Briški časnik - pomlad 2014

Tema trimesečja:

Aktivne počitnice ŠTEVILKA 74 • LETNIK 18 • POMLAD 2014

Ob izidu

Počitek je tudi gibanje na svežem zraku K nam je prišla pomlad. Narava se je prebudila in glede na veliko število člankov v uredništvu se prebujajo tudi Brda. Tokrat smo posebno pozornost namenili aktivnim počitnicam. Mogoče nekoliko ponesrečen izraz, saj naj bi počitnice pomenile počitek, vendar v času, ko smo mnogi zaprti v pisarnah za računalnikom, je gibanje na svežem zraku res pravi počitek za telo, dušo in možgane. V Brdih imamo veliko možnosti, da tudi popoldneve in vikende preživimo v naravi. Predlagam vam, da se odpravite na sprehod med cvetoča drevesa. Verjamem, da vam bo narava pregnala negativne misli, s katerimi nas zastrašujejo množični mediji, in vam na obraz narisala nasmeh.

V Briškem časniku si preberite veliko zanimivih člankov in preživite lepe praznike.

Lucija Prinčič Terpin, odgovorna urednica

100-letnica rojstva Rada Simonitija (1914–1981)

Priložnostna poštna znamka in razstava

V počastitev 100-letnice rojstva Rada Simonitija bo letos v Brdih več dogodkov. Prvi je bil v petek, 31. januarja, na dobrovskem gradu, ko je bila predstavljena priložnostna poštna znamka in odprta razstava o Radu Simonitiju. Moderatorka prireditve je bila Andreja Benedetič. Predstavitve se je udeležilo preko 60 obiskovalcev, med katerimi so bili številni novogoriški in ajdovski filatelisti.

Za uvod, in tudi kasneje, je zapel Mešani pevski zbor Rada Simonitija pod vodstvom Patricka Quaggiata. V imenu občine je zbrane nagovoril župan Franc Mužič. Zahvalil se je pobudniku izdaje poštne znamke Branku Morenčiču in vsem, ki so pri tem sodelovali, Ivanki Uršič za postavitev razstave in MePZ Rada Simonitija za nastop.

Franc Gorup, direktor PE PS Nova Gorica, je v nagovoru med drugim dejal: »V prav posebno čast mi je, da vas lahko pozdravim v imenu Pošte Slovenije na današnjem dogodku v čast slovenskemu dirigentu in skladatelju Radu Simonitiju, katerega 100. obletnico rojstva praznujemo prav letos … Ime Rada Simonitija bo torej živelo še naprej – tako v mnogih glasbenih delih kot tudi na znamki, ki jo izdajamo danes.

Na znamki je portret Rada Simonitija, v ozadju pa je del notnega črtovja glasbenega dela Na Krasu. Oblikovalcem, strokovnim sodelavcem, dedinji in vsem, ki so sodelovali pri nastanku znamke, čestitam za dobro opravljeno delo in se zahvaljujem za njihovo sodelovanje.« Zahvalil se je tudi gostitelju za lepo organiziran dogodek.

Izid poštnih znamk in vrednotnic je simbolično dal v promet z izročitvijo znamk tokratnega izida županu Francu Mužiču, Črtu Petroviču, predsedniku Filatelističnega društva dr. Franca Marušiča Nova Gorica, predsedniku Filatelistične zveze Slovenije dr. Petru Suhadolcu in Ivanki Uršič iz Pokrajinskega arhiva Nova Gorica.

O nastanku priložnostne poštne znamke je Črt Petrovič povedal: B R I Š K I

Ustanovitelj in založnik: OBČINA BRDA UREDNIŠTVO: Andrej Markočič, glavni urednik Lucija Prinčič Terpin, odgovorna urednica Vanda Colja, tehnična urednica Ana Cukijati, redakcija Andrej Colja, fotografije Petra Koršič, lektura Mateja Mavrič, tajnica uredništva

Člani Milena Beguš, Monika Prinčič, Alenka Pegan Colja, Vanja Peršolja, Goran Simčič, Iva Sivec, Danila Zuljan Kumar Oglasno trženje: Tina Testen s.p., mobi: 040 475 676 e-pošta: tina.testen@gmail.com

Od leve proti desni: Luka Flis, Branko Morenčič, direktor Pokrajinskega arhiva Nova Gorica mag. Drago Trpin, predsednik FZS dr. Peter Suhadolc, Franc Mužič, Ivanka Uršič, direktor PS PE Nova Gorica Franc Gorup, predsednik FD Nova Gorica Črt Petrović

»V začetku leta 2012 (predlog za izdajo je treba podati dve leti pred dogodkom!) smo v FD Nova Gorica prišli na idejo, da predlagamo Pošti Slovenije izdajo priložnostne poštne znamke ob 100. obletnici rojstva skladatelja in dirigenta Rada Simonitija. Naš predlog je bil sprejet in sedaj je priložnostna znamka tu.

Pošta Slovenije je 31. januarja izdala sklop 7 novih priložnostnih poštnih znamk, med katerimi je tudi sklop znamenitih osebnosti, med katere spada R. Simoniti. Znamka je bila izdana danes in bo v prodaji do 31. januarja 2015 in ima nominalno vrednost 1,33 evra.

Znamko so oblikovali v grafičnem studiu Prvi pogled v Litiji.

Velikost znamke je 30 x 37,5 mm, zobčenje pa je grebenasto. Natisnilo jo je podjetje v Latviji v 4-barvni offset tehniki v poli po 25 znamk s skupno naklado 60 000 primerkov. Ob znamki je izšel tudi ovitek prvega dne s priložnostnim poštnim žigom na pošti 5212 Dobrovo, ki bo v uporabi naslednjih 14 dni.« Predstavitev je zaključil MePZ Rado Simoniti. Sledilo je odprtje razstave, ki jo je pripravila Ivanka Uršič, strokovna sodelavka na Pokrajinskem arhivu Nova Gorica.

Milena Beguš Naslov uredništva: BRIŠKI ČASNIK, Trg 25. maja 2, 5212 Dobrovo, tel.: (05) 335 10 30, 335 10 33, 330 03 66 Računalniški prelom, litografija in tisk: GRAFIKA SOČA

Oblikovanje oglasov: Grafy s.p., Nova Gorica

Briški časnik prejme brezplačno vsako gospodinjstvo občine Brda.

Za lekturo oglasnih sporočil so odgovorni naročniki oglasov

issn 1318-8860

Naklada: 2600 izvodov Po mnenju Urada vlade za informiranje je javno glasilo Briški časnik proizvod informativnega značaja iz 13. točke tari­fne številke 3 tarife prometnega davka, po kateri se plačuje DDV. Fotografija na naslovnici: Andrej Colja

Pomlad 2014 / Briški časnik / 1

Občina

25. redna seja Občine Brda

Proračun Občine Brda za leto 2014 sprejet brez pripomb Nazadnje so se v letu 2013 svetniki in svetnice zbrali v predbožičnem času. Po napovedi dnevnega reda in nanj dodani novi točki se je seja začela.

O proračunu Občine Brda za leto 2014 je Beti Kumar dodala nekaj pojasnil in Odlok o proračunu Občine Brda za leto 2014 je bil brez pripomb sprejet. Naslednjo točko, predlog in Akt o javno-zasebnem partnerstvu za izvedbo projekta »Energetska sanacija in Pogodbeno zagotavljanje prihodov rabe energije v javnih objektih Občine Brda«, sta predstavila direktor občinske uprave Andrej Markočič in direktor Golea Rajko Leban. Predmet javnozasebnega partnerstva je gradbena in tehnološka energetska sanacija objektov v lasti Občine Brda ter uvedba energetskega upravljanja v objektih v lasti Občine Brda. Za potrebe realizacije projekta in izvajanja storitev pogodbenega zagotavljanja prihrankov in energetskega upravljanja objektov bo javni partner zasebnemu partnerju omogočil sofinanciranje in izvedbo gradbenih in tehnoloških investicijskih ukrepov za doseganje prihranka pri rabi in stroških energentov v obsegu in za obdobje, kot bo dogovorjeno v postopku izbire zasebnega partnerja. Po zaključeni izvedbi in uspešno izvedenem prevzemu izvedenih investicijskih ukrepov bo zasebni partner v pogodbeno dogovorjeni dobi v objektih javnega partnerja izvajal storitve pogodbenega zagotavljanja prihrankov, storitve vzdrževanja izvedenih ukrepov za doseganje prihranka in oskrbe z energijo ter storitve energetskega upravljanja objektov.

Najprej naj bi sanirali OŠ Kojsko, predvsem je potrebna sanacija strehe, ki je še vedno iz azbestnih plošč.

Sanirali bodo celotno stavbo, tudi del, ki je v zasebni lasti. Prihranki, ki bi nastali pri energetski sanaciji, bi se mogoče v nadaljevanju porabili za sanacijo stavbe občinske uprave. Na vprašanje svetnika, koliko znašajo stroški ogrevanja občinske stavbe, je direktor občinske uprave odgovoril, da se prihranki lažje dosegajo pri Pomlad 2014 / Briški časnik / 2

ogrevanju, vendar problem predstavlja zunanjost stavbe, ki ne prinese povračila stroškov v nekem dorečenem času. Zato bi bilo treba najprej pridobiti sredstva za obnovo zunanjosti in nato z zasebnim partnerjem poskrbeti tudi za notranjost stavbe. Osnutek in sklep Akta o javno-zasebnem partnerstvu za izvedbo projekta »Energetska sanacija in Pogodbeno zagotavljanje prihodkov rabe energije v javnih objektih Občine Brda« sta bila soglasno sprejeta. Dodatno točko Sklepanje o potrditvi letnega poročila o izvedenih ukrepih iz akcijskega načrta lokalnega energetskega koncepta in njihovih učinkih je utemeljil direktor občinske uprave, saj se je navezovala tudi na predhodno točko. Letno se mora podati poročilo, kaj je bilo v preteklem letu izvedeno in kaj se predvideva še energetsko sanirati v prihodnosti. Točka je bila ravno tako sprejeta.

Nove cene storitev ravnanja s komunalnimi odpadki Ponovno se je odločalo o cenah storitev ravnanja s komunalnimi odpadki. Točko sta spet pojasnila direktor občinske uprave in župan.

O novih cenah storitev ravnanja s komunalnimi odpadki so se pogovarjali že na prejšnjih sejah, vendar predlaganih cen niso sprejeli. Komisija za okolje in prostor je tudi podprla sklep o cenah storitev s komunalnimi odpadki, kar je še pred časom zavrnila. Svetnika je zanimalo, kaj je prepričalo komisijo, da so sprejeli nove cene storitev.

Predsednik komisije je pojasnil, da so cene usklajene ne samo na komunalnih storitvah, ampak tudi na porabi vode.

Glede na oddaljenost Brd, razvejanost vodovoda, prečrpavanje vode itd., bi lahko Brici več plačevali kot prebivalci Nove Gorice. To pa je le eden od razlogov, zakaj so podprli nove cene storitev. Župan je tudi poudaril, kdo so lastniki Komunale, d. d. in da se bodo v prihodnje občine nekdanje občine Nova Gorica pogajale o odkupu delnic Komunale, d. d., da bi bila ponovno v večinski lasti šestih občin. Svetnik je predlagal, da bi razliko v ceni pokrivala sama Občina Brda, vendar občina ne more zagotoviti toliko sredstev iz

proračuna. Svetnik, ki je že na prejšnjih sejah ostro nastopal proti Komunali, d. d., je ponovno dodal nekaj ostrih kritik o samem podjetju. Svetnik je dodal, da je odstotek podražitve res majhen, vendar lahko z leti postane velik, kar predstavlja velik problem, še posebej za reveže. Ne glede na vse opazke je bil Sklep o cenah storitev ravnanja z odpadki sprejet. Cene so začele veljati s 1. januarjem 2014.

Obnova vodovodnega sistema preko razpisa?

Naslednje tri točke je predstavil Dejan Rusjan. Najprej je bila na vrsti točka o potrditvi programa oskrbe s pitno vodo v Občini Brda za leto 2014. Občina Brda vsako leto dobi program oskrbe s pitno vodo v Občini Brda za obdobje štirih koledarskih let s strani izvajalca, to je podjetje Vodovodi in kanalizacija Nova Gorica, d. d., in ga pregleda. Izvajalec javne službe pripravi predlog programa oskrbe s pitno vodo in ga posreduje občini v uskladitev. Ko občina pregleda program, ga vrne izvajalcu. Usklajen in potrjen program izvajalec javne službe pošlje na ministrstvo. Program velja za obdobje štirih let, vendar se ga vsako leto lahko dodela ali kaj spremeni. K razlagi je še dodal, da so iz RRA-ja dobili informacijo, da namerava ministrstvo izdati razpis za neizkoriščena javna sredstva, na katera bi se lahko prijavili za obnovo vodovodnega sistema, saj so ponekod cevi že stare in velikokrat pušča, kar zahteva tudi mnogo popravil. Če bi sredstva dobili, bi vsa takšna območja lahko obnovili. Na glasovanje je bil dan sklep o potrditvi programa oskrbe s pitno vodo v Občini Brda za leto 2014 in je bil soglasno sprejet.

Druga točka je bil Program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode v Občini Brda za leto 2014. Program je podoben prejšnjemu, izdelal ga je prav tako izvajalec Vodovodi in kanalizacija Nova Gorica, d. d. Izvajalec javne službe ravno tako pripravi program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode za obdobje štirih let, vendar se ga vsako leto pregleda in lahko kaj doda (Nadaljevanje na 3. str.)

Občina

25. redna seja Občine Brda (Nadaljevanje z 2. str.)

in spremeni. Skozi leta se ni veliko spremenilo, tako da je program bolj ali manj enak. Kanalizacija Biljana je še v gradnji in ni še vnesena, predvidoma se jo bo vneslo v program konec leta. Svetnik je opomnil, da v Brdih predstavlja problem odpadna voda in je treba paziti, kaj vse se izteka v potoke.

Svetnika je zanimala točka iz programa v zvezi z Ukrepi za zmanjševanje količin padavinske odpadne vode in kakšna je povezava z novo davčno obremenitvijo glede novih davkov za meteorne vode.

Direktor občinske uprave je pojasnil, da je bil pred leti sprejet sklep, ko se je določalo ceno vode in kanalščine.

Določeno je bilo, da se bo v primeru, ko bo večje število enot oz. vasi v Brdih priključenih na kanalizacijska omrežja in čistilne naprave, začelo to zaračunavati. Za zdaj pa to pokriva proračun Občine Brda. Tudi ta točka je bila soglasno sprejeta.

Naslednja točka je bila podana kot predlog s strani domačinov za ukinitev zaznambe javno dobro na nepremičninah v k. o. Mirnik in k. o. Vrhovlje. Pri tej točki gre za ureditev lastništva pri javnih poteh. Na željo občanov, ki živijo ob teh poteh se je predlagalo, da se javno dobro ukine in zemljišče postane last Občine Brda, da se lahko sklene menjalno in kupo-prodajno pogodbo. To velja za parcelo v k. o. Mirnik in k. o. Vrhovlje.

Oba sklepa o ukinitvi javnega dobra sta bila soglasno sprejeta. Svetniki so sprejeli, da nov predstavnik Občine Brda v svetu zavoda Glasbene šole Nova Gorica postane Mateja Drnovšček, nov

predstavnik Občine Brda v svetu zavoda Osnovna šola Kozara pa postane Ana Turk.

Predlogi in pobude Po obravnavi vseh točk dnevnega reda so sledili še predlogi in vprašanja svetnikov. Svetnika je zanimala postavitev pločnika na relaciji Dobrovo– Biljana in projekt ureditve Dobrovega.

Denar za obnovo večjih objektov je na razpolago, za pločnik pa ga ni. Predlagal je, da se projekt lahko izvaja tudi po delih. Županov odgovor je bil, da bo odgovor na predlog podan v Briškem časniku. Svetnik je predlagal, da se na spletni strani objavi vse projekte, ki jih izvaja Občina Brda ali je delni investitor v projektu. Ljudje bi bili tako seznanjeni z dogajanjem v Brdih. Odgovor je bil, da se vse objavi v Briškem časniku, vendar ob objavi je projekt večinoma že zaključen. Podan je bil tudi predlog o pospešenem delu in ne zamujanju, saj je na spletni strani podan terminski načrt, vendar se ga Občina Brda ne drži. V zvezi z vodovodi in kanalizacijo in obnovo je bilo predlagano, da se obnovi del vodovoda v vasi Imenje, saj poteka del po vinogradu in del po cesti. Odgovor na časovni zamik je bil, da so pogovori potekali z vsakim posameznikom, saj so za vsakogar iskali rešitev in vse je bilo izvedeno tudi v okviru finančnih zmožnosti. Nekatere prijave so prišle tudi po izteku roka in so tudi te vzeli v pogled. Svetnika je zanimalo, če občina razmišlja, da bi šoli in vrtca prepisali na javno dobro,

Obvestilo za občane

Javna razsvetljava Obveščamo vas, da je družba PETROL, d. d., Ljubljana v konzorciju s podjetjem Eltec Petrol, d. o. o. in Javno razsvetljavo, d. d. v letu 2013 postala koncesionar za opravljanje gospodarske javne službe dobave, postavitve, vzdrževanja in izvajanja javne razsvetljave v Občini Brda.

V okviru projekta Prenova javne razsvetljave v Občini Brda je bila izvedena energetska sanacija javne razsvetljave. Vzpostavljen je sistem upravljanja z javno razsvetljavo ter Center za prijavo napak obratovanja javne razsvetljave. Če opazite težavo oziroma napako pri obratovanju javne razsvetljave, vas naprošamo, da nam jo sporočite v Center za prijavo napak, ki je na voljo 24 ur na dan vse dni v letu.

Center za prijavo napak e-pošta: napake@jr-lj.si Splet: www.jr-lj.si Telefon: 01/58 63 600 Fax: 01/54 29 400

glede na to, da se govori o novem nepremičninskem davku. Svetnik je predlagal, da se preloži postavitev bazne postaje v Medani in naj se ponovno pregleda možnosti postavitve, saj je bilo zbranih 50 podpisov vaščanov, ki nasprotujejo postavitvi bazne postaje v Medani. Odgovor svetniku in prisotnim krajanom Medane je podal direktor občinske uprave, in sicer z enakim primerom, ki so ga imeli že pred leti, ko se je postavljalo anteno na Dobrovem. Tudi takrat je bilo veliko pritožb, zbranih podpisov, groženj, nasprotovanj krajanov, vaške skupnosti in podobno. Vendar antena stoji v skladu z vsemi veljavnimi zakoni in ni bilo dokazano, da škodi zdravju. Če bi bilo to dokazano, bi anteno takoj odstranili. Točko o postavitvi antene se je obravnavalo tudi na občinskem svetu in je bila sprejeta odločitev, da se anteno postavi na predvideni lokaciji, če je vse v skladu z veljavno zakonodajo. Investitor je izpeljal postopek pridobivanja vseh soglasij in dokumentacije za postavitev antene na predvideni lokaciji. Nikomur ni bila odvzeta pravica do pritožbe.

Zainteresirani krajani so to tudi izpeljali in na sodišču v upravnem sporu tudi izgubili. Zadeva je tako postala pravnomočna. Na občinskem svetu je bil sprejet tudi sklep, da lahko občinska uprava nadaljuje s postopki na vseh občinskih zemljiščih, ki se izkažejo kot primerna za postavitev bazne postaje, seveda, če je vse v skladu z veljavno zakonodajo. Ko je občinska uprava dobila primerno lokacijo na zadružnem domu v Medani, se je držala sklepa občinskega sveta. Postopki so bili izpeljani regularno in pridobljena je bila vsa ustrezna dokumentacija. Če se bo izkazalo, da antena negativno vpliva na zdravje, bo odstranjena, dokler pa ni podatkov o škodljivem delovanju, bo antena tam stala.

Svetnika je zanimalo, v kakšni fazi je izvedba novega zdravstvenega doma, in želi, da bi dobili terminski načrt o postavitvi, zanimalo ga je še, če se bo uredilo dostop do vrtca na Dobrovem.

Ureditev dostopa do vrtca bo vključena v program ureditve Dobrovega.

Svetnica je dodala, da bazna postaja že dolga leta stoji na Dobrovem in ni bilo nikoli problema. Če bi bili vplivi škodljivi, bi bila občinska uprava prva, ki bi odstranila bazno postajo. Včasih bi lahko prisluhnili stroki, saj imamo v domačem okolju z vsemi aparati več sevanja kot kje drugje.

Nuša Kristančič Hren Pomlad 2014 / Briški časnik / 3

Občina

26. redna seja Občine Brda

Svetniki prvič skupaj v letu 2014 Prva seja v tem letu se je začela z branjem Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Zdravstveni dom Nova Gorica. Predlog in osnutek sta bila že potrjena na eni izmed sej v letu 2013, vendar so predlog ponekod zavrnili. Združitvi zavodov so se najbolj uprli zaposleni in javnost nagovorili s posebnim pismom. Direktor Javnega zavoda Zdravstveni dom – osnovno varstvo Nova Gorica in direktor Zdravstvenega doma – zobozdravstveno varstvo Nova Gorica sta ponovno povedala, da bi z združitvijo veliko prihranili, delovnih mest ne bi ukinjali, temveč bi jih prerazporedili.

Ljudi, ki bi se upokojili, pa ne bi nadomeščali.

Odloka prijazna ljudem Nato so predstavniki Vodovodov in kanalizacije Nova Gorica, d. d. predstavili Odlok o oskrbi s pitno vodo v Občini Brda ter Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode. Odloka morata biti prijazna za lastnika in uporabnika. V uporabi sta odloka iz leta 2006, vendar je v prejšnjem letu prišlo do določenih sprememb, zato ju je bilo treba dodelati.

Najprej so predstavili odlok o oskrbi s pitno vodo, v katerem je navedeno, da se vodovodni priključek gradi na stroške uporabnika, da vsi, ki imajo urejeno odvajanje odpadne vode, se lahko priključijo na vodovod, da obstajata kmetijski priključek in tudi začasni priključek. V odloku je torej navedeno vse, kar lahko zanima porabnika. Zaradi sprejema nove Uredbe o oskrbi s pitno vodo in nove Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja in še nekaterih drugih sprememb okoljevarstvene zakonodaje so pristojni pripravili osnutek Odloka o oskrbi s pitno vodo, ki je vsebinsko usklajen z veljavno zakonodajo in naj bi bil v enotni obliki sprejet v vseh občinah, kjer javno podjetje Vodovodi in kanalizacija Nova Gorica, d. d. izvaja javno službo oskrbe s pitno vodo.

Predstavniki so odgovorili tudi na vprašanja svetnikov. Glede na to, da se Pomlad 2014 / Briški časnik / 4

zadnja leta v Brdih srečujemo s sušnimi obdobji, je svetnika zanimalo, kako je z namakanjem obdelovalnih površin in kako se pridobi kmetijski priključek, kje so ti priključki postavljeni in kolikšna je cena. Za ta priključek je treba najprej pridobiti vodno dovoljenje, ki se ga dobi na osnovi gradbenega dovoljenja.

Svetnika so zanimale bistvene razlike med odlokom iz leta 2006 in zdaj predstavljenim odlokom. Trenutni odlok je urejen z novo uredbo, napisan je po pravilniku v skladu s pitno vodo in upošteva že sprejete akte. Večji poudarek je na pogojih priključevanja. Kot zadnje jih je zanimal nov način obračunavanja omrežnine. Odgovor je bil podan na primeru računa. Omrežnina se izračuna na vrednost celotne strukture z raznimi faktorji. To bo stopilo v veljavo, ko bodo odloki povsod sprejeti. Cena priklopa pa je odvisna od zahtevnosti, kako je videti (za pitno vodo veljajo strožja pravila), kako daleč je postavljen priključek, koliko stanejo gradbena dela za izgradnjo priključka ... Sprememba v zakonodaji pa je ta, da se tokrat upošteva vzdrževanje priključkov v omrežnino. Občinski svet Občine Brda je sprejel osnutek Odloka o oskrbi s pitno vodo. Naslednji predstavljeni osnutek je bil Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode. Poglavja iz tega odloka so zelo podobna poglavjem iz odloka o pitni vodi. Razlika je predvsem v tem, da se odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode vrši na celotnem območju občine, ne glede na to, ali je kanalizacija urejena ali je ni. V novo čistilno napravo v Novi Gorici se bo vozilo vse in cena bo enaka za vse.

Trenutno delujoče čistilne naprave v Brdih vzdržujejo oni, občina pa pokriva stroške. Dodano je bilo še nekaj besed o padavinski vodi, ki se je ne plačuje.

Občinski svet Občine Brda je sprejel osnutek Odloka o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode.

Uporaba obnovljivih virov se veča Sledila je točka Akcijski načrt za trajnostno energijo (SEAP) Občine Brda, v okviru katere je predstavnik agencije predstavil omenjeni projekt. Na OŠ Kojsko so že zamenjali kotel, letos

pa sledi še sanacija šole. Med drugimi že uspelimi projekti velja omeniti tudi novo razsvetljavo v občini. Občina je med drugim prostovoljno pristopila k temu, da bi do leta 2020 zmanjšala emisije. Analiza o rabi energije je pokazala, da se največ energije porabi v stanovanjih. Občinska stavba bo v kratkem sanirana, kar lahko daje zgled tudi drugim domačinom. Vedno več je v uporabi obnovljivih virov in glede na današnje trende bo uporaba teh še rasla.

Dobrih projektov, ki se že izvajajo in se še bodo, je veliko in vsi imajo podporo svetnikov, zato je Občinski svet potrdil Akcijski načrt za trajnostno energijo (SEAP) Občine Brda.

Sledilo je obvestilo o oddaji javnega naročila »Gradbena, obrtniška in instalacijska dela v okviru projekta Razpršeni muzej kulturne dediščine 'Brda, harmonija kultur'«. Točko je predstavil Andrej Markočič. S projektom so kandidirali na razpisu pri Ministrstvu za kulturo in tudi dobili. Vendar občinski proračun trenutno ne premore kritja preostalega zalogaja. Pogovori, predlogi, kako bi bilo to izvedljivo, so potekali z bankami, ZKTMŠ-jem in podžupani. Povsod bi morala biti občina porok. V skladu s pravili so tudi pripravili razpis za izvajalce, vendar nihče ni izpolnil vseh zahtev. Projekt bi potekal v dveh sklopih. Če bi se potrdilo ta predlog, bi se morali odreči drugemu projektu v roku več let. Vsi pogledi bodo predstavljeni na sestanku, kjer se bodo svetniki odločili, ali bo projekt izveden ali ne. Na sestanku bodo predstavili vse podrobnosti projekta. Če se bo projekt izvedel, bo predstavljen tudi nov proračun o izvedbi projekta.

Naslednja točka je bil zahtevek za pridobitev statusa grajenega javnega dobra lokalnega pomena na Humu in v Višnjeviku. Točko je predstavil Dejan Rusjan. Nepremičnine iz omenjenih parcel pridobijo status grajenega javnega dobra lokalnega pomena v lasti Občine Brda z ugotovitveno odločbo, ki jo na podlagi sprejetega sklepa po uradni dolžnosti izda občinska uprava.

Po pravnomočnosti odločbe se predlaga zaznamba javnega dobra v zemljiški knjigi. Enako se naredi z nepremičnino v Višnjeviku, ki v naravi predstavlja javno pot. Oba sklepa o ustanovitvi javnega dobra lokalnega pomena sta bila sprejeta.

(Nadaljevanje na 5. str.)

Občina

26. redna seja Občine Brda (Nadaljevanje s 5. str.)

Soglasna imenovanja Sledila so imenovanja ter podajanje soglasji k imenovanju. Najprej so imenovali predstavnike Občine Brda v svet zavoda ZTKMŠ Brda. Komisija je predlagala Zarjana Kocino, Matjaža Četrtiča, Ivana Peršoljo in Mirana Saksido. Vsi štirje predlogi so bili sprejeti. Sledilo je soglasje k imenovanju direktorja javnega zavoda Zdravstveni dom – osnovno varstvo Nova Gorica.

Svet zavoda je v februarju imenoval za direktorja Marjana Pintarja za obdobje štirih mandatnih let. V skladu z določili Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Zdravstveni dom – osnovno varstvo Nova Gorica so Občino Brda kot občino ustanoviteljico zaprosili, da poda soglasje k imenovanju direktorja zavoda. Soglasje je bilo oddano. Sledilo je soglasje k imenovanju direktorice Goriške lekarne Nova Gorica, to je Ester Košiček. Sklep o potrditvi štiriletnega mandatnega obdobja je bil potrjen.

Ob koncu seje so nastopili še predlogi.

Svetnika je zanimalo, kdo iz občine je član civilne zaščite in povedal, da Anja Medved zbira sredstva za projekt, v katerem bi se ohranile zgodovinske stvari. Prosila bo tudi občinski svet za podporo. Svetnik je opomnil, da ima ZTKMŠ svoj računovodski servis.

Zanimalo ga je, zakaj se ne poslužuje računovodkinj občine. Gre predvsem za različno zakonodajo med zavodom in občino. Svetnica je opomnila na vedno več tatvin po vaseh. Na naslednji seji bodo novogoriški policisti podali poročilo o varnosti.

Svetnik je opomnil, da je že skrajni čas za ureditev črnega pločnika v Vipolžah. Opomnil je na cestni kanal v Gonjačah, ki je manjši kot predhodni.

Problem nastane pri obilnejšem deževju. Opomnil je na prometni znak pri mesnici v Kojskem. Ta stoji sredi ceste. Na cesti Vipolže–Cerovo bi bilo treba sanirati plaz. VS Dobrovo je že pred časom predlagal dovoz do šole, vendar se to zavlačuje. Odgovor na dovozno pot je bil, da pri projektiranju niso upoštevali vseh faktorjev, zato projekt ni izvedljiv. Opomnil je tudi

na nepravilnost zapisnika komisije o kmetijstvu. Na to opombo je odgovoril sam predsednik komisije. Svetnik je ponovno opozoril na varnost v Brdih.

Opažajo namreč veliko romunskih kombijev, predvsem v večernih urah.

Glede na to, da so Brda turistična atrakcija čez vse leto, bi bilo treba tudi za urejenost in čistočo skrbeti vse leto, ne samo pred večjimi prazniki. Sledil je predlog, naj postavijo več smetnjakov na odsekih, kjer se vozniki lahko ustavijo z avtomobili. Svetnika je zanimalo, če je Občina Brda podpisala pogodbo o ustanovitvi novega zdravstvenega doma.

Pogodba je sklenjena na podlagi sklepa občinskega sveta. Zanimalo ga je tudi, kdo podeljuje koncesije za zdravnike in koliko koncesij bi pripadalo naši občini.

Koncesije podeljuje občina. Projekt o krožišču in pločniku na Humu je komaj zdaj na vpogled. Svetnika je zanimalo, kolikšen del je občina investirala v projekt RCERO, ki se ne bo izvedel do konca. Odgovor pa je bil: približno 4 odstotke. Z zaključki s prejšnje seje se je nato sklenila prva seja v tem letu.

Nuša Kristančič Hren

SUBRDA – potapljaški tečaji v aprilu

Skrbi nad gladino, pod njo pa nov svet

Iščete sprostitev? Iščete nekaj novega? Iščete doživetja? Vse to in še več lahko najdete pod vodo, ko se potopite. Okrog vas nobenega hrupa, edino, kar slišite, so mehurčki in vaše umirjeno dihanje. Vaše skrbi ostanejo nad gladino, pod njo pa odkrivate nov svet in samega sebe.

Potapljaški klub SUBRDA bo v aprilu organiziral začetne in nadaljevalne tečaje potapljanja. Tečaje izvajajo po standardih

svetovno priznane šole potapljanja PSS (Professional Scuba Schools). Po opravljenem tečaju prejme vsak tečajnik mednarodno priznano potapljaško izkaznico, s katero se lahko v okviru svoje izkušenosti potaplja kjer koli po svetu.

Vse informacije dobite na subrda@gmail.com ali na mobilni številki 031 217 225 (Ivan).

Silvestra Elen Brašnič Saffigna Pomlad 2014 / Briški časnik / 5

Občina

Občinske investicije v načrtu in v teku

Novi vodovodi in ceste ter urejeni plazovi VODOVOD KOZANA–VIPOLŽE ŽE KONČAN

KANALIZACIJA BILJANA

Projekt sofinanciran v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013 iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev.

Dela na trasi Kozana–Vipolže potekajo celo hitreje, kot je

predvideno v terminskem načrtu. Dela v Kozani (polaganje cevi) so končana, pričenjajo se dela na vipolški trasi. Tako se uresničuje želja občine, da bi boljšo pitno vodo imeli vsi občani. S tem bo občina izboljšala oskrbo z vodo za skoraj 870 krajanov, izboljšala požarno varnost in hkrati pogoje za no – vipolže) razvoj dejavnosti v obeh vaseh. To pa je toliko bolj pomembno zato, ker naj bi v vipolškem gradu čez dobro leto in pol deloval izobraževalno-kongresni center. Ob tem bi zmanjšali izgube vode iz cevi in izboljšali tudi prometno varnost, saj puščanje vode ponekod uničuje cestišče glavne ceste.

PLAZ CEROVO

Progetto finanziato nell'ambito del Programma per la Cooperazione Transfrontaliera Italia-Slovenia 2007-2013, dal Fondo europeo di sviluppo regionale e dai fondi nazionali.

Ministero dell’Economia e delle Finanze

Obnova poteka v skladu s terminskim načrtom. Del vasi ima že prvo plast asfalta. Tako bodo Biljanci dobili fekalno kanalizacijo, priključeno na dobrovsko čistilno napravo, ter meteorno kanalizacijo. Dela v vasi Biljana naj bi se zaključila še letos.

USAD CESTIŠČA ŠMARTNO–KOZANA

Na glavni cesti v Gornjem Cerovem je kot posledica obilnega deževja prišlo do večjega plazu in s tem poškodovanja cestišča na večjem odseku. Občina bo zadevo začela reševati v tem letu, in sicer z ureditvijo odvodnjavanja. Ta del bo Občino stal približno 30.000 evrov. Nato se bo občina posvetila reševanju celotnega cestišča in preplastitvi.

Pomlad 2014 / Briški časnik / 6

Na glavni cesti Šmartno–Kozana v zaselku Travnik je prišlo do večjega usada cestišča. Tudi to je posledica obilnega deževja. Občina mora to urediti v čim krajšem času, saj bi čakanje lahko povzročilo še večje poškodbe in tudi zaporo ceste.

Občina

Občinske investicije v načrtu in v teku

Začetek gradnje zdravstvenega doma

Novost pod marketom

ZID NA HUMU

Občinski svet je na eni izmed svojih nedavnih sej sprejel odločitev o gradnji novega zdravstvenega doma na Dobrovem. Da se je začelo, priča gradbišče sredi Dobrovega. Nov zdravstveni dom bo namreč pod marketom.

