.

V imenu Občine Brda in vseh, ki smo jo spoznali in z njo sodelovali, Damjan Birtič, dr. med.

Podžupan Občine Brda

V spomin

Ivanki Prinčič

Bila je odlična gostilničarka Avgusta je v starosti 89 let umrla znana gostilničarka Ivanka Prinčič iz Gornjega Cerovega. Bila je gostilničarka v eni izmed najstarejših briških gostiln – Na lepem razgledu. Brici so jo poznali kot prijazno natakarico, ki jim je znala prisluhniti in prijazno postreči.

Njeno življenje je bilo tesno povezano z družinskim gostinstvom, ki ga njeni potomci tudi nadaljujejo.

Ob slovesu se ji je poklonila množica ljudi, ki jim je bila Ivanka pri srcu.

V spomin

Zdravku Blažiču

Bil je dobre volje in delovno zagnan

Na pokopališču v Biljani smo se poslovili od Zdravka Blažiča, ki se je rodil leta 1951, kot četrti od petih otrok v družini. V tistih težkih časih je okusil pomanjkanje in skušal to nadoknaditi s pridnim delom že od rane mladosti vse do prerane smrti. Kot učiteljica sem ga pogosto izpostavila kot primer dobrega učenca za zgled mnogim generacijam.

Redno je obiskoval šolo in bil priden učenec. Ko je Zdravko hodil v 4. razred na OŠ Kožbana, je nekega pomladnega jutra v brajdi pod šolo sam kosil deteljo na precej veliki njivi. Vso deteljo je Zdravko, kot še ne 11-letni fantič, pokosil pred prihodom k pouku in ob 8. uri sedel na svojem mestu v razredu. Že kot otrok je bil neutrudljiv, ni se ustrašil nobenega dela. Vselej je bil pripravljen pomagati in nikoli ni znal reči ne, če ga je kdo prosil za pomoč.

Po končani OŠ je obiskoval poklicno živilsko šolo v Mariboru in jo uspešno zaključil. Zapisal se je poklicu mesarja in ga uspešno opravljal po Brdih vse od Kojskega, Dobrovega do Neblega. Leta 1989 sta se z ženo podala na samostojno podjetniško pot, se poskušala s prodajo rib, nato spet v Štalonih s svojo trgovino. Sledila je zaposlitev v podjetju Peloz, preizkusil pa se je tudi kot kuharski mojster v Turnu v Šmartnem.

Zdravko nam bo ostal v spominu kot človek neminljive dobre volje in po delovni zagnanosti.

Rad je hodil v hribe in v družbi svojih planincev ponosno osvojil tudi Triglav. Začel je kolesariti. Veselil se je upokojitve in temu primerno je načrtoval prihodnost. Žal je to trajalo le dva meseca. Načrtoval je upokojitveno slovo za sodelavce Peloza, a mu je za to zmanjkalo časa. Zanj je sonce za vedno zašlo. A če imaš nekoga rad, ta nikoli ne umre, le daleč, daleč je.

Gabrijela Kodermac Jesen 2012 / Briški časnik / 31

Dogodki

Nova mesnica in market v Štalonih

Prunk jamči kakovost

Lastnik podjetja Postojnske mesnine Marko Prunk je oktobra v Štalonih odprl vrata novega marketa Prunk. V novi Prunkovi poslovni enoti je zaposlenih enajst delavcev, večina je domačinov iz Brd in okoliških krajev. V marketu so kupcem na voljo mesnica, delikatesa, sadje in zelenjava, mleko in mlečni izdelki, kruh in pecivo ter drugi prehranski izdelki, hrana za domače živali, pijača, izdelki za osebno nego itd.

Goveje, telečje in konjsko meso je izključno slovenskega porekla (iz njihove klavnice v Postojni). Kot pove Marko Prunk, je zadovoljen z obiskom kupcev v Goriških brdih, zato si bodo še naprej prizadevali za kakovostno ponudbo mesa in mesnih izdelkov in obenem širili prodajno mrežo v Sloveniji in Italiji.

Marko Prunk ima v lasti tri podjetja: Mesarijo Prunk, Postojnske mesnine in Prunk Carni.

Na pot samostojnega podjetništva je stopil pred tridesetimi leti, ko je kot poslovodja lastniško prevzel mesnico v Lokvi na Krasu. V naslednjih letih je odprl mesnico v Divači, obenem pa sta v Lokvi, na mestu kjer je stala stara mesnica, zrasli nova proizvodnja za predelavo svežega mesa s sodobno urejeno zorilnico za pospešeno zorenje mesa v nadstropju in nova mesnica v pritličju. Mesarija Prunk predeluje in prodaja meso ter proizvaja trajne in poltrajne mesne izdelke svoje blagovne znamke Prunk. Izdelki so pripravljeni po starih preizkušenih receptih, ki jih ves čas izboljšujejo in prilagajajo novim okusom in zahtevam strank. Da bi izdelki znamke Prunk dosegli še širši krog potrošnikov, so v sklopu novega proizvodno-poslovnega obrata v Lokvi uredili še gostinski lokal. »Vizija podjetja Mesarije Prunk je obdržati položaj srednjega mesnega predelovalca in postati vodilno tovrstno podjetje v Sloveniji z visoko

gradbene trgovine

www.terra-rb.si

OBIŠČITE NAS V TRGOVINAH: Ljubljana, Peruzzijeva 165, T: 01 / 2800 770 • Ig, POC Ig, T: 01 / 2800 776 • Škofljica, Žagarska Ul. 11, TrgovinaT: 01 / 3603 872 • Železokrivnica, T: 01 / 3603 845 • Sežana, Partizanska 71, T: 05 / 7313 480 • Ajdovščina, Goriška c.

72, T: 05 / 3671 420 • Hrpelje, IOC Hrpelje 30, T: 05 / 6892 490 • Pesnica pri MB, Pesnica 37, T: 02 / 7295 430 • Anhovo, Vojkova 1, T: 05 / 3350 470 • Brežice, C. bratov Milavcev 42, T: 07 / 49 95 400 • www.terra-rb.si

Jesen 2012 / Briški časnik / 32

stopnjo izvozne usmerjenosti na trge EU in nekdanje Jugoslavije,« pove Marko Prunk.

Od leta 2009 ima Marko Prunk v lasti še klavnico v Postojni in družbo Postojnske mesnine, ki opravlja zakol živine že vrsto let in ima registrirano dejavnost, znanje, delovni potencial ter utečene relacije za zakol, odkup in prodajo živine. »Ker je naša dejavnost sorodna in se ukvarjamo s predelavo mesa in mesnih izdelkov, imamo svojo maloprodajno mrežo mesnic.

Tako lahko pod lastno streho izvajamo vse procese od rejca do potrošnika in krepimo kakovost naših izdelkov,« zaokroži lastnik.

Doslej imajo že deset maloprodajnih enot na ljubljanskem, postojnskem, kraškem in goriškem območju (v Kanalu, Desklah, Ajdovščini, Dornberku, Izoli na tržnici, Divači, Lokvi, Postojni, Brdih). Še posebno so ponosni, da so se s kakovostnim mesom in mesnimi izdelki razširili tudi na italijanski trg. Podjetje Prunk Carni ima dve mesnici v Trstu, tretjo pa odpirajo konec oktobra.

Tina Testen

V spomin

Vandi Reya

Verjela je v svojo pot in resnico

Na pokopališču v Kozani smo se poslovili od naše sodelavke Vande Reya, rojene 29. februarja 1924, dolgoletne poslovodkinje trgovine s tekstilom Pr’ Vandi na Dobrovem. Ta trgovina je bila njen dom, zanjo je skrbela odgovorno in pošteno.

Verjela je v svojo pot in resnico nosila v svojem srcu. Doživela je vzpone, padce, vojno in svobodo. Verjela je v boljši jutri in zato je brez ovir optimistično zrla v prihodnost. Njena skromnost, predvsem pa njena ljubezen do domače zemlje sta ji dajali moč, da je še pred letom sedla za volan, ne samo avtomobila, temveč tudi traktorja. Ta ji je bil v veliko pomoč, da je lahko vsako jesen obirala sadove svojega dela.

Edino njeno bogastvo je bilo njeno življenje. Živela je polno. Njene zgodbe iz resničnega življenja so bogatile tudi naša srečanja.

Zavedamo se, da je življenje bežno in nas prej ali slej pogoltne čas. Dokler pa bomo živi, bo Vanda živela v našem spominu.

Sodelavci trgovine v Brdih

Tema trimesečja: Živali na kmetiji

Uvod

Živali na kmetiji Doma sem s kmetije, ki je že pred petindvajsetimi leti vzrejala dve ali več krav, ducat kokoši, dva prašiča, pse in mačke.

Takrat smo kosili, obračali in pospravljali seno, sejali ješprenj in koruzo, ličkali in mleli koruzo (otroci smo radi iskali bel storž koruze v prikolici rumene), otroci smo morali staršem pomagati pri domačih opravilih, čeprav pogosto z rahlim odporom. Še dobro se spomnim, kako smo plezali po notranjosti t. i. puhavnika, hodili bosi po sobi, polni zdrobljene koruze ali ješprenja, kolikokrat sem plezala po skednju, ker je tam naša mačka v skritem kotičku skotila mladičke. Prav tako je bil velik dogodek za vse nas, ko je krava skotila tele ali ko smo imeli cibice (male piščančke) ali ko smo imeli koline. Skupna nit teh spominov je »druženje in veselje«; druženje s svojo družino pri skupnih opravilih in druženje z domačimi živali, ki nesebično vračajo ljubezen. Živali na kmetiji poživijo življenje družine, so kot »terapevti in zvesti zaupniki«.

Briške kmetije so imele vedno sloves kmetij, ki so pridelovale več kultur. Resda živinoreja ni bila tako pomembna kot vinogradništvo in sadjarstvo, saj so rodovitno zemljo na sončnih legah izrabili za vinograde in sadno drevje, vendar je živina predstavljala vir hrane in tudi hlevskega gnojila, saj so z njim izboljševali zemljo. Domače živali so namreč stara kulturna vrednota človeštva. Pomembne so zaradi pridelave hrane, surovin (volna, usnje, mast) in za delo. Najprej je prišlo do udomačitve koz in ovac, kasneje so se jim pridružili še govedo in prašiči. Posledice svetovnih vojn je občutila tudi vzreja domačih živali, saj je bila marsikatera domača žival (kljub splošni revščini) žrtvovana za vojsko.

Marsikdo bo rekel, da Brda niso primerna za vzrejo živine, vsaj v nižjih predelih ne, ker je koncentracija škropiv prevelika in s tem okužena trava. Ali da se nima časa ukvarjati z več kmetijskimi kulturami. Po drugi strani pa nam z biodinamičnim kmetovanjem ne bi bilo treba uporabljati toliko kemičnih snovi in bi poskrbeli za samooskrbo posamezne kmetije.

S stremljenjem k monokulturnosti oziroma le k vinogradništvu res pridobivamo na njegovi kakovosti, vendar izgubljamo na pestrosti ponudbe turistom in kupcem naših pridelkov. Vsak cent, ki ga obiskovalci Brd (pa tudi domačini) pustijo na briških tleh, je veliko vreden. Zakaj bi torej ob briškem vinu nudili pridelke iz forešt dežel, če pa imamo možnosti ponuditi domače izdelke, za katere lahko zagotavljamo zdrav izvor in kakovost? In delamo jih z briškim srcem in dušo.

Erika Koncut

NEKOČ … … so bile briške kmetije multikulturne in zato samooskrbne, … so obvezno vzrejale po par glav govedi, kokoši, purane, prašiče, kunce, … so krmile prašiče vse leto, preden so ga zaklale, … so z viškom mesa, ki so ga prodajale v Italijo, mastno služile, … so bile posebnost v slovenskem prostoru zaradi pestre palete živali doma, … so bili lahko Brici brez službe, vendar niso bili lačni, … so si briške kmetije brez oklevanja pomagale med seboj.

DANES … … so briške kmetije usmerjene v monokulturnost in zato niso samooskrbne, … lahko s prsti rok preštejemo, koliko kmetij se ukvarja z živinorejo, … briške kmetije skoraj ne poznajo kolin, … veljajo briške kmetije z domačimi živalmi za pravo turistično atrakcijo, … briške kmetije skoraj nimajo več kokoši, … si briške kmetije skoraj ne pomagajo več med seboj.

Izletniška kmetija pri Mirjam

Pri domačem mesu veš, kaj ješ Kmetijo Mirjam Purgar iz Višnjevika bi lahko označili kot tradicionalno kmetijo, kar pomeni, da zajema vse – od vinograda do živali.

Mirjam pravi, da zanjo ni prave kmetije brez živali, to pa jo je naučil že oče. Na kmetiji vzrejajo teličke, ki zrastejo v krave in bike.

Imajo domače meso, kot stranski proizvod pa tudi gnoj.

Njihova kmetija je izletniška kmetija brez prenočišč.

Sogovornica pravi, da je težava v tem, ker en človek ne zmore narediti vsega dela na kmetiji, za dva pa žal ni dovolj

prihodkov, tako da mora drugi hoditi tudi v službo. Pošali se, da če bi morala sama potrgati grozdje ali pograbiti seno, bi to počela do božiča. Kot kmet moraš imeti široko znanje – z več stvarmi kot se ukvarjaš, več del moraš obvladati. Pove, da so morali skrčiti gozdove in robido, da so dobili pašnike. S kmetijo je veliko dela, a to je njeno veselje. Težave ji povzroča velika birokracija, saj je treba izpolniti »kupe papirjev« in upoštevati veliko pravil. Misli, da bi kmetija delovala tudi brez vsega tega, tako kot je to bilo nekoč. Želi si, da bi nadaljevala z vzrejo živine, in upa, da ta dejavnost ne bo potonila v pozabo, čeprav ne prinaša veliko denarja. Dobro se ji zdi že to, da je meso domače, in tako vsaj veš, kaj ješ.

Nuša Matuc Jesen 2012 / Briški časnik / 35

Tema trimesečja: Živali na kmetiji

Pogovor z Vitomirjem Bricem

Osli primerni za rehabilitacijo Vitomir Bric je vodja oddelka za živinorejo na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Nova Gorica. Z njim smo se pogovarjali o njegovem strokovnem področju na splošno in možnostih živinoreje v Brdih.

Kako delimo živinorejo? Živinorejo lahko razvrščamo v več kategorij, in sicer po živalskih vrstah (živinoreja, čebelarstvo, reja drobnice, ribogojstvo, kunčjereja, konjereja, kozjereja, sviloprejka, reja psov idr.); po intenzivnosti (kjer je poudarek na čim večjem pridelku) oziroma ekstenzivnosti (kjer je poudarek na sonaravni reji); po reji na farmi (vzreja v prostorih) ali reji na ranču (vzreja zunaj prostorov); po vezani reji (vezano na omejen prostor oziroma kletko) ali prosti reji; po namenu (za hrano, šport, delo, zabavo, krzno, volno); po velikosti rej (reja par živali ali reja cele črede, ki lahko obsega tudi do 10.000 glav); po reji prežvekovalcev ali neprežvekovalcev.

Na družinski kmetiji smo se odločili za rejo prežvekovalcev na travinji, ker niso »konkurenca« človeku, saj ne jejo žita. Medtem ko lahko v primeru neprežvekovalcev (perutnina, prašiči) in intenzivne vzreje prežvekovalcev (hranjenje z žitom) rečemo, da je to neposredna konkurenca človeku.

Posebna vrsta živinoreje je nomadska paša, ki jo prakticirajo blizu nas ovčerejci v Furlaniji - Julijski krajini. Spomladi vodijo ovce proti Alpam, pozimi pa proti Jadranskemu morju. Zanimivo pri tem je, da taka paša pripomore k razrastitvi žit, ker črede zelo hitro prehodijo žitna polja. Zanimiva je tudi montasio oziroma planinska poletna paša živine. Razlikovanj je torej veliko.

Kako je z zakonodajo?

Zakonodaja se je leta 2005 zelo spremenila. Pri prehodu v Evropsko unijo je bila na novo zapisana kmetijska zakonodaja, ki je bila tudi zelo razširjena. Pogoje reje predpisujejo tehnološki normativi.

Pri živinoreji je veliko pisanja. Treba je skrbno zapisovati in spremljati prirejo (stalež živine, premiki živine, plodnost, pridelava mleka in mesa itn.). Veliko zakonodaje je glede vzreje plemenske živali (kaj je plemenska žival, kako se pari …). Sicer pa se na tem področju pripravlja nova zakonodaja.

Kako je z živinorejo v Brdih in zakaj je doživela v zadnjih letih tak upad?

V Brdih je trenutno deset kmetij, ki se ukvarjajo z vzrejo govedi (skupaj 105 glav govedi), medtem ko je pet kmetij, ki se ukvarja z vzrejo drobnice (skupaj 100 ovac in 60 koz). Vzreja svinj je po moji oceni zanemarljiva, vendar pa menim, da ljudje kupijo najmanj 2000 prašičev za klanje.

Prvega januarja 1991 se je zgodil največji zakol v Brdih; zaklali so kar 800 krav. Takrat je Planika Kobarid ukinila odkup mleka v Brdih, saj so bile reje premajhne, problem pa je predstavljala tudi čistoča mleka. K upadu živinoreje je pripomogla tudi stroga usmeritev v vinogradništvo. Mnogi se bodo spomnili anekdote, da vinogradniki naj ne bi imeli doma niti kanarčka. Seveda pa je bil eden od dejavnikov tudi primanjkovanje časa, saj so kmetje imeli veliko dela po poljih in vinogradih. Namreč delo z živino zahteva strog red (temeljito pranje molznih strojev, red pri molži mleka …). Svoje je prispevalo tudi pridelovanje konzumnega sadja, ki je bilo vezano na čas, zaslužek pa je bil večji kot pri živinoreji. Rejo konj in volov pa je izpodrinila uporaba traktorjev na kmetiji že okrog leta 1950.

Jesen 2012 / Briški časnik / 36

Nekoč so v Brdih prakticirali samooskrbno kmetovanje in so imeli konje, kunce, perutnino, govedo. Veliko so orali z voli in tudi s kravami. Do druge svetovne vojne je bila na tem območju številna sorta Furlanska štela, to je bila relativno velika krava, saj je tehtala tudi do 900 kg. Danes je skoraj izumrla. Brici so imeli živino zato, da jim je gnojila vinograde in sadovnjake. Kosili so, da so imeli grive čiste in da so lahko krmili živali. Značilnost Brd je bilo tudi klanje svinj prvesenc. Po prvih mladičih so svinjo zaklali, saj je bilo njeno meso najboljše in primerno za izdelke, hkrati pa so dobili zarod za naslednje leto. Nekoč so morali delati celo leto v hlevu. Značilnost Brd je tudi razlikovanje med izrazoma štala in hlev: medtem ko se je za štalo razumelo prostor, kjer so bile nameščene krave, je bil hlev namenjen prašičem.

Drugod po Sloveniji uporabljajo izraz hlev za oboje. V Brdih so tudi pasli dindjote (purane) po travnikih, saj so čistili žuželke.

Vzrejali pa so tudi golobe, ki so uničevali škodljivce v vinogradih.

Seveda ne smemo pozabiti na sviloprejke. Spreminjali so sobe in vanje nameščali murve in sviloprejke. Pomemben pa je tudi podatek, da so v Brdih, medtem ko so po Sloveniji poznali samo kokoši, že vzrejali več vrst perutnine (pegatke, gosi, race, dindjote, kokoši …). Ena ključnih dejavnosti v Brdih pa je tudi čebelarstvo.

Kmečka zveza je v Brdih leta 1988 poudarila, da monokultura v Brdih ni ustrezna in da je treba negovati različne oblike kultur (vinogradništvo, sadjarstvo, poljedelstvo). Pomembna je raznolikost kultur med panogami in tudi znotraj panog.

Kakšne so možnosti za živinorejo v Brdih, kakšna je vizija?