Na Humu so se vaščani organizirali in prispevali k lepšemu videzu vasi. Naredili so namreč zid ob glavni cesti. Občina je prispevala material, pridnost vaščanov pa je polepšala videz vasi. Občina načrtuje tudi preplastitev in ureditev cestišča od glavne ceste Hum–Cerovo do »Dušana kovača«.

PLAZ GONJAČE Tudi v vasi Gonjače je zaradi obilnega deževja prišlo do poškodovanja cestišča na stari vojaški poti, ki pa je pomembna zaradi trase optičnega kabla. Plaz pritiska na kabel, s čimer je ogrožena komunikacija za celotna Brda. Zato je občina že pristopila k reševanju zadeve in je za ta primer rezervirala 12.000 evrov.

ASFALTACIJA NA DOBROVEM Občina je skupaj z Direkcijo Republike Slovenije za ceste izvedla preplastitev glavne ceste v središču Dobrovega.

Celotna vrednost investicije je bila okoli 40.000 evrov. Gre za obnovo zelo dotrajane državne ceste. Občina je z DRSC-jem dosegla dogovor o preplastitvi iz sredstev za obnovitvena dela.

Poudariti pa moramo, da to ne bo vplivalo na celotno ureditev Dobrovega oziroma na premikanje terminskih načrtov celotne ureditve vasi. Za projekt celotne ureditve skrbi občina v sodelovanju z DRSC-jem.

OBNOVA DOLOČENIH DELOV VODOVODA Občina je na Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo oddala projektni predlog izvedbenega načrta regionalnega razvojnega programa regije, in sicer operacije z naslovom Obnova delov vodovodnega omrežja vodovodnega sistema Mrzlek na območju občine Brda. S pomočjo tega razpisa, v primeru, če bi bila sredstva odobrena, bi izvedli vodovod (1560 m) in vodohram na Plešivem, vodovod (1360 m) v Gornjem Cerovem, vodovod (1810 m) in dva vodohrama v Gradnem, vodovod (1880 m), vodohram in hidrofor na Vrhovlju pri Kožbani, vodovod (138 m) v Vedrijanu, vodovod (813 m) in hidrofor v Podsabotinu ter vodovod (397 m) v Imenju. Celotna vrednost projekta je ocenjena na 1.295.000 evrov. Delež občine bi bil 20,6 odstotka, torej 265.000 evrov.

Namen investicije je občanom ponuditi primerne pogoje za izvajanje zdravstvene dejavnosti v skladu s sodobnimi usmeritvami, vzpostavitev referenčnih ambulant na področju družinske medicine, zagotovitev primernih prostorov za fizioterapijo ter zagotovitev primernih prostorov za patronažno službo in za dejavnost izvajanja zdravstvene vzgoje.

V pritličju bo prostor za fizioterapijo, sanitarni blok, prostor za osebje, strojnica, v prvem nadstropju bo čakalnica, dve splošni ambulanti, prostor za referenčno ambulanto, v drugem nadstropju pa čakalnica, dve zobni ambulanti, prostor za patronažno službo in predavalnica za zdravstveno vzgojo s priročnim skladiščem. Če bo gradnja tekla brez večjih težav, lahko uradno odprtje in sprejem strank pričakujemo že oktobra. Investicija nikakor ne vpliva na zaprtje zasebne ambulante v Kojskem, saj ima Boris Terseglav, dr. med., podeljeno koncesijo za opravljanje javne službe splošne medicine v Kojskem za nedoločen čas in bo ambulanta obstajala še naprej.

Goran Simčič Foto Andrej Colja

Obvestilo

Azbestni odpadki Podjetje Komunala Nova Gorica, d. d. je 22. januarja letos iz zbirnih centrov na območju vseh občin umaknila velike zabojnike za azbestne odpadke, vendar bodo azbestnocementne odpadke, ki bodo pravilno zaviti s folijo na paletah ter napisom AZBEST še vedno prevzemali v zbirnih centrih in na prevzemnem mestu za odvoz brez prehodnega skladiščenja.

Pogoj za prevzem so pravilno pripravljeni odpadki za prevoz.

Goran Simčič Pomlad 2014 / Briški časnik / 7

Občina

Nov projekt »Brda, harmonija kultur«

Za izboljšavo kulturnih potencialov

REPUBLIKA SLOVENIJE MINISTRSTVO ZA KULTURO

Lani decembra je Občina Brda oddala prijavo na »Tretji javni razpis za razvojne investicije v javno kulturno infrastrukturo«, ki ga je objavilo Ministrstvo za kulturo RS. Na razpis je prispelo 58 vlog, ki jih je strokovna komisija ocenila v skladu z merili, objavljenimi v razpisni dokumentaciji. V sofinanzasledovali skozi projekt, so izboljšanje Cilji, ki jih bomo

ciranje je bilo sprejetih šest projektov, med katere dostopnosti bogate kulturne dediščine Brd širši javnosti, pritegniti nove ciljne skupine obiskovalcev v Brda (predvsem družine z se je uvrstil tudi projekt »Brda, harmonija kultur«.

otroki), izboljšanje dostopnosti kulture javnosti, zvišanje ravni

Z omenjenim razpisom bi pridobili razpršeni muzej z umetniške ustvarjalnosti in izboljšanje povezovanja in mreženja uporabo najsodobnejše avdiovizualne opreme, posebnih efektov kulturnih potencialov.

7243-­‐o(Vodovod šmartno – vipolže) Iz omenjenega projekta občina pričakuje 50.000 dnevnih (svetlobni, zvočni ...), interaktivnosti in izobraževanja (3D-filmi, igre, maketa, individualiziran pristop, igre, zasloni na dotik …). obiskovalcev, kar bi prineslo 300.000 evrov prihodka. Iz tega se Postavili bi etnološki muzej na treh ključnih lokacijah: Šmartno, bodo pokrivali stroški poslovanja ZTKMŠ Brda in vzdrževanje Grad Dobrovo in Vila Vipolže, ki jih dopolnjuje obstoječa muzeja ter izvajale tržne aktivnosti, povezane s promocijo ponudba Brd (5 lokacij/6 vsebin, restavriranje 470 eksponatov), razpršenega muzeja. Pričakuje se povečanje obiska Brd za posodobitev zgodovinskih zbirk na Gradu Dobrovo, vzpostavili minimalno 30 odstotkov v petih letih in podaljšanje nočitev s bi poti za otroke z animacijo in interaktivnostjo, zagotovili bi trenutno 1,6 na minimalno dve nočitvi.

Celotna vrednost investicije znaša 2,1 mio evrov, ministrstvo sedem novih delovnih mest, od tega eno v okviru ZTKMŠ Brda, druge pri partnerjih projekta, kupili bi sestavljivo in prenosljivo bo prispevalo 1,5 mio evrov, razliko mora zagotoviti Občina akustično školjko v vrednosti 30.000 evrov, pridobili nov sistem Brda. Projekt naj bi bil zaključen najkasneje do maja 2015.

Občina Brda bi za delež, ki ga mora prispevati, potrebovala ozvočenja (mešalna miza, mikrofoni, zvočniki, osvetlitev ...) v vrednosti 20.000 evrov ter izvedli nujna vzdrževalna dela kredit. Glede na to, da v proračunu ni dovolj sredstev, na občini – energetska in siceršnja posodobitev objektov JKI – Grad iščejo možnost najema dolgoročnega kredita preko občine Dobrovo, Hiša kulture (streha, okna, parket, ogrevanje, osvetljava oziroma ZTKMŠ-ja. Če bodo ponudbe kreditiranja ugodne, bo ...), pridobili nov razgledni stolp na Gradu Dobrovo (daljnogledi) občina projekt izpeljala.

Goran Simčič in novo opremo Viteške dvorane (stoli ...).

Vabilo na javno predstavitev Delavnica učinkovite rabe energije z ekoSpodbudami, ekoKrediti in drugih možnosti pridobitve nepovratnih sredstev za izvedbo ukrepov učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije Javni razpisi za nepovratne finančne spodbude in pomoči občanom za naložbe v večjo energijsko učinkovitost in rabo obnovljivih virov energije KDAJ? Četrtek, 24. 4. 2014, ob 20. uri KJE? Viteška dvorana, Grad Dobrovo Organizator delavnice: Agencija GOLEA v sodelovanju z Občino Brda Delavnica je organizirana v sklopu projekta ALTERENERGY.

»Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje«

Pomlad 2014 / Briški časnik / 8

Projekt delno financira Evropska »Evropski kmetijski unija sklad za razvoj podeželja: Instrument za predpristopno pomoč Evropa investira v podeželje«

Občina

Prebivalci Kožbanskega kota z novo pridobitvijo

Na sporedu tudi komercialni TV-programi Agencija za pošto in elektronske komunikacije je konec lanskega leta razdelila oddajanje TV-programov na nekomercialne programe (SLO 1, SLO 2 …) ter komercialne programe (POP TV, A KANAL …). Oddajniki in zgrajeno omrežje pokrivajo celotno ozemlje Republike Slovenije za nekomercialne TVprograme, ki se oddajajo preko tako imenovanega multipleksa A. Oddajanje komercialnih TV-programov pa se izvaja preko tako imenovanega multipleksa C, ki pa ne pokriva celotne države. Pokritost je približno 98-odstotna.

Vsem prebivalcem na območju Vaške skupnosti Kožbana ni omogočeno gledanje komercialnih TV-programov. Izdajatelji komercialnih TV-programov, ki so vključeni v sistem multipleks C, pa nočejo širiti omrežja zaradi neekonomičnosti.

Občina Brda sledi cilju, da imajo vsi prebivalci občine

primerljive javne storitve oziroma, da so vse javne storitve enako dostopne vsem prebivalcem Občine Brda. Tako je naš interes, da je sprejem TV-signalov komercialnih TV-programov omogočen tudi prebivalcem Vaške skupnosti Kožbana. Ob tem je potrebna postavitev ustrezne infrastrukture na lokaciji Vrhovlje pri Kožbani.

Sredi februarja smo zato podpisali pogodbo z Radiotelevizijo Slovenija, javni zavod, Ljubljana, s katero smo prevzeli stroške storitve oddajanja televizijskega programa v multipleksu C z oddajnika na lokaciji Vrhovlje pri Kožbani. Predvideni letni strošek zagotavljanja te storitve občanom Vaške skupnosti Kožbana bo okrog 10.000 evrov.

S to gesto oziroma skrbjo za vse občane naše občine smo prvi v Sloveniji, ki prevzemamo stroške, ki bi jih sicer morali nositi izdajatelji komercialnih TV-programov, a niso za to zainteresirani zaradi ekonomike. Ali drugače povedano – prevelik strošek za tako majhno število ljudi.

Andrej Markočič, direktor občinske uprave

Občina ne pozablja na mlade

Kmalu naj bi bila znana ureditev prostorov v Štalonih Mladi v občini imajo kar precej možnosti in dejavnosti, ki jih občina že vsa leta od njenega obstoja podpira. Leta 2002 je bila za to pri občini ustanovljena komisija za mladino, ki je prevzela koordinacijo društev v sami občini.

Za te namene je komisija tudi pripravila razpis s kriteriji za delitev sredstev, ki jih komisija podeljuje že vsa ta leta. Od tedaj je med društva podelila preko 150.000 evrov za različne projekte, nakupe osnovnih sredstev in drugo (v letošnjem letu je bilo za to namenjenih 12.000 evrov).

Poleg tega občina skrbi za mlade tudi tako, da raznim organiziranim društvom (ne samo mladim, tudi drugim) plačuje stroške obratovanja (najemnine prostorov, voda, elektrika, telefon).

V večini vasi je občina zgradila športne površine in površine za najmlajše. V Kojskem celo športni park v malem s plezalno steno, novimi tribunami, kotičkom za najmlajše, prostorom za piknike in novim baliniščem. V Neblem pa s pomočjo sredstev Leader nadgradila

delo vaške skupnosti tako, da je danes športni park Čelo lahko vsem v ponos.

V zadnjem času se občina ukvarja z vprašanjem, kako zapreti finančno konstrukcijo za ureditev prostorov v Štalonih, kjer naj bi prostor dobila dobrovska mladina in druga zainteresirana društva. Celotna vrednost projekta je ocenjena na 400.000 evrov.

Predlog finančne rešitve bo na naslednji seji občinskega sveta Občine Brda podan svetnikom v obravnavo.

V občinski upravi imajo tudi posluh za razne dejavnosti mladih (raziskave, knjige, različni projekti). Mladina ima podporo tudi preko Pihalnega orkestra (skrb za podmladek), nogometni klub posluje s podporo občine, prav tako mažoretna skupina, kolesarji, planinci ...

Tudi na problematiko odvisnosti ne pozabljamo, saj je občina pobudnik raznih srečanj, predavanj za starše in zainteresirano javnost.

Goran Simčič

Območno združenje za vrednote slovenske osamosvojitve občin Brda, Števerjan in Gorica

Za prenašanje vrednot na mlajše generacije Na Gradu Dobrovo je bilo 25. novembra lansko leto ustanovljeno območno združenje za vrednote slovenske osamosvojitve občin Brda, Števerjan in Gorica. K sodelovanju sta bili povabljeni tudi dve zamejski občini, kar daje združenju še poseben pomen. Je edino v Sloveniji, ki ima v svojih vrstah tudi rojake z druge strani »meje«. Zamejski Slovenci s tem dokazujejo, da so jim vrednote slovenske osamosvojitve še kako pomembne, kljub temu da živijo onstran »meje«, ki je

vsaj v fizičnem smislu ni več. Za predsednika združenja je bil izvoljen Peter Stres, ki je ob izvolitvi poudaril pomembnost vrednot slovenske osamosvojitve. V našem območnem združenju si želimo, da bi se nam pri aktivnostih pridružilo čim večje število ljudi, predvsem mladih, saj je pomembno, da se te vrednote prenašajo iz roda v rod.

Borut Miklavc Pomlad 2014 / Briški časnik / 11

Občina

Antena na zadružnem domu Medana

V skladu z veljavno zakonodajo in predpisi Spoštovane občanke in občani, dovolite, da Vam v imenu občinske uprave občine Brda na kratko predstavim pot zagotavljanja dostopa do mobilnega signala v naši občini. Ob postavitvi zadnjih dveh baznih postaj sta bila namreč tako občinska uprava kot sam župan Občine Brda deležna mnogih zelo neprijetnih izjav, pritiskov, opazk, peticij, neresničnih navedb in še bi lahko kaj naštel. In tako kot vsem vam tudi nam ni vseeno, ko slišimo toliko negativnega in neresničnega na svoj račun, ne samo osebno, ampak tudi preko širše javnosti.

ugotovi primernost postavitve sprejemno-oddajne postaje na občinskem zemljišču in je ta lokacija sprejemljiva za okolje, nadaljuje skupaj z investitorjem postopek pridobitve gradbenega dovoljenja.

Na podlagi sklepa Občinskega sveta Občine Brda se je nadaljevalo s postopkom postavitve bazne postaje na Balešnem. Naj poudarim, da v celotnem postopku nismo odrekli nobeni stranki nobene pravice do nestrinjanja oziroma pritožbe. Še več, skozi celoten postopek smo ponudili možnost kritja stroškov v pritožbenem postopku. Ena stranka v postopku izdaje gradbenega dovoljena je na s strani Ministrstva za infrastrukturo in prostor Republike Slovenije izdano gradbeno dovoljenje vložila upravni spor na Upravno sodišče Republike Slovenije in tožbo izgubila. Najvišji organ v državi je z zavrnitvijo tožbe potrdil pravilnost vseh vodenih postopkov za postavitev bazne postaje na Balešnem in med tem tudi, da ta ne vpliva negativno na zdravje bližnjih in daljnih sosedov bazne postaje.

Odločen »ne« tudi za medanski zvonik Čeprav ni izvirna naloga občin zagotavljati niti telefonskih storitev kot tudi ne dostopa do mobilne telefonije in širokopasovne storitve (interneta), saj ne gre za javno službo, je bila in bo ena izmed prioritetnih nalog občinske uprave, da omogoči dostop do teh storitev vsem občankam in občanom Občine Brda.

Za ustrezno zagotavljanje dostopa do mobilne telefonije vsem prebivalcem občine Brda so nas strokovne službe obeh vodilnih slovenskih operaterjev seznanile, da je treba postaviti še tri bazne postaje, in sicer na območju nad Dobrovim ter na območju Medane in Dolnjega Cerovega.

S temi ugotovitvami smo seznanili javnost novembra 2010 na Gradu Dobrovo. V viteški dvorani smo na ta dan vsej zainteresirani javnost predstavili problematiko in hkrati mogoče rešitve, kako z mobilnim signalom pokriti območja vaških skupnosti Dobrovo, Biljana, Cerovo, Fojana, Neblo, Vipolže in krajevne skupnosti Medana.

Ker je bila vsaka s tehničnega vidika primerna lokacija nesprejemljiva ali za lastnika zemljišča ali za lastnike sosednjih parcel, nam je preostalo samo še iskanje primernih parcel v lasti Občine Brda. Ob evidentiranju teh nam je bil na prvem mestu seveda kriterij, da lokacija ne sme negativno vplivati na zdravje ljudi. Tako smo skupaj z obema vodilnima slovenskima operaterjema evidentirali prvo primerno lokacijo na Balešnih.

Tudi tej lokaciji so tako kot pri mnogih drugih nasprotovali tako bližnji in tudi daljni sosedje kot tudi sama Vaška skupnost Dobrovo. Zaradi tega smo zadevno problematiko zagotavljanja dostopa do mobilne telefonije obravnavali na Občinskem svetu Občine Brda, ki je na svoji 7. redni seji julija 2011 sprejel sledeči sklep: 1. Občinski svet sklene, da Občina Brda zaradi zagotavljanja pokritost s signalom mobilne telefonije, ki je izrednega pomena za življenje in delo občank in občanov občine Brda, soglaša z nadaljevanjem postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja za postavitev trajne sprejemno-oddajne postaje na parceli številka 2757/2, k.o.

Biljana.

2. Zavezuje se občinsko upravo, da tudi v nadaljnjih korakih pokrivanja občine Brda z mobilnim signalom, če se Pomlad 2014 / Briški časnik / 12

Tudi z iskanjem mikrolokacije naslednje bazne postaje na območju vasi Medana smo trčili ob nestrinjanje za katero koli predlagano rešitev. Občinski upravi, obema operaterjema kot tudi Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije se je z vseh vidikov zdela daleč najprimernejša lokacija zvonik medanske cerkve. Postavitvi bazne postaje v notranjost zvonika ni nasprotovala niti Koprska škofija, ki je soglašala ob predhodnem soglasju župnijskega gospodarskega sveta župnije Medana. Župnijski gospodarski svet župnije Medana pa tega soglasja ni podal. In posledično smo bili prisiljeni sprejeti odločitev, da se bazna postaja postavi na manj primerni lokaciji, to je na zadružnem domu v Medani.

Seveda so tudi tej lokaciji nasprotovali tako nekateri bližnji kot daljni sosedje. A glede na sprejeti sklep Občinskega sveta Občine Brda bi bilo z vidika enakosti vseh občanov nesprejemljivo, da postopka v občinski upravi ne bi nadaljevali.

Bazna postaja na zadružnem domu v Medani se je tako postavila decembra lani na podlagi strokovnega mnenja sevalne obremenitve v okolici bazne postaje, opravljene s strani pooblaščenega Inštituta za neionizirana sevanja, Ljubljana.

Novembra lani so njihovi izračuni pokazali, da obremenitev okolja z elektromagnetnimi sevanji zaradi delovanja bazne postaje na človeku dostopnih lokacijah ne bo presegla vrednosti, ki jih določa uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju, na podlagi pridobljenega kulturno-varstvenega soglasja s strani Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije ter drugih dokumentov, predpisanih za ta postopek. Da so bili vsi postopki v skladu z zakonom, je potrdila tudi pristojna gradbena inšpektorica, ki ji je bila podana prijava s strani zainteresiranega občana.

Obremenitev okolja ne presega mejnih vrednosti Januarja letos so pristojni opravili meritve visokofrekvenčnih elektromagnetnih sevanj delujoče bazne postaje. Zavod za zdravstvo pri delu, d. d., Ljubljana je ugotovil, da obremenitev okolja z visokofrekvenčnim elektromagnetnim sevanjem

­

Občina zunaj zaščitene okolice delujoče GSM 900 bazne postaje Medana ne presega mejnih vrednosti, ki jih določa Uredba o elektromagnetnemu sevanju v naravnem in življenjskem okolju in mednarodni standardi in je kot takšna sprejemljiva za okolje.

V Občini pa se zavedamo dejstva, da je vsak objekt poseg v prostor. Tudi najlepša hiša uniči najmanj naravo, na kateri stoji, a jo potrebujemo za bivanje in si življenja brez nje ne znamo predstavljati. Tako je tudi z infrastrukturnimi objekti (ceste, električne razvode, kanalizacija, kontejnerska mesta …), ki jih na žalost potrebujemo in moramo nekam umestiti.

Zato pa želimo vplive vseh infrastrukturnih objektov na naravo čim bolj minimizirati. Zato nameravamo ob obnovi strehe medanske dvorane prekriti tudi tako imenovani »stolp«, ob katerega je naslonjena antenska konstrukcija ter tako zmanjšati vizualno izpostavljenost antene, kot smo to dosegli na Balešnem z zakritjem antenskega sistema v umetno cipreso.

Upam, da sem vam na kratko jasno predstavil vsa dejstva, ki potrjujejo, da v občinski upravi delujemo na podlagi občinskih sklepov in veljavne zakonodaje in da nam nikoli ni in ne bo prišlo niti na misel, da bi delovali kako drugače, kaj šele, da bi delovali in izvajali projekte, ki bi škodili zdravju ljudem.

Andrej Markočič, direktor občinske uprave

Nov prostorski načrt

V pričakovanju soglasij in razgrnitve Občina Brda je takoj po sprejetju prostorskega načrta pred leti začela s postopkom zbiranja ponudb občanov za ponovno spremembo. Terminski načrt je predvideval javno razgrnitev že lani. Zadeva se je začela premikati v letošnje leto zaradi novih potreb in želja občanov. Veliko je bilo dodatnih pobud o spremembi iz kmetijskega v zazidalno, pa tudi nasprotno, zaradi napovedi vlade RS o uvedbi nepremičninskega davka. Zaradi teh zahtev občina še ni hotela zaključiti stvari, saj je bilo želja in pobud veliko. Sedaj se je zadeva umirila, pobud ni več in občina je pričela s postopkom pridobivanja soglasij raznih soglasodajalcev (ministrstva, vladne službe ...).

Pričakujemo, da bo razgrnitev kmalu v teku.

Goran Simčič

Investicija v teraso Gradu Dobrovo

Prostor za prireditve in razstave Med prenovo gradu Dobrovo, ki se je zaključila leta 1991, je bila popolnoma rekonstruirana obokana vinska klet.

Domnevno zaradi pomanjkanja finančnih sredstev pa je bila preko nje položena le hidroizolacija brez vsakršnega tlaka ali drugačne zaščite, kar je povzročilo njeno poškodbo in posledično zamakanje enoteke. Lani smo na teraso položili kamniti tlak. Pred rekonstrukcijo je bila klet nadzidana za eno etažo in pokrita s korčno dvokapno streho.

Zaradi vsega se je občina odločila, da izvede investicijo v nadomestni objekt, vendar tako, da razgledna terasa, ki je v tem času postala pomembna turistična točka, ostane. Z investicijo bo občina pridobila prostor za kulturno-družabne prireditve in razstave.

Investicija obsega graditev nadstreška (stebrov in strehe).

Nadstrešek bo mogoče v kasnejši fazi delno zastekliti, vendar tako, da še vedno ostane del obstoječe pohodne terase.

Goran Simčič foto Andrej Colja Naročnik je za financiranje projekta pridobil sofinanciranje v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013 iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev.

Projekt sofinanciran v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013 iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev.

Progetto finanziato nell'ambito del Programma per la Cooperazione Transfrontaliera Italia-Slovenia 2007-2013, dal Fondo europeo di sviluppo regionale e dai fondi nazionali.

Ministero dell’Economia e delle Finanze Pomlad 2014 / Briški časnik / 13

Občina

Vipolška lepotica se prebuja

Vila Vipolže bo kmalu odprla svoja vrata Po skoraj dvajsetih letih od prvih simpozijev, kongresov, mednarodnih srečanj predstavnikov različnih institucij družbeno-ekonomske in znanstvene sfere ter konkretnih raziskav, usmerjenih v snovanje programske vsebine, ki je ne nazadnje utemeljila odločitev o 12-milijonski investiciji države v obnovo propadajočega kulturnega spomenika, bomo, kot kaže, dočakali veliki trenutek.

Konec leta bodo zaključena vsa obnovitvena gradbena dela, vključno z notranjo opremo, na objektu, ki so ga Vipolžci dolgo imenovali Stari grad. Edina, premišljeno, dosledno in strokovno obnovljena beneška palača v Sloveniji je po desetletjih sramežljivega skrivanja za propadajočimi zidovi in dremanja v zanemarjenem parku ponovno zasijala nad vipolško ravnino v vsej svoji lepoti.

V prvih mesecih leta 2015 bo na eminentni lokaciji, v srcu Evrope, na pomembnem križišču treh kultur, odprl vrata nov regijski multikulturni center Vila Vipolže. Za Brda in regijo bo to velik izziv, ki prinaša izjemne priložnosti za nadaljnji razvoj, a nam hkrati nalaga veliko odgovornost, da z optimalno kombinacijo programov in vsebin, ki bodo bogatile letno dogajanje, poskrbimo za dobro gospodarjenje s tem dragocenim kapitalom.

Upravljanje centra bo Ministrstvo za kulturo zaupalo Zavodu za turizem, kulturo, mladino in šport Brda, ki bo v nadaljevanju skrbel tudi za ustrezno kombinacijo programskih vsebin.

Občina Brda je v preteklih letih intenzivno iskala priložnosti sodelovanja z institucijami, ki bi s pravimi programi polnile letno dogajanje in plemenitile ponudbo regije. Opravljenih je bilo veliko pogovorov s potencialnimi partnerji in napočil je trenutek, ko je treba ideje konkretizirati.

S tem namenom je ZTKMŠ Brda 13. februarja organiziral delovno srečanje, na katerega so bili poleg predstavnikov kulturnega ministrstva povabljeni predstavniki institucij, ki so v preteklosti občini nudile strokovno pomoč pri oblikovanju programskih izhodišč. Med temi velja izpostaviti Univerzo v Novi Gorici, Inštitut Jožefa Stefana, SNG Nova Gorica, Kulturni dom Nova Gorica, Goriški muzej, LUNG, Ustanovo Silvana Furlana, Vinski konzorcij Brda, Zavod za varovanje kulturne dediščine Nova Gorica, predstavnike agencije ACC iz Celovca in seveda predstavnike domačih kulturnih in drugih društev.

Vabilu, da pretekla razmišljanja o mogočih oblikah sodelovanja pri izvajanju letnega programa multikulturnega centra, v okviru katerega naj bi bile izobraževalne, kulturne in kongresne dejavnosti, obogatene z gostinsko ponudbo in vinoteko, ponovno prevetrijo in aktualizirajo, so se odzvali prav vsi povabljeni.

Srečanje se je pričelo s pozdravnimi nagovori župana Franca Mužiča, direktorja občinske uprave Andreja Markočiča in predstavnika MZK Mira Benuliča, odgovornega vodje investicije. Nadaljevali smo z vodenim ogledom objekta in nato delovnim sestankom v prijetnem ambientu hotela Venko.

Predstavitvi idejnih zasnov nove celostne grafične podobe centra, ki so jih pripravile štiri povabljene agencije, domači 123 Design in WOAF ter Markacija iz Nove Gorice in Nea culpa iz Pomlad 2014 / Briški časnik / 14

Celja, je sledilo delovno kosilo. Na slednjem so povabljeni gostje generalni direktorici direktorata za kulturno dediščino Špeli Spanželj in generalnemu direktorju direktorata za ustvarjalnost Gašperju Trohi predstavili konkretne vsebine, ki jih bo mogoče v Vili Vipolže izvajati takoj, in druge, med katerimi je tudi ustanovitev Evropske akademije zborovskega petja, ki prinašajo zanimive priložnosti, a hkrati zahtevajo premišljene posege in dodatne investicije v opremo.

Srečanje, ki mu bodo kmalu sledila nova s predstavniki lokalne skupnosti in domačih društev, je prineslo veliko pozitivne energije, pričakovanj in iskrenih želja vseh, da vipolška lepotica, ki se bo do konca leta popolnoma prebudila in odprla svoje duri lokalni skupnosti, domači in tuji javnosti zares zaživi in v Brda ter s tem v širšo regijo privabi najboljše, kar na področju kulture, izobraževanja in turizma premoreta Evropa in svet.

Ariana B. Suhadolnik Foto Andrej Colja

­

Občina

Goran Simčič, podžupan občinskega sveta Občine Brda

»Brda so postala mala Toskana« Goran Simčič, magister znanosti iz Vipolž, je na lokalnih volitvah v Goriških brdih kar trikrat zapored kandidiral na listi LDS za občinskega svetnika in trikrat tudi dosegel rezultat, ki mu je zagotovil stolček v občinskem svetu.

Dvakrat zapored so mu bile zaupane naloge podžupanovanja.

Profesionalno, spretno in transparentno že dva mandata, torej kar osem let, vodi seje občinskega sveta, kar pomeni, da zelo dobro pozna delovanje občinske uprave, krajevne skupnosti, vaških skupnosti oziroma potrebe in želje občanov in ne nazadnje zahteve ter zavzemanja svetnikov oziroma svetniških skupin. Več let aktivnega delovanja v isti funkciji, v Simčičevem primeru kar dvanajst, človeku prav gotovo razširi obzorja poznavanja problematike. Treba je dobro obdelati zadeve, ki jih obravnavajo in rešujejo na občinskem svetu.

Preden je zadeva zrela za odločanje, poteka več razgovorov, posvetovanj in usklajevanj z različnimi forumi tako formalnimi kot neformalnimi, pri čemer tvorno sodeluje v kolegiju podžupanov, ki ga sestavljajo še župan Franc Mužič, Damjan Birtič in Joško Zamar.

O razvoju Brd v času njegove prisotnosti na občinskem svetu pravi takole: »Če bi rekel, da so se Brda 100-odstotno spremenila, bi to bilo premalo. Goriška brda imajo srečo, da ji županuje Franc Mužič z veliko mero volje do razvoja in sprememb, ki je po mojem mnenju župan vizionar, kakršnih je malo. Mislim, da smo postali mala Toskana, saj smo v celotnih Brdih resnično napredovali tako na gospodarskem kot drugih področjih. Bivalne razmere občanov so nadpovprečne v primerjavi z nekaterimi deli v Sloveniji, saj smo uresničili velike projekte na področju infrastrukture, to je cestne povezave, rešili smo težave z vodooskrbo, kanalizacijo v večini vasi, telekomunikacijske povezave, veliko sprememb izvajamo na področju energetske učinkovitosti. Veliko sredstev smo vložili v obnovo turističnega bisera Šmartno, na katerega sem resnično zelo ponosen, trenutno uspešno potekajo dela prenove vile Vipolže, za katero bo treba organizirati zahtevne programe, ki bodo upravičili tako velik projekt in omogočili njegovo vzdrževanje, sicer bo imela občina na svojih plečih veliko breme. Zadovoljen sem, da smo uspeli izpeljati obnovo Osnovne šole Dobrovo in Kojsko. Tudi izboljšava javne razsvetljave je velika pridobitev za Goriška brda. Ne smemo pozabiti, da nam je uspelo zgraditi dom za starejše občane v Podsabotinu, ki si ga lahko privošči le malo občin v Sloveniji.

Občina je vključena v vse pore življenja, tako na gospodarskem kot družbenem področju. Sodeluje pri vseh praznikih in prireditvah, večjih in manjših, prazniku češenj, prazniku rebule in oljčnega olja in vaških praznikih. Pomaga pri obnovi sakralnih objektov, podpira športne dejavnosti z gradnjo objektov in delnim financiranjem dejavnosti. Z velikimi zamahi pomaga tudi briški mladini na najrazličnejše načine. Razpisuje sredstva za uresničevanje programov mladih in mladinskih klubov.

Subvencionira obrestne mere za kredite in gospodarstvo in gospodinjstvo, daje enkratno denarno pomoč ob rojstvu otroka.

Podpira kulturne dejavnosti, to je pevske zbore, ki jih v Brdih ni malo, gledališko in likovno skupino ter posameznike.« Vse omenjene programe, ki so v veliki meri izboljšali položaj in življenje Bricev v času obstoja samostojne briške občine, je Goran Simčič že navedel v 72. številki Briškega časnika v članku z naslovom Občina je vključena v vse pore življenja v Brdih,

Goran Simčič z otroki

vendar jih je z veseljem ponovno navedel, ker želi, da se Brici zavedajo plodnega delovanja in upravičenosti Občine Brda.

Ker pa v tej številki Briškega časnika v rubriki Tema trimesečja obravnavamo aktivne počitnice v Brdih, smo se s Simčičem pogovarjali tudi o možnostih aktivnega preživljanja dneva ali dopusta v Brdih. Prepričal nas je, da je v Brdih veliko narejenega tudi v tej smeri, saj se tako Brici kot obiskovalci Brd lahko rekreirajo ali samo uživajo v prijetni vožnji po kolesarskih poteh, ki so, odvisno od zahtevnosti kolesarja, lahko dolge tudi do šestdeset kilometrov, če jih podaljšajo čez mejo na italijansko stran. Primerno so urejene tudi pohodne poti po briških gričih mimo vinogradov, oljčnih nasadov in zanimivih vasi za ljubitelje hoje v naravi. Šolsko igrišče s telovadnico je po pouku vedno vsem na razpolago. Veliko zasebnikov ima urejen bazen, kar je danes zelo privlačna oblika sproščanja in razgibavanja. »Ob vsem tem pa imajo Brici veliko srečo, da vasi ležijo le petnajst minut od morja, štirideset minut od smučišč, trideset minut od Lijaka za padalce, petdeset minut od Bovca za hribolazce.

Možnosti okoli nas je veliko, treba se je le pravilno odločiti,« meni Simčič.

Da bi povezali kulturne, turistične in športne dejavnosti in dogodke ter bolj enotno nastopali, sta Goran Simčič in Klemen Bajt predlagala pobudo o ustanovitvi Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport, ki je danes z voditeljico Ariano B. Suhadolnik izredno uspešen, saj uresničuje zastavljene cilje in opravičuje svoj obstoj.

Na vprašanje o tem, ali se Brici pravilno oziroma kako se Brici prehranjujejo, pa je bil Simčič z odgovorom nekoliko v zadregi, ker o tem ni nikoli razmišljal. Poudaril je, da je treba pohvaliti ravnateljico Osnovne šole Dobrovo Vesno Filej, ki ima izreden posluh za izbrano, zdravo prehrano otrok. Ponosno pove, da se na tem področju v šoli veliko osvešča otroke in bi bila ta šola lahko za zgled drugim.

Vanda Colja Foto Andrej Colja Pomlad 2014 / Briški časnik / 15

Občina

Aktivnosti ZTKMŠ

Brda so tudi ljudje Delovni sestanek z briškimi ponudniki Skupaj z briškimi ponudniki gostinskih storitev in nočitvenih kapacitet smo se predstavniki ZTKMŠ Brda sredi decembra srečali na delovnem sestanku. Udeleženci so bili seznanjeni z novostmi, nadgradnjami in izboljšavami, pomembnimi tako za naše goste kot tudi za ponudnike same. Velika novost, ki jo prinaša nova turistična sezona, je zagotovo možnost rezervacij želenih nastanitev v Brdih preko centralnega rezervacijskega sistema Feratel. Pred kratkim smo optimizirali tudi spletni portal www.brda.si, ga prilagodili mobilnim napravam ter dopolnili z majhnimi spremembam, tako da je njegova uporaba za vključene ponudnike še prijaznejša. Že obstoječim jezikovnim različicam portala (slovenski, angleški, italijanski in nemški različici) dodajamo še rusko. Vedno več poudarka namenimo tudi socialnim omrežjem, preko katerih poteka že skoraj vsa promocija in trženje turističnih destinacij in produktov. Z domačimi akterji se trudimo z roko v roki oblikovati briško turistično zgodbo.

Eden od sadov tega povezovanja so zagotovo tudi zahvalne vizitke za goste, ki koristijo nastanitvene kapacitete. Majhna, topla pozornost, odraz domačnosti in gostoljubja, ki goste toplo nagovarja k ponovnemu obisku naše dežele.

Mateja Drnovšček

Izobraževanje za turistične delavce, Pot miru

Ustanova »Fundacija Poti miru v Posočju« je za vse informatorje in druge turistične delavce, ki na različnih sejmih po Evropi predstavljamo našo regijo in v sklopu te tudi Pot miru in soško fronto, 7. januarja pripravila na to temo izobraževanje. Pot miru od Alp do Jadrana povezuje območja in ljudi ter bogato kulturno in naravno dediščino vzdolž nekdanje soške fronte in predstavlja pomembno dediščino evropske zgodovine. Obeleževanje 100-letnice prve svetovne vojne je zagotovo ena od osrednjih trenutnih aktivnosti Fundacije Poti miru, informacije o tem produktu pa so tudi zelo iskane med obiskovalci naše regije. V duhu nadgrajevanja obstoječega znanja in pridobivanja novih informacij smo se podali kar na teren, po sledeh soške fronte.

Pomlad 2014 / Briški časnik / 16

Začeli smo z vodenim ogledom spomenika na Cerju, sledil je ogled kavern na Sabotinu, nadaljevali smo s sprehodom skozi čezmejni muzej na prostem Kolovrat ter obiskali Kobariški muzej. Izobraževanje smo zaključili v informacijskem centru Pot miru, kjer smo si ogledali tudi novo interaktivno razstavo Pot miru od Alp do Jadrana.

Pridobljene informacije o prizorišču največjega spopada na gorskem območju naj nam ne bodo samo v znanje in kot inštrument, s katerim obveščamo naše goste, temveč tudi v poduk, zakaj se vojne ne smejo več dogajati, in spomin na vse, ki so trpeli in izgubili svoja življenja.

Mateja Drnovšček Foto Fundacija Pot miru

Osnovni tečaj grafičnega oblikovanja

V novo leto smo zakorakali zelo kreativno. Anja Korenč, ljubiteljica grafičnega oblikovanja in fotografije, ob organizacijski podpori ZTKMŠ, je sredi januarja na Dobrovem izpeljala osnovni tečaj grafičnega oblikovanja.

Mlada, univerzitetno diplomirana medijska komunikologinja je udeležence tečaja popeljala v svet oblikovanja in ustvarjenja.

Tečajniki so spoznali teoretične osnove oblikovanja in osnovne funkcije programa Adobe Illustrator, izdelali pa so tudi preprost logotip ter vizitko in se naučili osnov priprave na tisk.

Osnovno znanje so nadgradili s pomembnimi informacijami glede papirja, vrstah tiska, barvah ter o pomenu logotipa in vizitke. Estetika grafično oblikovane ideje vedno očara in prevzame. Če se želite tudi sami preizkusiti in odkriti svojo umetniško žilico, nam to sporočite in bomo glede na želje poskušali najti primeren termin za ponovno izvedbo tečaja.

Mateja Drnovšček Foto Anja Korenč

Sejem Vakantiebeurs Utrecht, 14. 1.–19. 1. 2014 Vakantiebeurs je največji in najbolj obiskan sejem v Beneluksu. Vsako leto ga obišče več kot 100.000 obiskovalcev poslovne in splošne javnosti. Tudi letošnji obisk, med 14. in 19. januarjem, je bil izreden. Slovenska turistična organizacija se je na sejmu predstavila skupaj s kar 24 predstavniki slovenskega gospodarskega turizma, med katerimi so bila seveda tudi Brda. Prisotnost številnih predstavnikov, največje

Občina

Aktivnosti ZTKMŠ

Sejem Utrecht

število doslej, izkazuje velik interes za privabljanje nizozemskih turistov, ki so na sedmem mestu po številu tujih obiskovalcev Slovenije. Nizozemci iščejo naravo in z njo povezane aktivne počitnice. Ogromno zanimanja je bilo za naše pohodne poti, zelo privlači pa tudi kolesarjenje. Slovenijo in njene lepote si želijo raziskati z lastnim avtomobilom ali avtodomom, zato je veliko povpraševanja tudi po tovrstnih urejenih prostorih, avtokampih.

Mateja Drnovšček Foto TIC Brda

Sejem Ferienmesse Dunaj, 16. 1.–19. 1. 2014 V okviru javne agencije SPIRIT Slovenija so se Brda tudi letos, in sicer od 16. do 19. januarja, predstavila na sejmu Ferienmesse na Dunaju. Vodilni turistični sejem v Avstriji, namenjen počitnicam in potovanju, ponuja tudi velik potencial za predstavitev enogastronomske ponudbe, kulturnih in naravnih lepot ter za Avstrijo tržno zanimivih produktov, kot sta kolesarjenje in pohodništvo. Poleg promocijskega materiala smo Brda predstavili tudi skozi široko paleto briških vin, za predstavitev katerih je poskrbela ekipa Vinoteke Brda.

Naša dežela je za Avstrijce zanimiva zlasti za krajše počitnice v času Praznika češenj in drugih briških prireditev. Veliko je bilo povpraševanja po možnostih za namestitev in aktivnega preživljanja prostega časa. Obiskanost slovenske stojnice je bila letos še nekoliko večja, tudi zaradi tega, ker je bila stojnica postavljena prav na vhodu v sejmišče in je seveda nihče od obiskovalcev ni mogel prezreti. Kolesa, skuterji, številne pohodne poti ter Avstrijcem dobro poznana tematska pot Alpe-Adria Trail, produkti, ki jih gostje iščejo, Brda pa ponujajo.

Mateja Drnovšček

Turizem in prosti čas

delile promocijski material ter mimoidoče nagovarjale, da se v prihajajočih pomladnih dneh sprehodijo v objemu cvetočih gričev, podajo na odkrivanje Brd s kolesom, obiščejo katero od prireditev in dogodkov ter pokusijo odlične briške dobrote.

Prepoznavnost in zanimivost razstavljalnega prostora smo obogatili tako, da smo iz Brd pripeljali tudi električno kolo in električni skuter. Zagotovo dobra in predvsem zanimiva poteza, ki je neizmerno pritegnila pozornost in radovednost mimoidočih. Pogled številnih obiskovalcev sta pritegnili tudi naši simpatični kraljici, Martina Sirk, kraljica češenj, in Jana Drnovšček, kraljica rebule. Brda so tudi ljudje – prijazni, gostoljubni in nasmejani.

Mateja Drnovšček Foto TIC Brd

Sejem Vakantie Salon Bruselj, 6. 2.–10. 2. 2014 Brussels Holiday Fair je najpomembnejši turistični sejem v Belgiji in velikan med evropskimi sejmi. Sejem je vsako leto bolj uspešen in priljubljen, kar kažejo tudi številke – beležijo več kot 100.000 obiskovalcev, letno se na sejmu predstavi več kot 700 razstavljavcev iz približno 65 držav sveta. Sejem je priljubljen tako med obiskovalci kot samimi razstavljavci, saj z jasno vizijo in strategijo razvija platformo, ki nudi turistične

Sejem Turizem in prosti čas, 29. 1.–1. 2. 2014 Osrednji turistični dogodek v regiji Alpe-Jadran, to je sejem Turizem in prosti čas, vsako leto omogoča izjemne priložnosti za poznavanje novih ponudb, ponuja pa tudi nova poznanstva s strokovnimi delavci v turizmu, s predstavniki turističnih društev in agencij. Pogled čez mejo, v druge kulture, podaja tako razstavljavcem kot tudi obiskovalcem številne navdihe za nove popotniško-izletniške zgodbe. Letos so se med 29. januarjem in 1. februarjem na sejmu ponovno predstavila tudi Brda.

Informatorke smo promovirale ponudbo celotne destinacije,

Sejem v Bruslju

informacije belgijskim turistom in strokovnim obiskovalcem.

Za Slovenijo je sejem pomemben predvsem zato, ker Belgijci radi potujejo, imajo veliko kupno moč in imajo dobre letalske povezave z Ljubljano. Po najnovejših podatkih Statističnega urada Republike Slovenije se je število obiskov belgijskih turistov v letu 2013 povečalo za 10 %, ustvarili pa so za 9 % več (Nadaljevanje na 18. str.)

Pomlad 2014 / Briški časnik / 17

Občina

Aktivnosti ZTKMŠ (Nadaljevanje z 17. str.)

prenočitev. Na slovenski stojnici se je med 6. in 10. februarjem predstavilo 20 predstavnikov turističnega gospodarstva in organizacij iz različnih delov Slovenije, med njimi tudi Brda. Številni obiskovalci so Slovenijo že obiskali, še več, poznali so tudi našo deželo. Svoje počitnice Belgijci skrbno načrtujejo, velike razdalje prevozijo z avtodomi, zanimajo jih stara mestna središča, podeželje in narava. Radi imajo aktivne počitnice v naravi in Brda so ravno pravšnja za tovrstna potepanja in raziskovanja.

Mateja Drnovšček Foto TIC Brda

Sejem Fietsen Wandelbeurs Amsterdam, 1. in 2. 3. 2014 Občina Brda kot strateški partner združenja Pohodništvo in kolesarjenje giz ob sodelovanju Slovenske turistične organizacije se je 1. in 2. marca predstavila na skupnem nastopu na sejmu v Amsterdamu. Tema sejma, specializiranega za kolesarjenje in pohodništvo, je bila Pohodna pot Alpe-Adria

Sejem Expomego

promovirali tudi s prodajo briških izdelkov in pridelkov, ki jih prodajamo v naši trgovini daril in spominkov, v Briški butiehci.

Pomembno vlogo pri sami promociji so krojili tudi briški oljkarji in čebelarji. V petek, na Goriškem dnevu, je prisotne obiskovalce nagovoril briški župan Franc Mužič, prisotna pa je bila tudi Jana Drnovšček, naša kraljica rebule. Sobotni vrvež je pomagala obvladovati kraljica češenj Martina Sirk, s katero smo mimoidoče vabili na naše številne prihajajoče prireditve.

Mateja Drnovšček Foto TIC Brda

Sejem F.RE.E. München, 19.–23. 2. 2014

Sejem v Amsterdamu

Trail. Od skupaj 43 etap celotne poti potekata dve etapi tudi po briškem ozemlju, kar nas uvršča na seznam krajev, za širšo populacijo vedno bolj pomembnega in tržno zanimivega produkta.

Mateja Drnovšček Foto TIC Brda

Sejem Expomego, 20. 2.–23. 2. 2014 Največji in najodmevnejši goriški sejem Expomego, tokrat že 42. po vrsti, je od 20. do 23. februarja ponovno odprl svoja vrata. Ob podpori vseh petih goriških občin ter drugih institucij, kot so LTO Sotočje, TIC Nova Gorica, Regijska razvojna agencija za Severno Primorsko, KŠTM Šempeter-Vrtojba in ZTKMŠ Brda, sejem nadaljuje svojo tradicijo. Namen sejma je predstavitev različnih dejavnosti, od zunanje in notranje opreme, gradbeništva, energijsko varčnih materialov in sistemov pa vse do turističnih destinacij. Briško zgodbo smo na sejmu promovirali člani TIC-a ter briški vinarji (Vinarstvo Ronk iz Vipolž, Vinarstvo in sadjarstvo na Bregu iz Šmartnega, Vinarstvo Kristalvin iz Višnjevika ter nepogrešljiva ekipa Vinske kleti Goriška brda). Obiskovalci briške stojnice pa so se lahko naužili tudi prihajajočega vonja poletja, vonja sivke in sivkinih izdelkov kmetije Marinič iz Vedrijana. Naš teritorij in njegovo prepoznavnost smo Pomlad 2014 / Briški časnik / 18

Sejem v Münchnu

V okviru promocije Poti miru od Alp do Jadrana ob 100-letnici začetka prve svetovne vojne so se Brda predstavila tudi v Münchnu. Glavno münchensko razstavišče Messe München je od 19. do 23. februarja gostilo največji sejem za rekreacijo in popotništvo na Bavarskem. V petih dneh ga je, po prvih podatkih organizatorjev, obiskalo 112.000 obiskovalcev, nekoliko več kot lani. Bavarska je Sloveniji blizu, hkrati je kupna moč dežele visoka, ponudba slovenskega turizma pa Bavarcem odgovarja. Predvsem jih zanimajo aktivne počitnice v naravi, pohodništvo in kolesarjenje ter vodni in adrenalinski športi. Dolina Soče in Brda na skupnem pultu kot enotna destinacija, ki s svojo majhnostjo, pa vendar raznolikostjo, ponuja vse, kar Bavarci iščejo.

Mateja Drnovšček Foto TIC Brda (Nadaljevanje na 19. str.)

Občina

Aktivnosti ZTKMŠ (Nadaljevanje z 18. str.)

Borza ITB Berlin, 5. 3.–9. 3. 2014

Sejem v Beogradu Sejem v Berlinu

Svetovna turistična borza ITB je najpomembnejši globalni turistični dogodek, ki vsako leto marca v Berlin privabi številne predstavnike turistične panoge, hkrati pa zagotavlja najpomembnejše poslovne kontakte in srečanja s predstavniki institucij, organizacij in podjetij z vsega sveta. Brda so se na sejmu predstavila v okviru promocije Poti miru od Alp do Jadrana, ustanove Fundacije iz Posočja. Sejem izstopa tudi s svojo medijsko navzočnostjo. Na tisoče novinarjev iz medijskega središča, sejmišča nasploh in iz spremljevalnih dogodkov poroča o vsebinah, novostih, zanimivostih predstavitev in novinarskih konferenc. Dobra popotnica za oglaševanje in promocijo domačega teritorija širom sveta.

Mateja Drnovšček Foto TIC Brda

Dnevi Vipavske doline in Brd v Beogradu, 6. in 7. 3. 2014

Sejem v Beogradu Franc Mužič, Črtomir Špacapan, Gordana in Simona iz G&S Promotion in veleposlanik Franci But

V začetku marca je beograjska diplomatska, gospodarska in turistična javnost z velikim zanimanjem spremljala dogajanje v prestižnem hotelu Square 9 in novem centru Beograjskega »jet seta« – Mikser Hausu.

V sodelovanju z G&S Promotion iz Ljubljane in ob podpori agencije SPIRIT ter slovenske ambasade v Beogradu so Zavod za turizem, kulturo, mladino in šport Brda in Turistična zveza TIC Nova Gorica pripravili skupen promocijski nastop na trgu velikih priložnosti »uvoza« gostov, ki so doslej pretežno v tranzitu potovali mimo lepot, dobrot in čudes naše krasne pokrajine na zahodu Slovenije.

Dvodnevno dogajanje sta zaznamovali dobra organizacija in usklajena promocija turistične ponudbe celotnega

teritorija, vključno z igralniško-zabaviščno dejavnostjo, ki jo je predstavilo podjetje Hit, d. d., oplemenitila pa vrhunska vina briških in vipavskih vinarjev, Ščurka, Zanuta, Erzetiča, Kristančiča, Prinčiča, Vinske kleti Goriška brda, Slavčka in Vindorja ter sladki proizvodi Društva briških sadjarjev.

Vabilu veleposlanika Slovenije Francija Buta na četrtkov sprejem v hotelu Square 9 so se odzvali veleposlaniki Hrvaške, Norveške, Švedske, Nizozemske, Madžarske, Avstrije, veleposlanica Avstralije, generalni sekretar MZZ Srbije, predstavniki slovenskih in drugih večjih podjetij s sedeži predstavništev v Beogradu ter vsi pomembni srbski mediji.

Protokolarno vzdušje v prestižnem ambientu hotela Square 9 se je po pozdravnih nagovorih ambasadorja Buta, župana Občine Brda Franca Mužiča in predsednika Turistične zveze TIC Nova Gorica Črtomirja Špacapana ob ubranih akordih prijetnih klavirskih melodij in sproščenosti, ki so jo pričarala žlahtna vina, nadaljevalo pozno v noč.

Petek so zaznamovale popoldanske delavnice (neposredna poslovna komunikacija z izbranimi predstavniki turističnih agencij, uvozniki vina in gostinci) ter večerna zabava za povabljene goste, novinarje in predstavnike beograjske »VIP scene«.

Dvodnevno dogajanje, na katerem poleg vrhunskih vin niso manjkali odličen primorski pršut, z zlatom nagrajeno briško oljčno olje in mediteranska kulinarika, je dodobra pretreslo srbsko prestolnico.

Nova prijateljstva, novi poslovni stiki in velika odmevnost vseh treh dogodkov v srbskih medijih prinašajo lepe priložnosti sodelovanja s trgom, ki smo ga v preteklem obdobju, deloma iz političnih, deloma finančnih razlogov, nekoliko zapostavili.

Da ni nič zamujeno, je pokazal tokratni obisk Beograda. S partnerskim nastopom treh mini destinacij, Brd, Nove Gorice in Vipavske doline, smo potencialnim poslovnim partnerjem in turistom predstavili najboljše, kar premore celotna regija, in potrdili dejstvo, da so za dolgoročen uspeh ne samo na tem, temveč tudi drugih trgih, nujne povezane tržne aktivnosti in tesno sodelovanje vseh, ki sooblikujemo zgodbo turizma.

Ariana B. Suhadolnik Foto G&S Promotion

Pomlad v Briški butiehci Pomlad je v našo trgovinico prinesla pet knjižnih novosti briških rojakov. Torej ne le enega, kar pet novih razlogov imate za obisk Briške butiehce in dopolnitev svoje knjižne zbirke z zanimivim, briško obarvanim čtivom. Vabljeni!

Pomlad 2014 / Briški časnik / 19

Občina

Prodaja zemljišč v Občini Brda Prodaja stvarnega premoženja Občine Brda – to je stanovanjskih stavb, poslovnih stavb, gospodarskih poslopij, stavbnih zemljišč, kmetijskih ter gozdnih zemljišč na območju občine Brda.

Gozd parc. št.

1115/0 k.o.

Kozana, površina 367 5m2, izklicna cena 4.575,00 €

Stavba v naselju Kozana parc. št.

933/0 k.o. Kozana, površina 147 m2, izklicna cena 80.000,00 €

Stavbno zemljišče v naselju Golo Brdo, parc. št.

1156/2 k.o. Mirnik, površina 222 m2, izklicna cena 3.330,00 €

Stavbno zemljišče s pripadajočo stavbo v naselju Golo Brdo, parc. št. 2369/6 k.o. Mirnik, površina 150 m2, izklicna cena 6.557,00 €

Stavbno zemljišče v naselju Senik, parc. št. 1825 in 1824/1 k.o. Mirnik, površina 1528 m2, izklicna cena 30.560,00 €

Stavbno zemljišče v naselju Golo Brdo, parc. št.

1271/36 k.o. Mirnik, površina 8654 m2, izklicna cena 129.810,00 €

Stavbno zemljišče v naselju Vrhovlje pri Kojskem, parc. št. 1574/7 in 1574/6 k.o.

Vrhovlje, površina 687 m2, izklicna cena 19.923,00 €

Stavbno zemljišče v naselju Vrhovlje pri Kojskem, parc. št. 1582/1 k.o. Vrhovlje, površina 247 m2, izklicna cena 7.163,00 €

Lastniški delež stavbnega zemljišča s pripadajočo stavbo v naselju Šmartno, parc. št. 1228/0 k.o. Šmartno, površina 101m2, izklicna cena 2.288,00 €

Stavbno zemljišče s pripadajočo stavbo v naselju Kozana, parc. št. 807/0 k.o.

Kozana, površina 24 m2, izklicna cena 1.000,00 €

Pomlad 2014 / Briški časnik / 20

­

Občina

Prodaja zemljišč v Občini Brda Stavbno zemljišče v naselju Nozno parc. št. 1643/17 k.o. Kožbana v izmeri 1.464 m2, izklicna cena 42.456,00 €.

Hiša in stavbno zemljišče v naselju Vrhovlje pri Kožbani Parc. št. 1534, 1537/1, 1539, 1543/1, 1543/2, k.o. Mirnik v izmeri 1.81 3m2, izklicna cena 90.000,00 €

Stavbno zemljišče v naselju Nozno parc. št. 1643/19 k.o. Kožbana v izmeri 1.817 m2, izklicna cena 52.693,00 €.

Stavbno zemljišče v naselju Nozno parc. št. 1643/16 k.o. Kožbana v izmeri 1.748 m2, izklicna cena 45.448,00 €.

Gozdna zemljišča parcele št. 1658, 1661, 1665, in 1668 vse k.o.

Mirnik v velikosti 33.061 m2, izklicna cena 17.205,90 €

Gozdna zemljišča parcele št. 1584, 1597, 1599, 1601, 1615/1, 1615/2, 1615/3, 1615/4 in 1618/1 vse k.o. Mirnik v velikosti 53.858 m2, izklicna cena 26.511,94 €

Kmetijsko zemljišč parcele št. 1671 k.o. Mirnik v velikosti 5.409 m2, izklicna cena 9.823,90 €

Gozdna zemljišča parcele št. 1712 in 1760 vse k.o.

Mirnik v velikosti 17.962 m2, izklicna cena 9.154,37 €

Kmetijska zemljišča parcele št.1564/1, 1564/2, 1564/3, 1579, 1589, in 1628 vse k.o. Mirnik v velikosti 11.071 m2, izklicna cena 14.064,82 EUR

Gozdna in kmetijska zemljišča parcele št. 440, 441, 442, 443, 444 in 445 vse k.o. Kojsko v velikosti 5.564 m2, izklicna cena 14.913,00 EUR

Pomlad 2014 / Briški časnik / 21

Občina REFERENCE • redno in kakovostno delovanje v daljšem časovnem obdobju

OBČINA BRDA Trg 25. maja 2 5212 Dobrovo Občina Brda, Trg 25. maja 2, 5212 Dobrovo, na podlagi 53. člena Zakona o javnih financah (Ur. l. RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02-ZJU, 127/06-ZJZP, 14/07-ZSPDPO), Odloka o proračunu občine Brda za leto 2014 (Uradno glasilo slovenskih občin, št.

55/2013) objavlja

JAVNI RAZPIS

za sofinanciranje programov oz. projektov, ki niso predmet drugih javnih razpisov iz proračuna Občine Brda za leto 2014 Sredstva župana za enkratne finančne pomoči 1. Predmet javnega razpisa Predmet razpisa so programi (dejavnosti) oz. projekti (največ dva na izvajalca), med katere sodijo organizacije in udeležbe na večjih prireditvah, proslavah, dogodkih in tekmovanjih, izdaje knjig, brošur ter zvočnih zapisov, nakup oz. posodobitev opreme, izvedba dobrodelnih oziroma izobraževalnih akcij ipd., ki niso predmet drugih javnih razpisov iz proračuna Občine Brda, vendar pomenijo prispevek k zadovoljevanju javnih potreb, izboljšanju procesov in pogojev delovanja ter življenja, dostopnosti storitev in prepoznavnosti občine.

2. Upravičenci za dodelitev sredstev Na razpisu lahko sodelujejo naslednji izvajalci programov oz. projektov: • fizične in pravne osebe, ki imajo stalno prebivališče oziroma sedež na območju občine Brda, • druge fizične in pravne osebe, če se programi oz. projekti pretežno nanašajo ali potekajo na območju občine Brda.

Prijavitelji, ki so za prijavljeni program oziroma projekt že prejeli sredstva na drugih razpisih Občine Brda oziroma je bil njihov program oz. projekt v letu 2014 kakor koli že financiran iz proračuna Občine Brda, niso upravičeni do sredstev po tem razpisu.

3. Merila za vrednotenje programov oz. projektov PREGLEDNOST • cilji ter nameni programov oz. projektov so jasno opredeljeni

do 5 točk

ŠTEVILO AKTIVNIH ČLANOV OZIROMA NOSILCEV programov oz. projektov iz občine Brda • 1–5 aktivnih članov oz. nosilcev 5 točk • 6–20 aktivnih članov oz. nosilcev 10 točk • nad 200 aktivnih članov oz. nosilcev 15 točk

do 5 točk

DELEŽ LASTNIH SREDSTEV za izvedbo programov oz. projektov imajo izvajalci • 50–60 % lastnih sredstev

• 61–70 % lastnih sredstev • 71– 80 % lastnih sredstev • več ko 80 %

5 točk 10 točk 15 točk 20 točk

4. Višina razpisanih sredstev Okvirna višina sredstev na razpolago je 20.900 evrov.

Denarna sredstva so zagotovljena v proračunu za leto 2014 na naslednjih proračunskih postavkah: • Sofinanciranje programa turistične zveze in društev ter drugih turističnih organizacij (št. 14008/411999) – 500 evrov in (št.

14008/412000) – 500 evrov • Programi samostojnih kulturnih izvajalcev (št. 18020/411999) – 500 evrov in (18020/412000) – 2.500 evrov • Financiranje kulturnih aktivnosti posameznikov (št.

18061/411999) – 500 evrov • Sofinanciranje programov društev (invalidi vojne, veterani, borci ...) (št. 18036/412000) – 1.000 evrov • Pomoč verskim skupnostim (št. 18037/431000) – 2.000 evrov • Sofinanciranje programov upokojenskih društev (št.

18040/412000) – 1.500 evrov • Športne aktivnosti (št. 18043/411999) – 500 evrov in (18043/412000) – 2.000 evrov • Šport v šolah (št. 18047/412000) – 1.500 evrov • Sofinanciranje dejavnosti društev, ki delajo z mladimi (št.

18057/411999) – 800 evrov • Sofinanciranje programov na višjih in visokih šolah (št.

19029/411999) – 300 evrov in (19029/412000) – 800 evrov • Sodelovanje z nevladnimi organizacijami na področju socialnega varstva (št. 20019/412000) – 6.000 evrov

5. Obdobje za porabo sredstev Dodeljena sredstva morajo biti porabljena v letu 2014, v skladu s predpisi, ki določajo izvrševanje proračuna. Upravičenec mora Občini Brda najkasneje do 28. 2. 2015 podati finančno in vsebinsko poročilo o izvedbi prijavljenega programa oz. projekta.

6. Razpisni rok Rok za oddajo prijave je do porabe sredstev. Pošiljka mora biti oddana na pošti (poštni žig) ali v tajništvo Občine Brda.

7. Oddaja in dostava prijav oziroma vlog Vloga oziroma prijava mora biti izpolnjena izključno na obrazcu, ki je sestavni del razpisne dokumentacije, biti mora čitljiva, na ustreznih mestih podpisana ter žigosana in mora vsebovati vse obvezne priloge, ŠTEVILO UPORABNIKOV iz občine Brda dokazila in podatke, določene v razpisni dokumentaciji.

• 1–50 uporabnikov 5 točk Pisne vloge oziroma prijave morajo biti poslane na naslov: Občina • 51–200 uporabnikov 10 točk Brda, Trg 25. maja 2, 5212 Dobrovo, v zaprtih ovojnicah, opremljene • nad 200 uporabnikov 15 točk z nazivom in naslovom pošiljatelja na hrbtni strani ovojnice in PROMOCIJA označene z oznako »Ne odpiraj – Javni razpis: sredstva župana za • programi oz. projekti prispevajo k prepoznavnosti enkratne finančne pomoči v letu 2014« na sprednji strani ovojnice. občine

do 20 točk Če prijavitelj predloži več vlog oziroma prijav, jih mora posamezno.

KAKOVOST IN REALNOST Za vsak program oziroma projekt mora izpolniti svoj obrazec in ga • programi oz. projekti so kakovostni in realno posredovati v svojem, pravilno označenem ovitku. izvedljivi

do 20 točk INOVATIVNOST • programi oz. projekti neposredno ne posnemajo že izvedenih programov oz. projektov ter vsebujejo drugačen pristop

do 10 točk

SODELOVANJE • izvajalci redno sodelujejo pri aktivnostih, katerih organizator ali soorganizator je Občina Brda do 20 točk Pomlad 2014 / Briški časnik / 22

8. Odpiranje in obravnava vlog oziroma prijav ter obveščanje o izboru Oddaja vloge pomeni, da se prijavitelj strinja z vsemi pogoji in kriteriji razpisa.

Vlagatelje nepopolnih vlog bo komisija pozvala, da jih v roku 8 dni po prejemu poziva dopolnijo. Nepopolne vloge, ki jih vlagatelji v navedenem roku ne bodo dopolnili, se s sklepom zavrže.

Občina Komisija lahko naknadno zahteva še predložitev drugih dokumentov kot dokazilo resničnosti navedb v vlogi in priloženih obrazcih.

Komisija bo na podlagi meril predlagala višino sredstev za sofinanciranje posameznih programov oz. projektov prijaviteljev. Če bo komisija menila, da posamezni program oz. projekt izredno prispeva k izboljšanju procesov in pogojev delovanja ter življenja ljudi ter povečuje dostopnost storitev, lahko v soglasju z županom odloči o višini sredstev brez upoštevanja meril, ki so sestavni del javnega razpisa.

Občina Brda lahko javni razpis po prosti presoji brez kakršnih koli posledic razveljavi ali razdeli le določen del razpoložljivih sredstev.

O izboru in višini sredstev, dobljenih na tem razpisu, bodo vlagatelji obveščeni v 30 dneh po prejemu vloge oziroma prijave.

Z izbranimi izvajalci programov oz. projektov bodo sklenjene pogodbe, v katerih bodo opredeljene medsebojne pravice in obveznosti.

10. Razpisna dokumentacija Razpisna dokumentacija obsega: - besedilo razpisa, - navodilo za izpolnjevanje razpisne dokumentacije, - prijavni obrazec, - merila za sofinanciranje, - vzorec pogodbe.

Razpisna dokumentacija je od dneva te objave do izteka prijavnega roka dosegljiva na spletni strani Občine Brda http:// www.obcina-brda.si, v času uradnih ur pa jo lahko zainteresirani dvignejo tudi v sprejemni pisarni Občine Brda, Trg 25. maja 2, 5212 Dobrovo.

11. Pristojni uslužbenci za dajanje informacij in pojasnil Dodatne informacije v zvezi z javnim razpisom lahko zainteresirani prejmejo na občini (Mateja Ambrožič, tel. 05/335 10 32).

12. Vsebina vloge oziroma prijave Vloge oziroma prijave na razpis morajo izpolnjevati naslednje pogoje: • v celoti izpolnjen prijavni obrazec, • podpisano in žigosano izjavo, da program ni oziroma ne bo (so) financiran iz proračuna Občine Brda za leto 2014, • podpisano in žigosano izjavo o nezavajajočih podatkih.

OBČINA BRDA ŽUPAN Franc Mužič

Pomlad 2014 / Briški časnik / 23

Občina

Koledar dogodkov

Informacije zbrala: Mateja Mavrič

Informacije za vse prireditve: TIC Brda, Grajska cesta 10, Dobrovo tel.: (05) 395 95 94 • tic@obcina-brda.si • www.brda.si

24. do 27. aprila Šmartno

BRDA IN VINO Informacije: Agencija Marica, tel.: 031 341 693, www.marica.si (program na naslednjih straneh)

Petek, 25. aprila, ob 20. uri Kulturni dom Medana

Revija briških pevskih zborov Informacije: KS Medana, Boris Srebrnič, tel.: 041 671 738

Sobota, 26. aprila

Pohod v Kočevski rog Informacije: Planinsko društvo Brda, tel.: 031 393 776, www.pdbrda.si

Nedelja, 27. aprila Medana

Praznik KS Medana Tradicionalna slovesnost s pohodom in proslavo Organizator: KS Medana, Boris Srebrnič, tel.: 041 671 738 in KO ZB Medana

Nedelja, 27. aprila Sabotin

Dvig zastave v čast dneva upora proti okupatorju Informacije: Skupina maj 45

Nedelja, 27. aprila, ob 8. uri Neblo

Otvoritvena prireditev Alpe-Adria Trail Informacije: TIC Brda, tel.: 05 395 95 94

30. aprila do 3. maja Dobrovo, Kojsko

1st Brda Cup 2014, Mednarodni malonogometni turnir 4 + 1 Informacije: Kristjan Kavčič, 030 618 933, Peter Marinič, 051 310 413 (program na naslednjih straneh)

Četrtek, 1. maja, od 5. ure naprej

Budnica Pihalnega orkestra Brda Informacije: PO Brda, tel.: 041 840 993 (program na naslednjih straneh)

Nedelja, 4. maja, ob 12. uri Vedrijan

Ujemi svoje sanje Informacije: Ljubo Marinič, tel.: 041 775 721

Četrtek, 8. maja Sabotin

Tradicionalna baklada na Sabotinu na predvečer dneva zmage

9. in 10. maj Višnjevik

PRAZNIK REBULE IN OLJČNEGA OLJA Informacije: Društvo ljubiteljev rebule in oljčnega olja, Marjetka Sirk, tel.: 041 719 279 (program na naslednjih straneh)

Nedelja, 11. maja

Pohod Družne planinske poti Informacije: Planinsko društvo Brda, tel.: 031 393 776, www.pdbrda.si

Sobota, 17. maja, ob 20. uri Vino in turizem Štekar, Snežatno

Koncert Quercus Quintet Informacije: Bojan Vuga, tel.: 041 202 207

Sobota, 17. maja

VII. izlet za Brice: Spoznajmo Brda Informacije: Peter Marinič, tel.: 051 310 413, www.brda.si/izleti_in_ogledi/enodnevni_izleti

Nedelja, 18. maja Grad Dobrovo

Obeležitev 100. obletnice rojstva Rada Simonitija Informacije: ZTKMŠ Brda, tel.: 05 335 10 46

31. maja in 1. junija Kojsko

Sv. križ Organizator: VS Kojsko, Vasilij Vendramin, tel.: 041 748 604

Nedelja, 25. maja Gornje Cerovo Peternel

Spominska slovesnost - ob 15. uri spominska žalna slovesnost v Gornjem Cerovem, posvečena desetim ustreljenim talcem in Mirku Brezavščku - ob 17. uri tradicionalna spominska žalna slovesnost pri Peternelu v spomin na 22 žrtev okupatorja

Nedelja, 25. maja

Pohod Peternel–Korada–Peternel Informacije: Planinsko društvo Brda, tel.: 031 393 776, www.pdbrda.si Dogajanje v vikendu pred Praznikom češenj

31. maja Ljubljana–Dobrovo Brda

1.

junija

Češnjev kolesarski maraton Informacije: Vinska klet Goriška brda, 05 33 10 102 Pohod od češnje do češnje Informacije: Planinsko društvo Brda, tel.: 031 393 776, www.pdbrda.si

31. maja in 1. junija Brda

Dnevi odprtih kleti Informacije: Vinoteka Brda, tel.: 05 395 92 10

6. do 8. junija

PRAZNIK ČEŠENJ 2014 Informacije: JABKA, d. o. o., Dani Strehar (dani.strehar@gmail.com, 031 363 179)

Nedelja, 15. junija

Pohod: Ojstrc–Hochobir (2139 m) Informacije: Planinsko društvo Brda, tel.: 031 393 776, www.pdbrda.si

Pomlad 2014 / Briški časnik / 24

Občina

Koledar dogodkov

Informacije zbrala: Mateja Mavrič

Informacije za vse prireditve: TIC Brda, Grajska cesta 10, Dobrovo tel.: (05) 395 95 94 • tic@obcina-brda.si • www.brda.si

Torek, 24. junija Cerovo

Osrednje briško praznovanje na predvečer dneva državnosti Informacije: Mladinski klub Cerovo, tel.: 040 818 600

23. do 27. junija Kojsko

Teden malega nogometa Rio Kojsko Informacije: Dušan Matjac, 031 847 361

Nedelja, 13. julija Kožbana

Tradicionalno srečanje borcev in krajanov Brd v spomin na veliko predvolilno zborovanje leta 1944 Informacije za vse prireditve: TIC Brda, Grajska cesta 10, Dobrovo, tel.: 05 395 95 94 tic@obcina-brda.si www.brda.si

1st Brda Cup 2014, Mednarodni malonogometni turnir 4 + 1 Dobrovo (asfaltno igrišče pri OŠ) in Kojsko (Športni park Rio), od srede, 30. aprila, do sobote, 3. maja PROGRAM

sreda, 30. aprila: 1. faza tekmovanja, igrišče Dobrovo in igrišče Kojsko od 18. do 22. ure – tekme ob 22. do 3. ure – glasba z DJ-jem (DJ Torta)

pričetkom turnirja na transakcijski račun organizatorja (TRR bo naknadno določen in bo objavljen na www. brda.si).