Težko je reči, kakšna je vizija živinoreje. Nekaj možnosti je na samooskrbi, da bi imeli kmetje nekaj glav živine. Možnosti so na Sabotinu in Koradi, čeprav je vprašanje, koliko grmovja in gozda se lahko še skrči, saj živinorejska kmetija za meso rabi vsaj 100 ha v enem delu. Za mlečno govedorejo ni veliko možnosti, lahko pa bi bilo zanimivo za mlekarno v Čedadu, ki je bližja, kot je bila Mlekarna Planika. Veliko možnosti je pri vzreji športnih oslov in konjev za rekreacijo. Zanimiv je podatek, da je v Neblem največja prodaja mesa na mesec med mesnicami na Slovenskem, hkrati naj poudarim, da imajo briški mesarji izredno veliko znanja.

Torej je trg za briške razmere neomejen. Seveda je treba podpirati čebelarstvo, kunčjerejo in perutnino; torej vzrejo manjših živali.

Naj omenim, da so osli izredno primerni za rehabilitacijo ljudi z zdravstvenimi težavami, zaradi njihovega načina hoje, saj pri nekaterih ni treba znati jahati, hkrati pa je osel majhen in prisrčen, kar pritegne človeka. Mogoče je torej ohraniti briške posebnosti, tudi v luči turizma.

Naj omenim še, da bodo energetske bilance v naslednjih letih ključne za preživetje kmetije.

Erika Koncut

Tema trimesečja: Živali na kmetiji

Jure Konjar

Za rejo koz mlekaric prejel priznanje

Na idiličnem kraju v dolini potoka Kožbanjšček je majhna kmetija Pri Kovačevih. Zanjo skrbi Jure Konjar z družino. Njihova osnovna dejavnost je reja drobnice, in sicer koz mlekaric slovenske srnaste pasme. Vzreja tudi mlade plemenske kozice za nadaljnjo rejo.

Da je pri svojem delu dober, potrjuje tudi priznanje za uspehe in dosežke pri vzreji plemenskih živali slovenske srnaste pasme, ki ga je dobil od prejšnjega ministra za kmetijstvo Dejana Židana.

Na kmetiji ima tudi dopolnilno dejavnost – predelavo kozjega mleka. Mleko predeluje v mehke in poltrde sire, namaze ter skuto. Jure pravi, da sodeluje tudi v kontroli mleka in živali, ki jo vodi Biotehniška fakulteta v Ljubljani. Na kmetiji pa nima samo koz, temveč redi tudi tri krško-poljske prašiče, nekaj gosk za okras in nekaj kokoši za domačo rabo. Družbo pa jim dela tudi pes Aki. Kot zanimivost je Jure povedal, da so prašiči zelo uporabni, saj popijejo vso sirotko, ki ostane pri predelavi mleka. Če sam prašičev ne bi imel, bi moral imeti pogodbo s kakšnim prašičerejcem, da bi mu dajal odvečno sirotko.

Za kozjerejo se je odločil predvsem zaradi ljubezni do živali in narave, pa tudi zaradi okolice, v kateri živijo, saj je ta polna pašnikov in površin, ki se zaraščajo. Njegova obrtna dejavnost, ki jo je opravljal do leta 2005, je začela pešati in to je bil le še dodatni razlog za kozjerejo.

Jure pravi, da mu največjo težavo predstavlja to, da pašniki niso blizu in mora koze prevažati na različne lokacije (Neblo, Hruševlje, dolina potoka Beljšček), kar mu vzame veliko časa.

Koze namreč pripelje vsak večer nazaj na kmetijo na večerno molžo in prenočevanje v hlevu. Letos mu zaradi suše tudi primanjkuje paše. Precej je odvisen od sena, ki ga dobi pri drugih pridelovalcih. Kakovost in cena sena pa se zelo spreminjata.

Zaradi vremenskih razmer dobi seno enkrat na Tolminskem, drugič v Cerknici in tretjič v Senožečah. Jure dodaja, da tudi sam občuti krizo, saj ljudje manj kupujejo.

Kot pravi sogovornik, bi se rad s kozjerejo ukvarjal še nekaj let. Števila koz pa ne bo povečeval, saj v bližini ni več primernih pašnikov. Svoje izdelke bo poskušal spraviti v manjše trgovinice z domačimi izdelki, saj sam s prodajo porabi veliko časa in energije.

Vsak, ki se je že kdaj pogovarjal z Juretom, ve, da čuti do koz veliko ljubezen in pozna vsako njihovo podrobnost (vsako kozo posebej tudi prepozna in pove njene značilnosti). Neko dopoldne me je povabil, da skupaj predelava kozje mleko v sir in skuto.

Naredila pa sva tudi nekaj steklenic kefirja. Nad izkušnjo sem bila navdušena in zdaj lahko rečem: Koze so zakon!

Nuša Matuc Jesen 2012 / Briški časnik / 37

Tema trimesečja: Živali na kmetiji

Rado Kocina iz Medane

Ljubiteljsko goji dve kobili Rado Kocina danes ne redi več goveda, nadaljuje pa tradicijo, ki jo je začel njegov oče.

Pri njem sta našli dom dve kobili.

Rado Kocina

Kako ste začeli z rejo konj?

Moj oče je bil velik ljubitelj živali, ves čas je govoril, da si bo kupil konja, in to željo je naposled tudi uresničil. Žrebca je pripeljal iz Bat. Doma smo vedno imeli živino, ne pa konjev, zato sploh nismo vedeli, kako ravnati z njim, in smo se učili sproti. Ker je bil konj dokaj divje narave in »je rad hodil po zadnjih nogah«, smo ga sčasoma prodali in kupili kobilo. Čut za živali smo že imeli, zato ni bilo težko skrbeti zanjo.

Koliko konj imate zdaj?

Zdaj imamo dve kobili, Taro in Zojo. Ena pripada mojemu dekletu, ena pa je moja. Verjetno bo katera v prihodnosti imela še kakšnega žrebička. Goveda nimamo več, čeprav bi ga lahko imeli.

Na splošno velja prepričanje, da se živinoreja ne splača, ker se dandanes uvaža mesne izdelke iz Madžarske, Poljske in Ukrajine. Če bi bila država z določenimi ukrepi bolj naklonjena živinoreji, bi bilo s tem področjem bolje tudi zdaj v času krize. Pred leti smo pri nas doma gojili dve ali tri krave, ki se jih je pomolzlo zjutraj in zvečer, imeli pa smo tudi domače meso.

Ali terja konj veliko dela? Koliko stroškov je z njim?

Imeti konja je dokaj drag hobi. Pri tem se mora človek tudi zavedati, da konj ne dopušča dopustov in daljših odsotnosti. Res je, da smo v službah, vendar pa ni na mestu bremeniti druge, da Jesen 2012 / Briški časnik / 38

popazijo na tvojo žival, medtem ko si za dalj časa odsoten. Zato je dobro, da vsak, ki želi imeti živali, najprej dobro premisli, ali ima dovolj časa zanje. Ni dopustno, da so zaradi nepremišljenosti živali prepuščene same sebi oz. da drugi skrbijo zanje. Poleg tega pa konj prinese tudi druge stroške – cepljenje, hrana, K-test (test za prenosljivo konjsko bolezen, ki ga je treba pri nas opraviti vsako leto), prehranska dopolnila, vitamini, krmila (ječmen, koruza, oves), vsaj enkrat na dan je treba počistiti bokse itd.

Poleg tega ima ena od kobil astmo, zato ji kuhamo razne čaje ter ji tako lajšamo težave. Registracija za vse kopitarje je obvezna od leta 2004 tudi zaradi evidentiranja bolezni. Omeniti moram tudi zavarovanje (vsaka od kobil ima svojo polico) in kovanje, ki ga izvaja kovač iz Levpe. Mojstrov za podkovanje je dandanes zelo malo. Podkovanje je treba opraviti približno na vsaka dva meseca in pol, saj kopito raste in se podkev razmaje. Odvisno je tudi od tega, koliko se s konjem hodi ven, razlika pa je tudi med poletjem in zimo. Računati je treba tudi na izredne dogodke, npr. bolezen, odrgnine, šivanje, zlome ipd. Z veterino iz Nove Gorice imam zelo dobre izkušnje, saj so vedno dosegljivi in zelo strokovni. Če gledaš na žival »skozi denar«, je bolje, da je nimaš.

Kje dobite seno?

Travnike smo že v preteklosti kosili v Italiji. Tudi na območju Brd jih je bilo v preteklosti veliko, vendar so zdaj tam večinoma vinogradi. Sicer s košnjo in količino sena nimam težav in sem

­

Tema trimesečja: Živali na kmetiji zelo vesel solidarnosti sovaščanov in vseh, ki mi dovolijo pokositi svoje travnike, da se ne zaraščajo. Ob tej priložnosti bi se jim rad za to tudi zahvalil. Letos je težava v tem, da je bila suša zelo huda in zato ni veliko sena. Po navadi so bile na sezono vsaj dve košnji, letos pa je bila še tista prva okrnjena, zato bom moral seno dokupiti.

Se s kobilami udeležujete tudi tekmovanj?

Ne. Kobili imava z dekletom zgolj ljubiteljsko. Ob nedeljah je čas za vsakotedenski sprehod, včasih gremo tudi med tednom.

Pot nas vodi po Prevalu (Italija), po Brdih po brajdah. Včasih krenemo tudi na daljši izlet (npr. do Čedada). Tudi z drugimi lastniki konj veliko sodelujeva, saj si tako izmenjujemo izkušnje.

Brda so zelo priljubljena destinacija za jahanje, obiskujejo nas tudi Italijani. Ljudje najraje odidejo do Spomenika v Gonjačah, obiščejo kmečki turizem pri Bizjakovih in potem naprej do Imenja ali Vedrijana.

Posojate kobile za jahanje tudi drugim?

Ne. Z veseljem pa priskočim na pomoč pri organizaciji konjeniških izletov. Avgusta, na primer, so bili pri nas v gosteh člani konjeniškega društva Stena z Obale. Označil sem jim pot iz Podsabotina do Dobrovega, čez brajde. Rad pomagam pri organizaciji takih dogodkov, konjev pa ne posojam za jahanje.

V tem pač ne vidim smisla. Konjeniškega turizma se je treba lotiti zelo resno: treba je imeti ustrezno opremo, ki je zelo draga, pet ali šest konjev, biti moraš zavarovan, imeti končano šolo za vodnika, izpite, ljudi, ki bi pomagali, predvsem pa je pomembno, da domačini to sprejmejo kot sestavni del turizma. S tem je potem treba preživeti, kar pomeni, da je človek primoran ostati doma in se ukvarja samo s tem. V teh negotovih časih pa težko ostanemo doma.

Glede turizma v Brdih bi rad dejal, da je treba narediti še ogromno. Treba bi bilo urediti denimo smerne table, ki označujejo

pohodne poti, saj jih je odločno premalo, v veliko primerih pa so tudi zaraščene, zato se obiskovalci težko znajdejo. V sosednji Italiji imajo na vsakem križišču smerno tablo, poti so zelo dobro označene (npr. Preval). Na Gradnikovi učni poti je figa, ki jo tabla označuje, tako zaraščena, da je turist ne bo prepoznal.

Kaj pa posojanje konjev v terapevtske namene?

Kobil ne posojam, saj niso izšolane za to. Konj, ki se ga uporablja v terapevtske namene, mora biti za to posebej izšolan, predvsem pa mora biti psihično dovolj stabilen, brez travm, miren in pogumen. V bližini, v Blankižu, se s terapijami s konjem ukvarja moja kolegica. V zadnjem času se je to zelo razširilo.

Dandanes se reja živine in konj skoraj ne splača več, saj je vse preveč birokracije na vsakem koraku. Občudujem ljudi, ki se ukvarjajo samo s tem in imajo velike ranče ali več glav živine. Žival je treba registrirati, klanje doma ni več dovoljeno, razen prašičev. Že samo klanje prinaša veliko birokracije in stroškov – žival je treba odpeljati v klavnico s posebno registrirano prikolico za prevoz živih živali ali konjev. Prepričan sem, da bi marsikateri kmet imel doma kravo ali dve, vsaj za domačo uporabo, če ne bi bilo to področje tako zapleteno urejeno. Nekoč so v vsaki vasi živeli ljudje, ki so vedeli, kako rešiti problem, če se je pri živini kaj zapletlo, npr. pri telitvi. Znanje in praksa sta se prenašala iz roda v rod. Otroci so bili v stiku z živalmi, saj so večkrat pomagali in se ob tem tudi učili. Zdaj so otroci za to prikrajšani, le malo otrok danes vidi, kako se npr. skoti teliček. Ovira so tudi sosedski odnosi, saj ljudje niso več pripravljeni trpeti smradu in hrupa.

Velika škoda je, da po vaseh skoraj ni več mogoče videti malih hlevov in skednjev; tako se izgublja integriteta prostora. Mislim tudi, da bi lahko po planinah (Korada) organizirali pašne skupnosti, kjer bi se pasla živina, sicer se bodo travniki in jase počasi zarasli, kar pa je velika škoda.

Nataša Vuga

Silvan Murenc, Snežatno

Oldtajmer za promocijo ekološkega mesa Na prireditvi Okusi na meji v italijanski Gorici se je pisana množica ljudi zbrala ob starinskem Morrisu Woddyju, letnik 1962. Ob njem je Luka Murenc predstavljal prvovrstno ekološko meso. Omenjeni oldtajmer uporablja Silvan Murenc za promocijo in kot pravi, se bo z njim podal tudi po Italiji in Avstriji. V veliko pomoč in podporo mu je družina. Silvan Murenc, ki gospodari na pašnikih, je povedal, da ima Razvojni center Brda vsega skupaj 85 živali, govedo Limousine in osle. Živali imajo vse leto na Koradi, medtem ko so mladiči na Sabotinu. Zgodba Razvojnega centra se je začela iz ljubezni do živali in želje, da bi ustvarili nekaj posebnega – deželo gurmanov (več na www.terra-gourmet.com). Zamisel je bila ta, da se na enem mestu ponudi najboljše izdelke, ki jih v Brdih premoremo, za pripravo gurmanske ekopojedine. Ta vključuje tako meso kot vino, zelenjavo in sadje ter vodo. Na spletnem portalu si lahko izdelke ogledate, naročite in dostavijo vam jih na dom.

Sogovornik je omenil tudi težave na področju živinoreje: najprej je problem voda, saj je na Koradi ni in so jo primorani voziti do pašnikov. Letos pa jih je prizadela še velika suša.

Kljub temu ima Silvan Murenc veliko načrtov, od prodora na tuje trge do odprtja turistične kmetije, kjer bi lahko gostje

dobili prvovrstne izdelke naravnost na krožnik. Pred kratkim so v Snežatnem odprli lastno razkosovalnico. Torej ni nič nemogoče, sogovornik pristavi optimistično.

Silvestra Elen Brašnič Saffigna Jesen 2012 / Briški časnik / 39

Tema trimesečja: Živali na kmetiji

 Anketa  anketa  anketa  anketa  anketa  anketa  anketa  anketa 

Sergej Kristančič

Deljka Srebrnič

Zoran Mužič

Sergej Kristančič, Medana

Deljka Srebrnič, Nova Gorica

Zoran Mužič, Vrhovlje pri Kojskem

Do potresa 1977 smo imeli krave. Nono jih je sicer imel več, pri nas pa sta bili pri hiši vedno po dve. Zdaj nimamo več živali, ker smo pašnike predelali v vinograde: glede na škropljenje smo presodili, da tudi z griv ne moremo več pridobivati krme.

Zdaj kupujemo mesne izdelke v lokalnih mesnicah.

Marjana S. H.

Imam lepe spomine na našo kmetijo iz otroštva, čeprav smo morali marsikaj postoriti. Imeli smo po dve kravi molznici, teličke in tudi kakšnega bikca, kokoši, prašiče, včasih zajce. Te sem imela kot deklica najraje. Zdaj nimam več živali, ker sem se odselila s kmetije. Živali so na neki način obremenitev, saj jih moraš hraniti zjutraj in zvečer. Poleg tega je zaradi hribovitih Brd težko pridobiti seno. Lažje greš na dopust, če veš, da te doma ne čakajo »lačna usta«. Zdaj mesne izdelke kupujem v mesnicah, čeprav kupci ne moremo biti popolnoma prepričani o izvoru in kakovosti živil.

Marjana S. H.

Pri hiši smo vedno imeli živali. Resda jih je bilo v preteklosti več, zdaj pa imamo le par glav goveda, prašiče in zajce. Pridelke porabimo doma, če pa kaj ostane, jih prodamo. Na kmetiji se ne srečujemo s problemi, povezanimi z živinorejo, saj se z njo ukvarjamo ljubiteljsko in zato »da ne zastanejo kosti«.

S. E. B. S.

Ob svetovnem dnevu živali

Tudi žival čuti!

Na Veterinarski upravi Republike Slovenije (VURS) so ob svetovnem dnevu živali (4. oktober) zapisali, da imamo na ta dan vsako leto priložnost, da razmislimo o človekovem sobivanju z živalmi. »Človek nikakor ne more živeti povsem izolirano od živali. Od nekdaj sobivamo in od nekdaj se učimo, kako lahko to sožitje izboljšamo. To je neprekinjen proces, ki ga moramo prenesti tudi na naše otroke.« Vsi lastniki živali bi se morali zavedati, da je žival njihova velika odgovornost in da je odvisna od njihove oskrbe. Predvsem ne bi smeli pozabiti, da so živali čuteča bitja s svojimi čustvi in da tako kot ljudje občutijo bolečino in trpljenje. Tega bi se morali zavedati vsi, predvsem navdušenci, ki si priskrbijo psa in ga zaradi pomanjkanja časa privežejo na kratko verigo in pustijo na soncu, da cvili in laja vse dneve in noči ter s tem moti sosede. Zavedati bi se morali tudi vsi tisti sovaščani, ki ne marajo psov in mačk, ki se občasno sprehodijo čez njihov vrt (tudi kastrirani mački in sterilizirane mačke lovijo). Dogaja se celo, da se pes, maček ali mačka ne vrnejo več v toplo naročje lastnika, ker jim sosed, ki na svoji parceli ne prenese mimohodov in lova, prijazno nastavi košček mesa s strupom ali pa jih s šibrovko ustreli npr. v ramo, da se ranjena žival po treh dneh v smrtni agoniji privleče domov po gobčku in zadnjih tačkah. Če ji seveda uspe. Znano? Verjetno marsikateremu užaloščenemu lastniku, ki mora potem gledati, kako njegov ljubljenček umira v mukah. In vse to samo zaradi nedolžnega lova, ki se ga mačku lahko prepreči le tako, da se ga trajno brez izhodov zapre v stanovanje.

Neodgovorno od lastnikov je tudi, da ne poskrbijo za sterilizacijo in kastracijo svojih ljubljenčkov in nato nebogljene mladiče zavržejo oz. pustijo nekje v gozdu ali celo vržejo v smeti, češ saj jih bodo dobri ljudje že našli in poskrbeli zanje. Zavedati bi se morali, da s tem kršijo zakon in da jim manjka občutka za Jesen 2012 / Briški časnik / 40

bitja – ne samo za živali, tudi za ljudi! Bi to naredili otroku ali nepremični starejši osebi? Človekov odnos do živali in ravnanje z njimi izkazujeta njegovo osebnost. Kar storiš živali, lahko storiš nekega dne tudi človeku. Prav je tudi, da ljudje, ki opazijo, da žival biva v neustreznih pogojih, ne pogledajo proč, ampak to prijavijo veterinarski inšpekciji, ki ima pristojnosti za ukrepanje. Živali je prepovedano namerno, brez opravičljivega razloga ubijati oz. poškodovati. Tako ravnanje je kaznivo. Po 341. členu Kazenskega zakonika-1 se oseba, ki surovo ravna z živaljo ali ji po nepotrebnem povzroča trpljenje, lahko kaznuje z denarno kaznijo ali kaznijo zapora do šestih mesecev, oseba, ki pa na tak način muči več živali ali mučeno žival trajno hudo pohabi ali na krut način povzroči njen pogin, pa z zaporom do enega leta. Sploh pa so živali zaščitene z Zakonom o zaščiti živali, ki podrobneje ureja področje ravnanja z živalmi. Nepotrebno je, da se nezaželene obiskovalce zastruplja in strelja, saj se jih da pregnati tudi na druge bolj humane in manj zverinske načine! Nezaželene mladiče pa se da preprečiti s sterilizacijo in kastracijo ljubljenčkov.