četrtek, 1. maja: 1. faza tekmovanja, igrišče Dobrovo in igrišče Kojsko od 18. do 22. ure – tekme ob 22. do 3. ure – glasba z DJ-jem (DJ Torta, Calixta & Kristiano Prime)

ROK ZA PRIJAVO NA TURNIR

petek, 2. maja: repasaž in 2. faza tekmovanja, igrišče Dobrovo ter igrišče Kojsko od 16. do 23. ure – tekme od 23. do 3. ure – koncert briških bendov Pikapolonica in Anna non vuole ter glasba z DJ-jem Torto (Dobrovo), glasba z DJ-jem (Kojsko) sobota, 3. maja: četrtfinale, polfinale in finale, igrišče Dobrovo od 16. do 17.20 – tekme (četrtfinale) od 18.30 do 19.40 – tekme (polfinale) od 19.45 – tekma (3. mesto) od 20.15 – tekma (finale) ob 21. uri – nastop Pihalnega orkestra Brda ter Mažoretne in twirling skupine Brda ob 21.30 – podelitev nagrad ob 22. uri – koncert skupine Rodoljubac, glasba z DJ-jem Torto

PRIJAVNINA NA TURNIR

Prijavnina za udeležbo na mednarodnem turnirju znaša 50 evrov. Prijavnino je treba poravnati dva tedna pred

Ekipe se na turnir prijavijo najkasneje dva tedna pred začetkom turnirja, to je do 16. 4. 2014. Prijava je potrjena, ko je prijavnina nakazana na TRR organizatorja. Po tem datumu prijav ne bomo več sprejemali.

NAGRADNI SKLAD

Nagradni sklad 3.750 evrov, pokali, praktične nagrade za najboljše štiri ekipe: 1. MESTO: 2.000 evrov + pokal + praktične nagrade 2. MESTO: 1.000 evrov + pokal + praktične nagrade 3. MESTO: 500 evrov + pokal + praktične nagrade 4. MESTO: 250 evrov + pokal + praktične nagrade Nagradni sklad 300 evrov, pokali, praktične nagrade za najboljše igralce: 1. NAJIGRALEC: 100 evrov + pokal + praktične nagrade 2. NAJSTRELEC: 100 evrov + pokal + praktične nagrade 3. NAJGOLMAN: 100 evrov + pokal + praktične nagrade

DODATNE INFORMACIJE

- Kristjan Kavčič, 030 618 933, kristjankavcic@amis.net, kristjan.kavcic@siol.net - Peter Marinič, 051 310 413, peter.marinic@hotmail.com - www.brda.si, www.turnirji.com, www.facebook.com/ Brda.cup.2014

Pomlad 2014 / Briški časnik / 25

Občina

PROGRAM BRDA IN VINO 2014 ČETRTEK, 24. aprila

Hiša Marica, ob 20. uri: Odprtje fotografske razstave na temo Brda avtorja Lea Caharije

PETEK, 25. aprila

Hotelu San Martin, ob 19. uri: Odprtje vinoteke

SOBOTA, 26. aprila NAJVEČJI ENOGASTRONOMSKI DOGODEK V BRDIH Prisotnih bo več kot 30 priznanih vinarjev in gostincev, ki bodo predstavljali svoja vina in pripravljali tipične briške jedi.

12.00–20.00 Degustacije vin in briških jedi priznanih gostincev in vinarjev po šmartenskih ulicah in kleteh 12.00–20.00 Tržnica z briškimi pridelki in izdelki po šmartenskih ulicah 12.00–20.00 Poulična glasba z domačimi in tujimi izvajalci 12.00–20.00 Kulinarična delavnica briških narodnih jedi, pripravljenih na ognjišču 12.00–20.00 Briške žene se predstavijo z dobrotami in pesmijo po šmartenskih gasah 12.00 – 20.00 Umetniške razstave in predstavitev domačih umetnikov po šmartenskih ulicah in hišah 12.00–20.00 Kotiček briških spomladanskih zelišč in dišavnic 14.00–19.00 Delavnice na temo vina in kulinarike: Oranžna vina (Društvo Sommelier Slovenije), Peneča vina

(Sestre sv. Martina), vino Motnik (Vinska klet Goriška brda), Zelišča in dišavnice v briški kuhinji

(Katja Kogej), Društvo biodinamikov Ajda se predstavi Ob 15. uri Šmartenke predstavijo šmartenski dialekt Ob 16. uri Ustvarjalna delavnica Nona Luisa: Izdelava zeliščnega mazila iz oljčnega olja Ob 17. uri Novinarska tiskovna konferenca Ob 20. uri Glasbeni koncert

NEDELJA, 27. aprila 10.00–15.00 12.00–18.00 12.00–18.00 12.00–18.00 12.00–18.00 12.00–18.00 12.00–18.00 12.00–17.00 12.00–18.00 13.00–14.00 14.00 – 16.00 14.00–16.00 Ob 14. uri Ob 15. uri Ob 16.30

Mednarodni poulični ekstempore, briško likovno društvo Dablo Degustacija vin po šmartenskih ulicah in kleteh Tržnica z briškimi pridelki in izdelki po šmartenskih ulicah Poulična glasba z domačimi in tujimi izvajalci Kotiček spomladanskih zelišč in dišavnic Kulinarična delavnica briških narodnih jedi, pripravljenih na ognjišču Briške žene se predstavijo z dobrotami in pesmijo po šmartenskih gasah Zbiranje receptov starih briških jedi z nagradnim žrebanjem (v sodelovanju z OŠ Dobrovo) Umetniške razstave in predstavitev domačih umetnikov po šmartenskih ulicah in hišah Nastop vokalne skupine Vinika po šmartenskih gasah Otroška delavnica: izdelovanje figuric iz plutovinastih zamaškov Otroška delavnica: ustvarjanje s spomladanskimi zelišči in dišavnicami Šmartenke predstavijo šmartenski dialekt Ustvarjalna delavnica Nona Luisa: Izdelava zeliščnega mazila iz oljčnega olja Odprtje slikarske razstave društva Dablo z nastopom plesne skupine Pupa zaplaš in popestritvijo ob živi glasbi

Razstave in predstavitve: • • • • • • • • • •

R azstava na prostem »Skulpture iz keramike« – Ivan Skubin (26. in 27. aprila) P rezentacija peke v »rakuju« – Ivan Skubin (26. in 27. aprila) H iša Marica: Razstava fotografij, Leo Caharija (26. in 27. aprila) R azstava slik: slikarsko društvo Dablo (27. aprila, po 16.30) B riška hiša: Briška hiša skozi čas (26. in 27. aprila) H otel San Martin: Razstava fotografij Alpe-Adria (26. in 27. aprila) P redstavitev diplomskega dela z naslovom Vključevanje briških jedi v gostinsko ponudbo regije (26. in 27. aprila) P redstavitev projektov članov društva arhitektov Brd (26. in 27. aprila) Z ahišarjeva galerija (26. in 27. aprila) A telier Širok (26. in 27. aprila)

Spremljajoča dogodka:

• T radicionalni vaški praznik »Kopelnca« s srečelovom in plesom (27. aprila, po 14. uri) • C elodnevni pohod – prireditev ob odprtju Alpe-Adria Trail z umetnostjo, kulturo in kulinariko Goriških brd (27. aprila – start v Neblem v Goriških brdih ob 8. uri) Pomlad 2014 / Briški časnik / 26

Občina

Briški gasilci pomagali v ledeni ujmi

Zbrali in namestili so tudi agregate Ledeni oklep, ki je prizadel večji del Slovenije v tednu med 30. januarjem in 6. februarjem, najhuje na PostojnskoPivškem, je po vladnih ocenah povzročil škodo na električnem omrežju, železniški in cestni infrastrukturi za več kot 120 milijonov evrov. Poleg tega so bili na prizadetih območjih moteni oskrba s pitno vodo, telekomunikacije, dostava pošte; zaprte so bile številne izobraževalne ustanove, uradi in banke.

Prizadetim je na pomoč priskočilo več kot 34.000 gasilcev ter 10.000 pripadnikov civilne zaščite, električarjev, komunalnih in cestnih delavcev, in 2000 pripadnikov Slovenske vojske.

Med tistimi, ki so zavihteli rokave in nesebično pomagali, so bili tudi pripadniki briških gasilcev. Ti so posledice žledoloma odstranjevali v Lokovcu, kjer so med drugim tudi pomagali nameščati agregate. Prvi dan je pomoč nudilo šest Bricev, tretji dan ledenega oklepa pa še dva. Po besedah poveljnika briških gasilcev Mitje Žnidarčiča je bil prizor, ki so mu bili priča, grozljiv, saj je bilo vse polomljeno. Sicer pa je o domačinih povedal, da so bili pogumni in sprijaznjeni z nesrečo, ki jih je doletela. Omenil je še, da je vsak, ki je bil na kakršen koli način usposobljen, zagrabil za orodje in pomagal pri odstranjevanju posledic žledoloma.

Naj še omenimo, da se je na pobudo Darka Kovšce v Brdih zbralo tudi nekaj agregatov, ki so jih posodili na Banjšice,

Otlico, Črni Vrh in Lom. Vsem, ki so prizadetim v ledeni ujmi tako ali drugače pomagali prebroditi težavne dneve, gre vsekakor velika zahvala za brezpogojno pomoč.

Erika Koncut Pomlad 2014 / Briški časnik / 29

Dogodki

Nova ureditev naselja Dobrovo

Trajalo bo več let, po etapah Splošno znano je, da je treba v naselju Dobrovo še veliko narediti, da bo pridobilo podobo administrativnega središča občine. Prav zato je na Občini Brda v teku oblikovanje občinskega podrobnejšega prostorskega načrta in s tem povezano projektiranje varnejše prometnice – regionalne ceste skozi naselje Dobrovo. Projekt ceste vključuje v prvi vrsti preoblikovanje najnevarnejših odcepov oziroma priključkov, rekonstrukcijo glavnega križišča na Trgu 25. maja ter izvedbo pločnika iz centra proti naselju Biljana. Prostorski načrt pa poleg prometnic ureja tudi celotno območje Trga 25. maja z osnovno šolo, območje marketa in okolico gradu Dobrovo.

Kaj in zakaj vključuje občinski podrobnejši prostorski načrt, smo povprašali Dejana Rusjana, vodjo Oddelka za okolje in prostor, komunalno dejavnost in investicije pri Občini Brda.

Kakšen je načrt za ureditev Dobrovega? Kaj že poteka?

Prve strokovne podlage so bile narejene že leta 2010 in prvi osnutek OPPN-ja (občinskega podrobnega področnega načrta) je bil narejen leta 2011. Zdaj smo v fazi OPPN-ja, ko moramo rešiti najprej glavno regionalno cesto in vse njene probleme v naselju Dobrovo. Pripravili smo osnutek OPPN-ja, ki je bil poslan vsem subjektom, ki so pristojni za urejanje prostora, torej raznim ministrstvom, zavodom in Direkciji Republike Slovenije za ceste (DRSC). Ravno s strani DRSC-ja smo prejeli pogoj, da moramo izdelati idejni načrt ureditve prometnice – regionalne ceste skozi naselje Dobrovo, v katerega je vključeno glavno krožišče, pločnik od centra Dobrovega do začetka pešpoti za Biljano in vsi problematični priključki na regionalno cesto. Z rekonstrukcijo glavnega križišča v novo križišče s krožnim prometom bi vsekakor zagotovili večjo varnost vseh udeležencev v prometu, od voznikov do pešcev. Pozitivna lastnost krožišč je, da umirijo promet in so tudi varnejša kot semaforizirana, vzamejo pa več prostora za izvedbo, kar pa je lahko v tesno pozidanem centru naselja problematično. V našem primeru se v glavnem križišču na majhnem prostoru stika kar pet poti z različnimi nakloni nivelete, zato bo projektiranje zahtevna naloga. Pričakujemo, da bo idejni projekt izdelan in potrjen v letošnjem letu. S strani DRSC so nas opozorili, da je večina obstoječih priključkov na regionalno cesto neprimernih in nevarnih. Prvi izmed takih je priključek za vrtec, ki je zelo nepregleden. Ravno tako je nepregleden tudi priključek za avtobusno postajališče pri osnovni šoli, pa tudi obstoječi priključek za novi zdravstveni dom, za katerega je že bila izdelana rešitev in pridobljeno soglasje DRSC-ja v okviru gradnje novega objekta.

Pomembna zadeva je tudi ureditev pločnika od Dobrovega do odcepa za pešpot za Biljano. V tej smeri se dela že veliko let. Letos bo v sklopu idejnega projekta ureditve regionalne ceste to na novo obdelano ob upoštevanju novih parametrov in smernic.

Kaj vključuje OPPN? Kot smo že povedali, OPPN ne obravnava samo prometnic, ampak ureja celotno centralno območje naselja Dobrovo, od lokacije, vrtca, šole, Trga 25. maja, občine, marketa, starega bencinskega Pomlad 2014 / Briški časnik / 30

servisa, in se zaključi v območju gradu oziroma v borovcih, kjer je predviden sprehajalni park. Pri ureditvi glavnega trga se namerava umakniti pločevino (vozila) iz centra in zagotoviti minimalno število parkirnih mest samo za nujne storitve, seveda z omejitvijo časa parkiranja. Trg bi tako dobil podobo nekega urejenega centra.

Od banke do slaščičarne se namerava urediti sprehajalno ploščad s hortikulturnimi in drugimi elementi ureditve. To je lahko prostor za praznične in podobne prireditve.

Kako boste pa uredili priključek za vrtec?

Za zagotovitev ustrezne preglednosti priključka je treba prestaviti podporni zid in po možnosti urediti pločnik za pešce.

Omenili ste novi zdravstveni dom. V kolikšnem času je predvidena njegova izgradnja?

Te dni je izvajalec že pričel z deli na objektu in po podatkih, ki smo jih prejeli, so roki za izvedbo zelo kratki, tako da bodo konkretni rezultati vidni že do konca tega leta.

Kaj še predvideva OPPN? OPPN obdeluje vse, kar naj bi se v prihodnje gradilo in urejalo v centralnem območju naselja Dobrovo. Tako je v neposredni bližini šolskega igrišča nameščena večnamenska dvorana. Med križiščem in marketom je na območju starega poslopja predviden poslovnoturistični center. Kjer se nahaja nekdanja bencinska črpalka, je predviden paviljon (lahko kot slaščičarna ali bar) s parkom in sprehajalno potjo do gradu in v smeri proti vinski kleti. Predvidena je tudi ureditev okolice gradu, torej plato pred gradom, nova parkirišča, grajski vrt in sprehajalni park pod borovci.

Kdaj bodo stekla fizična dela?

To je težko predvideti, ker je vse odvisno od razpoložljivih sredstev. Najprej moramo seveda dokončati idejni načrt z vsemi preiskavami (štetje prometa, nosilnosti vozišča) in študijami. Šele ko bo idejni načrt prometnice potrjen, se lahko nadaljuje postopek sprejetja OPPN-ja. OPPN bo treba dopolniti z idejnim načrtom prometne ureditve, potem sledi javna razgrnitev OPPN-ja, ki bo na vpogled vsem občanom za morebitne pripombe in predloge, ki jih bo nato pregledala in obravnavala pristojna komisija. Zadnja faza bo sprejetje OPPN-ja na občinskem svetu. To bo zaključek postopka občinskega prostorskega akta podrobnejše ureditve naselja Dobrovo, potem sledi izdelava izvedbenih načrtov oziroma izdelava projektne dokumentacije. Grajski vrt se bo lahko zgodil že v kratkem, če bomo uspeli pridobiti sredstva na razpisu. Izgradnja krožišča in prometnice s pločnikom je kar velik finančni zalogaj, ampak glede na to, da je to državna cesta, bo tukaj glavni investitor DRSC. Občina mora zagotoviti sredstva za pločnike in za drugo infrastrukturo (javna razsvetljava, parkirišča). Občina bo morala zagotoviti tudi sredstva za ureditev Trga 25. maja. Nadejamo si, da bi za ureditev slednjega pridobili evropska sredstva. Celotno naselje Dobrovo se bo urejalo več let, po etapah. Bistveno je začeti s krožiščem na glavnem trgu ter priključkom za vrtec, predvsem zaradi zagotovitve varnosti v prometu. Vsekakor je treba upoštevati, da imamo pred seboj še nekaj let za pripravo vse potrebne dokumentacije, pridobivanje pravice za gradnjo in seveda kot najpomembnejše podpis pogodbe o sofinanciranju izvedbe del.

To pa bo v veliki meri odvisno tudi od razmer v naši deželi in širni Evropi.

Erika Koncut

­

Dogodki

Nov čebelarski dom v Neblem

Ponosni na novo pridobitev Člani Čebelarskega društva Kanal-Brda so sredi februarja v Neblem pripravili slovesnost, na kateri so odprli svoj čebelarski dom.

Že dopoldne so se na občnem zboru sestali člani Čebelarskega društva Kanal-Brda, ki čebelarje združuje že od leta 1970, in sprejeli poročilo o delu v preteklem letu, nato pa je sledilo svečano odprtje z razvitjem obnovljenega društvenega prapora. Predsednik društva Zmago Štucin je poudaril, da so lahko ponosni, da imajo sedaj svoj čebelarski dom, v katerem se bodo družili, organizirali strokovna predavanja in sklicevali seje upravnega odbora ter drugih organov društva. »Današnji dan se bo zapisal v zgodovino Čebelarskega društva KanalBrda kot nekaj posebnega, saj je društvo s svojim delovanjem pokazalo, da se s trudom članov tudi nekaj napravi in dediščino društva zapusti našim zanamcem, ki bodo poskrbeli, da se ohrani naša delovna kranjska sivka. Upam in tudi želim si, da bi še naprej delovali v medsebojnem razumevanju, dobrem čebelarjenju in skrbi za kranjsko čebelico,« je zaključil. S svojim

nagovorom so prisotne pozdravili še predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč ter župan Občine Kanal Andrej Mafi in župan Občine Brda Franc Mužič.

Urška Testen Foto Dani Kristančič Briški čebelarji naprošajo sadjarje in vinogradnike, da pri škropljenju sadnega drevja in vinske trte upoštevajo navodila kmetijskega inšpektorja. Sadjarji in vinogradniki so o tem, kako je potrebno škropiti, da ne uničujejo čebel, že seznanjeni. Koristi od naših čebel imajo oboji, tako čebelarji z zdravimi čebeljimi družinami kot sadjarji, saj čebele, ki z vnemo oprašujejo cvetove sadnega drevja, pripomorejo k pridelavi lepega in zdravega sadja.

Pomlad 2014 / Briški časnik / 31

Dogodki

Foto Andrej Colja

Cerovo

Medana

Fojana

Neblo

Hum

Snežatno

Kojsko

Komunala KAMUN

Pomlad 2014 / Briški časnik / 32

Dogodki

Neva Močnik, profesionalna fotografinja

Portreti, modna in poročna fotografija

Fotografinja Neva Močnik iz Branika se zadnja leta rada vrača v Brda, ki so ji prirasla k srcu prav zaradi slikovitosti.

Lani se je udeležila tudi Briške poroke in posnetka prikazujeta utrinke s tega dogodka.

Fotografski začetki Močnikove segajo že v otroštvo in z leti je ljubiteljsko fotografiranje postalo njena profesionalna dejavnost, pri kateri daje prednost portretom, posebno ljube so ji modne in poročne fotografije, sodeluje pri različnih reklamnih predstavitvah, rada pa fotografira tudi beneške maske. V preteklosti se je udeleževala različnih fotografskih tekmovanj, na katerih je prejela kar nekaj priznanj in nagrad,

svoja dela pa je razstavljala tako na samostojnih kot skupinskih razstavah doma in v tujini. V samozaložbi je doslej izdala že dva stenska koledarja z avtorskimi posnetki. Kot pove, je ne glede na tematiko njeno vodilo pri ustvarjanju vedno podvrženo zlasti veselju do dela in odkrivanju novih pogledov na svet okrog sebe. Če želite, da bodo vaši slovesni trenutki ostali zapisani na fotografiji, pokličite fotografinjo Nevo Močnik na tel. 041 711 765 ali ji pišite na e-naslov: neva.mocnik@siol.net.

Oglasno sporočilo

Proslava ob dnevu žena na Humu

Glasba in smeh ter novi stoli Proslavo, ki je bila 7. marca na Humu, je letos organizirala VS Hum v sodelovanju z Društvom upokojencev Kojsko. Velika udeležba je bila primerna zahvala prizadevnim organizatorkam in številnim nastopajočim, ki so pripravili nepozaben večer.

V bogatem kulturnem programu so nastopili otroci POŠ Kojsko pod mentorstvom Helene Vendramin, Briške žene in dekleta pod vodstvom Barbare Šinigoj, Mladinski pihalni orkester Brda pod taktirko Martina Skubina, mlada solista Manca Kumar in Dominik Rusjan ter Quercus Quintet pod umetniškim vodjem Vladimirja Čadeža.

V drugem delu večera pa je občinstvo nasmejala amaterska igralska skupina, ki je pripravila predstavo za odrasle. Pod scenarij in režijo se je podpisala Klara Simčič, vodja POŠ Kojsko, igralska zasedba pa so bile mame in kojščanske učiteljice, vse iz vrst skupine, ki je pred novim letom že trinajstič pripravila igro za otroke. Prav one so dale Klari pobudo, da je pripravila besedilo veseloigre tudi za odrasle.

Moderatorka programa je bila Bernarda Konjedic. Prisotne je pozdravila predsednica VS Hum Teja Jelina. Poseben pozdrav je namenila podžupanu Jošku Zamarju, ki je pozdrave in čestitke za praznik izrekel v imenu občine, in ravnateljici Vesni Filej.

Organizatorje proslave je prijetno presenetila dodobra

napolnjena dvorana obiskovalcev in nastopajočih vseh starosti.

Najmlajša udeleženka je na fotografiji z mamico in babico.

K udobnemu spremljanju programa so pripomogli tudi novi stoli, ki jih je za dvorano na Humu nabavila občina.

Milena Beguš Foto Milena Beguš Pomlad 2014 / Briški časnik / 33

Dogodki

Novosti v Kozani

Prizadevanje vaščanov polepšalo vas V Kozani smo v zadnjih letih s skupnimi močmi opravili veliko za vse nas pomembnih in prepotrebnih stvari, ki našo vas dostojno ohranjajo pri življenju in ji vračajo videz času primerno urejene vasi. Tu imamo v mislih predvsem obnovo glavne linje že močno dotrajanega vodovoda z zamenjavo zdravju škodljivih azbestnih cevi. Vas Kozana je v teh dneh z izgradnjo še zadnjega kraka dobila ogrodje kanalizacijskega sistema, na katerega se bo zdaj lahko priključil večji del gospodinjstev od Skrja mimo placa vse do žegna. Z opustitvijo divjih izpustov in zastarelih greznic, ki jih je že zdavnaj povozil čas, bo to naš pomemben prispevek k ohranjanju čistega okolja, v katerem živimo. Če se samo na hitro sprehodimo skozi vas, zavijemo z glavne ceste čez plac proti cerkvi in pozorno pogledamo levo in desno, ne moremo prezreti, da se je v vasi sistematsko pristopilo k reševanju dotrajanih življenju nevarnih podrtij in propadajočih streh objektov znotraj gase. Z odstranitvijo ter premišljeno ureditvijo tako nastalega prostora smo dobili prepotrebna parkirna mesta. Dobili smo kakovosten in obiskovalcem Kozane odprt, prijazen ambient, ki bi ga v prihodnje kazalo še namensko dodelati. Ko pot nadaljujemo mimo kozanske cerkve, opazimo na novo prekrito streho, novo fasado in pločnik okrog cerkve.

V oči pa mimoidočega zbode neurejen Plečnikov zvonik, ki za zdaj še čaka na primeren trenutek obnove. Kmalu za cerkvijo se nam pogled ustavi na pravkar obnovljenem župnišču. S tem smo Kozanci dostojno poskrbeli za objekt, ki so nam ga z veliko truda in odrekanja postavili naši predniki. Obnova spodnjega (javnega dela tega objekta) je še pred nami, o njenem poteku bomo obširneje pisali v eni od naslednjih številk Briškega časnika.

Kratek sprehod lahko končamo na vaškem žegnu, kjer se v teh dneh končuje tudi prepotrebna ureditev okolice in izvedba novih parkirnih mest za potrebe obiskovalcev.

Verjamemo, da ima vsaka »živa briška vas« napisati kakšen temu podoben utrinek s poti po svoji vasi. Kar hočemo v tem skromnem prispevku posebej poudariti, je dejstvo, da je ob bok zgoraj napisanemu treba postaviti ogromno hotenja, dela in dobre volje krajanov. Za nas, ki se s problematiko vaškega življenja pobliže ukvarjamo, so resnično neprecenljivega pomena razumevanje, spodbuda in materialna podpora vaščanov, ki so se pridružili našim prizadevanjem. Cenimo podporo tako župnika Alojza Kržišnika, Nedjana Brataševca in njegove družine kakor

tudi razumevanje in podporo s strani Občine Brda. Hvaležni smo za vso pomoč njenih strokovnih služb, še posebej pa za podporo našim prizadevanjem, ki smo je bili vseskozi deležni s strani župana Franca Mužiča. Vsem naštetim ob tej priliki izrekamo vso dolžno zahvalo. Zahvalo namenjamo tudi vsem, ki v tem prispevku niso posebej omenjeni, pa si to zaslužijo s svojimi prizadevanji za skupno dobro vasi, ki ji pripadajo.

Naša skupna dolžnost je, da v vasi ohranimo življenje, ohranimo objekte, zanje poskrbimo in jih tako urejene nekega dne izročimo našim otrokom. Naš zgled bo največja garancija, da bodo prejeto dediščino znali in hoteli ohraniti za prihodnje rodove. V tem početju vidimo smisel našega dela in se že veselimo novih skupnih projektov v vasi.

Emil Čadež

45. revija Primorska poje 2014

Tokrat tudi štirje briški pevski sestavi Primorska poje, zagotovo ena največjih manifestacij slovenske ljubiteljske kulture, se bo s tremi koncerti začela na Goriškem (Branik, Bilje in Grad Dobrovo v Goriških brdih). Vseh prijavljenih zborov je bilo letos več kot 200.

Organizator jih je razporedil na 31 revij po Sloveniji, v zamejstvu in Hrvaški.

Letošnja revija se je začela v petek, 28. februarja, v Braniku in se bo zaključila v Zavarhu 27. aprila.

Na tretjem koncertu, ki je bil v nedeljo, 2. marca, na dobrovskem gradu, je nastopilo sedem pevskih sestavov: Moški pevski zbor Ciril Kosmač Koper, Moški pevski zbor Pomlad 2014 / Briški časnik / 34

Sveti Štefan, Moška vokalna skupina Šumljak Budanje, Moški pevski zbor Šempeter, Ženski APZ Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem, Goriški komorni zbor in Mešani pevski zbor Postojna.

Na letošnjo revijo so se prijavili tudi štirje briški pevski sestavi, ki bodo nastopili tako: Ženska vokalna skupina Vinika 21. marca v Štandrežu, Mešani pevski zbor Rado Simoniti 30. marca v Postojni, Moški pevski zbor Srečko Kumar 6. aprila v Portorožu in Moška vokalna skupina Quercus Quintet Kojsko 12. aprila v Pulju v Hrvaški.

Milena Beguš

Dogodki

Sedmi defibrilator v Brdih

Preprosta naprava, ki rešuje življenja

Akcija zbiranja sredstev za nakup AED-defibrilatorjev se v Goriških brdih nadaljuje. Pobuda se je oblikovala v občinskem in ženskem odboru SDS z namenom, da tako poskrbimo za hitro laično prvo pomoč vsem prebivalcem Brd, preden pride strokovna pomoč. Istočasno pa po krajih in vaseh potekata kakovostno izobraževanje in praktična demonstracija osnov oživljanja in prve pomoči, ki ju brezplačno izvajajo sodelavci OO RK Nova Gorica v sodelovanju z Društvom za zdravje srca Nova Gorica. Akcija poteka že tretje leto in v tem času smo s pomočjo sponzorjev in občanov uspeli zbrati toliko sredstev, da smo kupili že sedem defibrilatorjev. Nameščeni so po vaseh, o čemer ste že bili obveščeni. Januarja smo šestega predali dobrovskim gasilcem, ki tudi upravljajo z njim in ga v primeru intervencije prinesejo s seboj, februarja pa smo sedmega predali vaški skupnosti Neblo in igralnici Venko.

Glavni donator je bilo podjetje Trine, d. o. o. – hotel, casino,

restavracija Venko, v katerem je defibrilator tudi nameščen.

Tja so ga postavili zaradi velikega pretoka ljudi in ker je tam tudi pod ustreznim nadzorom. Poleg tega pa so v podjetju Trine, d. o. o. že imeli izobraževanje zaposlenih o njegovi uporabi.

V primerjavi s svojo nalogo – to, da rešuje življenja – je naprava zelo preprosta za uporabo. Defibrilator te vodi ves čas, brez človeka pa naprava ni dovolj. V vaški skupnosti bomo priredili tudi brezplačno izobraževanje za vse vaščane. V imenu Vaške skupnosti Neblo se zahvaljujemo vse donatorjem, ki so prispevali za nakup.

Akcijo zbiranja sredstev bomo nadaljevali še za nakup dveh, potekalo pa bo tudi izobraževanje za uporabo defibrilatorjev.

Marija Štekar Rebernak Silvestra Elen Brašnič Saffigna Foto arhiv Venko

Božični koncert v Šmartnem

Zadoneli že skoraj pozabljeni božični napevi Quercus quintet je tudi letošnji božični koncert priredil v cerkvi sv. Martina v Šmartnem ob koncu lanskega decembra.

Skupina je predstavila vrsto božičnih pesmi, med katerimi gre omeniti tudi nekatere že skoraj pozabljene slovenske božične napeve. Na orglah je skupino spremljala Gabrijela Mugerli, tudi drugače njihova korepetitorka. Skupaj s Quercusom je zaigral godalni kvartet Kvartin iz Nove Gorice, ki je nato sam izvedel nekaj božičnih skladb. Drugi del programa je oblikovala sopranistka Julija Kramar. Ob koncu je Quercus quintet skupaj z Julijo Kramar, Manco Kumar (sopran) in Urško Kumar (klavir) zapel skladbo Hallelujah v priredbi njihovega umetniškega vodje Vladimirja Čadeža.

D. Z. Pomlad 2014 / Briški časnik / 35

Dogodki

Novice iz Hiše kulture

Kultura na mnoge načine Odprtje fotografske razstave Surova lepota, 23. 11. 2013

Hiša kulture je v sodelovanju s Sturiale Contemporary Arts pripravila mednarodno razstavo fotografij. Razstavljali so Silvia Berton, Kevin Broadbery, Christina Glob, Ditte Harlov, Juan Hein, Jeffrey Silverthorne, Jože Suhadolnik in Gina Zacharias.

Razstava Briška vas, december 2013–februar 2014

Irena Obljubek Vargazon je v sodelovanju s KTD Martinc v Hiši kulture pripravila razstavo »Briška vas«, miniature tipičnih briških domačij iz preteklosti. Avtorica je z izredno natančnostjo in tenkočutnostjo izdelala različne tipe briških hiš in vaške cerkve, dodala človeške figure, da je vas zaživela. Poleg vasice je razstavila jaslice. Pri svojem ustvarjanju se je poslužila različnih materialov. Razstava, ki je bila na ogled do konca februarja, je požela izredno pozitivne odzive pri vseh obiskovalcih.

Valentinov koncert z Lucky Cupids

Za valentinovo smo pripravili koncert izjemne »rock'a'billy« skupine The Lucky Cupids.

Razstava Kalejdoskop, odprtje 8. 3. 2014

V sodelovanju s Sturiale Contemporary Arts iz Gorice in galerijo Hannah Barry Gallery iz Londona smo pripravili razstavo del osmih avtorjev zelo raznolikih poetik in stilov. Razstavljajo Sinead Aldridge, Vivian Berg, Bobby Dowler, Galvin Harrison, Kresten Havgaard, Julia Langley, Shaun McDowell in Lis Ellen Vestergaard.

Kalejdoskop – pisan, z veliko barvnimi odtenki, pester, mnogobarven, raznovrsten, fluiden, spremenljiv, gibljiv, nepredvidljiv, nestalen, kompleksen, zamotan in zapleten.

Predstavitev knjige »Vse moje ljubezni, spomini Tonija Karjole« Andreja Jelačina, 15. 3. 2014

V sodelovanju z Občino Brda smo pripravili predstavitev knjige Vse moje ljubezni, režiserja, igralca, humorista in gledališčnika Andreja Jelačina. V duhovitem in zabavnem popotovanju po svoji bogati življenjski poti je obudil veliko spominov, ki ga vežejo na Brda. Od službovanja kot veterinarskega pomočnika (bil je inšpektor za kokoši), do bogatih in predvsem izredno plodnih dni, ko je kot vodja amaterskega gledališča v Solkanu gostoval po vseh vaseh, tudi briških. Obudil je še žive spomine na Alojza Gradnika in Ludvika Zorzuta. Pred koncem prijetnega druženja sta z ženo Marijo odigrala skeč, ki je vse prisotne nasmejal do srca.

Tatjana Šundovski Bašin

Osmi marec v igralnici Venko

Ples in igre na srečo Že sedmo leto zapored je bilo v Turistično-zabaviščnem centru Venko poskrbljeno za razvedrilo nežnejšega spola ob praznovanju dneva žena. Posebej za rožnati praznik so v restavraciji pripravili izvirno ponudbo, s katero so razvajali brbončice gostij in njihovih spremljevalcev. Med najbolj posebnimi jedmi naj omenimo telečji karpačo s stebelno zeleno, artičoki, mariniranimi jurčki in čilijem s parmezanovimi oblanci in salatino ter pečen oskorjen jagnječji hrbet s fino muškatno omako, na grahovem pireju z glaziranim korenčkom in čebulnimi kalčki. Da so obiskovalce zasrbele pete, je poskrbel duet Mariana in Stellio z zabavno glasbo v živo. Med njunim programom je dame razvnel plesno-erotični spektakel. Ob prihodu so vse dame prejele brezplačno kartico Bingo, na koncu programa pa se je lahko izžrebani gost preizkusil v lovljenju bankovcev pri igri Soldini volanti. Večer se je zaključil ob druženju v igralnem salonu.

Erika Koncut Foto Nina Gorjan Pomlad 2014 / Briški časnik / 36

­

Dogodki

Pogovor z zdravnico Nelo Sršen na dan žena

Zdravilo je v nas

posameznih življenjskih obdobjih. Na obdobja v našem življenju vplivajo geni, ki se aktivirajo ali pa tudi ne.

Lahko nas držijo v negotovosti, ker so tudi naši sorodniki zboleli za rakom.

Sami sebe postavljamo v to situacijo, ko čakamo, kdaj se bo tumor razvil v nas. Žal se ravno to tudi zgodi. In razlog pripisujemo genom. Premalo smo zavestni. Vse, kar počnemo, je proizvod naših življenjskih navad, prepričanj. Če bi se tega bolje zavedali, zagotovo ne bi takole živeli. Nismo žrtve naših genov, saj mi odločamo. In ko mi ugotovimo, da lahko vplivamo na naše gene preko epigenetike, to imenujemo odgovornost do svojega telesa, svojega življenja.«

Dan žena je bil letos v Brdih še posebej prazničen, saj je Vinska klet Goriška Brda v sodelovanju z Lions klubom Dobrovo v dvorani vinske kleti priredila pogovor s hrvaško zdravnico Nelo Sršen. Ta je zbranemu občinstvu, sestavljenemu predvsem iz ženske populacije, vnovič poudarila, kaj je najpomembnejše v življenju vseh nas – mi sami. »Treba si je ustvariti pozitivno okolje,« je dejala in se pri tem sklicevala tako na domače kot delovno okolje. Pogovor z avtorico je vodila prim. Maja Pavlin Klemenc, dr. med, specialistka splošne in družinske medicine.

Spoštovati in poslušati sebe Dr. Nela Sršen

Dr. Nela Sršen je zdravnica, kirurginja, članica skupine za transplantacijo jeter v Univerzitetni bolnišnici v Padovi v Italiji. Otroštvo je preživela na hrvaškem otoku Hvar, osnovno in srednjo šolo pa je obiskovala v Splitu. Sledil je študij medicine v Padovi, za specializacijo iz splošne kirurgije pa se je usposabljala tudi v New Yorku. Pridružila se je timu za transplantacijo jeter pri kirurgu prof. dr.

Davidu D'Amicu v bolnišnici v Padovi. K tej specializaciji je dodala še specializacijo iz rekonstruktivne, plastične in estetske kirurgije. Od leta 2001 je predavateljica in mentorica specializantom splošne kirurgije.

Znana je tudi po svojem humanitarnem delu. Pomagala je številnim bolnikom iz Hrvaške in drugih držav nekdanje skupne države, med katerimi sta bila tudi slikar Dalibor Jalavić in kantavtor Arsen Dedić. Obenem je mnogim hrvaškim zdravnikom pomagala pridobiti možnost opravljanja specializacije v Univerzitetni bolnišnici v Padovi. Vključila se je tudi v izobraževanje zdravnikov, predvsem kirurgov, v programih transplantacije v Bosni in Hercegovini (BiH) ter v programe promocije darovanja organov v Hrvaški in BiH. Zaradi tovrstnih prizadevanj jo je leta 1999 tedanji hrvaški predsednik

dr. Franjo Tuđman odlikoval z Redom Danice hrvaške z likom Katarine Zrinske. Julija 2004 pa je na priporočilo takratnega predsednika Stjepana Mesića bila razglašena za častno konzulko Republike Hrvaške v italijanski deželi Veneto.

Vpliv duševnosti na nastanek bolezni in njeno ozdravitev V svoji knjigi Rak na duši bralcem sporoča, kako živeti, da ne bi občutili grenkobe bolezni, in kako znati sebe postaviti na prvo mesto v življenju.

Obenem razkrije svoja najgloblja čustva, ki jih je doživljala kot bolnica v stanju klinične smrti. Na podlagi izkušenj tako bolnice kot zdravnice, zlasti z opazovanjem bolnikov vseh starosti z različnih koncev Evrope, je prišla do mnogih spoznanj o zdravljenju raka tako s konvencionalno medicino kot tudi komplementarnimi metodami, poudarja pa pogosto spregledano pomembnost vpliva naše duševnosti na nastanek bolezni in njeno ozdravitev.

Zagovarja tudi epigenetiko in o njej pravi: »Epigenetika je del genetike, ki se ukvarja z raziskovanjem, kako okolje vpliva na modifikacijo DNK v

V svoji 20-letni zdravniški karieri je Nela Sršen srečala mnoge paciente z različnimi oblikami tumorjev in drugimi diagnozami, zato je svoje izkušnje s tistimi, ki so v njej pustili največ sledi, opisala v knjigi Rak na duši. »Pozitivno naravnani ljudje se trudijo svoje telo ohranjati v zdravi kondiciji in dobrem počutju,« je poudarila. »Najprej se moramo naučiti poslušati sebe, svoje prioritete in spremeniti življenjske navade, ko nastopi bolezen. Kar je bilo prej na prvem mestu, je sedaj na zadnjem.

Sebe je treba dati na prvo mesto, kar pa nikakor ne pomeni, da smo egoisti.

To pomeni prepoznati. Naše življenje je proizvod naših verovanj in zgolj pet odstotkov stvari počnemo zavestno, preostalo pa avtomatično. Moramo se bolj koncentrirati, posvetiti in najti pravo mero ravnotežja, da imamo dovolj spoštovanja do sebe in da poslušamo sebe.

Predvsem pa, da se znamo poslušati,« je strnila svoje osrednje misli. »Posvetite se sebi, poslušajte se,« je ob koncu srečanja položila na srce poslušalcem, ki so nato v veliki večini kupili svoj izvod Neline knjige Rak na duši. Vsakemu izmed njih je avtorica napisala krajše posvetilo in se pridružila prisotnim na pogostitvi briških kmečkih žena ter Vinske kleti Goriška brda.

Tekst in foto Ana Cukijati Pomlad 2014 / Briški časnik / 37

Dogodki

Delovne akcije veteranov OZVVS Brda

Na trasah Poti miru 1. svetovne vojne v Občini Brda Lani je Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Brda (OZVVS Brda) skladno s projektnim razpisom s strani Fundacije Poti miru iz Kobarida kot nosilnega, glavnega partnerja mednarodnega slovensko-italijanskega projekta Poti miru podpisalo pogodbo z Občino Brda o prevzemu, ureditvi in pripravi Poti miru prve svetovne vojne na območju Občine Brda.

Briški veterani so se s tem obvezali, da bodo izvedli ureditvena dela do konca marca 2015, ko se projekt zaključuje s skupno razstavo v gradu Dobovo aprila 2015.

Projekt Poti miru se v Občini Brda financira iz evropskih razpisnih sredstev, ki so namenjene zaključitvi poti, ki bodo povezovale celotno bojišče prve svetovne vojne od Dolomitov, Karnijskih in Julijskih Alp preko Soške doline, kanalskega Kolovrata čez Goriško mostišče in Kras do morja. Glavni partner v tem projektu je Fundacija poti miru iz Kobarida, podpartnerji pa severnoprimorske in kraške občine, Kobarid, Kanal, Brda, MONG, Šempeter-Vrtojba, Miren-Kostanjevica in Komen.

V Občini Brda dela izvajajo veterani pod vodstvom predsednika Mitje Močnika, ki je tudi že dolgoletni zunanji sodelavec na različnih projektih Poti miru pri Fundaciji v Kobaridu. Na podlagi izvedene študije in natančne preučitve terena bodo v Brdih uredili tri različne trase Poti miru in postavili deset velikih informativnih tabel s fotografijami Brd iz vojnega obdobja med letoma 1915 in 1917, načrti, zemljevidi in tekstovnimi opisi posameznih območij in njenih značilnosti. V pripravi pa je tudi nov skupen zemljevid z vrisanimi potmi miru od Alp do Jadrana, ki bo po novem vključeval tudi celotno območje Brd. Seveda pa poti ne bodo obravnavale samo prve svetovne vojne, ampak bodo vključevale in predstavile tudi del sakralne, kulturne in naravne dediščine na posameznih območjih. Trase poti miru za Brda so naslednje: Vrhovlje pri Kojskem–Sabotin (piramide), ki zajema krožno pot od Vrhovlja mimo lovske koče, Svetega Valentina po grebenu Sabotina do nekdanje stražnice na Sabotinu in vrnitev po glavni komunikaciji Sabotin–Vrhovlje (tu je zajeta tudi ureditev okolice piramid in čiščenje strelskega jarka od piramid do nekdanje stražnice na Sabotinu, ki bo to območje povezoval v celoto in povezal tudi občini Brda in Nova Gorica); Vrhovlje pri Kojskem– Nozno–Peternel–Brdice pri Kožbani (Vrhovlje pri Kožbani), pot se lahko navezuje iz smeri Korade ali pa preko Plav čez Vrhovlje pri Kojskem in nadaljuje v Nozno, kjer so na poti artilerijska betonska opazovalnica v križišču, kjer se odcepi cesta za Nozno iz ceste Korada–Vrhovlje, nekaj kavern na ti komunikaciji (Korada–Vrhovlje) ter vodna korita na relaciji Nozno–Peternel, štiri so ob cesti, in glavni vodni zbiralnik v vasi Slapnik; Kojsko–Hum–Gornje in Dolnje Cerovo–dolina potoka Birše–Kojsko, na ti poti je predvsem poudarek na logistični infrastrukturi italijanske vojske in predstavitvi ozkotirne proge po dolini potoka Birše in tunela pri Kojskem.

V okviru Poti miru v Občini Brda bodo postavili še deset informativnih tabel na različnih lokacijah, tako da bodo predstavile celotna Brda v vojnem obdobju 1915–1917, begunsko problematiko, delovanje italijanskega topništva, bolnišnic in zaledne infrastrukture.

Pomlad 2014 / Briški časnik / 38

Delovna akcija pri vodnem zbiralniku Belo

Delovna akcija na cesti Hlevnik–Brdice pri Kožbani

Veterani OZVVS Brda so začeli z urejanjem poti najprej na severnem delu Brd. V dveh delovnih akcijah so za zdaj očistili podrastje, smeti ter ostanke kadavrov (kosti, koža) zaklanih živali, ki jih eden od domačinov odmetava pod most na cesti Peternel–Hlevnik–Brdice pri Kožbani. Očistili in uredili so tudi okolico vodnega zbiralnika s koritom pri zaselku Belo ob cesti za Nozno.

Naslednje akcije so že načrtovane in se bodo izvajale ena do dve na mesec, navadno ob sobotah od 9. do 14. ure.

Za več informacij o delovanju OZVVS Brda, svetovanju in podajanju usmeritev za delovanje in aktivnosti pa je vsako prvo soboto v mesecu od 9. do 11. ure odprta pisarna OZVVS Brda v prostorih nekdanje policijske postaje na Dobrovem.

Tekst in foto Mitja Močnik, predsednik OZVVS Brda

Dogodki

Slovenska keramika med svetovno elito

Briška umetnost v drugem največjem evropskem muzeju keramike V začetku marca so v severnonemškem mestu Höhr-Grenzhausen odprli mednarodno razstavo keramike, na kateri razstavlja tudi briški ustvarjalec Ivan Skubin, eden od treh Slovencev, ki so si utrli pot med razstavljavce svetovno priznanih imen.

Pobuda za razstavo v drugem največjem evropskem muzeju keramike (Keramikmuseum Westerwald) se je lani porodila njegovi direktorici Moniki Gass ob obisku mednarodnega simpozija umetniške keramike.

Slednjega že osem let gosti Zavod V-oglje v Vogljah pri Šenčurju in nanj vabi najvidnejše ustvarjalce sodobne keramike z vsega sveta. V osmih letih se je na simpoziju zvrstilo 86 umetnikov in gostov iz 24-ih držav. Glas o izjemni ustvarjalni atmosferi, v kateri si umetniki med štirinajstdnevnim druženjem izmenjujejo izkušnje in znanja ter na koncu svoja dela postavijo na ogled v Muzeju v Šenčurju, edini slovenski stalni zbirki sodobne keramike, je segel tudi do direktorice nemškega muzeja keramike. »Mirno, idilično vzdušje slovenske pokrajine, ustvarjalni zagon, skupno ustvarjanje in prijazno sobivanje nudijo idealne možnosti za razvoj umetniške keramike,« pove Gassova o svojih vtisih z obiska v Sloveniji.

Povabilo k razstavljanju v tako pomembni ustanovi, kot je Muzej keramike Westerwald, ki se ponaša s prirejanjem razstav z najvidnejšimi umetniki, je razveselilo tudi Barbo in Nika Zupana iz Zavoda V-oglje. Njuno delo, znanje in entuziazem so bili lani okronani s sprejemom v prestižno Mednarodno akademijo keramike (IAC) s sedežem v Ženevi. Za razstavo v Nemčiji sta izbrala 82 del štiridesetih uveljavljenih keramikov, udeležencev mednarodnih simpozijev keramike v Vogljah, dela odpeljala v Nemčijo in jih razstavila v veliki muzejski avli.

Muzej Westerewald, ki pod svojo streho na 2500 m² gosti tradicionalno in sodobno keramiko, je Zavodu V-oglje in udeležencem njegovih simpozijev priredil izjemen sprejem. K odprtju razstave je povabil vidnejše kulturne in

Odprtje razstave keramike v muzeju Westerwald

politične delavce, ljubitelje in zbiratelje.

Razstavo je odprla veleposlanica Slovenije v Nemčiji Marta Kos, navdušeni obiskovalci pa so si med slovesnim odprtjem lahko ogledali video posnetke s simpozijev. Spregovorila sta organizatorja simpozijev Barba in Niko Zupan, prišli so umetniki ter njihovi

prijatelji in – bilo je preprosto lepo, kot je na spletni strani muzeja Westerwald zapisala njegova direktorica Gassova. S slovensko veleposlanico Kosovo sta se dogovorili, da bosta razstavo, ki pomeni prodor slovenske keramike v svet, organizirali tudi v Berlinu.

Iva Sivec

Pomlad 2014 / Briški časnik / 39

Dogodki

Azbestne bolezni z vidika odškodninskih pravic

Za azbestozo dovolj le eno vdihano vlakno Sindikalna organizacija Brda in Goriško društvo za boj proti raku sta 6. februarja v Viteški dvorani Gradu Dobrovo organizirala konferenco na temo Azbestne bolezni z vidika odškodninskih pravic. Prisotne so seznanili s ključnimi vprašanji glede odškodninskih pravic, in sicer kako in zakaj posameznik prejme odškodnino iz naslova azbestne bolezni po zakonu ZOPDA-B. Na dobro obiskani konferenci so sodelujoči pripovedovali o azbestni bolezni na splošno, predstavili so pravni in okoljski problem azbesta, postopke vodenja in delovanja komisije za odpravljanje posledic dela z azbestom v skladu z azbestnim zakonom, prikazali pravilnik o pogojih za določitev bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu in merilih za določitev višine odškodnin ter opisali postopke ocenjevanja na invalidskih komisijah v luči pokojninskega zakona ZPIZ-2.

Metoda Dodič Fikfak in Alenka Franko

V Brdih tesno sodelujejo lokalna skupnost, občina in sindikat Marko Vudrag

Vdihano azbestno vlakno ostane v pljučih za vedno Vse azbestne bolezni, pravne in okoljske probleme azbesta ter pravilnike iz zakona ZOPDA-B so obširno predstavili prof. dr. Metoda Dodič Fikfak in doc. dr. Alenka Franko (KIMDPŠ UKC Ljubljana), doc. dr.

Marko Vudrag (NIJZ OE Nova Gorica), Petra Bechibani (MDDSZ Ljubljana), Helena Petek Kos (MZ Ljubljana) ter Emilija Pirc Čurič (ZPIZ Republika Slovenija).

Predelava azbesta, kemično odpornega in negorljivega naravnega vlaknatega materiala, je po svetu dosegala viške proizvodnje v 70. letih 20. stoletja. V Sloveniji pa je njegova predelava bila v razmahu vse do leta 1996, ko je bila tudi javno priznana epidemija azbestne bolezni in posledično sprejet t. i. azbestni zakon, ki je uredil pravno in varno področje azbesta. Vdihano azbestno vlakno ostane v pljučih za vedno, pri čemer na mestu, kjer se nahaja, povzroča vnetja Pomlad 2014 / Briški časnik / 40

in potencialno tudi rakava obolenja.

Poudarjeno in omenjeno je bilo, da razvoj rakavega obolenja ni odvisen od količinske obremenitve pljuč z azbestom, temveč zadošča že eno samo vdihano vlakno. Poleg najštevilčnejšega slovenskega žarišča azbestnih bolezni v Anhovem se omenja tudi delavnice slovenskih železnic, katerih klinični obseg epidemije še raziskujejo in proučujejo. Na srečanju so izpostavili med drugim tudi podatek, da sodeč po novih raziskavah latentna doba azbestne bolezni lahko traja tudi 40 let, kar pomeni, da bodo ljudje še bolehali za to boleznijo, čeravno je azbestna proizvodnja zakonsko prepovedana, vsa kontaminacija pa še zdaleč ni odstranjena. Sicer je bilo poudarjeno, da je težko predvideti, kolikšen delež izpostavljenih azbestu dejansko še lahko zboli.

Emilija Pirc Čurič in Alenka Franko

Udeleženci okrogle mize

Dr. med. Milan Milanovič iz Splošne ambulante Dobrovo je izpostavil, da do diagnoz ugotavljanja bolezni navadno mine 3 do 4 mesece, ki so vsakemu obolelemu dragoceni glede pravic. Sicer je dr. med. Nevenka Mlinar iz Ambulante splošne medicine Deskle omenila, da je glavnina epidemije že mimo. Poudarila je, da je med azbestnimi bolniki prisotna velika stopnja nezaupanja do inšpekcijskih služb, predvsem v zvezi s problematiko kurjenja in onesnaževanja njihovega domačega okolja. Dr. med.

Gorazd Povšič iz dispanzerja medicine dela v Zdravstvenem domu Nova Gorica je povedal, da k njim zaradi novih diagnoz prihajajo predvsem starejši in upokojeni delavci. Tudi za mlajše in na podlagi diagnoz redno zaposlenih delavcev izvedejo postopek predstavitve na interdisciplinarni komisiji. Nekaterim primerom, ki jih komisija obravnava, pa bolezni tudi ne priznajo. Ernest Žnidarčič, predsednik Sindikalne organizacije Brda, je poudaril, da so azbestne bolezni pustile na vsakemu obolelemu močan pečat in da v briškem sindikatu vsakemu svetujejo ter pomagajo. Poslanstvo sindikata je med drugimi aktivnostmi tudi pomoč in podpora obolelim ter njihovim družinam. Omenil je, da je v proizvodnji v Anhovem najverjetneje

­

Dogodki

Slovenska keramika med svetovno elito

Petra Bechibani

Helena Petek Kos

delalo tudi do 1000 Bricev, saj je bil tja v času največje delovne migracije omogočen zelo dobro organiziran

avtobusni prevoz. Sicer pa je tudi opozoril, da je v 13 letih organiziranega delovanja sindikata umrlo že 45 članov.

Ne nazadnje pa je pohvalil sodelovanje in dialog med lokalno skupnostjo v občini, Občino Brda in sindikatom.

Podal je tudi zanimivo informacijo, da se je pred leti na podlagi popisa ugotovilo, da je v Brdih prisotnih še kar 1250 ton vgrajenega azbesta ter odpadkov. Po podatkih podjetja Komunala pa se je do leta 2012 odstranilo le 25 % vseh nevarnih azbestnih odpadkov, zlasti kritine.

Bolniki zaradi azbesta so upravičeni do odškodnine le takrat, ko je dokazana vzročna zveza med pojavom bolezni in prisotnostjo obolelega na ozemlju Republike Slovenije. Država upravičencu krije odškodnino v višini 60 %, delodajalec pa v višini 40 %. Višina odškodnin obolelim pa se spreminja zaradi letnih usklajevanj.

Naj zaključim z besedami dr. med.

Nevenke Mlinar, da nobena odškodnina ne poplača trpljenja azbestnih bolnikov, njihove stiske in skromnega umiranja.

Erika Koncut Foto Dani Kristančič

Na obisku učenci iz Števerjana in Bračana

Druženje ob delavnicah V začetku decembra so nas z obiskom razveselili učenci 1. in 2. razreda osnovne šole Alojz Gradnik s slovenskim učnim jezikom iz Števerjana in učenci osnovne šole Ludvik Zorzut s slovenskim učnim jezikom iz Bračana.

V šolski knjižnici so prisluhnili pravljici Sneženi mož in božične vile (Rachel Williams). Prijazno osebje v kuhinji nas je razveselilo z dobro malico, sledile so ustvarjalne delavnice s prvošolci. Izvirne ideje učiteljic in vzgojiteljic so navdušile vse. Čas je hitro minil. Imeli smo se zelo lepo.

Nekaj vtisov naših prvošolcev: Všeč mi je bilo, ko smo skupaj ustvarjali.

Tobija, Lilija Vesel sem bil, da sem se pogovarjal z novimi prijatelji.

Gaj Všeč mi je bilo, da smo se skupaj igrali.

Edon Všeč mi je bilo, ko sem z novo prijateljico izdelovala jelenčka.

Sara Lepo je, da se igramo z novimi prijatelji.

Ksenija Pomlad 2014 / Briški časnik / 41

Dogodki

Ponovno zaživeli tečaji

Praznovanje dneva žena Vaške skupnosti Neblo

Zadišale so pustne in velikonočne dobrote Pestrost ne pozna meja V društvu Briških žena in deklet se skriva zakladnica okusnih receptov. Nekaj prav posebnih smo spoznali februarja na dveh tečajih. Kuhale in pekle smo v domu v Cerovem in ob tej priložnosti se zahvaljujemo prvemu vaškemu možu Vilku Prinčiču za gostoljubnost.

Na prvem tečaju nam je Afra Prinčič iz Kozane pokazala, kako se naredi velikonočne menihe. Vida Obidič iz Snežatnega nas je naučila narediti kruh v obliki sončnice ter nam pokazala slastne krofe. Bogdana Šuligoj iz Kojskega pa nam je pokazala, kako se pripravi pinco.

Na drugem tečaju nam je Zora Kocijančič iz Šlovrenca pripravila flancate. Ana Prinčič iz Gornjega Cerovega nam je pokazala kvašen šarkelj, jaz sem pripravila nuteline lizike, imenovane »cake pops«, in udeleženke so se pomerile v dekoraciji teh slaščic.

Po vsakem tečaju smo seveda pripravljene dobrote tudi degustirale in druženje nadaljevale v sproščenem vzdušju.

Odločile smo se, da bomo tudi naslednje leto priredile kakšen tečaj in takrat medse povabile tudi druge Brike, ki uživajo ob domačih dobrotah.

Silvestra Elen Brašnič Saffigna Foto Vesna Tronkar, Silvestra E. B. Saffigna Pomlad 2014 / Briški časnik / 42

V znamenju dobre glasbe, recitacije otrok, plesnega nastopa, skeča in dveh razstav je potekalo letošnje že tradicionalno praznovanje dneva žena v Vaški skupnosti Neblo.

Spoštovanim damam smo ob prihodu poklonili cvet in penino briškega župana. Uvodni pozdrav sta imela podžupan Joško Zamar in predsednica VS Neblo Silvestra Elen Brašnič Saffigna. Nato je povezovalka Monika Beč besedo prepustila otrokom, ki so pod vodstvom Katarine Fabricijo kar sami napovedovali svoj del programa. Njihova prisrčnost je požela ogromno aplavzov. Gledališka skupina IDAS Neblo, ki deluje pod vodstvom domačinke Gabrijele Kodermac, je večer popestrila s skečem, ki nas je popeljal v dogajanje v zdravniških ambulantah nekoč. Odlična igra nasmeje vsako leto prav vse generacije. Letos smo si premierno ogledati plesni nastop skupine »Pupa zaplaš« (v kateri nastopa tudi naša Majda Grudina), med katerim je marsikateri gledalec še sam malček zamigal z boki. Posebnost večera sta bili kar dve razstavi, postavljeni v prostoru Čebelarskega društva, ki se mu ob tej priložnosti tudi srčno zahvaljujemo. Imeli smo razstavo slik Alde Grudina, predsednice društva Dablo. Čudoviti izbor barv in motivov nas je popeljal v svet cvetja, oljk in vina. Drugi del razstave pa je bil posvečen pletilskim spretnostim Lucijana Grudine. Od blizu smo si lahko ogledali vse njegove mojstrovine, ki nastajajo že od leta 2005. Pester izbor zanimivih izdelkov in posebni pripomočki so vzbudili ogromno zanimanja tako pri otrocih kot pri odraslih.

Glasbeno so večer povezovali pevci kvinteta Kvartin, ki nam je na koncu pripravil še presenečenje – izbor dalmatinskih pesmi, ki so jih zapeli skupaj z Martino Kocina. Prav Martina in Zarjan pa sta poskrbela, da smo se po končanem uradnem delu zavrteli v plesnih ritmih, ko smo ob dobri glasbi naše okušalne brbončice razvajali ob samopostrežni večerji.

Prav vsi pa se zavedamo, da je za dobro prireditev treba vložiti veliko truda in časa. Tako je podpredsednik VS Neblo Uroš Fabricijo ob koncu obdaril vseh šest članic letošnjega organizacijskega odbora, Sonjo Zamar, Beti Beč, Katarino Fabricijo, Gabrijelo Kodermac, Moniko Beč ter Silvestro E. B. Saffigna.

Silvestra Elen Brašnič Saffigna Foto: Lucijan Grudina

PROŠNJA Vljudno prosim vse, ki doma še hranite fotografije ali dokumente iz časa NOB v Brdih, če mi jih lahko posodite.

Zaključujem knjigo, v kateri opisujem dogajanje v tem času. Lahko me pokličete na 031 266 321 ali se mi javite na e-naslov: milena.begus@gmail.com ali pišete na naslov: Kojsko 69, 5211 Kojsko.

Milena Beguš

Občina

Italijanske vojaške bolnišnice v Brdih med prvo svetovno vojno – 2. del

Pomembno bolnišnično središče tudi v Vipolžah V publikaciji o obiskih Helene Francoske ali Vojvodinje d'Osta (Elena da Francia oz. Duchessa d'Osta), v vlogi generalne inšpektorice bolničark prostovoljk v bolnišnicah v frontnem zaledju, je bil 25. novembra 1915 njen prvi obisk briških bolnišnic v manjši bolnišnici št. 017 (Sanità) v šoli v Dolenju.

V bolnišnici je opazila 69 vojakov, ki so bili vsi ranjeni v levo roko, obtoženi (česa, ne navaja, verjetno pa vojaške nediscipline) in pod kontrolo vojnega odbora (»accusati e sotto il Consiglio di Guerra«) (19). Menda je bilo med vojno kar 170.000 italijanskih vojakov obsojenih in od teh kar 100.000 zaradi dezerterstva, 62.563 pa jih je bilo oproščenih (20). V od ceste oddaljenem kmečkem poslopju je bil nameščen lazaret z 80 vojaki, obolelih za kolero, ki ga je vodil kapitan Bertini.

Teden prej naj bi tu zaradi kolere umrlo kar 300 vojakov. V tem lazaretu se je izkazal vojaški kaplan Domenico Ilesia, ki je sam osebno celo pokopaval umrle (21).

Bolnišnico št. 11 v Kojskem je vodil kapitan Sordi, bolnica 110 pa je bila pod vodstvom kapitana Riccarda. Bolnišnica št.

11 je bila kasneje premeščena v Šmartno kot lazaret za bolnike s kolero. Bolnišnici v Kojskem in še bolnišnico 017 v Dolenju z bližnjim lazaretom naj bi vojvodinja obiskala v enem dnevu, 25. novembra 1915 (22).

Kar dve bolnišnici v Vipolžah V Vipolžah je bila med vojno večja bolnišnica v starem, spodnjem gradu barona Rudolfa Teuffenbacha, ta je imel na strehi velik rdeči križ kot oznako bolnišnice. Vojvodinja te bolnišnice za čuda ne navaja, ko je 18. februarja 1916 obiskala manjšo bolnišnico »Ospedaleto da Campo 125« v Vipolžah.

Morda pa tedaj bolnišnice v starem gradu še ni bilo, ker so v začetku vojne v njem bivali begunci iz Števerjanskega in šele nato je v njem začela delovati bolnišnica (23).

Bolnišnico št. 125 je, vsaj že januarja 1916, vodil podporočnik Patrizi, bila je v dveh manjših hišah, izpostavljenih sovražnikovemu ognju, a k sreči nista bili nikdar zadeti (24), iz česar bi lahko sklepali, da je bila v Vipolžah poleg one v starem gradu še ena manjša bolnišnica. Očitno gre za hišo s takratno številko Vipolže 102 lastnice Marije Zorzut, ki v pritožbi iz novembra 1923 na odbito priznanje vojne odškodnine navaja, da je bila v njeni hiši z veliko jedilnico bolnišnica oziroma sanitetna postaja C. R. (Croce Rossa, Rdeči križ) št. 125 v sklopu 11. čete 2. polka. V njej naj bi delovalo osem zdravnikov, verjetno ne vsi naenkrat, pač pa tekom celotne vojne (25).

V vipolški bolnišnici je bil kratek čas, konec aprila in v začetku maja 1917, tudi novopečeni zdravnik Giovanni Manzini, kjer je bilo njegovo glavno delo cepljenje proti koleri, tifusu in drugim nalezljivimi boleznim (26). Omenjeno Pomlad 2014 / Briški časnik / 44

bolnišnico št. 125 so naslednje leto preselili v Vedrijan, kjer jo je vojvodinja obiskala dvakrat, 23. maja in 2. septembra 1917, brez navedbe imena poveljujočega oficirja ali kake druge podrobnosti (27). Vipolški župnik Marjan Kožlin mi je pred kratkim povedal, da so pred leti pri gradnji prizidka k župnišču odstranili del zidu z ostanki črk besede »Infermeria«, ambulanta.

Vojvodinja je ponovno prišla v pregled kojščanskih bolnišnic 9. oktobra 1916, ko je obiskala mobilno kirurško ambulanto 1 Città di Milano oziroma kirurško ambulanto št. 1a pri Sezione di Sanità št. 4. Kirurško ambulanto s težkimi ranjenci je vodil prof. Baldo Rossi ob asistenci štirih bolničark. Ker dnevnik vojvodinje in publikacija Le Crocerossine omenjata isto zdravstveno osebje, predpostavljam, da gre za isto ambulanto v okviru bolnice Città di Milano, le da je pri eni od obeh prišlo do nenatančnosti v navajanju ambulantne številke. Vsekakor je bila bolnišnica v kojščanskem gradu osrednja, največja in najvažnejša bolnišnica v Goriških brdih. Bolnišnico so z vodo oskrbovali iz vaškega vodnjaka na trgu, verjetno pa tudi iz potokov Birša in Pevmica. Vodo so najverjetneje prečiščevali s parno napravo »Civetta«, ki jo dr. P. Dondero omenja pri bolnišnici v Biljani.

Vojvodinja pohvalila več bolnišnic V dnevniku vojvodinje se omenja tudi mala bolnišnica št.

016, za katero pa ni jasno, ali je res bila v Kojskem ali gre za napačno številko. Za to bolnico navaja, da je bila na izredni lokaciji, od koder so se videli briški grički kot krona nad Gorico, pa tudi Sv. gora. Zanjo pravi, da je to bila najbolj bela in najbolj v redu od vseh do tedaj obiskanih bolnišnic ter da je bilo celo dvorišče dobro vzdrževano (28). Ta bolnišnica naj bi se vsaj maja 1917 preselila v La Freddo v Furlaniji. Nadaljnja dva kontrolna obiska vojvodinje v Kojskem sta bila 21. maja 1917 in 2. septembra 1917, ko je obiskala mobilno kirurško ambulanto NICR, vendar v dnevniku za ta dva obiska ni nobenih drugih podatkov (29).

Iz leta 1916 sta, poleg že naštetih, znani še bolnišnici št.

036 v Belem in št. 55 v Golem Brdu, ki so jo naslednje leto preselili na Dobrovo. Izbira obeh krajev za vojaški bolnišnici je nekoliko nenavadna, saj sta bili oddaljeni od vojnih dogodkov.

Ne vemo, kateri ranjenci in iz katerega bojišča naj bi bili tu na zdravljenju. Oni iz bojišč od Anhovega do Sabotina so imeli najbližjo in dobro organizirano bolnišnico v Kojskem.

Sta bili ti bolnišnici »bolj oficirski« ali nasprotno – za težje ranjence, ki so tu umirali in umrli iz Belega bili pokopani v Hruševlju? Vsekakor pa ni sprejemljivo, da bi bolnišnica v Belem začela z delom šele leta 1916 (brez navedbe meseca!), kot izhaja iz nekega italijanskega seznama vojaških bolnišnic v prvi svetovni vojni (30).