Odgovorno lastništvo zahteva veliko časa in volje. Zato se lahko nekateri, ki se zavedajo, da jim čas in denarna sredstva ne dopuščajo imeti ljubljenčka, ravnajo po načelu »Rad imam živali, zato jih nimam«. Zavedajmo se, da so živali naše prijateljice in da je življenje z njimi lepše in bolj bogato! Zato jih spoštujmo!

Nataša Vuga

Tema trimesečja: Živali na kmetiji

Turistična kmetija s prenočišči Breg

V slogu stare briške hiše V dolini reke Idrije, tik pred nekdanjim mejnim prehodom, cesta zavije po strmem bregu navzgor in na vrhu griča je Turistična kmetija s prenočišči Breg, ki so jo obnovili v slogu stare briške hiše. Za kmetijo skrbi družina; vsak član ima svojo nalogo. V bližini glavnega poslopja so prenovili tudi dve zgradbi, v katerih so uredili sobe, ki so jih poimenovali po tipičnem briškem sadju.

Giovanina posebna strast. Pove, da hodi po različnih malih sejmih po Furlaniji, kjer kokoši kupuje ali zamenjuje, saj se živali na kmetiji tudi razmnožujejo, tako da imajo lasten podmladek. Ker so letos imeli veliko zajcev, jih imajo zdaj tudi na meniju, kokoši pa so le za valjenje jajc, saj jih mati Giovana ne da za meso. V smehu dodajo, da je vsakič, ko poberejo jajca, kot ob veliki noči, saj so si jajca tako različnih kokoši zelo različna. Na kmetiji pridelujejo svoj med, a dodajo, da ga letos žal ne bo

prav veliko, zaradi neugodnih razmer.

Imajo tudi svoj vrt, vinograd in oljčnik, kjer pridelajo svojo zelenjavo, vino in oljčno olje. Giovana pove, da bo hodila po »ptičjih« sejmih, dokler ji bo zdravje dopuščalo in dokler bo lahko vozila avto. Upa, da bosta potem vnuka Patrik in Nikolas nadaljevala njen hobi. Vsi, ki bi si želeli ogledati Giovanin kokošnjak, ste toplo vabljeni na Breg. Prepričajte se, zakaj so te posebne kokoške Giovanino veliko veselje.

Nuša Matuc

Na kmetiji izposojajo tudi kolesa, s katerimi lahko gostje raziskujejo našo lepo deželo. Posebnost te kmetije je, da si lahko obiskovalci ogledajo njihove številne male živali. Za kmetijo imajo lično urejen prostor s kokošnjakom, hlevom za zajce in pesjak. Leta 2005 so dobili tudi lipov list, nagrado za najlepšo turistično kmetijo v Sloveniji. Nosilka dejavnosti na kmetiji Mirela Peresin pove, da so njihove male živali veselje njene mame Giovane. Imajo ponija, koze, zajce, kraljeve golobe, race, fazana in veliko kokoši posebnih vrst (črne, bele, »čufarke« …); prav slednje so Jesen 2012 / Briški časnik / 41

Tema trimesečja: Živali na kmetiji

Neža Bric o živinoreji

Pri paši pomaga tudi pes

Foto: Andrej Colja

Z Nežo Bric, ki je diplomirala na Biotehniški fakulteti v Ljubljani na oddelku zootehnike, smo se pogovarjali o njihovi kmetiji in celoletni pašni živinoreji. Za študij zootehnike se je odločila, ker so ji bile od nekdaj všeč živali; izbiri je verjetno botrovalo tudi dejstvo, da so se že starši ukvarjali z živalmi. Njihova družinska kmetija Kmetijski zavod Bric, Soča je zasebni zavod, to pa je večinoma ovira pri razpisih.

Neža Bric

Na kmetiji imajo dva osla, 20 koz, 15 glav govedi in 100 odraslih ovac, ki se vse leto pasejo z dokrmljevanjem v zimskem obdobju. Neža omeni, da je optimalna temperatura okolja za govedo okrog 10 stopinj Celzija, tako da krave bolj trpijo poleti v vročini kot pa pozimi ob nizkih temperaturah. Živali pasejo na Koradi, Brezovku in v Plavah. Iz nižje ležečih leg jih v času škropljenja umaknejo na višje lege. Sicer pa jih vzrejajo samo za meso in prodajo živih živali.

Za tako obliko kmetije so se odločili leta 2001. Sicer so imeli živali že prej – od leta 1996 na kmetiji v Neblem (med drugim tudi vzrejo do 300 kuncev), vendar so bile živali v hlevu. Leta 2001 so začeli z vzrejo ovac in kasneje so se jim pridružile govedi. Letos so se registrirali za ekološko vzrejo, čeprav so jo prakticirali že prej. Sprašujejo pa se, ali bodo kupci pripravljeni plačevati višjo ceno. Z vzrejo ovac so začeli, ker je njen oče Vitomir Bric alergičen na travo in ni smel kositi, zato so se odločili za ovce, da so očistile območje pod sadnim drevjem. Svoje živali pasejo na parcelah v najemu ali pri sorodnikih. Ovce pozimi spustijo tudi po vinogradih, saj pojejo samo listje, medtem ko so koze primernejše za čiščenje zapuščenih parcel oziroma pašnikov. Sicer jim pri paši živali Jesen 2012 / Briški časnik / 42

pomagajo tudi psi, predvsem njihov škotski mejni ovčar. Za to pasmo je značilna izredna ubogljivost, je ves čas z gospodarjem in spreten pri paši ovac in govedi.

Pri kmetovanju se srečujejo s številnimi težavami, predvsem gospodarskimi. Kmetje se bojijo, da jim paša uničuje parcele in da trava ne bo več zrasla. Težava je tudi kraja električnih pastirjev in opreme (en električni pastir stane več kot 500 evrov, celotna oprema s prenosnimi mrežami pa preko 3.000 evrov) ter kraja živali. Če jim kakšna žival pobegne iz ograde, ljudje mislijo, da jim bo naredila ogromno škode, to pa ne drži.

Ena večjih ovir je tudi to, da je najbližja klavnica v Tolminu.

Sicer prodajo veliko živih živali, za prodajo mesa pa morajo prej do Tolmina. Drobnice in prašičev za domačo uporabo sicer ni treba klati v klavnici, medtem ko je to obvezno pri govedu in kopitarjih.

Razmišljajo o širitvi v prihodnje. Sicer pa imata na kmetiji »glavno besedo« skupaj z bratom Gašperjem, ki se je po končani srednji kmetijski šoli v Čedadu vpisal na ekonomijo na videmski univerzi. Neža Bric poudarja, da k razvoju kmetije prispeva vsa družina, saj en sam ne bi zmogel celotnega bremena.

Erika Koncut

Gospodarstvo

Zdrava ajda

Posejal jo je za čebele »Po Koroškem, po Kranjskem že ajda zori …« Zori tudi v Bregu. Prvo ajdo v Brdih je čebelar Veljo Petković s tamkajšnje turistične kmetije sredi junija posejal na parceli z ledinskim imenom Gor za logu, na kateri so prej rasle trte. Z veliko vztrajnosti mu je posevek uspelo rešiti pred sušo.

Več kot mesec dni ga je ob pomoči domačih fantov vsak večer zalival in rastlina mu je njegov trud obilno poplačala.

Nagradila ga je s svojimi snežno belimi cvetovi, ki so se jih razveselile predvsem čebele, in zanje je Veljo ajdo tudi posejal.

Ker je bilo letošnje leto čebelje paše bore malo, je ajda rešila njegove čebelje družine.

Pomembnosti čebele se (končno) zaveda tudi slovenska vlada, zato med drugim spodbuja sejanje ajde, ki je je zaradi toge kmetijske politike in uničenega semenarstva na slovenskih poljih vse manj.

V semenarnah so na voljo slabi hibridi, neustrezni za naše razmere. Zdravilni učinki ajde, ki so jih vsebovale stare sorte, zlasti tiste v višjih legah (kjer je bila ajda v času cvetenja odlična paša za kranjsko čebelo, imela je tudi mamljiv vonj), so tako žal izgubljeni. A če se potrudimo, še najdemo staro ajdo, pridelano na naraven način. Sicer pa velja rastlina za izjemno skromno in je zaradi občutljivosti na herbicide idealna za biološki način pridelovanja.

Ajda, ki zraste na neoporečni prsti in iz neoporečnih semen, je izjemno bioživilo,

Veljo in Patrik s turistične kmetije Breg med zalivanjem ajde

zdrava in varna hrana, ki vsebuje predvsem škrob, beljakovine, veliko železa, cinka in selena, antioksidante in aromatične snovi.

Prav zato, ker je ajda (z znanstvenim imenom Fagopyrum esculentum) tako izjemna žitarica, si zasluži, da o njej še kaj povemo. Uvrščajo jo med žita, čeprav botanično ne spada med trave, kamor spada večina žit. Po izvoru ni prava žitarica, ampak spada med zeljnarice.

Prištevajo jo k žitom, v resnici pa je sadje in celo sorodnica rabarbare. Ime ajda je privzeto iz staronemškega termina Heiden (nem. Heide – ajd, pogan). Poimenovanje izvira iz 12. stoletja, ko so ajdo iz poganskih krajev in iz Kitajske prinesli v Evropo križarji, latinsko ime Fagopyrum pa pomeni »bukovo žito« in pove, da so ajdovi trikotni plodovi podobni bukovim.

Pri ajdi uporabljamo predvsem semena, iz katerih z luščenjem dobimo ajdovo kašo, z mletjem pa ajdovo moko. Ker ajda ne vsebuje glutena, jo lahko uživajo tudi

Oljkarji v Veroni

Ponovno uspešen Jakončič Tekmovanja oljčnih olj AIPO 2012 v Veroni so se letos udeležili tudi briški oljkarji. Med 175 sodelujočimi pridelovalci oljčnega olja iz Hrvaške, Italije, Portugalske in Španije je bilo 9 slovenskih predstavnikov, od tega štirje Brici: člani Društva oljkarjev Brda Elizej Prinčič, kmetija Drnovšček in Ivan Simčič ter Jadran Jakončič s Huma. Slednji je v kategoriji ekstra deviških oljčnih olj iz mediteranskega bazena – lahka sadežnost za črnico prejel diplomo odličnosti, kar pomeni, da je na organoleptičnem ocenjevanju dosegel več kot 90 od 100 točk. Za Jadrana, ki ga je revija Maslinar uvrstila v knjižico Najuspešnejši oljkarji Jadrana 2012 in je na Maslini 2012 v Splitu za črnico že prejel zlato medaljo, je to še en velik uspeh in priznanje za izvrstno delo.

Iskrene čestitke in uspešno še naprej!

Tatjana Š. Bašin

bolniki s celiakijo. Iz posušenih cvetočih rastlin si lahko pripravimo čaj, ki vsebuje veliko antioksidanta rutina, z ajdovimi luščinami pa si za mirno in dobro spanje napolnimo vzglavnike. Ajda uspešno zdravi krčne žile, ruski onkolog V. A. Laskin pa je dognal, da je tudi uspešen zaveznik v boju proti raku. Skupaj s kolegom je sestavil protirakavo dieto s kuhano ajdovo kašo, dieto pa kot odlično preventivo pred vsakršno boleznijo priporoča tudi zdravim ljudem. Dieta je resda dokaj naporna in precej dolgočasna (dva meseca je treba jesti predvsem kuhano ajdovo kašo in spiti na dan po dva litra vode), vendar je znanstveno utemeljena in učinkovita. Res pa je, da se bodo sladokusci bolj razveselili številnih odličnih ajdovih jedi, za katere si lahko poiščejo recepte na spletni strani www. lifestyle.enaa.com.

Iva Sivec Foto Mirela Peresin

Briška oljkarja v knjigi

Najuspešnejši oljkarji Jadrana Letos so na Hrvaškem izdali knjigo, kjer predstavljajo najboljše oljkarje v letu 2012. V njej sta predstavljena tudi briška oljkarja Jadran Jakončič s Huma in Boris Marinič s Ceglega.

Jesen 2012 / Briški časnik / 43

Gospodarstvo

Vinska klet Goriška brda

Novinarska trgatev Novinarska trgatev 2012 je potekala v znamenju mednarodnega druženja, saj so se je poleg domačih novinarjev udeležili tudi predstavniki zveze FIJET iz Avstrije, Italije, Hrvaške, Srbije, Madžarske, Češke in Slovaške. Pisano druščino tridesetih udeležencev je 20. septembra v zgledno urejenem vinogradu v Hruševju prijazno sprejela družina Koncut. Trgači so se lotili rebule, namenjene za vino blagovne znamke A+.

Po končanem delu je novinarje v kleti pričakala ekipa Ošterije Žogica iz Solkana, ki je v sodelovanju z Vinsko kletjo »Goriška Brda« pripravila »okusno delavnico« na temo: »Ko veš, kaj ješ in

Intervju direktorja Silvana Peršolje za oddajo RTV Slovenija »Na lepše«

kaj piješ«. Gre za projekt, ki smo ga uvedli že na lanski novinarski trgatvi, s katerim želimo javnosti predstaviti dejstvo, da je avtentičnost domače hrane in vina velika vrednota, ki se je še premalo zavedamo. Sestavine za vinsko – kulinarične mojstrovine so namreč prihajale izključno iz domačih logov, to je Posočja in Brd, saj so temeljile na izdelkih Mlekarne Planika in rib, ki jih je za dogodek prispevala Ribiška zveza Slovenije (Ribiška družina Tolmin), ter seveda vin iz naše kleti.

Ob zaključku dogodka so gostje lastnoročno polnili rdečo zvrst iz merlota, cabernet sauvignona in cabernet franca. Prav te sorte so sicer prisotne v Krasnem rdečem (to je poleg vina Krasno belo novost letošnjega leta), ki je na Ocenjevanju Concorso internazionale Vini di Montagna v Italiji dobilo srebrno medaljo.

Marjana Simčič Humar

Ekipa »Ošterije Žogica« se je odlično izkazala

Ocena trgatve 2012

Manj vina, a bogatejši na ekstraktu Vremenske razmere v letu 2012 so bile ekstremne – tako zaradi dolgotrajne suše kot zaradi izjemno visokih temperatur. Trte so situacijo prenesle, saj so bili vinogradi ustrezno oskrbovani – priprava pred sajenjem je bila dovolj skrbna; zemlja globoko prekopana, poskrbljeno je bilo za primerno vsebnost humusa, trte so gosteje posajene, pridelek na trto je manjši. Ekstremne razmere so vplivale na količino pridelka, saj smo potrgali manj kot polovico normalno pričakovanega pridelka. Grozdov je manj, so lažji, ker je v njih manj soka. Je pa grozdje zelo zdravo, saj suho vreme pomeni tudi manjšo pojavnost bolezni.

Letnik 2012 bo tako prinesel na ekstraktu bogata vina, z visokimi sladkornimi stopnjami. Rdeča vina bodo zaradi posebnega razmerja kožic in sokov bolj obarvana in zelo strukturna.

grozdja bistveno manj. Nabrali smo namreč približno štiri milijone kilogramov grozdja, kar je manj kot polovica običajnega pridelka.

Razmere na trgu Odkupno ceno grozdja oblikujemo glede na dosežene cene vina na trgu. Glede na zmanjšano kupno moč ni pričakovati večjih povišanj. Predvidevamo pa, da se zaradi zmanjšanega pridelka ne bodo pojavljale dampinške prodaje po cenah, ki ne pokrivajo niti proizvodnih stroškov. Ne glede na krizo sta naši vodili kakovost in konsistenca. S tem gradimo zaupanje kupcev, da kljub krizi zaupajo našim blagovnim znamkam. Potrošniki so namreč v danih razmerah še bolj racionalni – pozorni na to, da za svoj denar dobijo kar največ.

Svetla točka naše kleti sta kakovost in rastoči izvoz, saj smo v prvih osmih mesecih letošnjega leta izvozili kar za 11 odstotkov vina več kot lani, finančno pa kar za 20 odstotkov več. Rastemo na razvitih trgih (Nizozemska, ZDA) ter v srednjem cenovnem razredu. Zaradi strukture izvoza v tujino dosegamo celo višje povprečne cene kot na domačem trgu.

Potek trgatve

Letošnje novosti

Trgatev se je začela 24. avgusta in je trajala do začetka oktobra.

Trgatev smo prilagajali razmeram, kar pomeni, da smo natančno spremljali dozorevanje po tehnološki in organoleptični plati na vsaki posamezni legi. To je bilo še posebej pomembno letos, ker je

Tudi v letošnjem letu smo pripravili več vinskih novosti.

Spomladi smo začeli s prodajo dveh novih vin – Krasno belo in Krasno rdeče, ki nosita ime po vasici v Brdih. Gre za belo in rdečo zvrst, ki se odlično spajata s široko paleto kulinaričnih možnosti.

Jesen 2012 / Briški časnik / 44

­

Gospodarstvo

Ocena trgatve 2012 Za popoldanska prijateljska srečanja smo pripravili Fritzz. To je aperitiv, pripravljen po slovenski recepturi na osnovi peneče rebule in grenčice iz rdeče pomaranče in zelišč. Fritzz je prodajna uspešnica, ki ni le poletni hit, temveč se zanimanje zanj z jesenjo še povečuje.

Novost ob letošnji trgatvi je tudi sok iz sveže stisnjenega belega grozdja, ki bo jeseni na voljo na izbranih prodajnih mestih.

Družbena odgovornost Kot največja slovenska klet se zavzemamo za promocijo odgovornega pitja vina. Že vrsto let smo ambasadorji vseslovenske kampanje Vinske družbe Slovenije »Ob vinu vodo. Vedno.«.

Projekt spodbuja zmerno uživanje vina z motom Voda je za žejo, vino pa za užitek. Že od samih začetkov smo odločni podpornik kampanje Kupujem slovensko, s katero si prizadevamo, da bi se potrošniki odločali za slovenske kmetijsko-živilske izdelke. Dobro slovensko vino pride do izraza predvsem ob spajanju s pristnimi slovenskimi okusi, in to idejo želimo javnosti predstaviti s pomočjo koncepta Ko veš, kaj ješ in kaj piješ.

Načelo trajnostnega razvoja je sestavni del našega delovnega procesa na vsaki stopnji – od vinograda do vina na polici. Že pred leti smo prešli na integrirano (sonaravno) pridelavo grozdja, ki pomeni manjšo in kontrolirano uporabno fitofarmacevtskih sredstev. Zmanjšali smo pridelek grozdja na hektar, kar se odraža v boljši kakovosti pridelka in manjši obremenitvi narave. Z našo dejavnostjo ohranjamo dragocena delovna mesta na podeželju in bogastvo kulturne krajine.

Marjana Simčič Humar

Novost v Vinski kleti Goriška brda

Grozdni sok iz sveže stisnjenega briškega grozdja Preprost in naraven, brez dodanih barvil in konzervansov, pripravljen iz sonaravno pridelanega briškega grozdja. Grozdni sok iz Goriških brd je zdrava alternativa komercialnim sladkim in gaziranim pijačam. V Vinski kleti Goriška brda ga pripravljamo, kot so ga včasih, sveže briško grozdje preprosto stisnemo, zbistrimo in pripravimo za pasterizacijo. Pasteriziran sok polnimo v praktično 3-litrsko embalažo bag in box, ki jo v hladilniku lahko hranimo več tednov. Tako grozdni sok ohrani vso aromo in okus svežega grozdja ter vse svoje blagodejne učinke na organizem. Grozdni sok iz briškega grozdja ni samo dober, temveč je tudi zdrav, saj je izreden vir naravnih fenolov in drugih učinkovin, ki blagodejno vplivajo na delovanje organizma.

Zakaj je grozdni sok tako zdrav?

1. Grozdni sok je primerljiv z materinim mlekom: vsebuje veliko vitaminov in mineralov, kot sta kalij in železo, zato ga nutricionisti primerjajo celo z materinim mlekom. To »rastlinsko« mleko je primerno za uživanje od zgodnjega otroštva pa vse do pozne starosti (z izjemo diabetikov, za katere zaradi vsebnosti sladkorja ni primeren).

2. Preprečuje arteriosklerozo, razstruplja in obnavlja telo: ameriške znanstvene revije poročajo, da je grozdni sok primeren tudi za preprečevanje arterioskleroze, saj naj bi omogočal, da postanejo notranje stene arterij bolj prožne, in preprečeval strjevanje krvi.

Mnogi ga pijejo ob postenju, saj naj bi pomagal izločati akumulirane toksine. Grozdni sok je primeren tudi za športnike in je kot regenerator po prehladnih obolenjih. Še posebej ga priporočajo v otroštvu, med študijem, v nosečnosti in ob dojenju.

3. Vzdržuje naravno ravnovesje v organizmu: grozdni sok je naravni regulator črevesnih procesov in ga priporočajo za

preprečevanje številnih bolezni, kot so anemija, prebavne težave, povečan krvni tlak, protin, enteritis, litiaza in druge težave notranjih organov. Hkrati pa redna uporaba grozdnega soka spodbuja prebavne procese, delovanje srca in živčnega sistema ter preprečuje nastajanja holesterola v krvi.

4. Z grozdnim sokom do vitkejše postave: nekateri dietetiki priporočajo dieto z vodo razredčenega grozdnega soka, saj z njim telo dobi potrebne naravne sladkorje, kar zmanjša potrebo po vnosu dodatnih sladkorjev v obliki slaščic in ogljikovih hidratov, ki jim dandanes prepogosto podlegamo. Za dejansko izgubo odvečnih kilogramov se tako ni treba odreči ničemur, ob zmerni hrani in gibanju pol ure pred vsakim obrokom popijemo kozarec razredčenega grozdnega soka. Dieta naj traja vsaj štiri do šest tednov.

Kako lahko uživamo grozdni sok? Za blagodejen učinek na organizem: kozarec na dan, priporočljivo zjutraj. Uporabljajmo ga za pripravo sladic, pudingov, sladoleda in koktejlov. Za odžejanje in hujšanje: čisti ali razredčeni sok, ki mu po želji dodamo nekaj kapljic limoninega soka. Ob športnih aktivnostih: za hitrejšo regeneracijo po fizični aktivnosti.

Neja Šrinjar Jesen 2012 / Briški časnik / 45

Gospodarstvo

Posvet Trte in vino – zakladi Primorske

O domačih in udomačenih sortah Na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Nova Gorica smo 29. maja letos pripravili tradicionalni posvet Trte in vino – zakladi Primorske. Prireditev je bila, kot že nekaj zadnjih let, v Hotelu Perla v Novi Gorici. Naše dolgoletno strokovno sodelovanje smo utrdili s koristnim in prijetnim druženjem primorski vinogradniki in vinarji, številni strokovnjaki in ljubitelji vina.

Za temo letošnjega posveta smo izbrali domače in udomačene sorte, ki dajejo pečat primorskemu vinogradništvu že stoletja.

Vinarji Goriških brd, Vipavske doline, Krasa, slovenske Istre in zamejstva so se predstavili z rebulo, pinelo, zelenom, refoškom in teranom PTP.

Branimir Radikon, direktor Kmetijskogozdarskega zavoda Nova Gorica

Za dobrodošlico so poskrbele češnje Sadjarskega centra in novost Vinske kleti Goriška brda, to je Fritzz, aromatizirana pijača na osnovi peneče rebule. Po prijetni grenko-sladki osvežitvi nas je z uvodnim pozdravom nagovoril direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda Nova Gorica Branimir Radikon. S svojo prisotnostjo in pozdravnimi besedami so nas počastili tudi župan Mestne občine Nova Gorica in državni svetnik RS Matej Arčon, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Ciril Smrkolj in vinska kraljica Slovenije Martina Baškovič, ki so jo na odru spremljale prva kraljica rebule Jana Drnovšček, vipavska vinska kraljica Lea Mlečnik, kraljica terana Maruša Rogelja in vinska kraljica slovenske Istre Tina Lakošeljac. Organizatorji smo bili zelo veseli šopka petih vinskih kraljic, še posebej prve kraljice rebule Jane Drnovšček iz Vedrijana, katere poslanstvo je skrb za promocijo briškega vinogradništva in vinarstva, s poudarkom Jesen 2012 / Briški časnik / 46

Vinska kraljica Slovenije Martina Baškovič, prva kraljica rebule Jana Drnovšček, vipavska vinska kraljica Lea Mlečnik, kraljica terana Maruša Rogelja in vinska kraljica slovenske Istre Tina Lakošeljac

na rebuli. Na posvetu smo lahko pokusili tudi vino 1. kraljice rebule – to je seveda rebula, letnik 2011, plod štirih briških vinarjev (Vinska klet Goriška brda, Aleksij Erzetič, Kristalvin – Aleš Kristančič, Aljoša Sirk). Na naše vabilo se je prijazno odzvala tudi vinska kraljica Slovenije iz leta 2010 Andreja Erzetič.

Posvet smo nadaljevali s strokovnimi referati. Prvi prispevek z naslovom Slika primorskega vinogradništva danes sem podala Mojca Mavrič Štrukelj, v katerem sem predstavila stanje v primorskem vinogradništvu – površine vinogradov, obnovljene površine, trsni izbor, nagibe itd.

Sledil je referat Tamare Rusjan, specialistke za vinarstvo pri Kmetijskogozdarskem zavodu Nova Gorica, na temo Vinarstvo Primorske vinorodne dežele

Vinarji Goriških brd so predstavili 40 rebul in 3 refoške v zadnjih petih letih. V njem je orisala spremembe v primorskem vinarstvu – količine pridelanega vina, razmerje med belimi in rdečimi vini, število in velikost kleti …

Prispevek Melite Strnad, dr. Paola Sivilottija in Maje Cigoj z Visoke šole za vinogradništvo in vinarstvo v Ajdovščini

Uvajanje zgodnjega razlistanja v vinogradih Vipavske doline je podala Maja Cigoj. Predstavila nam je rezultate poskusa v vinogradu z odstranjevanjem listja in brez njega v območju grozdja ter vpliv omenjenega zelenega dela na nekatere parametre v grozdju.

Zadnji referat z naslovom V domačem laboratoriju je predstavila dr. Tjaša Jug, vodja Agroživilskega laboratorija pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Nova Gorica; spregovorila je o pomenu natančnosti analiz grozdja in vina.

Sledila je vodena degustacija desetih vin, skozi katero nas je popeljala Tamara Rusjan, po njej pa prosta pokušnja vseh vin. Letos je bilo na voljo 150 različnih vin 120 vinarjev. Vinarji Goriških brd so se predstavili s štiridesetimi rebulami in tremi refoški.

Organizatorji Kmetijsko-gozdarskega zavoda Nova Gorica smo zadovoljni, da je bil tudi letošnji posvet priložnost za srečanje vseh primorskih vinarjev, izmenjavo mnenj in prijetno druženje.

Zahvaljujemo se vsem vinogradnikom in vinarjem Primorske vinorodne dežele, ki so se prispevali svoja vina, in vsem gostom, ki so se odzvali vabilu. Razšli smo se v upanju, da se naslednje leto srečamo na jubilejnem desetem Posvetu Trte in vino – zakladi Primorske.

Mojca Mavrič Štrukelj, specialistka za vinogradništvo Kmetijsko-gozdarski zavod Nova Gorica

Gospodarstvo

Letina 2012 in smernice kletarjenja

Letos posledice sušnega poletja Trgatev Trgatev je za vinogradnika dogodek, je korak na poti do vina in zaključuje celoletno delo v vinogradu. Od pridelovalca zahteva, da bo potekala v kar se da optimalnih pogojih, to je: brezhibna oprema za predelavo grozdja, prevoz grozdja iz vinograda do kleti v čim krajšem času, grozdje nepoškodovano v stiskalnico … Kakovost vina je v prvi vrsti odvisna od tehnološke dozorelosti grozdja in pravilne tehnologije, za katero se je vinar odločil že v času zimske rezi oziroma zdravstvenega stanja grozdja v polni zrelosti. Višja kakovost vina je rezultat več parametrov: vsebnost nezrelih taninov in posledično tvorba zrelih taninov. Najpomembnejša dejavnika za kakovostno vino sta pravilno vzorčenje in na podlagi kemične analize grozdja določena tehnološka zrelost. Osnovni pripomoček, ki ga ima vinar vedno lahko s seboj, ko obišče vinograd v času dozorevanja, je refraktometer, s katerim dobi prve informacije o dozorelosti. Naj takoj dodam, da merjenje sladkorne stopnje v posameznih jagodah ni zadosten podatek za ugotavljanje tehnološke dozorelosti grozdja. Vzorec, v katerem bomo merili sladkorno stopnjo, skupne kisline, vrednost pH ..., sestavlja najmanj 50 jagod, ki so potrgane iz različnih grozdov na različnih legah na mladicah (osončen prvi, drugi, tretji grozd, zasenčen grozd, zgornja, srednja in spodnja tretjina grozda, šibkejše mladice). Zelo pomembna je tudi temperatura vzorca – mošta, ki ga stisnemo iz nabranih jagod, saj je refraktometer instrument, ki daje točen podatek samo v pravilno pripravljenem vzorcu mošta (vzorec mošta ohlajen na 15 ali 20 °C). Poleg vzorčenja in merjenja določenih parametrov je zelo dobrodošla tudi pokušnja grozdja, saj nam ta veliko pove o aromatskem potencialu sorte.

Čas trgatve in pogoji zanjo Odvisna je od več dejavnikov, kot so: - kemijska sestava grozdnega soka: vsebnost sladkorjev (19– 25 brix), vsebnost organskih kislin – skupnih kislin (5–8 g/l), razmerje med jabolčno in vinsko kislino, vsebnost aminokisline arginin, vrednost pH (3–3,5), - fizikalni dejavniki grozda (deformiranost, zbitost jagod, pečke, pecljevina), - negrozdni dejavniki (padavine, temperatura, vlažnost, bolezni …).

Tehnološka dozorelost Vsako leto pred trgatvijo na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Nova Gorica ugotavljamo zdravstveno stanje grozdja in tehnološko dozorelost za posamezno sorto – meritve sladkornih stopenj, vrednosti pH, kisline. Na podlagi rezultatov napovedujemo roke začetkov trgatve in svetujemo pri izbiri ustreznih tehnoloških prijemov pri trgatvi, predelavi, pripravi mošta in negi mladih vin. Od stanja grozdja je odvisna tudi uporaba enoloških sredstev, ki naj bo premišljena in pravočasna. Da bi se izognili slabi volji ob slabem vinu, je potrebno znanje, ki ga vsako leto znova nadgrajujemo in prilagajamo razmeram letnika. Dobro zdravstveno stanje grozdja nam v letošnjem letniku omogoča uporabo različnih tehnologij predelave belih in rdečih sort. S prvimi meritvami sladkornih stopenj, skupnih kislin in vrednosti pH smo na KGZ Nova Gorica kot pooblaščeni inštituciji začeli

v ponedeljek, 6. avgusta. Letošnja suha zima ter suho in vroče poletje (30–40 °C) v juniju, juliju in avgustu so vzrok, da je v zadnjih tednih tudi vinska trta občutila pomanjkanje vode. To se predvsem pozna na teži 100 jagod (vzorčenje), ki je bila po prvih meritvah v primerjavi z letom 2011 za 30 in več odstotkov nižja. Posledica suše je tudi nižja količina dušičnih snovi (FAN), ki so nujno potrebne za normalen potek vrenja. Sončno vreme je pripomoglo k hitremu naraščanju sladkorja. Primerjava podatkov med vzorčenji grozdja nam je pokazala, da se je močno znižala predvsem jabolčna kislina (glede na vremenske razmere pričakovano), pri nekaterih sortah so bile vrednosti za več kot 1,5 g/l. Vrednosti pH so nižje kot pri letniku 2011, gibale so se okrog 3,15. Po pregledu terena smo opažali enakomerno dozorevanje grozdja, a kljub temu smo priporočali, da se opravi pred trgatvijo meritev osnovnih kemijskih parametrov, ki so nujni za pravilno izbiro tehnologije predelave grozdja. To so sladkor, skupne kisline, jabolčna kislina, vinska kislina, vrednost pH – hitre in natančne meritve naštetih parametrov opravlja Agroživilski laboratorij na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Nova Gorica. Dež v septembru je srednje poznim in poznim sortam pomagal tam, kjer je bila na trti še vedno dobro ohranjena listna masa in v zadostni količini (»podhranjene« trte so izgubile veliko listne mase že v avgustu tudi na težjih tleh). Jagode so se lepo napihnile (povečala se je masa jagod) in tudi izpleni so bili višji. Resda je bilo dozorevanje enakomerno, vendar se prav v letošnjem letniku pri nekaterih sortah (sorta rebula nekoliko več) opaža polifenolno nedozorelost – grenke, trde lupinice, nezrele pečke …

Priporočila za letošnjo trgatev so bila - z adostna in pravočasna uporaba žvepla pri žveplanju grozdja, drozge ali mošta pred vrenjem; 5–10 g/100 kg kalijevega metabisulfita (še posebej priporočamo vsem tistim, ki nimate možnosti, da bi hladili grozdje in drozgo), - uporaba pektolitičnih encimov za boljši izplen, bistrenje mošta in barvnih snovi rdečih sort, - uporaba bistrilnih sredstev za boljše sesedanje (razsluzevanje) mošta, - hiter začetek fermentacije mošta s pomočjo dodanih kvasovk (v primeru hlajenja drozge ali mošta bodite pozorni na temperaturo mošta ob dodajanju kvasnega nastavka, saj predstavlja prenizka temperatura (največ za 10 °C nižja temperatura mošta) za kvasovke »šok«, te ne bodo začele z vrenjem), - v primeru prenizke jabolčne kisline v moštu priporočamo dodatek le-te (ali vinske) že v mošt pred časom vrenja ali po njem (posvetujte se strokovno službo, saj prav v letošnjem letniku jabolčne kisline skoraj ni bilo več v grozdju zgodnjih sort), (Nadaljevanje na 48. str.)

Jesen 2012 / Briški časnik / 47

Gospodarstvo

Letina 2012 in smernice kletarjenja (Nadaljevanje s 47. str.)

- m eritev vrednosti FAN (prosti aminokislinski dušik) v moštu in pravočasen ter količinsko primeren dodatek ustreznega hranila, v času vrenja po navodilih strokovne službe oziroma proizvajalca (suša je razlog, da je potrebnih dušičnih snovi v moštu premalo – minimalno vsaj 140–180 mg N/l; dušično hrano dodajamo prvič drugi ali tretji dan vrenja), - za boljši začetek vrenja in rast kvasovk se priporoča dodatek vitamina B v mošt pred začetkom vrenja, - redna organoleptična kontrola mošta v vrenju (zaznava tujih vonjev, ki jih je treba odpraviti že v času vrenja, visok ostanek nepovretega sladkorja glede na čas vrenja in dodatek kvasovk, prisotnost neželenih spojin, kot so ocetna ali mlečna kislina, miševina, druge snovi, ki vplivajo na okus in vonj ...), - temperatura vrenja naj ne bi presegala 18 oziroma 20 °C za bela vina in ne več kot 25 °C za rdeča vina, - analiza vrednosti pH pred koncem vrenja, da se lahko odločamo za biološki razkis ali proti njemu. Visoke temperature v času dozorevanja so vzrok, da kisline (jabolčna) pospešeno padajo že v grozdju. V moštih z višjimi vrednostmi pH je večja verjetnost, da bodo ob koncu vrenja stekli biološki razkisi nekontrolirano oziroma da sploh ne

bodo stekli, ker jabolčne kisline ne bo več. Nekontrolirani biološki razkisi lahko pripeljejo do napak, tujih vonjev in okusov v vinu, ki so neodpravljivi. V vinih, v katerih si želimo svežino in jih prodajamo kot mlada vina, biološki razkis ni dobrodošel!, - redno in učinkovito potapljanje klobuka pri maceraciji rdečih sort za boljše izluževanje barvnih snovi in enakomernejše vrenje (na 2–3 ure vsaj prve tri dni maceracije in vrenja), - v mladih vinih nizkih kislin in visokih vrednosti pH sta prvi pretok in zaščita z žveplom takoj po končanem vrenju obvezna!, - tudi po prvem pretoku je redna organoleptična kontrola mladega vina nujna.

V letošnjem suhem vremenu je bila trgatev lahko dobro načrtovana in izvedena. Zdaj čaka vinarje zahtevno delo v kleti. Želimo vam dobro kletarjenje in pridelavo vrhunskih vin.

Tamara Rusjan, svetovalka specialistka za vinarstvo

Čebelarstvo 2012

Cene medu ostajajo ugodne Kako je letos s čebelarstvom, smo se pogovarjali z Zmagom Štucinom, predsednikom Čebelarskega društva Kanal-Brda.

Nekaj o letošnji beri Kot nam je povedal Zmago Štucin, je letos zaradi vremenskih nihanj, ki so dosegala izjemna odstopanja od povprečij, precej prizadeto kmetijstvo, prav tako slabo so jo odnesle tudi čebele.

V zadnjem mesecu zime sta pritisnila izjemen mraz in veter, deževen je bil tudi april, tako da cvetličnega medu čebele niso kaj dosti nabrale. Prav tako je akacija v prvih dneh maja cvetela kratko in šibko. Kostanjevega medu pa v zadnjih letih v Brdih ni več veliko, saj šiškarica že resno ogroža kostanjeve sestoje. Letos je bilo ugodno le medenje lipe, ki jo je največ v Soški dolini (okolica Kanala).

Tudi glede prezimovanja čebel je težko deliti optimistične napovedi, saj so bile poleti prisotne nevihte in suša, to pa so skrajnosti, ki čebelam ne omogočajo nabiranja cvetnega prahu, ki je v poznem poletju nujen za razvoj zimskih čebel in preživetje čebel preko zime.

Cene slovenskega medu, ki je po kakovosti v vrhu evropske lestvice, so zelo ugodne – gibljejo se med 6 in 8 evrov za kilogram, primerljivo z drugimi državami pa bi se moral prodajati po 9 evrov. Še posebej cene odstopajo v trgovinah, kjer sežejo tudi do 11 evrov, pri čemer je potrošnik, ki kupi med pri čebelarju, lahko prepričan, da je kupil zdrav in dober med.

Jesen 2012 / Briški časnik / 48

Delovanje društva Kljub letošnjemu slabemu medenju je v Čebelarskem društvu Kanal-Brda in pri vrednotenju čebelarstva nasploh zaznati optimizem. V društvo, ki ima 76 članov, se je v letu 2012 na novo včlanilo kar 8 čebelarjev, kar je pa najlepše – od tega kar tri dekleta. Prav vedno bolje organizirano izobraževanje čebelarjev botruje temu, da je ta z naravo povezana dejavnost vse bolj priljubljena. Vsako leto je več predavanj različnih strokovnjakov, tako da se čebelarstvo vedno bolj izpopolnjuje, tudi glede bolj ekološke pridelave medu. Prav tako imajo čebelarji začetniki možnost, da se vključijo v 40urni izobraževalni program. Nasploh so čebelarji v društvu povezani med seboj in si izmenjujejo znanje ter si pomagajo.

S šolskim letom 2012/13 je v OŠ Dobrovo prvič organiziran čebelarski krožek, ki ga vodi mentor Branko Planišček.

Učbenike in najosnovnejša sredstva je zagotovila Čebelarska zveza Slovenije.

Kot kaže, se letos zaključuje tudi večletna zgodba čebelarskega prostora v Neblem. Prostor je dokončno urejen, kar je zasluga tako prejšnjega kot sedanjega vodstva društva in vseh čebelarjev, ki so darovali sredstva in čas za urejanje prostora in reševanje zadev. Proti koncu leta pričakujemo tudi uradno odprtje tega čebelarskega prostora.

Bogdan Marinič

Kultura

Koncert Pigs Parlament

Izbruh pozitivnosti in veselja do glasbe Pigs Parlament so 15. junija v dvorani na Humu s koncertom predstavili svoj zadnji album Diferent Pigs Same Shit. Koncert bi se moral zgoditi nekaj tednov prej, a so ga preložili zaradi zapletov z združenjem SAZAS pri izdaji albuma. A Pigse to ni ustavilo. Držali so se punk načela »do it yourself« in ponovno oživeli dvorano na Humu, ki je bila nekoč prepoznavna po širjenju koncertne kulture.