20. maja 1916 je vojvodinja obiskala lazaret št. 69 v gradu Rušč pri Koprivnem, iz katerega so predhodno izselili lastnico grofico Latour in v grad naselili še poveljstva bližnjih polkov.

Vojvodinja je lazaret pohvalila, da je v lepi in prekrasni vili in da ima ves material dobre kakovosti ter da je imel samo

Občina

Italijanske vojaške bolnišnice v Brdih med prvo svetovno vojno – 2. del en primer kolere v januarju (31). Za ta lazaret vojvodinja ne omenja Giuseppeja Morealija iz Sassuola, ker je bil tedaj v njem samo kot študent medicine, po vojni zdravnik in antifašist v Nonantoli (pokr. Modena) (32).

V začetku junija 1916 je vojvodinja obiskala gorsko ambulanto (Ambulanza da montagna) št. 98, ki se je tedaj nahajala v Jenkovem, in pripisala, da ni bilo nič pomembnega.

Istega dne je bila v kontroli tudi v lazaretu CRI v Dolenju, ki ga je tedaj vodil kapitan Baldini. Lazaret je bil prazen, ker so ga tik pred tem obnovili v posamezne in med seboj izolirane oddelke, in si prislužil njeno pohvalo. Še isti dan je obiskala bolnico št. 15 pod vodstvom kapitana Reggija toda brez navedbe njene lokacije (33).

Julija 1916 naj bi se na dobrovski grad vselil Rdeči križ, oktobra pa bolnišnica (34). Žal ni navedeno, katera bolnišnica naj bi to bila, vsekakor pa so leta 1917 sem preselili bolnišnico št. 55, ki je bila do tedaj v Golem Brdu (35).

Novinar Cesare de Simone piše, da je bila Elena Francoska ob svojem obisku septembra 1916 v bolnišnici v Dolenju, prav v času sedme soške bitke, »priča tisočim žrtvam zaradi močnih krvavitev, ker je zmanjkalo povojev, gaz, dezinfetantov in hemostatikov«. Vrhovno poveljstvo je to nekako prikrilo, reagiral je le general Luigi Capello, ki je poslej favoriziral angleške bolnišnice in njihovo osebje. V naslednjih mesecih je ponovno obiskala bolnišnico v Dolenju, le urejevalec njenega dnevnika B. Mussolini je ta njen obisk zamolčal, verjetno zaradi gornjega negativnega primera. Sicer je bila vojvodinja zares neumorna in se je s kontrolo bolničark razdajala do konca vojne, da jo je Cadorna visoko cenil. Odlikovana je bila s srebrno medaljo vojaškega ranga (36).

Vojvodinja je 1. novembra 1916 obiskala vojaško pokopališče v Neblem, ki pa je v resnici bilo v Hruševju. V dnevniku navaja, da ga je odprl italijanski Rdeči križ in da je že polno. Vodja pokopališča je bil major Sironi, ki da je zanj odlično skrbel. Tega dne je vojvodinja obiskala tudi sanitetni oddelek 2. armade št. 101 pod Kožbano, ki ga je dobro vodil major Sironi. Ker se v dnevniku navaja »bivio«, domnevam, da je bil ta sanitetni oddelek na križišču s cesto Peternel–Slapnik. Ta bolnišnica je prav gotovo dobivala vodo iz velikega vodnega rezervoarja, kakih 100 metrov nad vasjo Slapnik. Vojvodinja je še istega dne obiskala tudi vojaško bolnico št. 15 v Dolenju pod vodstvom kapitana Noce in ob pomoči dveh bolničark. Bolnica »je zelo v redu«, drugih pripomb pa ni navedla (37).

V Kozani, na dvorišču za stavbo s sedanjo hišno št. 79, torej v bližini bolnišnice št. 03, ki je bila v poštnih prostorih, je delovala ambulanta 39. zasedbene formacije (39º Gruppo d'Assedio / Infermeria), ki je verjetno služila cepljenju vojakov proti koleri in za preglede lažjih bolnikov oziroma ranjencev pred hospitalizacijo. O drugih bolnišnicah pa v naslednji številki Briškega časnika.

Opombe in viri: 1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

Diario di Guerra di sua Altezza Reale la Duchessa d'Aosta, Ispettrice Generale delle infermiere volontarie della Croce Rossa Italiana, str. 92, Croce Rossa Italiana, Rim 1930, dalje Accanto agli Eroi Lucio Fabi: Sull Collio nella Grande Guerra, str. 46, Monfalcone 1992 Kot pod 19.

Accanto agli Eroi, str. 93 Igor Sapač: Brda in Zgornje Posočje, gradovi in dvorci, Vipolže, Stari grad, str. 321, Viharnik, Ljubljana 2011 Accanto agli Eroi, str. 110 ASGO, Commissione per i danni di guerra di Gorizia, busta 34, filza 35, akt 5639/23 G. Manzini-V. Prinčič, Pozabljeni na Prevalu, Oko, št. 257/2001 Accanto agli Eroi, str. 189 in 209 Accanto agli Eroi, str. 157 in Paolo Scandaletti, Le crocerossine nella Grande Guerra, str. 303, Ed. Gaspari, Udine 2008, poslej Le crocerossine nella Grande Guerra Accanto agli Eroi, str. 188 Internet, Elenchi Unità, leto 1916, točni datumi niso znani Accanto agli Eroi, str. 129 Internet, Archivio Giuseppe Moreali. Kot zdravnik v Nonantoli je med drugo svetovno vojno skupaj z duhovnikom A. Beccarijem (in učiteljem Andrejem Vendraminom iz Solkana, ki pa ga je italijanski vir izpustil!) s premestitvijo v Švico rešil 73 judovskih otrok, za kar mu je Izrael podelil priznanje Pravičnik med narodi Accanto agli Eroi, str. 135 Dnevnik Alojzija Šuca, oskrbnika grada Dobrovo, rokopis, str. 40 in 50, Goriški muzej, grad Dobrovo Internet, Elenchi Unitá 1916 in 1917 Cesare de Simone, L'Isonzo mormorava, str. 160 in 161 Accanto agli Eroi, str. 165 in Le crocerossine nella Grande Guerra, str.

301 Branko Morenčič

Pomlad 2014 / Briški časnik / 45

Dogodki

Kmetice leta na obisku v Brdih

Spoznavale lepote briških gričev V marcu, mesecu cvetenja, obeležujemo poseben praznik, dan žena. Ob tej priložnosti so v Brda prišle prav posebne ženske – slovenske kmetice leta. Izlet je bil presenečenje za Afro Prinčič, zmagovalko prvega izbora kmetice leta, ki je bil oktobra 2003, na svetovni dan kmetic.

Pobudnica izleta je bila predsednica Zveze kmetic Slovenije Irena Ule. Zveza se od ustanovitve leta 1995 ukvarja z izobraževanjem, ekskurzijami (obisk kmetij v Sloveniji, Italiji, Švici, Avstriji, Nemčiji, Franciji, Angliji), tradicionalnimi običaji in kuhinjo, s pravicami podeželskih žena in še mnogo čem.

Izleta v Brda se je poleg Irene Ule udeležilo še vseh enajst kmetic leta ter predsednica Društva žena iz Prvačine Mara Sulič. Afra je kmetice sprejela na Humu, od koder so skupaj s turistično vodnico Nevenko Prinčič obiskale vinogradniško kmetijo Četrtič. Pot so nadaljevale do Gradu Dobrovo, kjer jim je dobrodošlico izrekel župan Franc Mužič in jim na kratko opisal Brda, njene lepote in tukajšnje dogajanja.

Erika Kovačič Marinič iz TIC-a Brda je vse povabila v Briško butiehco, kjer so lahko nakupile unikatne briške izdelke. Afra je kmeticam predstavila predsednico Društva briških žena in deklet Silvestro Elen Brašnič Saffigna, ki je zanje pripravila pravo presenečenje. Tri žene iz društva, Vida, Vesna in Slavica, so namreč za vse obiskovalke pripravile kruh v obliki sončnice, saj je prav ta cvet simbol kmetic. Ob domačem soku so si izmenjale nekaj vtisov in želja, da bi se tudi Briške žene in dekleta vključile v Zvezo in delovale tudi skupaj. Pot so nadaljevale do Šmartnega, briškega arhitekturnega bisera, kjer

Občni zbor društva upokojencev Kojsko

so se sprehodile po gasah in si ogledale cerkev svetega Martina.

Povzpele so se tudi na razgledni stolp v Gonjačah, od koder so s pogledom objele celotna Brda in še dlje. Izlet so zaključile ob poznem kosilu v Snežatnem, na ekološki kmetiji Štekar.

Enkraten dogodek bo še dolgo ostal v spominu udeleženk, saj se ni zaključil tistega dne ob slovesu, prav nasprotno, ta dan je prišlo povabilo, da se ponovno vrnejo v Brda, da si ogledajo Afrino domačijo, Briške žene in dekleta bodo zanje pripravile tečaj izdelovanja sončnic in še marsikaj. Če boste Afro Prinčič vprašali, kaj je kmetica, vam bo povedala, da je kmetica imela nekoč veliko vlogo in jo ima še danes. Kmetica ni delala samo v brajdi, morala je vzgajati, gospodinjiti, sedaj mora znati delati še z računalnikom, se izobraževati, da se kmetija lahko razvija. Res je, da so pogoji sedaj, predvsem zaradi mehanizacije, boljši, vendar brez znanja ne gre. Zveza ima pri tem pomembno vlogo, saj skrbi za izobraževanje kmetic, ki znanje nabirajo doma in v tujini ter ga delijo z drugimi.

Silvestra Elen Brašnič Saffigna

Zahvale za prostovoljke Redni letni občni zbor društva je bil v soboto, 22. februarja, v prostoru vaškega doma v Cerovem. Zbranim so bili podani poročila o delu in finančnem poslovanju društva v letu 2013 ter program dela in finančni načrt za leto 2014. Prisotni so poročila in program brez pripomb podprli.

Predsednik društva Karlo Turk je na zbor povabil predsednika Pokrajinske zveze društev upokojencev severne Primorke (PZDU), župana ter predsednika DU Dobrovo in DU Medana. Odzvala se je Iva Kos iz Medane. V imenu PZDU pa je zbor pozdravila Milena Beguš, članica UO PZDU, in predstavila poročilo za leto 2013 ter okvirni program dela pokrajinske zveze za leto 2014.

Ob tej priložnosti je predsednik društva izročil prostovoljkam zahvalo ZDUS-a za neprekinjeno petletno delo v projektu Starejši za starejše. Večer je popestrila Vokalna skupina Brike pod vodstvom zborovodkinje Barbare Šinigoj.

Za donacijo se najlepše zahvaljujemo Vinski kleti Goriška brda, VS Cerovo pa za prostor.

Milena Beguš Pomlad 2014 / Briški časnik / 46

Dogodki

Obči zbor Društva upokojencev Dobrovo

Zavzemanje notranjega ministra za upokojence in pokojnine Obči zbor DU Dobrovo in praznovanje dneva žena je srečanje, ki se ga vedno udeleži veliko število upokojencev, kar pomeni, da delamo dobro.

Zbor smo imeli 9. marca v vinski kleti na Dobrovem.

Predsednik društva Boris Rožič je prisotne pozdravil in v govoru opisal delo, ki smo ga opravili lani. S svojo udeležbo na zboru nas je počastil minister za zunanje zadeve Karl Erjavec. Opisal nam je stanje v državi v zvezi s pokojninami in poudaril, da se bo vedno zavzemal, da se pokojnine ne znižajo. Župan občine Brda nas je med drugim tudi seznanil z deli, ki so bila zaključena lani, in deli, ki so v načrtu letos. Vedno bo podpiral delo društev. Prisotni so bili tudi predstavnica PZDU Nova Gorica ter predstavniki DU Kojsko in Medana.

Z njihovimi nagovori so pozdravili prisotne in želeli še naprej mnogo uspehov. Zavod za zdravo srce in ožilje je opravljal meritve, ki se jih naši upokojenci pridno poslužujejo.

Predstavljen je bil zaključni račun za leto 2013 in načrt dela za letos. Člani zbora so z dvigom rok potrdili in sprejeli ZR 2013.

Sledil je kulturni program. Nastopili so člani folklorne skupine iz Kala nad Kanalom, zapeli pa so pevci mešanega pevskega zbora Rado Simoniti iz Brd. V nadaljevanju družabnega srečanja s prigrizkom in glasbo so se udeleženci še dolgo zadržali v prijetnem klepetu in plesu. Vsem nastopajočim se lepo zahvaljujemo za sodelovanje. Pohvala gre tudi predsedniku društva za vložen trud in skrb, da je društvo uspešno.

Sidonija Markovic

Dom upokojencev Podsabotin

Pisano in veselo

Ob koncu februarja smo v naši hiši praznovali rojstne dneve. Med slavljenci sta bile tudi dve Briki, Cvetka Simčič in Marija Šfiligoj, ki sta slavili častitljivih 90 let.

Kulturni dan so nam februarja polepšali učenci Glasbene šole Nova Gorica in učenci godbeniške šole pihalnega orkestra Salonit Anhovo.

Letos smo na pustni torek organizirali kviz. V duhu olimpijskih iger smo skupaj preganjali zimo.

Za 8. marec smo bili veseli rdečih nageljnov.

Pomlad 2014 / Briški časnik / 47

Dogodki

Predstavitev knjige Misija Afganistan

Edinstveno delo v našem prostoru V viteški dvorani na gradu Dobrovo so ob koncu lanskega leta predstavili knjigo avtorja Mitje Močnika z naslovom Misija Afganistan ISAF SIKON 6, ki je izšla pri založbi EDUCA izobraževanje.

Knjigo je v pogovoru z avtorjem predstavil Štefan Krapše iz omenjene založbe. Med udeleženci predstavitve sta bila tudi župan Občine Miren-Kostanjevica Zlatko Martin Marušič in župan Občine Brda Franc Mužič. V pozdravnem nagovoru je poudaril, da »poleg številnih drugih aktivnosti predstavlja tudi izid Mitjeve knjige o misiji v Afganistanu kamenček v mozaiku aktivnosti in promocije Občine Brda tako doma kot zunaj naših meja.« Avtor knjige se je tudi osebno zahvalil donatorjem, ki so prispevali sredstva, da je lahko tako obširna in bogata knjiga v teh kriznih časih sploh izšla.

Knjiga je edinstveno delo v slovenskem prostoru, saj na več kot 400 straneh z besedo in fotografijo avtor predstavi zgodovino Afganistana, tamkajšnjo kulturo, navade, vero, geografske in etnološke značilnosti ter obdobje Talibov v prvem delu knjige, v drugem pa avtorjev dnevniški zapis, ki ga je skrbno vodil v času službovanja na misiji pred sedmimi leti.

Po predstavitvi sta za prijeten klepet ob pogostitvi gostov poskrbela Edbin Erzetič iz kmetije in vinarstva Čarga ter Dean Ambrožič iz restavracije gradu Dobrovo.

Knjigo lahko naročite pri založbi EDUCA izobraževanje po elektronski pošti: stefan@educaizobrazevanje.si ali po telefonu (+386 40 698 015, 05 338 3994).

MM Foto Jože Abramič

Potovanje v Tibet – potovanje vase

Zaupati življenju Konec januarja je novo odprti hotel San Martin v Šmartnem v organizaciji agencije Eventio gostil predavanje, ki je na prvi pogled obetalo potopisno temo, a se je izkazalo, da je veliko več kot to. Kakih trideset obiskovalcev je v hotelski dvorani prisluhnilo osebni zgodbi Melite Zupančič, ki si je nekega dne pred sedmimi leti zmogla priznati, da je življenje ne izpolnjuje, da živi utirjeno v vsakdanje obveznosti in navade, brez stika s seboj. »Zaposlena na ministrstvu za pravosodje, visoko izobražena, finančno varna. Dosegla sem vse, kar mi je družba govorila, da te osreči. Jaz pa sem se navznoter počutila utrujeno, prazno, nemirno. Odločila sem se. Pojdi v Tibet! mi je jasno rekel glas v sanjah. Vedela sem, da je prišel čas, da mu sledim. Dala sem odpoved in odšla na pot,« začne svojo zgodbo.

11 mesecev in 11 dni je trajalo njeno potovanje. Prepotovala je Tibet, spoznala Kambodžo in Vietnam, se mučila z meditacijo na Baliju. Nikakršnega načrta ni imela. Učila se je zaupati življenju. Vse, kar ji je preostalo, je bilo čudenje nad tem, s kakšno natančnostjo te vodi življenje, če mu le dopustiš. V Tibetu je vstopila v svet, ki teče drugače od našega.

Sirotišnica. Jogiji, ki živijo odmaknjeni v gorah. Menihi.

Dalajlama. Srečanje s tibetanskimi zdravniki in Slovenko, ki že več kot desetletje vodi projekt za pomoč Tibetancem …

Melitino potovanje ni bilo navadno potovanje. Bilo je popotovanje vase, na katerem so se ji odpirala čudežna vrata.

Pot jo je korak za korakom spominjala, kako preprosto in čudežno je življenje, ko sledimo glasu srca. »Zgodbo delim, da ljudi navdahnem in spomnim, da prav vsakdo od nas nosi v sebi svoje sanje in moč, da jih uresniči. Tudi recesija je le priložnost, da se obrneš vase in odvržeš, kar je odveč,« sklene Melita svojo zgodbo. »Ni slabo, ni dobro, je le takó, kot je,« je slišala v Tibetu moder nauk. »V tem svetu smo na vse navajeni Pomlad 2014 / Briški časnik / 48

Tibetanske slaščice

Potovanje Melite Zupančič

gledati z glavo, ki vedno ocenjuje, ali je nekaj dobro ali slabo.

V prostoru srca pa je vse v redu. Življenje sprejmi táko, kot je, in se nehaj upirati.« Tudi tibetanskim slaščicam, kulinarični poslastici trinajstletnega Tina, s katerimi je na koncu postregel mladi kuhar, se ni bilo moč upreti.

Iva Sivec Foto Urška Žorž

Dogodki

Dušan Prašelj z zbori v Vipolžah

Skladatelj prevzel dirigentsko palico V župnijski cerkvi sv. Egidija v Vipolžah je bil lanskega 28. decembra koncert, ki so ga soustvarili MoPZ Srečko Kumar, MePZ Žaga iz Žage pri Bovcu in Vokalna skupina Vinika.

Bila je lepa zimska noč, ki so jo oplemenitile božične pesmi Slovencev in drugih narodov sveta. Koncert je vrh doživel s premierno izvedbo Ave Marie Dušana Prašlja, napisano prav za oba briška zborovska sestava. Skladatelj je ob tej priložnosti prišel v Brda in ob Ave Marii za mešani zbor, violino (Clara Bensa), violončelo (Alessandro Sluga) ter klavir (Elisa Sluga) prevzel dirigentsko palico.

Ivan Prašelj je priznani sodobni hrvaški skladatelj, ki se je rodil na Sušaku leta 1931 in je svoje življenje posvetil glasbi.

Poleg skladateljskega dela je deloval kot zborovodja, med drugim je vodil Dunajske madrigaliste, ustanovil in vodil Reški oratorijski zbor Ivana Matetića Ronjgova in bil dolga leta direktor reškega Narodnega gledališča Ivana pl. Zajca.

Večer sta soustvarili Mirjam Furlan (orgle) in Manca Kumar (vezno besedilo), domačini pa so svoje gostoljubje in hvaležnost izkazali z obilno pogostitvijo. Bil je res čaroben decembrski večer.

D. Z.

Briški harmonikarji dobrodelni na Gorenjskem

Dobra volja in ljubezen do glasbe

»Če ne bi igral harmonike, ne bi nikoli videl toliko novih krajev in spoznal toliko prijetnih ljudi,« je povedal eden naših članov. Bo kar držalo. Ko smo lani aprila igrali v Celovcu na sejmu, je tam nastopil tudi narodno-zabavni ansambel Lajb iz Tržiča, s katerim smo se kasneje družili, skupaj zaigrali in zapeli. Obljubili smo si, da se ob kakšni podobni priložnosti spet srečamo. Tako so nas letos povabili na dobrodelni koncert v domači Podljubelj. Ker so Gorenjci »šparovni«, pa tudi iznajdljivi, so koncert organizirali na dan žena, obenem pa je bil tudi dobrodelen. To, da smo se med vožnjo šalili, da je na Gorenjskem vprašljivo organizirati dobrodelni koncert, se je izkazalo za nesmiselno. Ves izkupiček je bil namenjen njihovemu športnemu društvu za nakup računalnikov in športnih rekvizitov.

Nastopili smo zadnji in kot glavni gostje, saj so bili vsi drugi nastopajoči domačini ali iz okoliških krajev. Članica njihovega ansambla je nastopila kar v štirih različnih zasedbah, tako da je bila skoraj vedno na odru. Sodelovali so tudi starejši domačini, pripravili so dva skeča, kvartet štirih deklet je zapel lepe slovenske pesmi, njihov ansambel pa je nastopil v dveh različnih zasedbah.

Tudi v zakulisju »nismo dali miru«, muzikantje pač ne moremo iz svoje kože.

Ko se je naš Bine naključno pogovarjal z mladim fantom, enim izmed nastopajočih, je na svoje presenečenje ugotovil, da je to vnuk glasbenika, s katerim je pred dolgimi leti skupaj igral v ansamblu. Tudi mladenič je bil zelo vesel, da sta se spoznala. Pošteno sta se zaklepetala, tako da se je kar mudilo na oder. Pohvaliti moramo tudi našega Dominika, ki je samo tri dni po posegu

nastopil z nami. Pošalili smo se, da take priložnosti, nastopiti s štirimi nogami, zagotovo ne bo imel nikdar več. To dokazuje našo dobro voljo in ljubezen do glasbe. Takšno stvar lahko izpelješ brez znanih imen in pretiranih stroškov in lahko so nam Gorenjci za lep zgled.

Občinstvo je bilo nad nami zelo navdušeno, doživetje, ko vsa dvorana poje s tabo, je nepopisno. Voditelja sta se nama v imenu organizatorjev lepo zahvalila za naše sodelovanje in nam tudi čestitala za naš rojstni dan.

Ravno za dan žena leta 2008 se je naša skupina nekako začela sestavljati skupaj. Za zaključek prireditve smo vsi nastopajoči in polna dvorana zapeli skupaj še nekaj pesmi, nekateri so tudi zaplesali. Pogostili so nas z odličnim golažem, poslovili pa smo se z obljubo za naslednje snidenje v Brdih.

Briški harmonikarji, foto Stane Perko

Pomlad 2014 / Briški časnik / 49

Dogodki

Koncert Julije Kramar na Gradu Dobrovo

V čast briškim ženskam V četrtek, 6. marca, je v Viteški dvorani Gradu Dobrovo zadonel angelski glas zmagovalke oddaje Slovenija ima talent leta 2011 Novogoričanke Julije Kramar. Odlično obiskan brezplačen celovečerni koncert je bil organiziran v čast vsem briškim ženskam.

Organizator koncerta, Turistično-zabaviščni center Venko, je prisotne obdaril s čudovitimi Julijinimi izvedbami, ki so preplet čiste ter pop klasične glasbe, cerkveno obarvane glasbe in samospevov.

Naj omenimo, da je imela Julija Kramar v svoji karierni poti celo čast zapeti v duetu s priznanim pokojnim italijanskim tenoristom Lucianom Pavarottijem. Po zmagi na oddaji Slovenija ima talent so se ji odprla marsikatera vrata, saj nastopa tako v Sloveniji kot tujini.

Koncert je Julija Kramar prvič v svoji karieri izvedla sama v celoti, na klavirju pa jo je spremljal David Terbižan. Program je povezovala Martina Arčon, ki je z Julijo Kramar v uvodnem delu programa opravila tudi kratek intervju, v sklopu katerega je bila Kramarjeva predstavljena v luči počastitve žensk in mam. Vse prisotne sta poleg povezovalke pozdravila tudi Damjan Birtič, podžupan Občine Brda, in Miran Klanjšček, direktor družbe Trine – turistične in zabaviščne storitve. Goste v Viteški dvorani Gradu Dobrovo je v sredinskem sklopu koncerta prijetno presenetil duet Julije Kramar z domačinko iz Snežatnega Manco Kumar. Ob klavirski spremljavi Mančine sestre Urške Kumar sta zapeli pesem Hallelujah, ob izvedbi katere je mnogim izvabilo solze v očeh. Po

Pomlad 2014 / Briški časnik / 50

koncertu je sledilo prijetno druženje v avli gradu ob rujni briški kapljici. Ob odhodu so vsaki gostji koncerta podarili rdečo vrtnico, ki je, po besedah povezovalke koncerta, ob dnevu žena že skoraj popolnoma zamenjala vlogo rdečega nageljna.

Vsekakor je Julija Kramar vsem, ne samo ženskam, dokaz, da se s trdno voljo in željo po uspehu lahko izpolnijo marsikatere skrite želje. Tako nas s sledečimi besedami na svoji spletni strani spodbuja, naj sledimo svojim sanjam: »Imeti sanje in jih pustiti, da ostanejo le sanje, je posledica varovanja samega sebe pred neuspehom, vendar bodo na tak način sanje ostale le sanje. Nič ne pride samo od sebe. Če si nekaj želiš, moraš v tisto tudi vložiti in verjeti. V vsakem primeru si vedno bogatejši za eno življenjsko izkušnjo, lahko pa se ti sanje celo uresničijo ...« Erika Koncut Foto Andrej Colja

Dogodki

V znamenju kamna, lesa in prvih poganjkov

Vesna v San Martinu Na praznovanje pomladi je vabilo elektronsko sporočilo. V hotel San Martin v Šmartno, katerega lastnica Vesna Valentinčič »ponosno nosi svoje ime in v duhu pomladi živi vse leto«, kot se sama predstavi. »Da bi v prijetnem druženju občudovali poezijo kamna in lesa, ki jo kleše, dolbe in gladi Andrej Pokorn, priženjeni Bric iz Zasavja, in okušali kulinarične mojstrovine, ki jih je navdihnila pomlad,« doda Katja Kogej, povezovalka dogodka.

Andrej se tokrat Bricem predstavlja drugič; prvič je svojo poetično dušo in mojstrsko roko pokazal pred dvema letoma v Hiši kulture. Iz lesa kakija, oreha, češnje, slive, fige, mandlja, krhlike, češmina, oljke, breze, rešeljike, kostanja, hrasta in lipe nastajajo njegove pripovedi, ki jih skupaj s skrlami in odvrženimi, nekdaj uporabnimi predmeti zapisuje ustvarjalčeva roka. Les zgladi, da se kot Župančičev »kremen zaiskri« in spregovori. Tudi vsak kamen ali odvržena stara ročna ura, žlica ali vilice govorijo svojo zgodbo. »Brda: avtoportret« naslovi avtor skrlo, ki jo z malenkostnim posegom spremeni v okamnelo platno; stara ročna ura brez kazalcev, pričvrščena na gladko marmornato površino, kdove čigava in iz katerega časa, še vedno zapisuje Čas; zarjaveli ključi odpirajo leseno omarico, v kateri so shranjeni Moji spomini …

Tu so še gibala, ki se z enim samim gibom človeške roke iz okamnele forme spremenijo v hudomušno poskakujoča bitja, pa brezovi noži in hrastove sklede z

intarzijami, ki jih avtor zgladi do visokega sijaja in jim hkrati ohrani govorico v naravi vzraslega predmeta.

Z govorico narave so nadaljevali kuharski mojstri, ki so iz prvih travniških poganjkov, šklopita (pokalce), divjih špargov, bljušča, popčnika, srčnega zelja, madrjalce, trobentic, čemaža in koromača, z obilico domišljije ustvarili mojstrovine, ob katerih so se vzradostile oči in brbončice. Adi Blažko, eden od treh kuharskih mojstrov v San Martinu, dobitnik bronaste medalje na svetovnem kuharskem tekmovanju v Luksemburgu, prisega na lokalno hrano. To narekujejo tudi sodobne smernice v svetovni kulinariki, utemelji svojo idejo in hkrati obžaluje, da smo Slovenci premalo ponosni na domačo kuhinjo.

Večer, posvečen prihodu vesne, ki v starodavnem indoevropskem izvoru označuje pomlad, je pospremil saksofon mladega domačina Aneja Goloba, sklenil pa se je s Tolstojevo modrostjo, ki jo je uvodoma povedala Katja Kogej: »Želite biti srečni? Bodite!« Iva Sivec Foto Andrej Colja

Pomlad 2014 / Briški časnik / 51

Dogodki

18. vinska kraljica Slovenije Špela Štokelj iz Planine pri Ajdovščini

»Če se rodiš med trtami, tam ostaneš, če hočeš ali ne« Letošnja vinska kraljica Slovenije, že osemnajsta po vrsti, je Špela Štokelj, doma iz Planine pri Ajdovščini. Odraščala je na vinogradniškem posestvu, tako da sta trta in vino pomemben del njenega življenja. Po poklicu je krajinska arhitektka in zaključuje študij na magistrski stopnji, letos pa seveda ves svoj čas in energijo posveča častni nalogi vinske kraljice Slovenije. V tej vlogi bi rada sodelovala tudi z briškimi vinarji, zato jo predstavljamo v Briškem časniku.

Kdaj ste dobili idejo, da bi se potegovali za naziv slovenske vinske kraljice?

Ta ideja je zorela dolgo. Vedno so me zanimali dogodki, povezani s promocijo in predstavitvijo vina, javno nastopanje ter spoznavanje novih ljudi.

Tako je ideja prerasla v veliko željo. Nato sem počakala na primeren trenutek v svojem življenju, da se podam v ta izziv, ki zahteva celega človeka in popolno predanost.

Kaj pričakujete od naziva, kakšno leto je pred vami? Čaka me leto novih izzivov in doživetij, v katerih bom gotovo uživala.

Trudila se bom vestno izpolnjevati poslanstvo vinske kraljice Slovenije, torej predstavljati slovenska vina, vinogradniško tradicijo, širiti kulturo uživanja vina in predstavljati Slovenijo kot zanimivo vinsko deželo. Poleg tega se bom trudila izpeljati čim več projektov, ki bodo bolj krajinskoarhitekturno obarvani.

Ali menite, da Slovenija zna izkoristiti to obliko promocije slovenskega vina?

Glede na to, da vinska kraljica Slovenije obišče na leto povprečno dvesto vinskih dogodkov, bi lahko rekli, da jo zna. Vendar je prepoznana le v ožjih krogih pridelovalcev in ljubiteljev vina. Zato bi lahko bolj intenzivno promovirali to institucijo tudi na drugih, širših področjih, ki Pomlad 2014 / Briški časnik / 52

niso neposredno vezana na vino, z namenom, da se zavedanje o tem resnično širi. Vinska kraljica Slovenije pooseblja žlahtnost slovenskega vina, kar je odlično izhodišče za promocijo naših vin, saj so naravnost kraljevska: zelo posebna in odlične kakovosti. In to bi zagotovo lahko še bolj izkoristili, sploh za promocijo Slovenije kot zanimive vinske dežele v tujini.

Kaj vam pomenita trta in vino?

To je zelo pomemben del mojega življenja, saj sem že od majhnega povezana z njima. To je način življenja, vse, kar počnem, je nekako povezano s tem. Zelo sem navezana na dom in na zemljo. Čeprav zelo rada potujem, spoznavam nove kraje in ljudi, se najraje vračam domov. Ko pridem do Razdrtega in se odpre pogled na Vipavsko dolino, se mi takoj prikrade nasmeh na obraz.

To je del tebe. Če se rodiš med trtami, tam ostaneš, če hočeš ali ne. Jaz bom trto vedno povezovala z domom, tradicijo, družino, saj smo na našem družinskem posestvu vedno delali vse skupaj, v krogu družine. Delo v vinogradu in hramu nas povezuje, zato me bodo na vino kot sad našega skupnega truda vedno vezali najlepši spomini. Vino cenim, ker pozam njegovo zgodbo od trte do kozarca. Želim nadaljevati družinsko tradicijo, saj v tem vidim prihodnost in to me osrečuje. Na slabih treh hektarjih imamo na najboljših legah vipavskih

brd posajen merlot, barbero, rebulo in seveda pinelo, ki ji posvečamo posebno pozornost in je v naših vinogradih tudi najbolj zastopana. Zato ni naključje, da sem za svoje vino – vino vinske kraljice Slovenije – izbrala prav pinelo z domačega posestva, ker verjamem, da mora vinska kraljica Slovenije tudi skozi svoje vino predstavljati in izpostaviti slovenske posebnosti, kar pinela zagotovo je. Je sveža, nežna in zelo posebna. Pa vendar ostaja preprosto vino, ki zna navdušiti.

Kako gledate na povezovanje Goriških brd in Vipavske doline?

Brda imam zelo rada. Navdušujejo me krajina, ljudje, narava, arhitektura ter seveda briška kapljica, zato se v vaše kraje večkrat zapeljem. Do briških vinarjev imam neko posebno spoštovanje, ker so za kakovost in predvsem prepoznavnost slovenskega vina v svetu naredili ogromno.

Vsakršno povezovanje Vipavske in Brd zelo podpiram. Geografsko smo gotovo dve različni zgodbi in seveda moramo varovati, ščititi svoje posebnosti in identiteto kot Brici ter kot Vipavci. V glavi moramo razumeti, da nam, ne glede na povezovanje in združevanje za skupno dobro obeh vinorodnih okolišev, nihče ne more vzeti tistega, kar nosimo v srcu – odnosa do rodnih Brd ali do Vipavske.

Andreja Erzetič

Dogodki

Običaji naših prednikov ob veliki noči

Pričevanje iz Šmartnega Velikonočni prazniki s sporočilnostjo in obredjem imajo prav posebno mesto v ljudskem izročilu. Način praznovanja se sicer z leti spreminja, dragoceni spomini pa ostajajo. V Šmartnem sta Elvira Markočič in Ruben Peršolja zbrala pričevanja, kako so veliko noč praznovali naši predniki pred 80 in več leti.

Velikonočni obredi se pričenjajo na veliki četrtek. Gospodinje so očistile hišo in pekle kruh. V vrsti so čakale, da bi spekle kruh v krušni peči pri Oštavih, ki se danes imenuje Slikarska hiša. Veliki petek je dan žalovanja v spomin na Jezusovo smrt. Držali so strogi post, zvonovi so utihnili, zemlje se niso dotikali. Na veliko soboto zjutraj so blagoslovili vodo, ogenj, kruh in druge jedi. Otroci so čakali na blagoslov ognja, ki so ga potem z gobo, pritrjeno na žico, nosili po hišah. Za to so dobili kuhana jajca. Na velikonočno nedeljo je bila že ob 5. uri maša s procesijo, sledila ji je še ena ob 10. uri. Med procesijo so nekatere družine pred hišami prižgale sveče ali zakurile manjše ognje. Če se je bližala nevihta, so ogenj ugasnili in kaznovali tiste, ki so kurili.