Kot predskupini sta oder ogreli The Ferminants in Neverend.

Za The Ferminantse je bil to prvi koncert v njihovi karieri, česar se po nastopu sodeč ne bi moglo reči, saj so glasbeno in vokalno pokazali veliko več kot marsikatera druga podobna skupina z večjo kilometrino. Da je bil to njihov prvi koncert, je izdajala njihova odrska statičnost, kar jim ne gre zameriti, saj bodo le z nastopanjem razvili svojo scensko koreografijo. Neverend so delovali, kot da so se na Humu ustavili sredi turneje. Njihov nastop je nihal iz enega ekstrema v drugega. Na odru so delovali solidno, in več kot očitno je bilo, da nekatere komade igrajo raje kot druge. Proti koncu koncerta se jim je kot gostujoči vokal na mikrofonu pridružil pevec skupine Veto Matej Cotič, kar je dodatno začinilo nastop.

Za nenačrtovano presenečenje pa je poskrbel pevec skupine Tomas Bizjak, ki se je ob zaključku koncerta ponesrečeno zgrudil z odra.

Večina občinstva je prišla zaradi koncerta skupine Pigs Parlament, saj se je dvorana ob njihovem prihodu na oder takoj napolnila. Nastopi te skupine so svojevrstno doživetje – formirani so kot gledališka predstava v več dejanjih. Všečno je predvsem to, da so se na mikrofonih izmenjevali skoraj vsi člani benda. Nastopajoči so pričarali vzdušje rokerskih bendov iz sedemdesetih let, le s to razliko, da je njihov glavni adut punk, tako glede sproščenega in veselega odrskega nastopa kot tudi glede ozvočenja, za katerega ne moremo reči, da je ponudilo vrhunske zvokovne užitke. Njihovo občinstvo se tega zaveda in tega niti ne pričakuje, saj Pigsi na odru ponudijo nekaj več – energijo, ki jo njihovi ljubitelji očitno dobro sprejemajo in tudi vračajo.

Komunikacija z občinstvom je dosegla prvi vrhunec, ko je pevka Tina z »wine bongom« (lij, povezan s cevko) točila vino najpogumnejšim navdušencem, višek pa se je zgodil v zadnjem dejanju koncerta, ko je občinstvo zavzelo oder in postalo eno z nastopajočimi. Popolna koncertna simbioza, pri kateri niso potrebne vrhunske odrske luči, da bi se čutilo sporočilnost benda.

Pigsi so ena izmed tistih skupin, pri katerih se čuti pristnost in spontanost. Na Humu so odigrali le nekaj novitet z zadnjega albuma, občinstvo pa so spravili v evforijo predvsem njihovi preverjeni »zajebantski« komadi. Pri pesmi Banjo Punk so uporabili tudi inštrument benjo, kar je še povečalo glasbeno razgibanost. Pigsi ne želijo biti zamorjeni in težaški, vseeno pa ohranjajo kritičnost do tem, ki jim ležijo na duši. Njihov koncert je bil izbruh pozitivnosti in veselja do glasbe v vseh njenih odtenkih.

Tekst in foto: David Verlič Jesen 2012 / Briški časnik / 51

Kultura

Obrazi Brd: Magda Reja Svetovna popotnica in raziskovalka tujih kultur Ko se vračaš s poti, domačim vsaj kamenček prinesi. (arabski pregovor)

Tist porton onde, mi pokaže Magdina soseda v Snežatnem, ko jo povprašam po Jančkovi hiši. Pogled se mi ustavi na zakurjenem kaminu in na krožniku grozdja, ki ga je Magda v dežju nabrala zame. Velika rumena hiša, v kateri je bila doma njena mama, je (poleg tistega v Neblem) Magdin dom. Poln je spominov na njena popotovanja. Zazrem se v ducat ogrlic, ki jih je obesila na star odslužen okenski okvir brez stekel. Tuareške, mehiške, južnoameriške.

Inkovski koledar na stenski preprogi, z indigom* pregrnjen kavč v delovni sobi, afriški totemi …

Petindvajset let že potuje, od prvih študentskih štopanj po Evropi. Bila je v Avstraliji, v jugovzhodni Aziji, desetkrat v Južni Ameriki, skoraj dve leti je živela v Mehiki. Zadnjih deset let potuje v Afriko, predvsem v Saharo in Sahel. Zelo dobro vem, da je v Sahari časa na pretek, zapiše v svoji novi knjigi Sledi v pesku, ki je pred kratkim izšla pri založbi Mladinska knjiga, s fotografijami pospremljena predstavitev knjige pa se je zgodila tudi v Hiši kulture v sklopu prireditve Sanje v Medani. »Sah'ra, praznina, je dežela dolgega trajanja in skopih besed.« Je to tisto, kar žene to žilavo Briko po svetu? »Od nekdaj so me zanimale tuje kulture, drugačni načini življenja.

Ljudje smo po čustvovanjih, željah … povsod enaki, razlikujemo pa se po načinu življenja, kulturi. In to lahko dobro spoznaš le, če nekje dlje časa bivaš.« Nazadnje si se (že tretjič) pridružila konvoju tovornjakov, ki čez saharska brezpotja tihotapijo cigarete. To je vendar naporno in nevarno početje.

V resnici izgleda drugače, kot zveni. Pot čez nigersko Saharo do libijske meje je pravzaprav legalna pot nelegalno izdelanih cigaret.

Nekakšen uradno požegnan kontrabant. Konvoju sem se lahko pridružila po posebnem priporočilu, brez katerega pač ne gre. Pot je včasih naporna, vendar se telo prilagodi naporom, če je zanimanje dovolj veliko. V tistih letih je bil ta del Sahare še sorazmerno miren in varen; danes ni več.

Zakaj ne?

Problemi so se začeli leta 2007 z oboroženimi upori Tuaregov, saharskih nomadov. Znana zgodba o izkoriščevalcih in izkoriščanih, o revnem ljudstvu na bogati zemlji ter interesih tujih multinacionalk in domače politične elite, ki si debeli denarnice, da pokajo po šivih. In potem res nekje poči. Pod Saharo so bogata nahajališča nafte, urana, zemeljskega plina, zlata, zato morajo bogate velesile ustvariti razmere, v katerih se kotijo upori in vojna. Žrtev pa so navadni ljudje, ki živijo v strahu in revščini.

Jesen 2012 / Briški časnik / 52

Magda Reja

Svojo izkušnjo s tihotapsko karavano po nigerski Sahari opisuješ v svoji novi knjigi Sledi v pesku. V zgodbi se mešajo sledi nomadov, trgovcev, tihotapcev, njihovih preganjalcev, vojakov, ilegalcev, popotnikov, pustolovcev, upornikov z razlogi in brez njih, si zapisala.

Ne pišem le o tihotapcih. Gre za preplet slikovitih zgodb in usod ljudi, ki puščajo svoje sledi po prostranstvih Sahare. Govorim o ljudeh, ki tam živijo od nekdaj, in o tistih, ki čez njo potujejo.

Sama sem se tja vračala v obdobju sedmih let. Moja prva izkušnja s puščavo je bila štiridesetdnevna pot s karavano, ki na severu Malija tovori sol. Opisana je v prvencu Ime tvoje zvezde je Bilhadi.

Je Bilhadi tudi tvoja zvezda?

Bilhadi je zvezda severnica. Tako jo v svojem jeziku hasanija imenujejo karavanarji. Po njej se orientirajo, je njihova vodnica. Ko si z njimi, je to tudi tvoja zvezda.

Kako je videti potovanje s konvojem cigaret?

Traja nekaj tednov, če gre vse po sreči. Veliko je postankov zaradi okvar starih odsluženih tovornjakov. Eni so naloženi s cigaretami, drugi z avanturisti. Potovali smo čez Veliko puščavo do libijske meje. Na vsakem tovornjaku se pelje tristo šestdeset tisoč evrov v obliki devetstotih kartonov cigaret. Na vojaški postojanki jih pretovorijo z nigerskih tovornjakov na libijske, ki zavijejo po trenutno najvarnejši poti – čez libijsko, čadsko, spet libijsko mejo – do Sabhe v Libiji. Nikomur ni do tega, da bi ustavili ta promet, vsi si

Za nami na ozkem ležišču, ki daje temu tovornjaku status turističnega tovornjaka, leži Sidi, kuhar in pomočnik mehanika. Je barve rabljenega motornega olja in prav takega vonja. Nafto vohamo tudi v njegovem rižu. Nosi svetlo majico z nadrealističnimi packami motornega olja in onega za cvrtje.

Naš tovornjak se je ob zori pokvaril. Nekajkrat pokrhal in obnemel. Mbarekove poteze so se zakrčile. Ahmed pa je s spokojnostjo, ki mu jo zavidam, dahnil: Okvara.

Vozimo skupaj in problem enega tovornjaka je problem nas vseh. Če se pokvari eden, obtičimo vsi.

Kultura

Letina 2012 in smernice kletarjenja želijo le dobička. Tako cigarete še naprej potujejo čez Tenere, Veliko puščavo. Posel cveti. Treba je le vedeti, kje je treba kaj podmazati, komu dati kakšen grižljaj, in gre.

Avanturisti, praviš?

Zveni kot črni humor, ja, ampak tako imenujejo emigrante iz podsaharske Afrike, ki potujejo proti Evropi. Fantje, ki bodo počeli kdo ve kaj, lepa dekleta, ki bodo pristala v krempljih zvodnikov, noseča ženska na meji poguma in norosti, otroci …

Odpešačila si na obisk k stari Hadži, ki te imenuje »moja mala hčerka«, tebi pa prebuja spomine na nono.

Staro Hadžo smo vsi klicali stara mama. Rada sem hodila k njej, ker je bila zabavna in me je s svojo toplino spominjala na naše none v starih časih. Sedela je na tleh pred svojo kočo, pletla rogoznice in pripovedovala štorije. Vedno mi je pripravila prosen močnik s suhimi datlji, značilno jed nomadov.

Si imela kaj težav z zdravjem?

Nikoli nobenih.

Fatalizem je filozofija Sahare. Na vprašanja se naučiš odgovarjati z »inšalah« (če bo božja volja) ali »el mektub« (taka je pač usoda).

Brezbrižnost, ki ni odsotnost, pač pa zavračanje vsakega čustva.

Vse postane »kif kif«, eno in isto. »Kif kif« in »inšalah«. Saharske zgodbe se rojevajo iz peska, iz njega so grajene in kot pesek se na koncu tudi sesujejo.

Kam te bo popeljalo tvoje naslednje potovanje?

O tem zdaj ne razmišljam. Zdaj sem v trgatvi.

Iva Sivec

* indigo – ogrinjalo indigo barve, nekajmetrski kos blaga, ki si ga je treba najprej zavezati na ramenu, ga nato oviti okrog telesa in prek glave ter ga zavihteti na hrbet * bubu – tipično moško oblačilo s širokimi hlačami in dolgo tuniko

Dablo

Ustvarjalno poletje

Kaj si jedla?

Tisto, kar oni. Riž, datlje, kamelje mleko, proso, bulgur, kuskus.

O ja, kuskus! Postrežejo ga ob prazničnih dneh ali da z njim počastijo gosta. Zelenjava, ki jo pridelajo na vrtovih v oazah, je izredno sočna in okusna. Značilen ploščat kruh iz grobe moke pečejo na žerjavici pod peskom, od mesa pa jedo ovčetino, ki je za naše pojme trda, saj ovce v Sahari nimajo sočne paše. Po obedu in ob vsakem obisku pripravijo po tri kozarčke čaja, priprava in pitje sta pravi ritual.

Kako si prenašala vročino?

Prenašaš jo pač. Iščeš senco, in če jo najdeš, si srečen. Na potovanjih, ko se je puščava dodobra razbelila, smo posedli v senco tovornjakov, če so se ravno takrat pokvarili, zaviti v svoje bubuje* in turbane. Nekako preždiš tiste omotične ure sredi dneva na razbeljenem pesku in zraku.

Kako je z vodo?

Aman iman, voda je življenje, pravijo Tuaregi. In v Sahari je voda resnično lahko tanka črta med življenjem in smrtjo, zato z njo ravnajo nadvse spoštljivo. Če ostane kaj tekočine, je ne zlijejo kamor koli. Vedno h kakšnemu šopu suhe trave. Sicer pa moraš v puščavi zmanjšati potrebe po vodi, je preveč dragocena.

Obiskovalcu vedno najprej ponudijo vodo. Voda, pravijo, je edina stvar, ki je ne smeš nikoli nikomur odreči, čeprav je imaš le kapljo.

Zanjo se ti ni treba zahvaliti, ker je samoumevno, da se jo deli.

Puščava je lepa zaradi vodnjaka, ki se skriva v njej, pravi Exupery …

V puščavi se vse vrti okrog vodnjaka. Vodnjak je zbirališče nomadov, napajališče živali in počivališče popotnikov. Pot se meri v razdaljah od vodnjaka do vodnjaka. Vodnjak je tudi orientacijska točka. Ima svoje ime, ki je tudi ime področja. Sahara ima ponekod bogata nahajališča vode, drugod je popolnoma suha. Voda je v nekaterih oazah le nekaj metrov pod površjem, poznam pa vodnjak, katerega vrtina je globoka 480 metrov. Saharska fosilna voda je čista, z dihom zemljenega okusa in dobra.

Kako si se sporazumevala?

Z nekaj arabskimi besedami, sicer pa s francoščino, a jo je le malokdo znal.

S seboj si prinesla mozaik izkušenj. Preprosto vdanost v usodo, zapisano v zvezdah, začenja človek sprejemati s samoumevno domačnostjo, zapišeš v knjigi. Kaj to pomeni?

Mar res drži, da so v težkih časih umetniki bolj ustvarjalni?

Morda. Vsekakor pa je tako, da kulture ni nikoli dovolj ali celo preveč. Kako smo bili dejavni v Dablu? Modernistične slike Ivana Skubina in Adriana Velussija so popestrile dogajanje na grajskem dvorišču konec junija. Čeprav smo morali galerijo Dablo v arkadah gradu Dobrovo z grenkim priokusom prepustiti kolesom, smo, mogoče v zanosu ali samo zaradi slikanja, imeli obilo slikarskih užitkov. Tako kot gre kmet rad v brajdo, gremo mi radi slikat na prosto. Soča pod kanalskim mostom nam je pozirala sredi poletja in na prazniku skokov z mostu v Galeriji Rika Debenjaka. Kozana je kot nalašč s posluhom nudila mladinske prostore, kjer smo se ukvarjali s figuro in jo predstavili na vaškem prazniku ob svetem Roku. Za vse najlepša hvala tako predsedniku Miranu kot tudi mladini in vaščanom. Člani Dabla se tudi redno odzovemo na pobudo Karitasa. Na Sinjem vrhu smo sodelovali z umetniki iz vse Slovenije in slike podarili v dobrodelne namene. Drežnica je varno zatočišče pred navalom vročine, tam smo našli mnoge navdihe, ki so še vedno na ogled v Kobaridu v galeriji Poti miru. Družili smo se tudi v Kromberku, ki je prav tako postal tradicionalna destinacija, motivi so na ogled v avli mestne občine Nova Gorica. Naš mentor, prijatelj in svetovalec akad. slikar Bojan Bensa nam stoji ob strani in nas usmerja v umetniške vode. Njegovi nesebični nasveti so vedno z nami, kar se tudi na slikah opazi.

Pred nami pa je novo »šolsko« obdobje, barvita jesen bo ostala na marsikaterem platnu za vedno.

Alda Grudina

DRUŠTVO BRIŠKIH LIKOVNIH USTVARJALCEV

Društvo Dablo vabi nove člane k vpisu.

Pokličite po telefonu: 041 579 503.

Jesen 2012 / Briški časnik / 53

Kultura

Ansambel Brjar na turneji v Kanadi

Čez lužo lepo sprejeti Kanada. Veličastna in prostrana dežela. Letos so jo spoznali tudi člani briškega Ansambla Brjar, ki so se odzvali vabilu plesne skupine Mladi glas iz Toronta. O turneji po tej deželi smo se pogovarjali z vodjo ansambla Leonom Koršičem.

Najprej na kratko predstavimo Ansambel Brjar. Kdaj in kako je nastal? Od kod ime?

Foto: Danny Sustar

Ansambel Brjar smo ustanovili leta 2008, na začetku je deloval pod imenom Kvintet osminka. Kot takratni predsednik Pihalnega orkestra Brda sem si zamislil popestritev nastopov v obliki narodno-zabavne zasedbe. Zbrali smo se štirje tedanji člani – Vid Cukjati na klarinetu, Tilen Mavrič na harmoniki, Miha Ivančič s trobento in jaz na baritonu. Začeli smo s preigravanjem Avsenikovih skladb, toda kmalu se je porodila želja po dodatnemu članu. Tako se nam je na kitari pridružil Matej Srebrnič in oblikoval se je kvintet. Pridružila sta se še pevec Borut Mihelj in pevka Lea Ribolica. Svoj krstni nastop smo izvedli 18. maja 2008 med koncertom PO Brda na Humu. Zatem je želja po več privedla do sprememb. Leo je zamenjala Tina Kravos, Miho pa Aljoša Prinčič. Že naslednje leto, torej leta 2009, smo se udeležili festivala v Števerjanu. Zaradi skromne prepoznavnosti so se pojavili očitki glede imena, saj je Ansambel Osminka že obstajal več let na Notranjskem. Zato smo se odločili za spremembo imena v Ansambel Brjar. Ideja za ime Brjar izhaja iz briške kulture, tj. »ples na brjarju«. Potem se je zgodila še ena menjava, Boruta je zamenjal Aleš Markočič, pridružila pa se je tudi Nika Kodermac.

V tej zasedbi delujemo tudi danes. Dodati moram še, da smo leta 2010 izvedli turnejo po Sloveniji. Največkrat igramo na vaških praznikih in rojstnih dnevih, preigravamo predvsem Avsenikove viže, načrtujemo pa tudi nekaj avtorskih del. Zaradi turneje po Kanadi smo izdali mini zgoščenko Made in Kanada.

Leta 2010 smo kanadsko plesno skupino Mladi glas, ki prihaja iz Toronta, spremljali na njihovi 14-dnevni slovenski turneji.

Tinin sorodnik Danny Sustar, vodja Mladega glasa, je vprašal Tino, ali pozna ansambel, ki bi jih spremljal. Ona je izkoristila priložnost in ponudila, da jih bomo spremljali kar mi. Tako smo se spoznali in navezali stike. Letos smo se odzvali njihovemu vabilu v Kanado.

Tako potovanje predstavlja velik finančni zalogaj. Ste dobili kakšnega sponzorja ali ste stroške krili sami?

Finančna sredstva smo v večini dali sami iz lastnih nastopov, pomagali pa so nam še Ministrstvo za izseljence RS, Občina Brda in Mesarstvo Peršolja iz Hlevnika. Skupaj smo zbrali dovolj sredstev, da smo turnejo izpeljali, za kar se navedenim zahvaljujemo.

Največ Slovencev v Kanadi biva v provinci Ontario, kjer ste gostovali tudi vi. Katera mesta ste obiskali? Koliko nastopov ste imeli?

V Kanadi smo največ nastopali ravno v Torontu, kjer biva največ Slovencev. Obiskali smo tudi Niagarske slapove ter glavno mesto Kanade Ottawo, kjer smo se spoznali s slovenskim veleposlanikom Luko Kovačcem. Izpeljali smo šest nastopov po Jesen 2012 / Briški časnik / 54

Foto: Danny Sustar

Letos je bila za ansambel pomembna prelomnica. Ni jih veliko, ki se lahko pohvalijo s turnejo onkraj luže, po Kanadi. Kako je prišlo do turneje?

različnih slovenskih parkih v Torontu in Niagarskih slapovih.

Sprejeli so nas fantastično. Vsi so bili zelo veseli našega obiska, kljub temu da nas niso poznali. Vsi so nas spraševali, od kod prihajamo, ter nam razlagali, kje v Sloveniji so njihove korenine in kako so pripotovali v Kanado. Spoznali smo tudi Brice, ki živijo v Torontu, ter jim opisali trenutne razmere pri nas. Čeprav smo bili daleč od doma, nismo imeli občutka tujosti. Mogoče se bomo v Kanado še kdaj vrnili … Če pa se bo plesna skupina Mladi glas vrnila v Slovenijo, bomo zagotovo poskrbeli, da se bo predstavila tudi v Brdih ter Bricem prikazala življenje Slovencev po svetu.

Kakšni so vaši načrti? Mogoče Avstralija, Argentina, ZDA? Ansambel je posebna oblika druženja, v njem smo vsi prostovoljno in deloma se prepuščamo odtenku spontanosti.

Tako velja tudi za načrte. Pustite se presenetiti.

Nataša Vuga

Kultura

Contemporary Music Festival

Veliki svet v Cinema Medana Festival kreativnosti, ki je bil lansko leto v Šmartnem pod imenom Smartfest, se je letos kot Contemporary Music Festival preselil v medanski »cinema«, nekdanjo kinodvorano v Medani.

Tudi letos je bil umetniški vodja Zlatko Kaučič, ki je zasnoval dogodek kot festival prepletanja različnih umetniških zvrsti: inovativne eksperimentalne improvizacije v glasbi in zvoku ter vizualne umetnosti. Uspelo mu je privabiti vrhunske glasbenike iz Italije, Nemčije, Poljske in Slovenije. Za dva dni, 14. in 15. septembra, je Medana postala glasbena prestolnica sveta. Naselil jo je orkestrski zbor Obmejnega orkestra ter drugi glasbeniki, barvo in obliko pa so ji dodali vizualni umetniki.

Nemški pozavnist Johaness Bauer je bil glavni gost. Z Obmejnim orkestrom, pisano druščino petnajstih glasbenih ustvarjalcev iz Slovenije in Italije, se je dva popoldneva igral z ritmom in zvokom. Navidezno kaotično zvočno prejo je vsak ustvarjalec napolnil s svojo improvizacijo. Najboljša improvizacija je tista, v kateri so dobro določene meje, pravila, znotraj katerih najdeš popolno svobodo, je opisala tovrstno ustvarjanje ena od udeleženk.

Večer je bil namenjen samostojnim koncertom; v njihovem sklopu je »talent podium« ponujal poseben užitek. Vizualna umetnika Atej Tutta in Estevan Bruno ter briški rojak Aleksander Velišček, sicer diplomant beneške Akademije lepih umetnosti, so poleg celostne podobe festivala ustvarili zanimive instalacijske in slikarske presežke. Na košarkarskem igrišču pred medansko dvorano se je na velikem platnu prikazovala pokrajina, na košarkarski tabli vidna in slišna žoga, simbol najpopolnejše, neskončne oblike. S slikarskih platen so zrli nekdanji jugoslovanski predsednik Josip Broz Tito, slovenski filozof mednarodnega

slovesa Slavoj Žižek in Pier Paolo Pasolini, italijanski pesnik, pisatelj in filmski režiser. Na prvi pogled čudna druščina, ki ima vendarle skupno nit. Povezujejo jo film, gledališče, kult osebnosti, original in ponaredek, je svoja dela pojasnil Velišček. Stari medanski »cinema« je prostor, ki deluje poetično, historično, kar povleče te v film, nadaljuje. Tudi Kaučiču je medanski »cinema« prebudil spomine. Tam je kot otrok gledal filme in sanjal o vélikem svetu. Zdaj je véliki svet prišel k njemu.

Iva Sivec

Šmartno poleti

Koncertno-razstavni šopek Iz kulturnega šopka smo tu izbrali dve prireditvi, eno koncertno in eno razstavno, o drugih pa pišemo v posebnih prispevkih.

Agencija Jota je poletno razgreta Brda najprej ohladila z morskimi sapicami, ki so jih v Šmartno zanesli člani dalmatinske vokalnoinstrumentalne Klape Leut, potem pa ozračje dodatno ogrela s Smartfestom, »luštnim festivalčkom v luštnem ambientu«, kot so prireditev, ki so jo letos organizirali drugič, poimenovali sami.

Poskrbeli so tudi za degustacije briških vin in bogato gostinsko ponudbo, povabili vse mlade ustvarjalce, ki bi se radi predstavili na festivalu, obiskovalce pa presenetili z brezplačnim vstopom na koncerte.

V treh dneh v začetku julija se je po šmartenskih gasah zvrstilo pet glasbenih skupin, ki so se jim pridružili še likovni ustvarjalci, oboji zapisani svobodi ustvarjanja. V vročico poletnih noči se je naprej podal vsestranski ameriški umetnik Avram Ferer s svojo skupino.

Njegova glasba prosto plava med avantgardnim jazzom in jazzfunkom, zahodnoafriškim jazzom in sodobno orkestrsko godbo, so umetnika in njegovo skupino predstavili v Joti. Festival se je nadaljeval

z Lolito, legendarno slovensko jazz-rock skupino, in Sekou Kouyate Triom, katerega vodja je Sekou Kouyate, gvinejski glasbenik, ki si je z virtuoznim igranjem afriške kore, tradicionalnim 21-strunskim inštrumentom, pridobil vzdevek »afriški Jimi Hendrix«. Afriškemu virtuozu sta se v Šmartnem pridružila slovenska glasbenika in skupaj so ustvarili zanimivo, energijsko nabito celoto, v kateri se je tradicionalna afriška glasba prepletla s sodobnimi glasbenimi izrazi.

Za ples, smeh in razmislek so poskrbeli člani novofundlandske skupine Burning Hell, festival pa sklenili Tminski madrigalisti, skupina, ki poje v tolminskem narečju o vsakdanjih stvareh in predstavlja dragocen pojav na slovenskem glasbeno-etnološkem prizorišču.

Barvo je poletnemu šopku dodala akademska slikarka iz Ljubljane Saša Šušteršič z razstavo Igra divjega, ki so jo v Galeriji Hiše kulture odprli sredi julija. V njenih slikah se zrcalita iskanje in premišljevanje večnih življenjskih resnic ali pa zgolj radost ob žarčenju panteistične ljubezni. Slikarka ne razlaga ali razkazuje svoje krajine, njena krajina v gledalcu odpira notranjo krajino, o razstavljenih delih zapiše umetnostni zgodovinar Anton Starc. Koprenaste krajine, zastrte v meglicah in sunkih dežja ali trepetu prividov in bleščanju svetlobe, so v Hiši kulture pripovedovale svoje zgodbe do sredine avgusta.

Iva Sivec Jesen 2012 / Briški časnik / 55

Kultura

Festival Sanje v Medani

Ogenj, ki naj razsvetli to temo

Jesen 2012 / Briški časnik / 56

Foto: Miran Polanc

Začelo se je predzadnjega avgusta s pesniškim branjem pod Gradnikovo murvo v Medani (ko se je zvečerilo, ko se žalostne podrtije, ki je bila nekoč Gradnikova hiša, hvala bogu ne vidi). Najprej sta bili na vrsti mladi nagrajenki natečaja Župančičeva frulica, osnovnošolka Sofya Agnessa Yakuntsova in srednješolka Katarina Gomboc. Obe z zrelim nastopom in globokimi mislimi, ki so pretresle poslušalce. Večer se je povezal s prebiranjem ljubezenskih stihov Mile Kačič, pesmi o pravici Srečka Kosovela, Erosa in Tanatosa Alojza Gradnika in pesmi o državi ruskega pesnika Vladimirja Majakovskega. Ogenj smo, ki mora izgoreti, izžareti v to temo, da jo razsvetli, je bilo vodilo organizatorjev pri izbiri letošnje pesniške bere. Pod mehko medansko nebo so zaplavali zvoki Simboličnega orkestra, ki raziskuje raznoliko glasbo evropskih narodov in skupin, od srbske romske glasbe do skandinavskih in irskih skladateljev ter klasičnih umetnikov.

Nemara so od letošnjih sanj največ imeli otroci. V pravljično Šmartno so se lahko pripeljali z brezplačnim pravljičnim avtobusom in dva dni poslušali pravljice, gledali lutkovne predstave in animirane filme ter ustvarjali na ustvarjalnih delavnicah. Tisti večji tudi v delavnici za violončeliste, ki jo je vodil Aleksander Sluga. Oba

Foto: Miran Polanc

Drugič zapovrstjo je Brda obiskala knjigarna na dveh kolesih založbe Sanje in iz svojih neder ponujala knjige za vsakogar. Založba Sanje je poleg Agencije Jota in briške občine glavna organizatorka festivala Sanje v Medani, in čeprav so bile zaradi znanih vzrokov letošnje sanje krajše, so jih organizatorji ob podpori Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Brda vendarle ponudili vsakomur nekaj (in dovolj).

šmartenska večera, zadnji avgustovski in prvi septembrski, sta ponujala veliko dogodkov tudi odraslim obiskovalcem.

Veliko je bilo glasbe, svoje pesmi je prebiral Matjaž Kocbek, ob izvrstni spremljavi iranskega glasbenika Behranga Azhdarija je Carmen L. Oven predstavila svoj prvenec Sprehajalka gospodovega psa, domačinka Magda Reja je z moderatorko Vido Zei spet stopala po svojih Sledeh v pesku, pesnik in glasbenik Andraž Polič je glasbo pripeljal iz Ljubljane, New Yorka in Prage, vse skupaj pa je bilo v vseh treh dneh začinjeno z degustacijami briških vin, tržnico in domačo kulinariko. Skratka, letošnje Sanje so dokazale, da se da sanjati tudi s tanjšo denarnico.

Iva Sivec

Šport

Balinarski klub Goriška brda

Četvorka postala državni prvak Na balinišču v športnem parku v Miljah pri Kranju je bilo državno prvenstvo v balinarskih četvorkah za člane nad 55 let. Ekipa Balinarskega kluba Goriška brda, v postavi Vinko Simčič, Radoš Koncut, Zvezdan Prinčič, Zdravko Gabrovec in Darko Mišigoj, je po celodnevnih zelo napetih igrah v polfinalu premagala favorizirano ekipo Košane ter v finalu še ekipo Šiška iz Ljubljane ter tako presenetljivo postala prvak, kar je eden največjih uspehov v 40-letni zgodovini kluba v članski konkurenci.

Pri trojkah pokal ostal doma Na balinišču v športnem parku v Vipolžah je bil zadnjo soboto avgusta tradicionalni balinarski turnir trojk za pokal Goriških brd. Navzoče je pozdravil predsednik domačega kluba Zvezdan Prinčič, ob koncu turnirja pa nas je z obiskom počastil tudi župan Franc Mužič, ki je ponovno poudaril, da je treba glede na aktivnosti balinarskega kluba, predvsem glede dela z mladimi, čim prej pokriti igrišča v športnem parku v Vipolžah, da omogočimo

mladim ugodnejše pogoje za trening in s tem še boljše rezultate.

Turnirja se je udeležilo 12 ekip iz Slovenije, Hrvaške in Italije. Po zelo napetih tekmah v hudi vročini je na koncu zmagala domača ekipa v postavi Radoš Koncut, Zvezdan Prinčič, Roman Štekar ter Radko Pulec. Drugo mesto

je osvojila ekipa Kanala, tretje pa ekipa Tabor iz Ozeljana. V izbijanju balinčka je zmagal Srečko Skrt iz Kanala, v bližanju v krog pa naš mladi up, Žan Kocina.

Na turnirju so nastopili tudi naši mladi balinarji, ki so z igro navdušili vse prisotne.

Balinarski klub Goriška brda

Briška Karitas

Hvala za odprta srca V briški Karitas bi se radi zahvalili vsem dobrim ljudem v Brdih, ki nam darujete v finančni in materialni obliki za pomoč ljudem in družinam v stiski. Časi so zelo težki, saj je marsikdo ostal brez službe. Tako v briški Karitas že leta pripravljamo različne akcije in nabirke za hrano, šolske potrebščine ...

Zmeraj nam radi priskočite na pomoč, zato bi se vam radi toplo zahvalili za vaše odprto srce.

Ob nedavni razstavi Umetniki za Karitas smo bili veseli tudi nakupa slik s strani Občine Brda, saj je s tem pomagala družinam v stiski. Še enkrat bi se radi zahvalili MPZ Srečko Kumar iz Kojskega in zborovodji Aleksandru Slugi za polepšano odprtje

razstave. Zahvala tudi Vinski kleti Goriška brda in Silvanu Peršolji, saj so njihova vrata vedno odprta. Za veliko noč pri blagoslovu jedi zbiramo tudi denar, s katerim pomagamo pri nabavi hrane za skladišče v Novi Gorici, kjer lahko družine in posamezniki dobijo pakete hrane, da lažje premagujejo stisko.

V briški Karitas vemo, da biti dober v sedanjem času pomeni veliko reč, saj s tem »odpremo srce, otiramo bratove solze«, kot je zapisal naš pesnik Simon Gregorčič. Ponosni smo, da to v Brdih opravljamo že 20 let. Vsem še enkrat iskrena hvala (naj vam nebeški Oče stotero povrne).

Briška Karitas Jesen 2012 / Briški časnik / 57

Šport

Gregor Žigon

Svetovni prvaki v iskanju pogrešanih v naravi Konec avgusta je bilo v češkem Žatcu 3. FCI svetovno prvenstvo ekip reševalnih psov.

Prvenstva se je udeležila tudi ekipa Društva reševalnih psov Nova Gorica. Tekmuje se v štirih kategorijah: iskanje pogrešanih v naravi, v ruševini, sledenje in top kategorija, v kateri tekmovalci iščejo na vse tri prej naštete načine.

Poleg iskanja pa se v vsaki kategoriji pomerijo tudi v vajah poslušnosti. Goriška ekipa, ki so jo sestavljali Jerneja Ternovec s Carjem, Davorin Bastjančič z Zono, Igor Leban z Asom in vodja ekipe Gregor Žigon, je postala svetovni prvak v iskanju pogrešanih v naravi. V tej kategoriji so od 260 mogočih točk dosegli kar 254. Za recept takšnega uspeha smo povprašali vodjo ekipe Gregorja Žigona s Huma.

Svetovni prvaki

Najprej čestitke za zmago na svetovnem prvenstvu ekip reševalnih psov v kategoriji iskanje pogrešanih v naravi. Bili ste vodja ekipe. Ste imeli kakšen poseben načrt? Kako ste se pripravili?

Na tekmovanju je predvsem pomembno ekipno delo. Skupaj z vodniki smo že doma naredili načrt in odšli na Češko z že izdelano taktiko. Doma smo naštudirali pravilnik in trenirali vaje iz poslušnosti ter seveda iskanje v skupini. Naša prednost je bila tudi ta, da se zelo dobro poznamo in smo usklajeni kot ekipa.

Sodnike in druge ekipe smo vsekakor presenetili z uporabo piščalk (se zasmeje).

Kakšnih piščalk?

Ko se je iskanje začelo in je vsak vodnik s psom šel pregledovat svoj sektor, me je takoj presenetil lajež Carja, ki je oznanil, da je našel prvo osebo, trenutek zatem pa je tudi Zona sporočala, da je nekoga našla. Kot vodja sem imel nalogo, da sem se dogovarjal z vodniki po radijski postaji in nato sodniku prijavil, kaj se je zgodilo, nato pa sem moral še poiskati vodnika s psom na iskalnem območju. Ta mi je svoj položaj nakazoval s piščalko. Tretjo osebo pa sta As in Zona dobila skoraj istočasno in tako odlično zaključila naše iskanje. Na voljo smo imeli 20 minut, da najdemo tri osebe na območju, ki je veliko kar 50 000 kvadratnih metrov. To je uspelo samo še trem ekipam poleg nas, vendar ne s tako visoko oceno dela.

Ekipa po vaji iz iskanja

Povejte malo več o reševalnih psih. Sta pasma in spol pomembna?

Pasma ni pomembna, načeloma lahko vsakega psa izšolaš v psa reševalca. Pri spolu so lahko majhne razlike, saj so psičke v osnovi bolj vodljive. Pes mora biti »neka srednja reč«, ne previsok, ne premajhen, ne pretežak … Pomembno je, da je pes socializiran.

Koliko časa se morata pes in vodnik šolati za reševalca?

Za šolanje psa potrebuješ dve do tri leta. Psa moraš naučiti, da dela samostojno. Z njim moraš redno delati in trenirati. Pomemben pa je tudi vodnik, saj mora biti vsestranski. Obvladati mora prvo pomoč za človeka in za psa, poznati mora komunikacijsko tehniko, obvladati orientacijo, vešč mora biti v vrvni tehniki in seveda mora znati delati s psom.

Jesen 2012 / Briški časnik / 58

Igor z Asom, Davorin z Zono, Jerneja s Carjem in vodja Gregor

­

Šport

Gregor Žigon Verjetno vam usposabljanje vzame veliko časa. Kolikokrat na teden trenirate?

Treniramo vsaj dvakrat na teden, saj moramo vaditi poslušnost in iskanje. Na poligonu sem skoraj vsak dan, ker vodim tudi tečaje.

Ob vikendih pa imamo daljše treninge ali vaje. Stalno moraš biti v formi in pripravljen, saj te bodo mogoče že jutri potrebovali. To je neko poslanstvo, ki ga moraš opravljati s srcem. Ne smeš ga jemati zgolj kot hobi.

Koliko reševalcev ima vaše društvo?

V društvu nas je 18 reševalcev, od tega je večina opravila izpite različnih stopenj, nekaj pa je tudi mlajših vodnikov, ki se še pripravljajo, da bodo lahko z nami sodelovali v resničnih

akcijah. Želim si, da bi tudi mladi tečajniki nadaljevali šolanje in nekoč postali reševalci. Imeti moraš voljo, veselje in ne sme ti biti žal prostega časa. Večina ljudi opravi samo malo šolo za psa in le malokdo nadaljuje šolanje. Vodniki reševalnih psov smo del civilne zaščite, in ko se potrebuje našo pomoč, se z veseljem udeležimo iskalne akcije. Najbolj pa nas osrečuje, ko najdemo pogrešano osebo in s tem dosežemo svoj cilj. Takrat veš, da si kot vodnik s svojim psom dosegel največ, kar se da doseči – biti »team«, ekipa.

Na lokaciji Kinološkega društva Nova Gorica se je šolsko leto že začelo. Če vas zanima, kako poteka šolanje psov, si lahko to v živo ogledate na Ajševici. Tam boste morda srečali tudi kakšnega svetovnega prvaka v iskanju v naravi, ki vam bo z veseljem pokazal kakšen pasji trik.

Nuša Matuc

Mladinci Balinarskega kluba Goriška brda

Drugi na državnem prvenstvu dvojic Dobri rezultati mladih briških balinarjev na državnih tekmovanjih postajajo že ustaljena praksa. Finale državnega prvenstva v igri dvojic za mladince je bilo 30. junija na balinišču v Vipolžah. Barve našega kluba so zastopali Ruben Kurinčič, Matic Bezjak in rezerva Jure Korenjak.

Pred tekmovanjem smo v BK Goriška brda po tihem upali na uvrstitev med štiri najboljše, pa ne le zato, ker bi bil to velik uspeh, ampak tudi zato, ker je bila organizacija tega tekmovanja zaupana našemu klubu. V toplem poletnem vremenu se je na balinišču v Vipolžah zbralo osem najboljših mladinskih dvojic iz Slovenije. Po predhodnem protokolu in v živo zapeti himni, ki jo je interpretirala pevka Martina Kocina, se je začelo prvo državno tekmovanje na tem lepem objektu. Za našo dvojico se je začelo dokaj klavrno, saj je prvo tekmo proti Dragi Orlek izgubila. V drugi tekmi so naši fantje zaigrali tako, kot znajo, premagali so dvojico Kort in v repasažu še Pliskovico, kar jih je po prvem delu pripeljalo med štiri najboljše. Kosilo za tekmovalce in njihove spremljevalce ter sodnike nam je pripravila turistična kmetija Belica. Hrana in postrežba sta bili vrhunski, kar je nedvomno veliko prispevalo k odlični organizaciji tega tekmovanja. Po kosilu je sledil polfinale, v katerem je naša dvojica naletela na ekipo Tržiča, ki je bila na čelu z najboljšim slovenskim mladincem in reprezentantom Jako Kosirnikom nedvomno favorit številka ena. Ruben in Matic sta odigrala vrhunsko in tekmo suvereno zmagala z rezultatom 9 proti 5. Seveda je bilo navdušenje veliko, saj sta si tako priigrala finale. Tu jih je čakal dvoboj z dvojico Zabič, za katero je igral »stari lisjak« med mladinci in naš dobri znanec, Lan Timotej Ličan. Treba je priznati, da so bili naši nasprotniki v finalni tekmi za odtenek boljši in so zasluženo osvojili naslov državnega prvaka.