Večina družin si tudi med prazniki ni privoščila pšeničnega kruha, zato so k blagoslovu nesli koruzno pogačo. Ker niso mogli rediti krav, so imeli koze. Pred veliko nočjo so kozliče v Krminu dobro prodajali. To tradicijo so s pojavom meje po drugi svetovni vojni opustili. Manjši dodatni zaslužek so prinesli tudi oljčni šopki, ki so jih žene pred oljčno nedeljo prodajale v odročnejših hribovitih krajih.

Le redke premožne družine so pekle »dobri« kruh in potice.

Kuhali so pleče in »ubogo kost«, nekateri tudi fulje. Kdor je mogel, je za praznike kupil nove obleke.

Francka Ruščeva in Marija Guštava, s kozličkom za prodajo v Krminu

Z leti se je veliko spremenilo. Pleče, ubogo kost, fulje ter potice imamo vsako leto na mizi. Bodo zato spomini na praznike lepši, kot so bili včasih?

Marjana Simčič Humar Foto arhiv E. Markočič Fotografija je nastala leta 1938

Revija pevskih zborov Goriške

Briške Vinike navdušile občinstvo Revija pevskih zborov Goriške, ki je že tradicionalno v Kulturnem domu v Desklah, je v treh zaporednih koncertnih večerih (24., 25. in 26. januarja) letos gostila 25 zborovskih sestavov oziroma 550 pevk in pevcev, ki so izvedli več kot 80 skladb. Revijo organizira Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Nova Gorica.

Revije so se udeležili štirje pevski sestavi iz Brd, in sicer: prvi večer Nonet Brda (zborovodja Radovan Kokošar) in

Vokalna skupina Vinika (zborovodkinja Franka Žgavec), v soboto Moški pevski zbor Srečko Kumar (zborovodja Aleksander Sluga), v nedeljo pa Mešani pevski zbor Rado Simoniti (zborovodja Patrick Quaggiato).

Vinike so bile zmagovalke petkovega večera po izboru poslušalcev, za kar jim iskreno čestitamo.

Quercus Quintet (umetniški vodja Vladimir Čadež) pa je moral zaradi bolezni enega od pevcev nastop žal odpovedati.

Milena Beguš

Tehniški dan v 6. razredu

O glini kar po angleško Decembra lani so imeli učenci 6. razreda OŠ Dobrovo zanimiv tehniški dan, saj so se srečali s keramiko – in to v tujem jeziku. Predstavil jim jo je Anglež Jon Hatfull, umetnik iz Londona, ki si je svoj novi dom našel v Preserjih nad Branikom. Z njim so se šestošolci pogovarjali kar v angleščini, sam pa je povedal tudi nekaj besed v slovenščini.

Predstavil je glino in svoje unikatne izdelke ter pokazal, kako se s kančkom iznajdljivosti, predvsem pa ljubezni do

svojega dela, lahko izdeluje in ustvarja z njo. Učenci so pod njegovim mentorstvom tudi sami izdelali zanimive novoletne okraske. Čeprav se je Jon prvič srečal s poučevanjem osnovnošolskih otrok, mu poučevanje ni tuje, saj v svojem ateljeju v Preserjih večkrat organizira delavnice za ustvarjanje z glino za odrasle.

Z njim smo opravili tudi intervju.

Prijeten sogovornik nam je povedal, da ga umetnost spremlja že 20 let. Poleg keramike se ukvarja še s fotografiranjem,

kar je tudi študiral. Glino, svojo »pravo ljubezen«, pa obožuje, ker nudi veliko načinov oblikovanja in ustvarjanja, čeprav pravi, da ta material še ni dovolj raziskan, kar se mu zdi neverjetno.

Všeč mu je to, da se ob delu z glino zelo sprosti, ne pozabi pa omeniti, da je za dober izdelek potrebno veliko časa in potrpljenja. Svoje izdelke tudi vestno fotografira in jih predstavlja na spletni strani http://www.jonhatfull.co.uk/.

Nina in Mia, 8. a Pomlad 2014 / Briški časnik / 53

Dogodki

50. rojstni dan

Vsako leto nekoga obišče abraham Leto 1963 je bilo morda najpomembnejše za kar 31.093 Slovencev, ki so tistega leta privekali na ta, morda takrat še prijazen in perspektiven svet. In med tistimi 31.039 Slovenci smo bili tudi mi. Enostaven račun pa izda, da smo v letu 2013 praznovali 50. rojstni dan.

Če vsakih 5 let skupaj praznujemo obletnico zaključka osnovne šole na Dobrovem, smo si rekli, bomo praznovali tudi srečanje z abrahamom. Potem je nastal problem, kajti nekaj naših letnikov je bilo v šoli eno leto pred nami,

z nami pa eno leto mlajši. Kaj sedaj?

Seveda bi praznovali vsi skupaj. Tako smo se odločili, da bosta dve »fešti« v eni. Praznovali bomo 50. rojstni dan in 35-letnico zaključka osnovne šole.

Stekle so priprave, organizacija, iskanje

naslovov. Na tem mestu se opravičujemo vsem, ki smo jih nehote izpustili, bodisi zato, ker nismo imeli njihovih naslovov, ker so se izselili iz Brd, ali pa zato, ker so v šolo hodili eno leto pred nami in smo jih mogoče na seznamu spregledali.

Lahko si predstavljate, kako težko je priti do naslovov zaradi zakona o varovanju osebnih podatkov. In še dobro, da imamo računalnike in elektronsko pošto. Tako smo rešili kar precej zadreg. Hvala vsem, ki so nam pri tem pomagali.

Tako se je zgodilo. Srečanje odraslih ljudi, ki so po srcu še vedno isti otroci kot nekoč, še vedno radi obujajo spomine na dogodke, tiste, ki so jih ušpičili svojim staršem in učiteljem, in ki so skupaj drgnili šolske klopi v šoli na Dobrovem.

Pred petimi leti nam je sošolka Ivanka omogočila, da smo si šolo spet ogledali. Še vedno je lepa in spomini na tiste dni tudi.

Spomine na osnovnošolska leta pa smo obujali ponovno 23. novembra lani.

Z nami so bili seveda tudi tisti, ki so šolanje končali eno leto pred nami in so bili lani stari 50 let. In tistih nekaj, ki so eno leto mlajši, pa so z nami zaključili osnovno šolo. S šopkom smo se spomnili tudi Romana in Sandija, ki ju ni več med nami.

Dogajalo se je v hotelu Kozana. Skupno srečanje, obujanje spominov na otroštvo, ki je bilo res drugačno, kot je danes.

Malo za šalo, malo za res o »tegobah« in radostih srečanja z abrahamom, veliko glasbe iz našega časa, plesa, preverjanje naših psihofizičnih sposobnosti in kulturni program.

Agnes Kozorog

Otroški parlament o razmerah v družbi

Kritični do družbe in do sebe V začetku marca so se v sejni sobi Občine Brda zbrali mladi parlamentarci iz osnovne šole Dobrovo in podružnice Kojsko.

Tema letošnjega otroškega parlamenta je bila Razmere v družbi.

Srečanja se je udeležilo 20 predstavnikov razrednih skupnosti od 4. do 9. razreda, prisotni pa sta bili tudi ravnateljica Vesna Filej in predstavnica Občine Brda Beti Kumar. Srečanje je vodil Jaka Bužinel, pomagali pa sta mu Katarina Štekar in Gaja Prinčič.

Mladi parlamentarci so na 24. Otroškem parlamentu podali svoja razmišljanja, dileme, ugotovitve, ki so jih skupaj z razredniki strnili na razrednih urah, ko so se pogovarjali, debatirali in izvajali različne dejavnosti na teme o razmerah v družbi. Njihova razmišljanja so bila usmerjena predvsem v skrb za zdravje, vpliv medijev na mlade, nasilje med mladimi, medsebojno pomoč, pretirano potrošništvo, pomen izobrazbe, prekomerno rabo interneta, ki ne spodbuja zdravih medsebojnih odnosov. V svojih razmišljanjih so bili kritični do družbe in do sebe. Dokazali so, da jim ni vseeno, kako živijo, Pomlad 2014 / Briški časnik / 54

in se zavedajo, da lahko vsak posameznik s svojim ravnanjem doprinese k izboljšavi razmer v družbi.

Izbrali so tudi delegacijo učencev, ki bo OŠ Dobrovo zastopala na regijskem parlamentu v Novi Gorici v drugi polovici marca.

DŠ

Dogodki

Okrogla miza ob 20-letnici smrti msgr. Jožka Benedetiča

Njegov vinograd sta bila knjiga in življenje duha V rojstni vasi Vipolže je bila 26. decembra lani, ob dnevu samostojnosti in enotnosti, okrogla miza, posvečena spominu na izrednega duhovnika msgr. Jožka Benedetiča, ki sta jo organizirala Območni odbor Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve za Brda, Števerjan in Gorico ter Župnija Vipolže.

Ker je bila župnijska dvorana premajhna za vse poslušalce, so program pripravili v vaški cerkvi. Upokojena učiteljica Branka Gorjup je s pomočjo učenk in dijakinj pripravila lep kulturni program z glasbo in umetniško besedo. Nagovori sedmih udeležencev okrogle mize pa so predstavili različne vidike Benedetičevega življenja. Prelat, prof. Franc Kralj, je spregovoril o Jožku Benedetiču kot spiritualu v semenišču v Vipavi, msgr. Vinko Paljk pa je svoj poseg naslovil Moja izkušnja z Jožkom Benedetičem. Msgr. Gašper Rudolf je spregovoril o Benedetičevem pastoralnem zanosu, prof. Silvester Gaberšček je predstavil članek Tone Kralj in poslikava cerkve sv. Martina v Šmartnem.

Ob poslikavi cerkve je bil namreč Jožko Benedetič župnik v Šmartnem. Njegov nečak Ljubomir Prinčič je predstavil družinske spomine na Jožka Benedetiča. Prof. Peter Stres je spregovoril o njegovem javnem delovanju, ko se je poleg drugega ukvarjal tudi s sociološkimi in zgodovinskimi raziskovanji. V času slovenske pomladi je upal tudi na pomlad Cerkve na Slovenskem. Dr. Primož Krečič, ki je bil kasneje njegov naslednik na tem položaju, pa je predstavil Benedetiča kot spirituala v ljubljanskem bogoslovju. Po zaključku okrogle mize so si obiskovalci v župnijski dvorani ogledali tudi razstavo fotografij iz Benedetičevega življenja in se podružili ob božičnih dobrotah.

Organizatorja okrogle mize nameravata prispevke, obogatene tudi z drugimi pričevanji, objaviti v posebni publikaciji.

Msgr. Jožko Benedetič si kot pomembna osebnost zasluži trajni spomin v Goriških brdih in v celotnem slovenskem kulturnem prostoru. Dosegel je vplivno

Slikar Tone Kralj in šmartenski župnik Jožko Benedetič med slikanjem v cerkvi sv. Martina v Šmartnem

mesto v slovenski Cerkvi. Bil je navduševalec in mož upanja ter velik častilec Marije na Sveti gori. Bil je rojen optimist in z vsakim človekom je načel prijazen pogovor. Poleg tega je bil s svojim trdim

in vztrajnim delom na duhovniškem področju pravi Bric. Ni se sicer ukvarjal z vinogradi in sadovnjaki, njegov vinograd sta bila knjiga in življenje duha.

Peter Stres

Pomlad 2014 / Briški časnik / 55

Tema trimesečja: Aktivne počitnice

UVODNIK Ko se je pred deset tisoč leti naš davni prednik »prilepil« na zemljo in nehal biti nabiralec, nam je v gene vcepil lenobo. Takrat se je zmanjšala količina njegovega gibanja, ni se mu bilo več treba premikati iz kraja v kraj in iskati hrane, ni mu bilo več treba bežati pred napadalci. Hrano je pridelal na enem mestu, pred neljubimi živalmi se je zavaroval in se – kot pravijo znanstveniki – gibalno polenil (kar je tako in tako osnovna človekova lastnost). Zato se homo sapiens še danes težko spravi h gibanju, veliko bolj ugodno in udobno se počuti, če lenari.

A če se moramo spočetka kar prisiliti, da se spravimo v pogon, pa sčasoma, ko se dnevne »doze« navadimo, gibanje preraste v neizmerno veselje in užitek, h katerima telo kliče kar samo. Zato mladi uradnik, ki ga ob štirih zjutraj zagledam na ulici evropskega velemesta, vstane sredi noči, odteče svoj tek in se ob devetih ves svež, poln moči in nasmejan pojavi na delovnem mestu. Pa ni sam v mrzlem bruseljskem jutru. Malo kasneje se mu pridruži celo družina z dvema otrokoma … Današnji ritem življenja, napetosti in stalna bitka s časom so na mestne ulice priklicali že veliko takih zgodnjih in poznih tekačev. In čeprav je še vedno čudno, da se na podeželju sredi belega dne kak »brezdelnež« poganja na kolesu, teče ali jo s palicami maha po cesti, pa raziskave dokazujejo, da ravna pametno.

Strokovnjaki vedo, da aktivnost, pri kateri se zadihamo in jo redno (!) izvajamo vsaj pol ure, povečuje splošno fizično vzdržljivost, pozitivno vpliva na blaženje stresa, napetosti, jeze in drugih negativnih občutkov. Da je gibanje vsestranska aktivnost, ki krepi tako mišice kot organe, živčni

sistem, krvni obtok in odlično vpliva tudi na človekovo duševno stanje ter da z rednim gibanjem krepimo imunski sistem, ostajamo gibčni, vitalni in zdravi, izkuša na svoji koži vsak rekreativec.

In osveščeni poslovnež ve, da se bo s poslovnim partnerjem bolje in laže dogovarjal, če ga najprej povabi na tek in kasneje na lahko kosilo.

Veliko raziskav se ukvarja tudi s preučevanjem razlik med gibanjem v naravi in gibanjem v zaprtih prostorih. Vsako gibanje na svežem zraku omogoča večji vnos kisika v organizem, zato aktivnost v naravi človeka osveži, sprošča, pomlaja in krepi.

Enačba je preprosta: več kisika – več zdravja.

Vsakdo, ki se je kdaj v stresni situaciji odpravil v naravo, ve, da se ljudje iz nje vračamo prerojeni. V um se spet vrne mir, jasnost in radost. Oči ugledajo čudesa, ki jih sicer ne vidijo: od polža, ki se trudoma prebija čez pot, do drobnih steklenih biserov, ki visijo z mokrih vej, in zveriženih debel, tako čudno podobnih človeku; uho ujame zvoke orkestra, ki igra v vrhovih dreves in mu nevidni dirigent nadvse natančno določa vstope, moč in trajanje. In če mu je sreča mila, ga na veji nad potokom ali reko preseneti vodomec, mala ptica kovinsko modre barve. Nenadoma strmoglavi v vodo, naslednji hip je že zunaj, z ribo v dolgem kljunu.

Na milijone ljudi se (spet) zaveda, zakaj je gibanje v naravi tako posebno, krepčilno, pomirjujoče, osvežilno. Kot je to vedel Nikola Tesla. Zavedal se je, da je narava obilje, da je v njej vsega dovolj za vse, če le znamo ugledati.

V vrtcu Kojsko poskrbeli za ptice

Nono Karlo izdelal ptičjo krmilnico V vrtcu Kojsko smo se v skupini konjički pogovarjali o pticah in o tem, kako je treba za ptice poskrbeti pozimi. Nono Karlo Passoni je predlagal, da nam izdela ptičjo krmilnico. Z otroki smo skupaj poiskali prostor na igrišču, kjer bo krmilnica nameščena. Prostor smo našli v bližini atrija, da bomo ptice lahko opazovali med hranjenjem. Dogovorili smo se za vrstni red, po katerem bodo otroci hranili ptice.

Napočil je dan, ko je bila krmilnica narejena in nono Karlo jo je prinesel v vrtec.

Postavil jo je na izbrano mesto in vanjo smo natrosili semena. Z radovednostjo smo pričakovali ptice, ki so prav kmalu priletele in si veselo postregle. Hvala, nono Karlo!

Vzgojiteljica Jana Fabjančič Pomlad 2014 / Briški časnik / 56

Iva Sivec

Tema trimesečja: Aktivne počitnice

Pogovor z varuhom narave Danielom Rojškom

Brda ponujajo osveščenemu turistu izjemne darove Brda so ga očarala pred več kot tridesetimi leti. Lepa narava, zgledno obdelane površine, urejenost in pestrost krajine so ga zvabile k sebi, in tako se jim je za zmeraj zapisal.

Daniel Rojšek, Danč, kot ga vsi poznamo, poet po srcu, sicer pa profesor geografije, univerzitetno diplomirani etnolog, poklicni varuh narave, ki že dolga leta bdi nad dogajanji v naravi in človekovimi posegi vanjo, takole odgovori na vprašanje, kateri je najbolj opazen in pozitiven premik v človekovem odnosu do narave: »Najprej moram poudariti bistveno večjo osveščenost v odnosu do okolja in narave. Ko sem pred tridesetimi leti postal poklicni varuh narave, je bilo metanje odpadkov v potoke ali po gozdovih povsem običajno. Danes je tega bistveno manj, marsikje pa sploh ne. V ločenem zbiranju in odvozu odpadkov vidim velik napredek.

Velika sprememba je tudi zaraščanje pašnih in obdelovalnih površin nasploh, kar je za naravo sicer dobro, vendar moramo ohranjati tudi jase in travnat svet, torej skrbeti za pestrost med rastlinami in živalmi (biodiverziteti). V Brdih vse to še imamo.«

Opažate kot varuh narave v Brdih še druge prednosti?

V tako izrazito vinorodnem okolišu, kot so Brda, je razveseljivo, da se posamezni vinogradniki in vinarji že preusmerjajo v biološko pridelavo in predelavo grozdja. Tudi škropljenja s hudimi strupi, ki smo mu bili priča do devetdesetih let prejšnjega stoletja, ni več. Zakonodaja predpisuje okolju prijaznejšo pridelavo z manj strupenimi pripravki, je pa res, da marsikdo še vedno prevečkrat škropi, pa tudi kakšen hud strup še kupi v Italiji. Ampak premika se na bolje.

Ali so Brda prijazna tudi turistom?

Brda ponujajo zrelemu, osveščenemu turistu izjemne darove. Od lepe pokrajine, rastlinstva in živalstva prek zgodovine, umetnosti in etnologije do izvrstne briške hrane in vrhunskih vin. Imamo veliko možnosti, ki nam jih dajejo tukajšnja narava in ljudje. Prirejanje botaničnih in nabiralniških pohodov, delavnic, ogledov izjemnih naravnih pojavov, vse to se ponuja samo po sebi. Vendar se je tudi tega treba odgovorno lotiti.

Katere »poslastice« se turistom ponujajo v Brdih?

Brda so zelo bogata pokrajina. Veliko je rastlinskih vrst, ki jih drugje v Evropi ni ali pa so zelo redke. Navadni mali zvonček je denimo z evropskimi predpisi zavarovana rastlinska vrsta, ki je

Daniel Rojšek

ptičja pesem, ob reki vidiš bele in sive čaplje (v 70. letih prejšnjega stoletja so jih hodili gledat v Vojvodino in Podravino), vodomca in povodnega kosa, na Kobalarju kotorno, skalno jerebico. Kdor ima srečo, lahko doživi tudi bližnje srečanje z zlatim šakalom, ki je podoben lisici in človeka ne ogroža. Ves ta živelj odraža izboljšanje splošnih razmer v okolju in dokazuje, da je okolje manj zastrupljeno. Brda so bistveno bogatejša, kakor je denimo Toskana, s katero nas radi primerjajo, vendar ni za primerjavo nobene osnove. Brda imajo prednost, ki jo je vredno izkoristiti!

So ena od prednosti tudi okolju prijazna vozila na električni pogon?

So, ne povzročajo hrupa in ne izpuščajo plinov, vendar jih je treba najprej napolniti z elektriko. Proizvodnja te pa močno obremenjuje okolje. Tudi hidroelektrarne niso tako okolju prijazne, kot jih predstavljajo. V zbirnih jezerih nastaja močvirski plin z okoli 60 odstotki metana. Že v majhnem vodnem zadrževalniku lahko nastane na tone metana. In ta toplogredni plin zadrži tridesetkrat več toplote kakor ogljikov dioksid. Metan vpliva tudi na razgradnjo ozonske plasti. Vozila na električni pogon so za enkrat le navidezno prijazna.

Torej gre za podobno zgodbo kot pri evropskih načrtih za povečanje rabe biogoriv. Brala sem opozorila okoljevarstvenikov, da bodo ti načrti v naslednjih desetih letih zahtevali do 69.000 kvadratnih kilometrov novih zemljišč po vsem svetu in prispevali k povečanju pritiska na podnebje, namesto da bi ga zmanjšali. To bo ogrozilo gozdove, naravne ekosisteme in revne skupnosti.

Da, gre za početja, ki so samo navidezno prijazna naravi. V resnici so to nojeva početja. Potuha. Bi pa lahko Brda za kurjavo uporabljala obnovljive vire energije, kot so posušene oljčne tropine in rožje, in jih v turizmu predstavila kot prednost. Turist bi znal ceniti osveščene ljudi, ki so odgovorni do sebe in okolja.

Kaj bi v briški turistični ponudbi še lahko izboljšali?

Čmrljeliko mačje uho

Sinjezeleni šipek

pri nas še zelo razširjena. V Brdih dobro uspevajo rastline, ki jih je drugod v Sloveniji manj ali jih sploh ni. Sinjezeleni šipek, denimo, pa mečki (divje gladiole), žafrani, venerini laski, lepi jeglič, opičja kukavica. Izjemen je tudi živalski svet. Vsepovsod te spremlja

Predvsem manjka varna kolesarska steza ob glavni prometnici.

Tudi Češnjevo pot bi morali umakniti z glavne ceste. Tam so namreč ogroženi najbolj ranljivi udeleženci prometa, kolesarji in pešci.

Morali bi tudi vzpostaviti redarsko službo, ki bi nadzirala vožnjo z motornimi vozili po brezpotjih in poteh. Taka vožnja marsikje ni dovoljena in ne sodi k prijaznemu turizmu. Vsekakor bi morali dobro ohranjeno stanje Brd bolj poudariti. Turizem je prepletena zadeva, turizem smo ljudje. Danes je zelo veliko osveščenih ljudi, ki imajo pravilen in občutljiv odnos do narave in so za takšne danosti, kakršne imajo Brda, pripravljeni tudi plačati. Seveda pa se moramo najprej odločiti, kakšne turiste si v Brdih želimo.

Iva Sivec Pomlad 2014 / Briški časnik / 57

Tema trimesečja: Aktivne počitnice

Aktivne počitnice Blagodejni učinek narave, vir energije in zdravja, nas sprosti in poživi, v prerojenem stanju lažje in bolj konstruktivno premagujemo in rešujemo vsakodnevne konflikte. Preusmeritev misli od obveznosti, odmik od ljudi, vrveža in natrpanega urnika dobrodejno vplivajo na naše zdravje in počutje. V objemu zelenih biserov narave laže prisluhnemo svojemu telesu.

Brda predstavljajo raj, obdan v zeleno kuliso, ki nudi številne možnosti oddiha in preživljanja prostih uric v naravi. Sobotno kolesarjenje z otroki po vipolški ravnini, nedeljski sprehod po Koradi ali Sabotinu ali pa zgolj večerno sprehajanje po domačem vinogradu ali sadovnjaku so pravi balzam za dušo.

In vse to imamo doma, pred hišnim pragom, na dosegu roke, pa še nič nas ne stane.

Pred nekaj desetletji je bil odnos briškega človeka do narave še tesnejši. Narava je Bricem pomenila osnovni vir preživetja. Pa čeprav jim vsakodnevnega stika z naravo nikakor ni primanjkovalo, so se ob prostih dnevih, še posebno ob praznikih, kot romarji, radi podali na daljše poti. Romanje na Sveto goro je predstavljalo precej naporno pot iz Plav mimo Zagomile do vrha ali pa romanje na Višarje, peš do Krmina, z vlakom do Terbiža, od tam naprej pa spet peš po vzponu na hrib. Hoja, tudi po več kilometrov, je bila sestavni del vsakdana briške gospodinje in gospodarja. Če omenimo le oskrbo gospodinjstva z vodo, ki so jo gospodinje dnevno hodile iskat v studenec, ali pa splakovanje perila v potoku.

Tudi kolo je malo pred drugo svetovno vojno imelo drugačno funkcijo oziroma namen, kot ga ima dandanes. Na kolo so obesili tudi do šest košar češenj in drugega sadja. Dve košari ob sprednjem kolesu, dve ob zadnjem, ena na balanci, ena na

prtljažniku nad zadnjim kolesom. S tako obloženim kolesom so lahko na tržnico peljali tudi do dvesto kilogramov češenj.

Brda danes tako domačinom kot tudi turistom ponujajo izjemne možnosti športnih aktivnosti in številnih nepozabnih doživetij. Zaradi mile mediteranske klime so aktivnosti v Brdih izvedljive vse leto, različne barvne palete slehernemu letnemu času dodajo pridih posebnosti in čarobnosti. Ob odkrivanju znanih ali še nekoliko bolj skritih kotičkov, do katerih vodijo pohodne ali kolesarske poti, še tako zahtevnemu turistu nikakor ne more biti dolgčas. Lepo ohranjena zelena narava je v Sloveniji kot tudi v Brdih dostopna na skoraj vsakem koraku.

Zato ni nenavadno, da je pohodništvo tako priljubljena aktivnost. Izbira poti je izjemna. Vsak lahko najde pravo zase, na kateri skoraj nikoli ne sreča množic, ampak uživa v mirnem, spokojnem objemu narave.

In kaj v Brdih že imamo?

Osem pohodnih poti Češnjev cvet, nastalih v skupnem projektu s Planinskim društvom Brda in poimenovanih po starih briških sortah češenj. Približno deset kilometrov dolge krožne poti, ki vodijo po edinstveni, samosvoji, bogati, pisani (Nadaljevanje na 59. str.)

Pomlad 2014 / Briški časnik / 58

Tema trimesečja: Aktivne počitnice

(Nadaljevanje z 58. str.)

in živahni briški naravi. V tem istem projektu je našla svoje mesto tudi Gradnikova učna pot – pot, na kateri obiskovalca spremljajo Gradnikovi verzi, tipična briška drevesa in sapo pojemajoči razgledi. Pravo doživljanje odnosa briškega človeka do zemlje in narave.

Pohodniška pot Alpe-Jadran je nov, mednarodni produkt, ki sledi sodobnim trendom. Za pohodnike, avanturiste, ljubitelje narave ter kulture, pohodniška pot ponuja edinstveno izkušnjo, ki se razteza od Velikega Kleka, najvišje gore Avstrije, do Jadranskega morja, z geografskim ciljem v Miljah. V rajskem vrtu Pohodniške poti Alpe-Jadran se čarobni kraji, osupljive naravne lepote in kulinarični užitki zlivajo v nepozabne trenutke življenja. Pot vodi skozi tri dežele – Avstrijo, Slovenijo, Italijo – ter tri kulture, katerih raznolikosti naravne in kulturne dediščine lahko izkusite v 43 privlačnih pohodniških etapah. Posamezna etapa ponuja do 20 kilometrov oziroma do 6 ur sproščenega uživanja v raznolikih pokrajinah, od visokogorij do vodnega sveta z očarljivim živalskim in rastlinskim svetom. Skupaj Pohodniška pot Alpe-Jadran ponuja 700 kilometrov nepozabnih doživetji.

Etape na slovenski strani, z začetkom v Kranjski Gori, vodijo skozi neokrnjeno naravo doline reke Soče, od tu pa se zlijejo v briški vinorodni okoliš. Prva briška etapa se prične v zaselku

Breg pri Golem Brdu, zaključi pa v Šmartnem, ki je hkrati tudi začetna točka druge etapa, ki se preko Dobrovega in Medane spusti na italijansko stran, proti Krminu.

Sabotin je zaradi svojih razgledov ter naravoslovnih in zgodovinskih zanimivosti pomembna izletniška točka Goriške. Pohodnikom in kolesarjem je dostopen v vseh letnih časih, nanj pa se lahko povzpnemo iz šestih smeri. Park miru na samem vrhu hriba nudi obiskovalcem sprostitev v naravi, hkrati pa z jarki in kavernami iz prve svetovne vojne, ki ga prepredajo, spodbuja k premisleku o nesmiselnosti vojn in nasilja. Sabotin je zaznamovan tudi kot del območja soške fronte, ki je za seboj pustila veliko ostalin, ki so s pomočjo različnih ustanov in društev zgledno ohranjene in vzdrževane.

Vojaška pokopališča, kaverne, strelski jarki, kostnice, kapele,

spomeniki, muzeji na prostem in druga obeležja predstavljajo pomembno dediščino evropske zgodovine. Danes so s svojimi pričevanji, občutji in zgodbami hrbtenica Poti miru od Julijskih Alp do Jadrana. Pot je enotno označena, primerna tako za pohodnike kot tudi za kolesarje.

Gričevnata, raznolika in zelena, predvsem pa prometno odmaknjena briška pokrajina je pravi magnet tudi za vse kolesarske navdušence. Na spletnem portalu www.brda. si je na voljo deset predlogov kolesarskih tur, opremljenih z najpomembnejšimi podatki in zemljevidom ture, za več kot 280 km kolesarskih užitkov. Zemljevide tras je mogoče tudi natisniti. Preko franšiznega sistema Bikeways so se Brda povezala tudi v evropsko kolesarsko mrežo in postala del

mednarodne ponudbe kolesarskih poti. Briško ponudbo smo tako sredi poletja 2012 obogatili še z električnimi kolesi, s katerimi je vožnja prava avantura, pa tudi lep način premagovanja zahtevnih briških vzponov. Vrhunska kolesa znamke Mathitech, nudijo tudi povprečnim kolesarjem, otrokom in starejšim gostom kolesarske užitke brez večjih naporov. Kolesa so na razpolago v Hotelu San Martin v Šmartnem in v prostorih TIC-a Brda, pod arkadami dvorišča gradu Dobrovo. Na voljo so tudi vodeni izleti z električnimi kolesi v obliki poldnevnih, enodnevnih ali celo dvodnevnih izletov po Brdih, v Oglej, Trst ali na Kras. Električnim kolesom dodajamo tudi nov produkt, ki sovpada s strategijo trajnostnega razvoja Brd ter dopolnjuje obstoječo ponudbo z aktivnostmi, ki bodo goste zadržale v Brdih kak dan dlje. Med slednje sodi tudi popotovanje med znamenitostmi, ponudniki in aktivnostmi na ekološko neoporečnih vozilih, električnih skuterjih. V našem TIC-u na Dobrovem so vam na voljo trije e-skuterji, s katerimi se lahko zapeljete na enourno brezplačno in predvsem zeleno vožnjo. Ravno domačini največkrat ne (Nadaljevanje na 60. str.)

Pomlad 2014 / Briški časnik / 59

Tema trimesečja: Aktivne počitnice

(Nadaljevanje z 59. str.)

opazimo lepot, ki nas obdajajo, zato lokalni vodnik Peter Marinič za Brice mesečno pripravlja izlete, skozi katere vam bo predstavil Brda tudi z drugega zornega kota.

Mnoge promocijske aktivnosti

novo turistično sezono odel v svežo podobo. Nadgradili smo ga z rezervacijskim sistemom Feratel, prilagodili uporabi za pametne telefone, dodali anketo zadovoljstva ter novo jezikovno različico z ruskem jeziku. Vljudno vabljeni na listanje vsebin in novosti, ki jih ponujajo virtualna Brda.

Zavod za turizem, kulturo, mladino in šport Brda na letni ravni izpelje številne promocijske aktivnosti, namenjene večanju prepoznavnosti Brd kot zelene, zdrave in aktivne destinacije.

Udeležba na številnih kolesarskih, pohodniških sejmih, sejmih o aktivnem preživljanju prostega časa (npr. Expobici

V številkah Glede na vse opisane aktivnosti in izvedene projekte poglejmo, kaj pravijo številke. Medtem ko povprečja med letoma 2012 in 2013 v Sloveniji mirujejo, so v Brdih rezultati več kot spodbudni. V letu 2013 smo imeli 10 odstotkov več obiska v primerjavi z letom 2012. Indeks števila nočitev se je v letu 2013, v primerjavi z 2012, dvignil na zavidljivih 125. Tudi čas bivanja se je dvignil iz 1,6 dneva na 1,8 dneva, torej za kar 12 odstotkov. Statistika glede obiskanosti briškega portala v preteklem koledarskem letu pa razkriva pravo presenečenje, več kot dva milijona obiskov iz petnajstih držav.

Obiskanost portala po mesecih v letu 2013

v Padovi, Soča outdoor festival v Tolminu, sejem v Belgiji, na Nizozemskem …), aktivno sodelovanje z GIZ-om, pohodništvo in kolesarjenje, številni kolesarski projekti v teku (projekt Croctal, Inter bike, Bimobis). V sklopu slednjega je v izdelavi tudi obširni kolesarski zemljevid, poimenovan Smaragdne kolesarske poti. V čezmejnem študijskem krožku, projektu Study circles, širimo ponudbo kolesarskih in pohodniških tur, izletov za družine in skupine ter znamenitosti, povezanih s 1. svetovno vojno. Poleg zgibanke Spoznaj, kjer spoznavamo vse kulturne, naravne, zgodovinske in sakralne značilnosti in lepote Brd, in zgibanke Okušaj, v kateri so opisane briške dobrote ter predstavljeni briški ponudniki, je izšla tudi zgibanka Doživi, z novimi, še toplimi vsebinami aktivnih počitnic, ekomobilnosti, tradicionalnih dogodkov in ustvarjalnih delavnic.

Prilagodili smo tudi način komuniciranja z našimi obiskovalci preko slikovnega prikazovanja emocij. Čustveno doživljanje narave, znamenitosti in ponudbe, v objektiv ujete slike našega para povedo več kot tisoč besed.

Ker pa se zavedamo hitro razvijajočega se trenda digitalnega trženja, smo večji del promocije preselili na spletni portal brda. si in na socialna omrežja. Že omenjeni portal se je s prihajajočo Pomlad 2014 / Briški časnik / 60

(Nadaljevanje na 61. str.)

Tema trimesečja: Aktivne počitnice

(Nadaljevanje s 60. str.)

Gostje, ki največkrat prenočijo pri nas.

Večji načrti v tekočem letu Med 2. in 5. oktobrom bodo Brda gostila zelo pomemben poslovno-turističen dogodek, Borzo NatourAlps. Našo deželo bodo imeli priložnost obiskati in odkrivati številni domači in tuji ponudniki, predstavniki turističnih agencij, organizatorji potovanj, potencialni investitorji, predstavniki interesnih združenj in društev, ki jih zanimajo predvsem aktivne počitnice v tesnem stiku z naravo. Tkanje novih poslovnih vezi, mreženje ponudnikov aktivnega oddiha, izobraževanja, predstavitve primerov dobrih praks in številne druge aktivnosti, pomembne za prepoznavnost našega teritorija.