Naša dvojica pa si za doseženo drugo mesto zasluži vse čestitke.

Tudi tokrat se je Balinarski klub Goriška brda izkazal kot izjemen organizator tovrstnih tekmovanj. Zahvaliti se moramo vsem, ki ste kakor koli pomagali pri organizaciji. Naj citiram pohvalo, ki jo je na forumu Balinarske zveze Slovenije zapisal glavni sodnik in vodja tekmovanja Joško Petrič: »Pohvalil bi balinarski klub Goriška brda za res izjemno lepo izpeljano državno prvenstvo MLADINCI – DVOJICE. Na začetku je bila v živo zapeta HIMNA, kar je bilo prvič na kakšnem balinarskem tekmovanju. Na voljo so bili ves dan brezplačna pijača in trije obroki hrane. Res je bilo za vse lepo poskrbljeno. Hvala!« Seveda je užitek organizirati taka tekmovanja, če imaš v svojih vrstah tako dobre mlade tekmovalce, ki se vse bolj uveljavljajo, ne

le v svojih kategorijah, ampak tudi med člani, saj so štirje že člani prve ekipe.

Z veseljem poročamo tudi o odličnem nastopu Žana Kocine za državno reprezentanco. Veliko je pripomogel k temu, da je slovenska reprezentanca dečkov na četveroboju narodov v Postojni zasedla drugo mesto. Premagala je reprezentanco Italije in Monaka, za prvo mesto pa le za las izgubila s Hrvati. Omeniti moramo še uspeh Matica Bezjaka, ki je na državnem prvenstvu v igri v krog za mladince v Škofji Loki dosegel peto mesto. O ekipi dečkov v sestavi Žan Kocina, Dominik in Jaša Rusjan, ki se v 1. državni ligi bori za naslov državnih prvakov, pa bomo poročali v naslednji številki Briškega časnika; prepričani smo, da o dobrih novicah. Zelo spodbudno pa je tudi dejstvo, da prihaja za temi že uveljavljenimi igralci nova mlada generacija nadarjenih balinarjev.

To so: Kristjan in Matjaž Zalatel ter David in Tomaž Kristančič. V naslednji balinarski sezoni bodo prav ti mladi igralci nosili glavno breme ekipe dečkov, ki bo nastopala v 1. državni ligi za dečke.

Vemo, da so ti fantiči iz pravega testa, zato bomo v BK Goriška brda storili vse, da se bodo razvili v prave športnike balinarje.

Zarjan Kocina Jesen 2012 / Briški časnik / 59

Šport

25. turnir malega nogometa Rio

Letos zmaga Belvinu Plešivo Bar Matjac je letos organiziral že 25. turnir malega nogometa, ki je bil od 25. do 29. junija v športnem parku Rio v Kojskem. Že vsa leta poteka turnir konec junija, le dvakrat je bil v juliju oz. avgustu (leta 1991 zaradi vojne, leta 2011 pa zaradi obnove športnega parka).

Letos se je turnirja udeležilo devet ekip iz Goriških brd, ki so se skozi predtekmovanja potegovale za nastop v velikem finalu, ki je bil v petek, 29. junija.

Večino tekem je sodil Bojan Černe, ki ima najdaljši staž kot igralec in sodnik na tem turnirju. Zadnji večer se nam je pridružil še naš briški sodnik Uroš Bensa.

Dogajanje je spremljalo zelo veliko navijačev in nogometnih navdušencev.

Večer so s »show« tekmo popestrili fantje in dekleta podmladka NK Brda in nas prepričali, da so to prihodnji igralci na našem turnirju. Manjkala niso niti dekleta iz twirling-mažoretne skupine Brda pod vodstvom Andreje Benedetič, ki so med odmori pokazala svoje spretnosti. Tekme je komentiral priznani športni komentator Ervin Čurlič.

Po končanih športnih bojih smo si na velikem platnu ogledali kratki film nogometaša Simona Bevčiča, ki je turnir poimenoval kar Briško svetovno nogometno prvenstvo. Z Bučinelovim »kamionom« smo na prizorišče pripeljali plejbojevo dekle leta 2011 Viktorijo Manzinni, ki je pošteno ogrela občinstvo.

Uprizorila je plesno predstavo v zumba ritmih, pridružili so se ji še nekateri pogumni nogometaši in dekleta, ki so obiskovala njen plesni tečaj. Pod budnim očesom Tamare Kumar smo se zabavali tudi z vodnimi baloni.

Zaslužene nagrade so nogometašem podelili Dušan Matjac, Viktorija Manzinni in predsednik VS Vasilij Vendramin, ki je bil navdušen nad čudovitim dogodkom. Večer se je zaključil z glasbo ansambla 7 Šrit.

Glavni organizator turnirja Dušan Matjac se zahvaljuje vaščanom Kojskega za razumevanje in potrpljenje, za pomoč pri organizaciji pa MD Kojsko, Vaški skupnosti Kojsko, Občini Brda in sponzorjem. Posebna zahvala gre tudi najbližjim.

Dušan Matjac Foto: Dani Kristančič Jesen 2012 / Briški časnik / 60

1. mesto BELVIN, Plešivo

2. mesto Podsabotin

Šport

3. mesto MATJAC, Kojsko

Sodniki Bojan, Uroš in playbojevo dekle leta 2011, Viktorija Manzinni

Končna razvrstitev za leto 2012: 1. Belvin Plešivo, 2. Podsabotin, 3. Pr' Matjacu Kojsko, 4. San Martins, 5. Ba-Fo Barbana-Fojana, 6. Rio Kojsko, 7. Kožbana, 8. Čiči compilation, 9. Mladinsko društvo Kojsko.

Podelili so še naslednja priznanja: naj vratar: Anej Simčič, naj strelec: Peter Furlan, naj igralec: Tomaž Filej, igralec z najdaljšim »stažem« na turnirju (22 let aktivnega igranja na turnirju): Matjaž Simčič – Sime.

Zmagovalci na turnirju malega nogometa Rio v Kojskem v vseh 25 letih: 1988: DOBROVO, 1989: MEDANA, 1990: DOBROVO, 1991: BA-FO BARBANA-FOJANA, 1992: MAGIC HOME (ŠMARTNOKOZANA), 1993: VIPOLŽE, 1994: KAPUČIN (DOBROVO), 1995: KOJSKO, 1996: KOJSKO, 1997: KOJSKO (10. OBLETNICA), 1998: GONJAČE, 1999: MEDANA, 2000: GONJAČE, 2001: MEDANA, 2002: GONJAČE, 2003: MEDANA, 2004: JOTA (HUM), 2005: MEGLA (KOJSKO), 2006: MEGLA (KOJSKO), 2007: MLADINSKA SOBA (MEDANA) (20. OBLETNICA), 2008: MLADINSKA SOBA (MEDANA), 2009: BELVIN (PLEŠIVO), 2010: BELVIN (PLEŠIVO), 2011: KOŽBANA, 2012: BELVIN (PLEŠIVO) (25.

OBLETNICA).

Edina ekipa, ki je osvojila prehodni pokal za tri leta zapored osvojeno prvo mesto, je ekipa Kojsko (zmaga v letih 1995, 1996 in 1997).

Društvo upokojencev Medana

Pod streho ženski in moški turnir

Zadnjo soboto v juliju je ženska balinarska ekipa upokojenk izpeljala balinarski turnir v Vipolžah. Sodelovalo je kar 12 ekip iz severne Primorske in Italije. Čeprav je balinišče odkrito in se igra pod milim nebom, so bile tekmovalke vztrajne vse do poznega popoldneva. Tudi dosegle so soliden rezultat.

Moški balinarji pa so se pomerili prvo soboto v avgustu. Tudi oni so turnir izpeljali, kot je treba, in zasedli mesto čisto pod vrhom.

Balinarke in balinarji Društva upokojencev Medana se prav lepo zahvaljujejo vsem sponzorjem, posebno pa Občini Brda, DU Medana, KS Medana in Vinski kleti Goriška brda. Tako balinarji kot balinarke pa si želijo, da bi prihodnje leto igrali na pokritem balinišču in ne pod milim nebom.

Iva Kos Jesen 2012 / Briški časnik / 61

Šport

Briške mažoretke

Intenzivne letne priprave

Briške mažoretke so se z letnih priprav, ki so bile konec junija na Debelem rtiču, vrnile navdušene, polne novih doživetij in prijateljstev. Treningi so se začeli z jutranjim tekom in dihalnimi vajami. Dvakrat dnevno so twirlerice imele trening v tehniki palice, gimnastiki in plesu, ki je potekal pod strokovnim vodstvom Nives Tabaj Godeas in Andreje Benedetič. Najmlajše

so se udeležile tečaja plavanja, ki ga je vodila Kaja Cukjati. Za varnost in animacijo otrok sta skrbeli še vzgojiteljica Ingrid Habula ter pomočnica Urška Tabaj. Dekleta so poleg treningov še veliko plavala, plesala in se zabavala. Vse, kar so se naučile, so strnile v zaključnem večeru, ko so se številnemu občinstvu iz vse Slovenije predstavile s skoraj enournim nastopom.

Nives Tabaj Godeas

Planinsko društvo Brda

Vabljeni ljubitelji hribov Planinsko društvo Brda organizira vsako leto več kot 20 planinskih izletov in tur. Pri programu skušamo prisluhniti predlogom naših članov, zato se prek leta zvrstijo planinski izleti različnih zahtevnostnih stopenj. Tako lahko vsak najde nekaj sebi primernega. Vse informacije so dostopne prek plakatov ali na spletni strani društva www.pdbrda.si.

Začenjamo novo sezono, zato vabimo vse tiste, ki radi hodite v hribe in bi se nam pridružili, da to storite v začetku prihodnjega leta. Članstvo v planinskih društvih prinaša kar nekaj ugodnosti, s katerimi je vplačana članarina hitro povrnjena. Vse o članarini lahko izveste na spletni strani Planinske zveze Slovenije. O samem vpisu pa se pozanimajte po elektronski pošti na pdbrda@pzs.si ali telefonu 031 393 776.

Bojan Bužinel

Franch Zuchiatti (1892–1957)

Letošnja planinska tura našega društva na Špik hude police, ki se nahaja nad planino Pecol v Italiji. Vrh je sosed bolj poznanega Montaža. Tudi če ne obiščemo katerega od vrhov, je že sprehod po sami planini lepo doživetje.

Prvi briški nogometaš Pred kratkim nas je presenetil sin Francha Zuchiattija, vsem dobro znan upokojeni profesor, ki je poučeval na TŠC-ju v Novi Gorici. Napisal je prispevek o svojem očetu Franchu, ki je po do zdaj znanih podatkih prvi briški nogometaš. Franch je bil kot dijak aktiven atlet in nogometaš. Bil je tudi član ustanovnega zbora Lahko atletske zveze Slovenije. Veliko bolj uspešen pa je bil kot nogometaš klubov Hermes Ljubljana (leta 1909), Ilirija Ljubljana (leta 1911) in Primorje Ljubljana, ki so ga ustanovili primorski študentje po 1. svetovni vojni, ter Itala Gradisca.

Sin Aleš Zuchiatti se je zdaj posvetil iskanju dokumentov, časopisnih člankov in drugega gradiva o očetu Franchu, ki prinaša zanimiva pretekla dejstva.

Zvonimir Kristančič, NK BRDA Jesen 2012 / Briški časnik / 62

Šola

Osnovna šola Dobrovo

Šola v naravi

Osnovna šola Dobrovo

Šolske klopi zamenjala za učilnico v naravi

31. avgusta je zaključila poklicno pot naša dolgoletna sodelavka Branka Gorjup, ki je 14 let poučevala slovenščino na OŠ Dobrovo.

V teh letih smo začeli uvajati devetletko in marsikaj je bilo treba postaviti v drugačne okvire, spremeniti, začeti drugače …

Branka je ljubezen do maternega jezika prenašala na številne rodove briških otrok. Poleg znanja materinščine, ki ga je nesebično razdajala, je bila umetniška duša z izrednim posluhom za estetiko.

Velikokrat so nas nastopi učencev, ki jih je vodila, razveselili, pa tudi presunili in predvsem obogatili. Težko bi bilo našteti, kaj vse je na področju jezikovne kulture in umetnosti postorila. Naj omenimo Gradnikovo učno pot, Gradnikovo bralno značko in posebno skrb za ohranjanje briške dediščine. »Med iskalci biserov« je bila odrska postavitev, ki jo posebej zaznamuje. Branka je v vsakem otroku iskala in našla bisere. Šolske klopi je zamenjala za učilnico v naravi, naj bo to v vinogradu, na Prevalu ali v slovenskih gorah. Branka, uživaj, kjer koli že boš.

Wilson Foster je zapisal: »Kdor znanje učencem samo podaja, ta je rokodelec, a kdor tudi značaj vzgaja, ta je umetnik.« In Branka je to bila. Hvala.

Sodelavci

Osnovna šola Dobrovo

Obisk Goriške knjižnice Prvi teden v septembru smo učenci petih razredov OŠ Dobrovo in POŠ Kojsko preživeli v šoli v naravi v Portorožu. Tam smo plavali, se potapljali ter imeli različne športne in naravoslovne dejavnosti. Odmore med plavanjem smo zapolnili s prijetnim druženjem. Obiskali smo tudi zanimiv muzej v Piranu – Muzej podvodnih dejavnosti. Tam smo odkrivali zgodovino potapljanja in si ogledali različne predmete, s katerimi so se potapljali pred več kot sto leti; spoznali smo ladje, kot so Rex, Titanic in Arka.

Tudi obisk akvarija je bil zanimiv, saj smo si ogledali različne vrste rib, morskih zvezd ter drugih prebivalcev morja. V Piranu so bile zelo privlačne strnjene ulice, ki so značilne za obmorska mesta, ter Tartinijev trg. Zanimiva pa je tudi zgodba o hiši Benečanki ter krilatem levu z odprto knjigo. Ob večerih smo se družili, ustvarjali in izdelovali tudi izdelke iz odpadnega materiala. Šola v naravi je name naredila velik vtis in z veseljem se je bom spominjala. Mogoče se bom še kdaj vrnila tja s svojo družino.

Katarina Gomiršek, 5. b

17. septembra smo ravno na dan zlate knjige učenci tretjega a- in b-razreda obiskali Goriško knjižnico Franceta Bevka. Z zanimanjem smo prisluhnili prijaznima knjižničarkama Lari in Polonci, ki sta razkazali knjižnico. Poseben vtis so naredili Bevkova spominska soba, pravljična soba in bibliobus. V parku smo si ogledali kip Franceta Bevka, nato pa smo peš odšli na solkansko pokopališče, kjer je pokopan France Bevk. Doživeli smo čudovit dan.

Ivanka Škerlj Jesen 2012 / Briški časnik / 63

Šola

Osnovna šola Dobrovo

Tečaj angleščine med počitnicami Od 20. do 24. avgusta je na naši šoli potekal intenziven tečaj angleščine English in action. Vsak dan smo imeli šest šolskih ur pouka, tri ure z učiteljico Leah in tri z učiteljem Simonom. Oba sta iz Anglije, zato smo morali z njima govoriti samo v angleščini.

Dve uri na dan je vsaka skupina delala svoj projekt, vsi skupaj pa smo pripravili tudi predstavo z naslovom Bowling alley. Veliko smo se naučili o Angliji ter britanski kulturi.

Zadnji dan tečaja smo tedensko delo predstavili staršem, ravnateljici in učiteljem. Po aplavzu sodeč smo se vsi dobro odrezali, zato smo hvaležni učiteljici, ki je tečaj organizirala, in ravnateljici, ki nam je omogočila, da je bil tečaj na šoli. Imeli smo se lepo in ob učenju angleščine smo neskončno uživali. Upamo, da se bo naslednje leto poletna šola angleščine ponovila, saj je odlična priložnost za nadgradnjo znanja.

Sara in Tina, 7. a

Osnovna šola Dobrovo

Prvošolci 2012/2013 Na OŠ Dobrovo je v letošnjem šolskem letu prvič prestopilo šolski prag 8 učencev v Kojskem in 28 na Dobrovem. Po kratkem kulturnem programu in pozdravu ravnateljice so jim prvi dan starejše učenke zavezale rumeno rutico. V učilnici so poslušali pravljico in prejeli knjigo, darilo Občine Brda. Prvi šolski dan se je zaključil s sladko pogostitvijo.

Osnovna šola Dobrovo

Prvi šolski dan V ponedeljek, 3. septembra, so se po dolgih počitnicah (našteli smo natančno 67 dni) ponovno odprla šolska vrata. Nekateri smo se v hram učenosti vrnili z veseljem, nekateri pa so bili manj navdušeni. Vsi izkušeni šolarji in prvošolčki, ti so bili skupaj s starši, smo se zbrali na šolskem igrišču, kjer je bil kratek kulturni program. Prisluhnili smo ubranemu zborovskemu petju in recitacijam, ravnateljica pa je v govoru vse pozdravila in nam zaželela uspešen začetek šolskega leta 2012/13. Čeprav bo Jesen 2012 / Briški časnik / 64

v novem šolskem letu »klopi drgnilo« najmanj otrok v zadnjih desetih letih, so šolo med počitnicami na novo uredili in jo polepšali, zato se moramo potruditi, da bo taka tudi ostala. Vsem, posebno prvošolcem (28 jih bo prvi razred obiskovalo na matični šoli, 8 pa na podružnični šoli Kojsko), želimo nadvse lepo in uspešno šolsko leto.

Anja Simčič, 8. razred

Čestitke

Jožefa in Franc Koncut, 60. obletnica poroke

Poznata se že od otroštva V soboto, 2. junija, je minilo natanko 60 let, odkar je Jožefo in Franca Koncuta v vaški cerkvi poročil Efrem Mozetič, takrat župnik v Gradnem. Ta je bil prisoten tudi ob njuni 50. obletnici in zdaj ob biserni poroki. Tokrat sta zakonsko zvestobo ponovno potrdila v vedrijanski cerkvi pred župnikom Alojzom Kržišnikom. Za poročni priči sta izbrala Marijo in Borisa Sirka iz Višnjevika. Marija je namreč kot dekle nekaj časa živela pri njih in Boris je hodil k njej vasovat. Tako je Boris postal nekako »prvi zet«.

27. maja 1952 je Koncutova poročil na matičnem uradu v Kojskem pok. Vinko Kumar z matičarko Rozi.

Jožefa in Franc sta se poznala že od otroštva, saj sta bila sovaščana. V Vedrijanu je veljalo nenapisano pravilo, da so fantje stežka spustili snubce v vas in so dekleta najraje osvajali sami. Pri Jožefi in Francu je »tajno zvezo« vzdrževal Benjamin Vuga, ki sta mu rekla kar kurir.

Bili so namreč časi, ko sta se fant in dekle sestajala naskrivaj, dokler ni bilo dovolj poguma, da sta s svojo namero seznanila tudi starše.

Skupno življenje na majhni kmetiji sta začela tako rekoč iz nič. S trdim delom sta ustvarila zelo veliko. Franc je bil sprva delavec v takratni kmetijski zadrugi Kojsko, Jožefa pa je skrbela za dom, hčerki Nevenko in Jolando ter za gospodinjstvo.

Poleg tega je pomagala možu pri delih na kmetiji, med drugim sta vozila na trg sadje in druge pridelke.

Zdaj Jožefa in Franc uživata varno starost ob družini hčere Jolande. Imata pet vnukov in dva pravnuka. Zelo ponosna sta na vnukinjo Andrejo, ki je leta 2010 nosila krono slovenske vinske kraljice.

Slavje ob bisernemu jubileju so pripravili

ožji sorodniki s kosilom na izletniški kmetiji VedriAlp, kjer se je zbralo kar 70 svojcev, prijateljev in sovaščanov, ki so slavljencema popestrili praznovanje.

Tudi iz uredništva Briškega časnika iskreno čestitamo Jožefi in Francu ter jima želimo še obilo zdravih in srečnih skupnih let.

M. Beguš

Ludvika in Albin Zlobec, biserna poroka

Po poroki kosilo v menzi milice 19. julija sta zakonca Zlobec na Plešivem praznovala 60 let zakonske zveze. Leta 1950 sta se srečala na vaški veselici, preskočila je iskrica in od takrat do danes sta si ostala zvesta.

Ludvika se je rodila pred 86 leti v Gorenji Trebuši kot prvi otrok, za njo se jih je rodilo še osem. Albin pa se je rodil pred 85 leti v Kozljah. Na svet je prijokal kot tretji od štirih otrok. Dva brata je izgubil že v otroštvu, eden pa je padel v partizanih in tako je ostal sam. Ko je bil Albin star štiri leta, mu je umrla še mama, in odraščal je pri babici.

19. julija 1950 sta Ludvika in Albin sklenila zakonsko zvezo v Cerknem.

Ludvika je že v zgodnji jutranji uri prehodila pot iz Gorenje Trebuše do avtobusa, ki je vozil iz Tolmina v Cerkno (15 km). Ko je prispela v Cerkno, je počakala svojega ženina. Albin in njuni poročni priči (Albinovi sodelavci na takratni milici v Cerknem) so se dogovorili z matičarjem, ki ju je poročil. Po poroki sta priči šli na poziv, mladoporočenca pa sta šla na kosilo v menzo milice, tam pojedla juho prežganko in rdečo peso, brez mesa, saj drugega ni bilo. Z avtobusom sta se odpeljala nazaj v Tolmin ter se peš podala do Ludvikinega doma. Tam so ju pričakali nevestini starši in ožji domači ter vaški harmonikar. Ob domači juhi in nekaj priboljška sta preživela svoj poročni dan. Po nekaj dneh sta si ustvarila dom v Črnem Vrhu nad Idrijo, kjer je Albin služboval kot miličnik, Ludvika pa se je zaposlila kot pomožna vzgojiteljica v dijaškem domu. V zakonu so se jima rodili trije sinovi, eden od njih živi z družino v isti hiši v zaselku Jordano na Plešivem.

Jesen življenja jima popestri šest vnukov in pet pravnukov. Vse tri družine so jima pripravile prijetno praznovanje ob jubileju.

Predstavniki Občine Brda, Zveze borcev in Društva upokojencev Medana pa so ju tisti dan obiskali in čestitali ob tako visoki zakonski obletnici. Harmonikar DU Medana jima je popestril nepozaben večer. Na koncu so jima vsi zaželeli še na mnoga skupna zdrava leta. Čestitkam se pridružujemo tudi v uredništvu Briškega časnika.

Srečno, Ludvika in Albin.

Iva Kos Jesen 2012 / Briški časnik / 65

Čestitke

Ada in Albin Jasnič, zlata poroka

Po 50 letih pred matičarja na domači zemlji Ada in Albin sta odgovorno prepotovala skupno 50-letno življenjsko pot, prebrodila sta preizkušnje časa ter preživela lepe in manj lepe trenutke, ki jih prinaša življenje.

Albin, eden od Streharjevih otrok iz Vipolž, se je rodi mami Štefaniji in očetu Alojzu 26. februarja 1940. Kot večina otrok takoj po vojni, je tudi on obiskoval osnovno šolo v domači vasi, kasneje pa t. i. gimnazijo na Dobrovem. Revščina in skrb za preživetje je mladega, komaj 15-lenega fanta prisilila, da je poprijel za vsakršno delo. Tako je leta 1955 že gradil klet na Dobrovem, prvi blok, kjer je danes banka, in podporni zid na Humu. Težaška dela je opravljal tudi v Ankaranu, kjer je pomagal graditi bolnišnico Valdoltra. Po vrnitvi domov se je zaposlil v briški zadrugi, kjer so začeli zasajati prve vinograde in graditi še danes največjo klet v Sloveniji – Vinsko klet Goriška brda.

Njegov oče je emigriral v Južno Ameriko, kamor mu je kasneje sledila še ostala družina. Revščina in verjetno odpor do služenja vojske sta ga prisilila, da jo je mahnil po fasalu v Oblanču do Krmina v Italijo. Zatočišče je našel pri Miru Gradniku in se prijavil policiji v Stari Gorici, od koder je še isti večer odpotoval v Cremono, v kamp Altemura. Vkrcal se je na ladjo v Genovi, ki je plula 17 dni do Caracasa. Takrat jih je štel komaj 19 let.

In na tuji zemlji se je znašel v očetovem objemu, sicer brez znanja tujega jezika.

Iznajdljiv, kot je še danes, se je sprijaznil s situacijo, poprijel za delo in rezultati so danes vidni. Čeprav brez spričeval in diplom, a z izrednim tehničnim talentom inovatorja, si je prislužil naziv »Grand pree Venezuale« za najboljše izdelan sedež

za avtobuse. Postal je lastnik tovarne s sedeži za avtobuse. Pozneje je svojim trem sinovom in osmim vnukom omogočil nadaljnji razvoj podjetja, sebi pa, da sta z ženo Ado po letu 1969 redno obiskovala Slovenijo.

Podobna usoda je doletela tudi Ado Marijo Mužič Šmarnčevo, ki se je rodila kot prvorojenka 15. 10. 1941 v Medani, in sicer mami Idi Movia in očetu Francu Mužiču. Tudi Ada je obiskovala šolo v Medani in na Dobrovem. Njena želja, da bi postala medicinska sestra, se ni uresničila.

Eno leto je živela pri Mimici Cukjatevi izpod Doba, da bi čim prej kaj zaslužila.

Tudi to se ni izšlo. Zaposlila se je pri državnemu posestvu Goriška brda, skoraj

štiri leta je delala v vinogradu, stekleničila vino v kleti in sadila borove ciprese na Kozlinku. Medtem ni pozabila ljubezni do Albina, ki jo je povabil v Ameriko.

21-letna je odpotovala, da si ustvari boljšo prihodnost – zase, za družino, za svoje otroke.

Danes po petdesetih letih skupnega življenja sta stopila pred matičarja na domači zemlji, kjer sta še enkrat potrdila obljube. Še dolgo uživajta sadove svojega dela v zdravju in veselju. Želimo vam še veliko mirnih poletov in srečnih pristankov na obeh domovih.

Lepim željam se pridružujemo tudi na uredništvu Briškega časnika.

Jožica Mužič

Milena in Zoran Marinič

Zlata poroka v Zalem Bregu Zadnjo septembrsko soboto sta praznovala zlato poroko Milena in Zoran Marinič iz Zalega Brega. Pred petdesetimi leti sta se poročila v Šlovrencu, k zlati poroki pa sta šla v cerkev v Biljani. S slavljencema so se veselili njuni trije sinovi z ženami, trije vnuki in en pravnuk.

Zorana Mariniča poznajo Brici kot prvega traktorista v Kmetijski zadrugi Dobrovo. Kasneje se je zaposlil v Salonitu Anhovo, žena Milena pa je ostala na kmetiji in skrbela za dom in družino. Na njuni zlati poroki so jima zapeli biljanski pevci, posebno presenečenje pa jima je pripravil harmonikar Niko Poles iz Brkinov, svetovni prvak v igranju na diatonično harmoniko. Vsi zbrani so slavljencema zaželeli še veliko zdravja in medsebojnega razumevanja. Čestitkam se pridružujemo tudi v uredništvu Briškega časnika.

Darjan Marinič Jesen 2012 / Briški časnik / 66

Zlatoporočenca Milena in Zoran Marinič

Foto I. M.

Križanka

NAGRADNA KRIŽANKA

SESTAVILA: MINKA ČUFAR

SKRAJŠANKA, OZNAKA

PABLO PICASSO PRIPRAVA ZA PEČENJE NA ŽARU

P

NAPADALEC, OKUPATOR

A

G

MATERIAL ZA POKRIVANJE OSTREŠJA

K

PUŠKA Z JERMENOM, RAMENJAČA

P

MOŠKI POTOMEC

ŽENSKA OSEBA IZ MROŽKOVE DRAME GRBAVEC

NEKDANJI AVSTRIJSKI KANCLER (JULIUS)

R

E

S

O

R

R

I

T

I

N

A

R

A

M

E

N

K

A

ZADNJA BRAZDA NA ZGORNJEM DELU NJIVE

O

D

O

R

A

B

LJUBKOVALNA OBLIKA IMENA NEŽA

N

E

Ž

K

A

ZNAMKA AMERIŠKIH AVTOMOBILOV

IZPUŠČAJ NA USTNI SLUZNICI

L

PRVA ČRKA GR. ABECEDE ISTOSPOLNO USMERJEN ČLOVEK

A

L

F

A

H

VZDEVEK HUMORISTA FORNEZZIJA ŽIVLJENSKI SOPOTNIK

T

O

F

O

P

A

R

T

IVAN LENDL

I

ADAM BOHORIČ

ZAPRT BALKON ALI TERASA

RASLINA BREZ KORENIN NA VLAŽNIH TLEH

M

LAKERDA – TURŠKA JED

ELEKTRIČNI VODNIK

VOJAŠKO POVELJE, UKAZ

K

O

M

A

N

D

A

GLAVNI DEL MESTA PRI STARIH GRKIH

A

G

O

R

A

IGRA PO IZTEKU OBIČAJNEGA TRAJANJA TEKME

BARVILO ZA NOHTE

POGANJEK, KAL

B

R

S

T

P

K

AMERIŠKI PEVEC IN KITARIST RAY (EN TON)

E

D

E

N

T

O

N

TURŠKA JED IZ SUROVE TUNINE

L

A

K

E

R

D

A

ADEPT – GOREČ PRISTAŠ NEKE IDEOLOGIJE

BENIGNA ALI MALIGNA TVORBA

S

R

N

A

GOREČ PRISTAŠ NEKE IDEOLOGIJE

19. GRŠKA ČRKA

T

U

RAY EDENTON – AMERIŠKI PEVEC IN KITARIST

LOUIS ADAMIČ

L

A

A

J

D

A SLIKARSKA SMER ZMERJANJE, SRAMOTENJE

GOZDNA ŽIVAL POLOŽAJ V JOGI

A

POGAN, BREZVEREC

SOGLASNIKA V BESEDI PEK BODICA NA RASTLINAH

ŽOGA ZUNAJ IGRIŠČA

IZVIRNA KRATICA ZA ZDA

U

S

A

VAS MED AJDOVŠČINO IN NOVO GORICO

M

A

L

O

V

Š

E

SEVERNOAMERIŠKI DRUŽABNI PLES

O

N

E

S

T

E

P

DOMAČA PERNATA ŽIVAL

R

A

C

A

KLEMEN TIČAR

K

T

Naslov:

NADLEŽNA ŽUŽELKA

Pravilna gesla nagradne križanke 67. številke Briškega časnika so: OF, FEBRUAR, OVČARKA, KRINGA, SONCE, AMNOM, NABUCCO, ŠKRŽATI, ADI, TKAČEV, AU, REZ, USTNICE, ROT, MASERKA, LT, MOLK, ALFABET, SEL, LI, KT, RABI, OKRASEK, TAISTRA. Na uredništvo je prispelo veliko križank s pravilnimi rešitvami in med njimi smo izžrebali VILJAMA MARKOČIČA, Šlovrenc 19A, 5212 Dobrovo. Nagrajencu na novo odprta mesnica Prunk v Štalonih podarja kraško domačo salamo Mesarije Prunk iz Lokve. Nagrajenec naj pride z Briškim časnikom v mesnico, kjer mu bodo podelili nagrado. Več o Mesnici Prunk, ki je odprla svoja vrata oktobra v Štalonih, si lahko preberete v tej številki Briškega časnika.

Mi pa smo vam pripravili novo, jesensko križanko. Spet bomo poiskali zanimivo nagrado in nagradili nekoga, ki bo pravilno izpolnjena gesla skupaj s svojim naslovom poslal na naše uredništvo do 5. decembra 2012. Če križanke ne želite izrezati iz časopisa, lahko gesla in naslov prepišete na dopisnico in nam jo pošljete na naslov: Briški časnik, Trg 25. maja 2, 5212 Dobrovo, s pripisom Nagradna križanka.

Čestitka

Čestitka Nuši

Avgusta je članica uredništva Nuša Kristančič postala mamica sinu Marku.

Staršem iskreno čestitamo in želimo veliko nepozabnih uric z malim Markom.

Uredništvo

Jesen 2012 / Briški časnik / 67

Misel

Duhovna misel

Leto vere – leto novega upanja Vstopili smo v jesen. Za nami je tudi letošnja trgatev, ki smo jo v Brdih pričakovali s kar precejšnjo zaskrbljenostjo, zaradi večmesečne suše. Četudi je bila letošnja trgatev bolj skromna, nam morda prav s tem sporoča, da v življenju ni vse odvisno od obilja materialnih dobrin. Prav gotovo mora imeti človek zagotovljena sredstva za svoje preživetje. Pri nas se sicer veliko govori in piše, da smo v finančni, politični in moralni krizi. Prav to nam govori, da življenje ni lahko in da brez pripravljenosti na žrtve in odpovedi ni in tudi ne bo pravih rešitev. Že preprosto človeško razmišljanje nam pove, da ne moremo več pojesti, kot imamo na voljo. Dejstvo pa je tudi, da še vedno živimo v najbogatejšem delu sveta, kjer je vseh dobrin dovolj, le pravično bi jih morali razporediti.

Jesen pa ni samo čas pobiranja sadov, ampak je tudi nov začetek.

Začelo se je novo šolsko leto in po naših župnijah tudi novo veroučno leto s programi za šolske otroke in tudi za mlade in odrasle. Krizni časi nam očitno sporočajo, kako ima prav vzgoja pomembno vlogo pri oblikovanju človeka. Brez bolj zavzete vzgoje za etične vrednote ne bo izhoda iz krize. Predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. Jože Trontelj je v predavanju z naslovom Etične vrednote – up za prihodnost, ki ga je imel na Svetih Višarjah letos prvo nedeljo v avgustu na romanju treh Slovenij, poudaril, da je brez poprave vedenja na ravni posameznika, naroda in svetovne skupnosti sedanja civilizacija obsojena na konec, ki bo s seboj potegnil tudi dobršen del planetarne žive in nežive narave. Zato pravi, da je treba vložiti nov napor za krepitev etične zavesti in v tem duhu vzgajati otroke in mladostnike.

Treba je vrniti vzgojne in etične prvine v slovenske šole. O tem moramo biti najprej globoko v sebi prepričani, če hočemo v tej smeri delovati.

Potrebno je verovati, da zares osrečuje človeka to, kar je dobro, kar je pošteno. Več etike med ljudmi pomeni več sreče. Vsak posameznik je sposoben spoznati, kaj je dobro, vendar do tega, kaj je res dobro in pošteno, pridemo šele v odnosu z drugim. Dokler se ustavljamo samo pri sebi, pri svojih potrebah, ostajamo in postajamo sebični.

Ko pa začutimo bolečino svojega bližnjega, njegove probleme, ko vzpostavimo odnos s svojim bližnjim, ko čutimo, da je treba pomagati reševati probleme, premagujemo svojo sebičnost in pokažemo svojo

Oratorij v Biljani

Uživalo je 68 otrok Letos smo v Biljani že osmič zapored organizirali poletni oratorij za otroke od 1. do 7. razreda osnovne šole. Potekal je od 2. do 6. julija z geslom Grem jaz. V igrivem, pisanem in zanimivem programu oratorija je sodelovalo kar 68 otrok, 25 animatorjev in katehetov ter trije duhovniki. Vročino smo pregnali s pomočjo briških gasilcev, ki so nas v četrtek osvežili. Med drugim smo se v sredo odpravili na izlet na Marijino Celje v Lig, ki smo ga organizirali animatorji.

Zahvala gre donatorjem, ki so finančno podprli celotno ceno dveh najetih avtobusov. Zahvaljujemo pa se tudi kuharicam OŠ Dobrovo, ki so nas ves teden oskrbovale s hrano, ter vsem, ki ste kakor koli prispevali za uspešno izvedbo oratorija. Animatorji smo opazili, da so otroci resnično uživali, to pa je bil tudi naš temeljni namen. Vsi smo se imeli lepo.

Animatorji Jesen 2012 / Briški časnik / 68

odgovornost do drugega. Prav v tej odgovornosti in skozi odgovornost se konkretno pokaže naša ljubezen do bližnjega. Če smo kristjani in se trudimo živeti v duhu vere, se ne bomo vdajali malodušju, ne bomo izgubili upanja. Preizkušnje so vedno bile, so in bodo in so izziv, da jih rešujemo. Veliko in temeljno vprašanje pa je: ali je naša vera živa in kot taka sposobna odgovarjati na izzive in probleme današnjega časa.

Papež Benedikt XVI. je s posebnim pismom z naslovom Vrata vere razglasil leto vere, ki se je začelo 11. oktobra letos ob petdesetletnici odprtja Drugega vatikanskega koncila in se bo končalo 24. novembra 2013 na praznik Kristusa Kralja vesoljnega sveta. V njem ugotavlja, da je veliko ljudi zajela verska kriza. Leto vere nas prav zato vabi, da ponovno odkrijemo temelje naše vere, Jezusa Kristusa. Vabi nas k spreobrnjenju k Njemu, edinemu Odrešeniku sveta. On daje našemu življenju novo obzorje in smer. V skrivnosti njegove smrti in vstajenja se kaže v polnosti Ljubezen, ki rešuje. Da bi še bolj in ponovno zaživeli veselje do vere, smo v tem letu vere še posebej povabljeni, da ponovno odkrijemo vsebine izpovedne, obhajane, živete in molitvene vere. Poznavanje vsebin naše vere je bistveno, da moremo dati svojo privolitev temu, kar nam nudi Cerkev. Izpovedovati svojo vero z usti pomeni, da vera vključuje javno pričevanje in zavzemanje. Kristjan ne sme misliti, da je verovanje zasebna zadeva. Vera je odločitev, da bi bili pri Gospodu in da bi z njim živeli. To bivanje pri njem, ki nam ga omogočajo osebna in skupna molitev, branje Svetega pisma, sveta maša, zakramenti, nas uvaja v razumevanje razlogov, zakaj verujemo, in nam hkrati daje učinkovito Božjo pomoč, saj brez Božje milosti, Božje pomoči naše izpovedovanje vere ne bi imelo učinkovite moči. Tu dobiva tudi učenje Katekizma o moralnem življenju svoj polni pomen in svojo moč, ko je povezano z molitvijo in bogoslužjem.

Papež Benedikt XVI. v tem dokumentu ob začetku leta vere še posebej izpostavi pomen Katekizma katoliške Cerkve. V njem najdemo bogastvo nauka, ki ga je Cerkev sprejela, hranila in posredovala naprej skozi dvatisočletno zgodovino. Tudi v Brdih smo se odločili, da se bomo v tem letu vere iz vseh briških župnij srečevali ob ponedeljkih v Biljani, se pogovarjali ob vprašanjih, ki nam jih zastavlja vera, in se tako poglabljali v vsebino naše vere. Povabljeni še posebej starši in vsi, ki želite svojo vero poživiti in poglobiti. Sprejmimo v tem letu vere papeževo povabilo, še bolj poslušajmo Božjo besedo in razmišljajmo o vsebini krščanske vere, tako bomo vselej pripravljeni odgovoriti, če nas bo kdo vprašal za razlog upanja, ki je v nas. Živa vera v našega Gospoda Jezusa Kristusa nam bo pomagala, da bo naše osebno, družinsko in družbeno življenje bolj resnično, bolj pravično in lepše, saj daje smisel našim naporom in vsemu našemu življenju.

Emil Kramar župnik v Šlovrencu