Kako bi uredili kolesarske poti, da bi bile čim manj moteče za lokalno prebivalstvo in predvsem bolj varne za kolesarje? Dejan Rusjan, vodja oddelka za okolje in prostor pri Občini Brda, pa tudi zagrizen kolesar, vidi idealno rešitev v postavitvi in ureditvi ločenih kolesarskih poti, del katerih bi bile v večji meri že obstoječe javne (vaške) poti in steze. Poleg problematike lastništva zemljišč, bi tovrstna investicija bila

tudi zelo velik finančni zalogaj. Ista problematika bi se pojavila pri širitvi in urejanju občinskih in državnih cest. Ena od idej, ki pa čaka na realizacijo nekje spodaj v predalu, je tudi širitev lokalne ceste in ureditev kolesarske poti na relaciji Dobrovo– Vipolže. Glede na trenutno finančno stanje lokalnih skupnosti in same države se lahko opiramo le na primerne in ugodne evropske razpise in upamo, da jih bo v prihajajočem obdobju čim več.

Mateja Drnovšček

Lokalni vodnik Peter Marinič pripravil več celodnevnih izletov

Aktivno po Brdih za Brice Peter Marinič z Dobrovega je že 10 let zelo uspešen in zelo priljubljen lokalni vodnik po Brdih. S turističnim vodenjem se je prvič srečal kot študent, zaposlen na Gradu Dobrovo, kjer je obiskovalce vodil po gradu. Nato je svoje vodenje razširil na Šmartno, Vinsko klet Goriška brda in nato na celotno občino.

Svoje poslanstvo – obiskovalcem čim bolj natančno in zanimivo predstaviti Brda – opravlja z veseljem in z zanosom, svoja vodenja pa začini tudi s podatki, ki jih obiskovalec ne more dobiti v tiskanih turističnih vodnikih.

Ideja, da bi organiziral izlete za Brice, izvira iz njega samega. Ko je začel svojo poklicno pot, so ga Brda navdušila in presenetila, saj jih je, kot priznava, poznal površno. Reakcije obiskovalcev so mu povedale, da so Brda zanimiva, posebna in vredna občudovanja.

Sčasoma je zasledil zanimanje za spoznavanje Brd tudi med

Brici, ki so si želeli vodenega izleta, glavni vzrok za oblikovanje programa vodenih izletov za Brice pa je bil zagotovo dogodek, ko mu je soobčan, ki se tudi ukvarja s turizmom, potarnal, da mu je zmanjkalo idej, kaj bi obiskovalcem še pokazal. Tako je izoblikoval projekt in naredil seznam naravnih in kulturnih znamenitosti, vinarjev, sadjarjev, gostinskih in nastanitvenih ponudnikov, ki ga je nato razčlenil in iz njega naredil 7 različnih celodnevnih izletov, ki jih je že oziroma jih še namerava izpeljati vsak mesec. S tem želi Bricem prikazati, kje živijo in kaj Brda ponujajo.

Kljub temu da zaradi neodzivnosti do zdaj ni bil izveden noben izlet, je zadovoljen, ko sliši, da se o teh izletih govori. S tem je vseeno dosežen eden izmed ciljev – da se Brice osvesti, da je v Brdih mogoče veliko videti in veliko doživeti.

(Nadaljevanje na 62. str.)

Pomlad 2014 / Briški časnik / 61

Tema trimesečja: Aktivne počitnice

Lokalni vodnik Peter Marinič pripravil več celodnevnih izletov (Nadaljevanje s 60. str.)

V načrtu ima še nekaj izletov, v prihodnje pa jih bo ponujal tudi zainteresiranim zunaj Brd. Če bo dovolj zanimanja, bo mogoče izlete ponoviti ali prilagoditi željam udeležencev. Ker se med vikendi gostinci in turistični ponudniki zaradi zasedenosti ne morejo odzvati, namerava enega od izletov izpeljati med tednom.

Na izlete se lahko prijavite po e-pošti: peter.marinic@ hotmail.com ali po telefonu: 051 310 413, program izletov pa si lahko ogledate na http://www.brda.si/izleti_ in_ogledi/enodnevni_izleti/ . Čeprav je projekt Izleti za Brice navidezno neuspešen, z optimizmom sprejema nove izzive. Kot član strokovnega sveta ZTKMŠ ima Peter možnost predlagati tudi nove projekte v okviru posameznih praznikov. Ker je v občini malo praznikov, namenjenih mladini in športnikom, bo od 30. aprila do 3. maja potekal mednarodni malonogometni turnir »Brda Cup«, ki ga bo organiziral klub malega nogometa San Martins Goriška brda, katerega član je tudi sam.

Kristjan Kavčič, predsednik kluba San Martins, je pojasnil, da je klub že organiziral nekaj malonogometnih turnirjev, med njimi Matejev memorial, ki velja za 2. najboljši tovrstni turnir v Sloveniji. V letu 2012 so pomagali tudi pri organizaciji malonogometnega turnirja v okviru Praznika češenj, ki ga je finančno podprla Agencija Jota. V letu 2013 turnirja ni bilo, letos bo izpeljan v okviru ZTKMŠ, pri organizaciji pa bo sodeloval tudi Bar Matjac. Gre za prvi rekreativni mednarodni malonogometni

Peter Marinič

turnir v Sloveniji. Poleg rekreativnih ekip bodo nastopali tudi profesionalni igralci iz tujih klubov in reprezentanti, za zabavo pa bodo poskrbele briške glasbene skupine. Turnir bo potekal na igrišču Rio v Kojskem in na šolskem igrišču na Dobrovem, kjer se bo 3. maja z ognjemetom in velikim koncertom tudi zaključil.

Več informacij v zvezi z dogodkom pa najdete na spletni povezavi http://www.brda.si/tradicionalni_dogodki/.

Nataša Vuga Foto Andrej Colja

Pogovor s Tino Lozej, strokovnjakinjo za telesne aktivnosti

Ljudje smo narejeni za gibanje Tina Lozej je poklicna trenerka z mednarodno priznano licenco za osebnega trenerja in inštruktorja pilatesa. Utrip velemesta je izkoristila za motivacijo na vsakodnevnem treningu, in tako je v Novi Gorici nastal njen Power Studio, v katerem s svojim znanjem, temeljitostjo in sposobnostjo pomaga k večji gibljivosti tako začetnikom kakor tistim, ki se s športom ukvarjajo že dlje časa. V pogovoru za Briški časnik je razmišljala o nujnosti gibanja za človekovo zdravje, o pravilni prehrani, pravilnem dvigovanju bremen, preživljanju aktivnih počitnic in še o čem. Med njenimi odgovori bodo bralci zagotovo našli kakšen koristen namig zase.

Kako kot poklicna trenerka gledate na današnji čas s pretežno sedečimi poklici, malo gibanja in veliko (preveč) hrane?

Danes živimo v začaranem krogu, iz katerega večina ljudi ne najde izhoda. Občutek imamo, da ima dan premalo ur, da čas hitreje teče in da se niti ne zavemo, kdaj mine leto. Količina stresa, ki smo mu ljudje danes izpostavljeni, je veliko večja kakor nekoč. Stres je pravzaprav naš odziv na nepričakovano okoliščino. V pradavnini je bil človek izpostavljen stresu, ko Pomlad 2014 / Briški časnik / 62

je srečal plenilca, povečala se je količina hormonov, ki so mu omogočili beg. Danes človeško telo še vedno deluje na enak način, ko nam stres namesto plenilcev povzročajo sodelavci, družina, okolica, torej veliko več dejavnikov kakor nekoč in veliko pogosteje. Vse več je sedečega dela in vse preveč slabe hrane, polne sladkorjev in predelanih ogljikovih hidratov. Ko smo v stresu, dobijo naši možgani sporočilo, da potrebujemo hrano, ker bomo bežali, mi pa kar sedimo in še več jemo.

Utopično je razmišljati, da se bomo vrnili v pradavnino, da sedečih poklicev ne bo; razmišljati moramo o tem, kaj nam je pomembno. In gibanje, vsaj pol ure dnevno, bi moralo biti prednostno v življenju vsakega posameznika. To bi morali starši privzgojiti otrokom, tako kakor umivanje zob. Poleg tega, da se premalo gibljemo, pa vsekakor tudi preveč jemo.

Predvsem sladkorja, predelanih ogljikovih hidratov (kruha, testenin, peciva), mesa, rib in mlečnih izdelkov, premalo pa zelenjave. Glede na to, da živimo na čudovitem področju, ki je kot rajski vrt, kjer imamo vse leto na voljo svežo zelenjavo in sadje, je res žalostno, da večino hrane prinesemo iz trgovine.

Zakaj se človek vse manj giblje in vse (pre)več jé? Ali je zato danes vse več debelih ljudi, tudi mladih?

Ljudje smo izgubili občutek, koliko hrane potrebujemo.

Jemo, da se s hrano zadovoljimo, potešimo neko pomanjkanje.

Razlikovati moramo med lakoto in apetitom. Lakota se pojavi, ko nismo jedli že vsaj pet ur, ko se sladkor v krvi zniža pod (Nadaljevanje na 62. str.)

Tema trimesečja: Aktivne počitnice

Pogovor s Tino Lozej, strokovnjakinjo za telesne aktivnosti (Nadaljevanje s 62. str.)

spodnjo mejo in dobijo možgani sporočilo, da bo treba nekaj narediti (ali sprostiti zalogo iz jeter ali vnesti hrano v telo).

Apetit ni povezan s hrano, je psihični pojav. Jemo zato, ker nam je nekaj dobro, in ne ker bi to potrebovali. Zakaj se vse manj gibljemo? Ker je naš um tako ustvarjen, da vedno poišče najlažjo pot. Zato je človek izumil kolo, avto, letalo, da bi čim enostavneje premagal razdalje. Naš um bo dal počitku vedno prednost pred gibanjem, ker ima še vedno vgrajen podatek, da je hrana redka dobrina in da je treba z energijo varčevati.

Danes pa ni več tako, hrane je preveč ali dovolj (ne sicer povsod) in ljudje preveč jemo in počivamo. Za lažjo predstavo primerjajmo divjega in domačega prašiča. Res je, da ima tudi vse več mladostnikov prekomerno telesno težo, kar je posledica premalo gibanja. Ko sem sama hodila v šolo, smo se veselili odmora, da smo »skakali lastiko«, domačo nalogo smo naredili čim hitreje, da smo se šli igrat skrivanje. Tega danes ni, otroci se zaposlijo z mobilnimi telefoni in risankami.

Njihovo gibanje je omejeno na ure športne vzgoje, kar je veliko premalo. Otroci so posledično tudi bolj nerodni in zato je več poškodb. Vendar smo ljudje narejeni za gibanje! Glavni problem je naša lenoba!

Kakšen naj bi bil po vašem mnenju idealno preživet dan, pa čeprav smo v službi ali imamo drugo delo?

Nekdo, ki presedi osem ur v zaprtem prostoru, ima seveda drugačne potrebe kakor tisti, ki osem ur preživi v vinogradu.

Vendar se moramo zavedati, da se fizično delo in vadba razlikujeta, vadba ali trening je namreč načrtovano gibanje, s katerim dosežemo določen odziv v telesu. Nekdo, ki želi izgubiti telesno maščobo, bo treniral drugače kakor tisti, ki želi pridobiti mišično maso. Vsakdo bi moral vsaj pol ure dnevno nameniti vadbi, ki bi pripomogla h kakovosti njegovega vsakdana. Upoštevati pa moramo, da je fizični napor tudi stres za telo, zato ne smemo pretiravati. Kadar je dan zelo stresen, so primernejše fizično manj zahtevne aktivnosti, kakor so hoja, joga, pilates. Zame je idealen dan takrat, ko zvečer vem, da sem naredila nekaj za svoje zdravje.

Kaj so aktivne počitnice in kakšne naj bi po vašem mnenju bile?

Aktivne počitnice so počitnice, na katerih počitek združimo s športnimi aktivnostmi. V zimskem času so to smučarske počitnice, spomladi in jeseni lahko kolesarske ali pohodniške. Zagotovo nismo na aktivnih počitnicah, če samo ležimo na plaži ali ob bazenu in se občasno malo osvežimo.

Takšne počitnice brezdelja so rezultat preobilice stresa, zaradi katerega naš organizem potrebuje počitek. Počitnice naj bodo namenjene ukvarjanju s tistimi aktivnostmi, za katere imamo sicer premalo časa. Nikakor pa ni zdravo, da preživljamo vsakdanjike brez gibanja in konce tedna in počitnice namenjamo izključno športu. Takšno početje je za telo zelo stresno. Če pa je telesna aktivnost vključena v naš vsakdanjik, ji bomo na počitnicah pač namenili nekaj več časa.

Kakšen učinek ima gibanje na človekovo počutje, telesno in psihično zdravje?

Z gibanjem vplivamo na imunski sistem: ustrezna količina gibanja ga krepi, pretirana ga ruši. Po gibanju se vedno počutimo bolje, ker se med povečano telesno aktivnostjo

Tina Lozej

poveča količina hormonov, ki vplivajo na naše razpoloženje.

Redno gibanje vpliva na krvni tlak in znižuje raven sladkorja (in s tem inzulina) v krvi ter posledično blaži učinke stresnih situacij. Zaradi boljše telesne kondicije laže opravimo vsakodnevna opravila in imamo na splošno več energije. Tudi spimo bolje, dovolj spanca pa je odločilno za obnavljanje telesa in ohranjanje vitke linije.

Ali se gospodinja, ki naredi pri svojih opravilih na dan več kilometrov, in kmet, ki fizično težko dela, dovolj gibljeta?

Na kmetiji je veliko fizičnega dela, veliko del se opravi v naravi in kmet je ves dan v gibanju. Vendar gre za fizično delo, tako kakor je fizično delo v skladišču ali v tovarni. Kakor sem že omenila, pa je vadba ciljno usmerjeno gibanje. Torej je za takšne poklice pomembno, da ljudi naučimo pravilnih gibalnih vzorcev, takšnih, ki jih bodo lahko uporabljali tudi pri svojem delu. Za počepe, denimo, vsi vemo, pa vendar jih večina ljudi napačno izvede. In večina ne ve, da naredimo počep vsakič, ko se usedemo na stol. Dvigovanje in prenašanje bremen je naslednji primer. Z vadbo se lahko naučimo, kako to pravilno početi. Tako preprečimo bolečine in poškodbe.

Kako bi na kratko opisali glavne značilnosti, s katerimi se pri svojem delu srečujete kot poklicna trenerka?

Delo osebnega trenerja je zelo zanimivo, saj ima vsak posameznik svoje cilje, zmožnosti in omejitve. Ne obstaja univerzalen program, in to je meni najljubše. Vsakega posameznika moraš spoznati, ugotoviti, na kakšen način mu (Nadaljevanje na 64. str.)

Pomlad 2014 / Briški časnik / 63

Tema trimesečja: Aktivne počitnice

ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA

Kako preživljate aktivni prosti čas v Brdih Beti Stojičević, Brdice pri Neblem Prosti čas preživljamo v športnem duhu, bodisi kot posamezniki bodisi kot družina. Sama sem že vrsto let vključena v ure odbojke, ki potekajo v telovadnici osnovne šole Dobrovo, mož Matjaž pa je aktiven kolesar. Dejavnosti na snegu so nama tudi zelo blizu, od smučanja, bordanja, pa tudi v teku na smučeh pridobivamo nove izkušnje, ko pa je mogoče, gremo sankat na Korado; in željo do gibanja prenašava na otroka. Pogostokrat se odpravimo na igrišče šole na Dobrovem ali na igrala pri gradu, pot nas pelje tudi na igrišče Čelo, ki je v bližini našega doma. Z družino grem rada tudi na sprehode na Korado ali Sabotin. Z otrokoma Emi (6 let) in Nejem (3 leta) se v lepem vremenu igramo igre z žogo, predvsem pa vsi štirje kolesarimo. Moram reči, da je kolo naša obvezna oprema, kamor koli gremo. Po briških cestah kolesariva z možem brez otrok, saj se nama ne zdijo dovolj varne, predvsem zaradi prehitrih voznikov in velikega števila neprivezanih psov. Pogrešam urejene kolesarske poti, ki bi bile primerne tudi za najmlajše. Zato gremo pogosto na drugo stran meje, v Italijo, kjer je za to poskrbljeno. Želeli

Osebni arhiv družine Stojičević (Beti, Matjaž, Emi in Nej)

pa bi si tudi športnega centra ali telovadnice, kjer bi se lahko vključevali v različne športne dejavnosti na enem mestu.

Mateja Žbogar, Fojana S partnerjem Rajkom imava tri hčerke, Asio (8 let), Ulo (4 leta) in Nio (2 leti). Pomembno se nama zdi, da bi jim privzgojila pozitiven odnos do športa in gibalnih aktivnostih, zato gremo skupaj pogosto na smučanje, izlete v naravo in sprehode, predvsem na Sabotin in Korado, kjer tudi sankamo, če je mogoče. Sprehode si privoščimo tudi v Moši, kjer je urejena sprehajalno-kolesarska pot, tako da s seboj peljemo tudi tricikle in kolesa. Idealno bi bilo, če bi imeli v Brdih tudi to možnost, pa tudi ure jahanja za začetnike bi nam veliko pomenile. Te sedaj najstarejša hčer obiskuje v Italiji. Narava v Brdih je zelo lepa, to najbrž vidim še bolj kot domačini, preselila sem se namreč z Banjšic. Z družino skušam preživeti veliko prostega časa zunaj. Najlepše je poleti, ko grem z dekleti na kopanje k Miščku ali v Kotline. Mislim, da je raziskovanje narave in aktivno preživljanje prostega časa zelo pomemben dejavnik razvoja otrok. V Brdih pa pogrešam tudi kak fitnes center in javni bazen, ki bi ponujal aktivnosti za najmlajše in odrasle, teh bi se posluževali največ v hladnih mesecih. V izvajanju različnih športnih aktivnosti vidim potencial, saj

Osebni arhiv družine Žbogar Margan (Mateja, Rajko, Asia, Ula in Nia)

menim, da jih veliko ljudi pogreša, pot do Nove Gorice pa je predolga.

Monika Prinčič

Pogovor s Tino Lozej, strokovnjakinjo za telesne aktivnosti (Nadaljevanje z 61. str.)

lahko pomagaš, da bo dosegel cilj, in ga motivirati. Vedno znova srečujem ljudi, ki bi radi kaj naredili za svoje zdravje, pa nimajo časa. Potem začnejo z vadbo in spremenijo način prehranjevanja in prednostni cilji v njihovem življenju se naenkrat spremenijo. Poslanstvo osebnega trenerja je v tem, da pomaga ljudem najti pot do kakovostnejšega življenja.

Kako vi preživljate aktivne počitnice?

Moje počitnice se ne razlikujejo veliko od delavnikov, če gledam z vidika gibanja. Razlika je le v tem, da se na Pomlad 2014 / Briški časnik / 64

počitnicah ukvarjam s športom, kadar mi najbolj ustreza, in temu prilagodim druge aktivnosti, med delavniki pa je ravno nasprotno. Še nasvet, ki bi ga dali vsakomur?

Prisilite se in pojdite tri tedne vsak dan na polurni sprehod.

Na začetku bo res težko premagati lastno lenobo, po treh tednih pa o tem sploh ne boste več razmišljali.

Iva Sivec Foto Tina Lozej

Tema trimesečja: Aktivne počitnice

ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA

Kako preživljate aktivni prosti čas v Brdih Cecile in Sylvain iz mesta Brest (Bretanija) v Franciji Za aktivne počitnice v Sloveniji sva se odločila, ker sva po izobrazbi oba okoljevarstvenika in nama je narava zelo pri srcu. Vaša država ima čudovite gore, je prekrita z gozdovi in ima veliko krasnih rek, jezer pa tudi Jadransko morje. Za obisk Goriških brd sva se odločila prav zaradi strateške lege in bližine vseh teh zanimivih in tako raznolikih ekosistemov. Na potovanje sva se podala z vlakom in nahrbtniki na ramenih. Med vašimi grički pa sva se premikala kar peš, saj imate zelo dobro označene pohodniške poti.

Zelo zanimivo se nama je zdelo tudi to, da ste poti poimenovali po starih sortah briških češenj. Na najini poti sva srečala tudi veliko kolesarjev in tako dobila idejo, kako bova preživela naslednje počitnice. Edina stvar, ki sva

jo pogrešala v vaši čudoviti pokrajini, je ta, da nimate kampa, kjer bi pohodniki lahko prespali v stiku z naravo.

Prenočišče sva našla v sadovnjaku zelo prijaznih in gostoljubnih domačinov, ki so nama tudi razkazali vašo lepo gričevnato deželo in nama pomagali pri načrtovanju nadaljnje poti. Goriška brda so res idealen kraj za preživljanje aktivnih počitnic v naravi.

Anida iz Visokega pri Sarajevu v Bosni in Hercegovini Za kratek obisk vaše zelene dežele sem se odločila zaradi obiska prijateljev.

V dneh, ki sem jih preživela v Goriških brdih, smo si okolico in znamenitosti ogledali kar s kolesi. Kolesarili smo večinoma po ravninskih delih na obeh straneh meje do Jadranskega morja.

Kolesarske in pohodniške poti so res lepo urejene in dobro označene. Zelo

Anida iz Visokega

zanimivo se mi je zdelo tudi to, da si lahko le v pol ure ob vznožju Julijskih Alp ali pa se namakaš v Jadranskem morju. Živite v pokrajini, ki ima res odlično geografsko lego in ogromno naravnih in kulturnih znamenitosti.

Nuša Matuc

Pohodništvo v vrtcu

Osem let pohodniških druženj Kadar v vrtcu vprašamo otroke, ali bi šli v borov gozdiček, se vedno navdušeno odzovejo in so takoj pripravljeni za odhod. Ne glede na to, po kateri poti se odpravimo, se nihče ne pritožuje, da je pot predolga ali prestrma.

Marsikaj so pripravljeni prehoditi, samo da pridemo do gozdička, kjer se lahko igrajo, skrivajo, raziskujejo, poslušajo … in razvijajo domišljijo. Sprehodi in igre v naravi so aktivnosti, ki pritegnejo otroke in odrasle. Strokovne delavke vrtca Dobrovo in Kojsko smo izhajale prav iz tega spoznanja ter otrokom in njihovim staršem ponudile obogatitveno dejavnost »Ringa raja od kraja do kraja«. Za sodelovanje smo prosili planinsko društvo Brda ter planinska vodnika Oskarja Kristančiča in Zvezdana Mikulina, ki sta se odzvala povabilu.

Sestali smo se in izpostavili cilj, ki nam še danes predstavlja vodilo obogatitvene dejavnosti: s pohodi želimo planinstvo približati otrokom, ki naj bi pridobili pozitiven odnos do narave in zgled za zdravo preživljanje prostega časa. Planinska vodnika vsako leto znova pripravita izbor stranskih briških poti oziroma stez, s čimer smo pripomogli še k boljšemu poznavanju Brd. Prvi pohod je bil na sporedu oktobra 2006 in prav zaradi velikega zanimanja štejemo letos že osmo leto pohodnega druženja. Z leti se veča vpis vključenih otrok, ki se pohoda vedno udeležijo v spremstvu staršev, sorojencev ali starih staršev. Vsako leto vodnika pripravita štiri pohodne poti na različnih območjih Brd, ki so primerne za otroke, starejše

od štirih let. V letošnjem šolskem letu je v to dejavnost vključenih 60 otrok. Ob vključitvi prejme otrok člansko knjižico, v katero vodnika evidentirata opravljene pohode, po določenem številu opravljenih pohodov pa otrok prejme ustrezno nagrado (nalepka markacije, nalepka gorskega apolona, nalepka clusijevega svišča, knjižica Ciciban v gorah, spominska diploma, začetni dnevnik mladega planinca).

Pohodi se izvajajo ob sobotah, predvidoma oktobra, novembra, januarja in februarja ali marca. Vodita jih planinska vodnika, spremljata pa strokovni delavki vrtca.

Oskarju Kristančiču in Zvezdanu Mikulinu smo v vrtcu hvaležni za njuno dolgoletno sodelovanje, pripravljenost in optimizem pri privzgajanju veselja do pohodništva najmlajših.

Strinjam se z vodnikoma, ki pravita: »Ni mi žal sobote, saj grem hodit tudi za svojo dušo.« In mislim, da se z mano strinjajo tudi starši, ki spremljajo svoje otroke na pohodih.

Vesna Bužinel Pomlad 2014 / Briški časnik / 67

Gospodarstvo

Mednarodna prireditev oljkarjev Sredozemlja »Maslina Split 2014«

Brici osvojili kar 14 zlatih odličij V Hotelu Zagreb v Splitu so 22. februarja priredili svečano podelitev nagrad najuspešnejšim oljkarjem mednarodne prireditve oljkarjev Sredozemlja »Maslina Split 2014«. Prireditev je letos potekala že enajsto leto v organizaciji zveze oljkarjev in oljarjev splitsko-dalmatinske županije pod okriljem predsednika države Iva Josipovića.

Sodelovalo je 675 oljkarjev iz Francije, Italije, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Albanije, Turčije, Grčije, Hrvaške, iz Slovenije pa so letos beležili rekordno udeležbo – preko 100 prijavljenih. Ocenjenih je bilo 435 vzorcev ekstra deviških oljčnih olj, od katerih je bilo 170 mešanih olj (blend), 130 vzorcev iz domačih sort (100 % sortno olje), 70 vzorcev iz ekološke pridelave, 75 vzorcev tujih sort (100 % sortno olje), 215 vzorcev konzerviranih plodov oljke in drugih izdelkov iz plodov oljke in oljčnega olja (paštete, namazi, praline …). V posebni kategoriji so ocenjevali oblikovanje steklenice, etiket in darilne embalaže.

Sodelovalo je 9 članov društva oljkarjev Brda in Vinska klet Goriška brda, prav vsi so se za ekstra deviško oljčno olje okitili z zlatom. Posebej moramo izpostaviti dve nagradi. Jadran Jakončič s Huma je za briško črnico poleg zlate kolajne prejel plaketo za najboljše sortno ekstra deviško oljčno olje (prvak sorte) ter naslov »top 20«, s čimer se je črnica uvrstila med 20 najbolje ocenjenih oljčnih olj prireditve. Kmetija Drnovšček iz Vedrijana je poleg dveh zlatih kolajn za ekstra deviško oljčno olje (belica in blend) dosegla izjemen dosežek z naslovom vice šampiona za vložene oljke. Čeprav so letos prvič sodelovali z namiznimi oljkami, so uspešno pometli z vso mednarodno konkurenco. Elizej Prinčič je za briško drobnico poleg zlate kolajne prejel plaketo za najboljše sortno ekstra deviško oljčno olje (prvak sorte). Marijan Jericijo je prejel kar tri zlate kolajne za tri različna ekstra deviška oljčna olja.

Drugi člani DOB, ki so prejeli zlata odličja, so Ivan Skubin, Vilko Prinčič, Aleš Bučinel, Ivan Simčič, Boris Marinič ter Ivan Jenko (nečlan).

Pri ocenjevanju etiket so Boris Marinič, Vinska klet Goriška brda in DOB (etiketa Vita-Črnica, oblikovana v okviPomlad 2014 / Briški časnik / 68

ru projekta UE LI JE II) ter kmetija Drnovšček prejeli zlato kolajno, Jadran Jakončič pa srebrno kolajno. Veseli nas, da je domače oblikovalsko znanje prepoznavno, saj je etiketi - O+ Vinske kleti ter Vita-Črnica oblikovala Markacija, d. o. o., etiketi Jakončiča in kmetije Drnovšček pa sta izdelka A-medie iz Šempetra pri Gorici.

Letošnji uspeh članov DOB in Vinske kleti Goriška brda priča o tem, da imamo vrhunska ekstra deviška oljčna olja, ki se uspešno kosajo z večjimi in največjimi na mednarodnem prizorišču.

Posebno smo lahko ponosni na uspeh črnice in drobnice, avtohtonih sort, ki bosta paradna konja naše prepoznavnosti in specifičnosti. Jakončič je letos s črnico na senzoričnem ocenjevanju (panel test) dosegel preko 95 od 100 mogočih točk, kar je botrovalo uvrstitvi med

najboljših 20. Drnovščkovi iz Vedrijana pa so z vice šampionskim naslovom dokazali, da sodijo v sam vrh v mednarodnem merilu.

Uspeh briških oljkarjev je seveda potrditev in priznanje odličnemu delu oljarne na Dobrovem, njihovim oljarjem in vodstvu, ki to dejavnost podpira. Zahvala in priznanje gre tudi Občini Brda za vso podporo in pomoč, ne nazadnje sta prav projekta UE LI JE in UE LI JE II tista, ki sta pripomogla k razvoju in dvigu dejavnosti na novo, višjo raven.

Zahvalo izražamo tudi sponzorjem, ki so prispevali k uspešni odpravi delegacije DOB v Split, Občini Brda in Vinski kleti Goriška brda.

Vsem prejemnikom nagrad znova iskrene čestitke.

Tatjana Šundovski Bašin

Gospodarstvo

Bjana v Svetovni enciklopediji šampanjcev in penečih vin

Najuspešnejša slovenska peničarska klet Uspehi briških vinarjev se kar vrstijo. Tokrat predstavljamo izjemen uspeh peničarske kleti Bjana, ki si je utrla pot v najnovejšo izdajo Svetovne enciklopedije šampanjcev in penečih vin (World Encyclopedia of Champagne and Sparkling Wine). Enciklopedijo od leta 1998 izdaja Tom Stevenson iz Velike Britanije, ki se ga drži sloves najvplivnejšega poznavalca šampanjcev in penin.

Gre za obsežno delo s 500 stranmi, na katerih so predstavljena vinorodna področja ter zgodovinski in tehnološki opisi pridelave penin.

Miran Sirk s sinom

V zadnji izdaji, ki je izšla konec lanskega leta, se na petih straneh predstavlja tudi Slovenija. Avtorica prispevkov Essi Avelan je na svojem obisku pri nas okušala penine iz nekaterih slovenskih kleti, posebno pozornost pa poleg dveh drugih kleti posvetila peninam iz kleti Bjana.

Avelanova predstavi Bjano kot izjemen ambient, vinarja Mirana Sirka pa kot pionirja, ki je kot prvi v Brdih začel s pridelavo penin po klasični metodi in je nišno priložnost videl v penečih vinih. Njegov rose oceni avtorica z dvema zvezdicama (od treh mogočih) kot »najboljšo penino območja«. »Ima svilnato teksturo in čudovite zrele arome modrega pinota,« zapiše. Prav tako si je dve zvezdici, ki pomenita »izjemno vino«, prislužila tudi Sirkova penina cuvee prestige. Takšne ocene ni dobila nobena druga slovenska penina, skupno pa je Bjana dosegla 80 od 100 mogočih točk. Poldrugo zvezdico si je od primorskih penin prislužil še brut rose iz kleti Medot, puro iz kleti Movia pa je ostal neocenjen, ker je »svojsko vino in ga je med drugimi peninami težko oceniti«, piše Avelanova, vendar daje vedeti, da je puro ni pustil ravnodušne.

Bjana se lahko pohvali še z dvema drugima velikima uspehoma. Na Dunaju, kjer je lani potekalo svetovno ocenjevanje vin AWC VIENNA 2013, sta penini brut rose in cuvee prestige 2008 dobili nagrado »pečat kakovosti« (Seal of approval), kar na tem tekmovanju pomeni bronasto medaljo. Bilo je ocenjenih 12.299 vin z vsega sveta. »Glede na to, da je tekmovanje na Dunaju bolj naklonjeno avstrijsko-nemškemu stilu vin, je za nas to enako velik uspeh kot tisti v Londonu,« pove Miran Sirk.

V Londonu je klet Bjana na lanskem najpomembnejšem svetovnem vinskem ocenjevanju (Decanter's World Wine Awards 2013) prejela srebrni medalji za penini brut rose in cuvee prestige ter bronasto medaljo za penino brut. Na tem ocenjevanju je bilo ocenjenih preko 16.000 vin in med slovenskimi kletmi, katerih glavna dejavnost je pridelovanje penin, je bila Bjana najuspešnejša slovenska peničarska klet.

Iva Sivec Foto Andrej Colja

Čebelarski krožek na OŠ Dobrovo

Lani že točili prvi med Na osnovni šoli Dobrovo imamo čebelarski krožek, ki deluje že tretje leto. Obiskujemo ga ob petkih od 13. do 15. ure.

Učimo se o čebelah, kako skrbimo zanje, kako oskrbimo panj, kako pridelamo med, kako skrbimo za naravo … Pod našo šolo smo postavili čebelnjak s sedmimi panji, ki smo ga dobili v dar od Čebelarske zveze Slovenije. Lani smo že točili prvi med. Nad pridelkom smo bili zelo navdušeni. Nekaj smo si ga razdelili člani krožka, nekaj smo ga podarili šoli za tradicionalni slovenski zajtrk.

Konec decembra smo se s kombijem odpeljali v tovarno medu in trgovino s čebelarskimi pripomočki Kipgo v Batuje.

Ogledali smo si različne pripomočke za čebelarjenje (zaščitna obleka, izdelava satnic, polnilna linija, razkuževanje voska ...).

V tem zabavnem in zelo zanimivem krožku smo samo štirje učenci, zato bi bili veseli še kakšnega novega člana.

Zahvaljujemo se mentorju Branku Planiščku, ki se z nami trudi in nas veliko nauči, predvsem o tem, kako varovati naravo ter kako postanemo izkušeni in čebelam prijazni čebelarji.

Bojan, Meta, Iris, Urška

Čebelarski krožek Pomlad 2014 / Briški časnik / 69

Gospodarstvo

Noćnjak 2014 – deset kolajn, Prinčičevim »top 10« in plaketa za najboljše sortno olje

Briško oljkarstvo se nadaljuje in dosega nove višine Od 13. do 16. marca je v Zadru potekala 16. izvedba najprestižnejše in najpomembnejše oljkarske prireditve v Hrvaški, to je Mednarodna prireditev oljkarjev in oljarjev Noćnjak.

V organizaciji Zadružne zveze Dalmacije so v tridnevnem programu priredili vrsto strokovnih predavanj, vodenih degustacij, strokovnih ekskurzij in ogledov, praktičnih prikazov opravil ter Olio Gastro Show, kombiniranje dobrih olj z jedmi in vini.

Na prireditvi je sodelovalo preko 350 pridelovalcev in zadrug, vrhunec pa je bil v soboto na slovesni podelitvi priznanj najboljšim letošnjim oljem. Člani Društva oljkarjev Brda, Vinska klet Goriška brda in Biotehniška šola Šempeter so na ocenjevanje poslali skupaj 12 vzorcev.

Letošnji Noćnjak je osebno odprl častni pokrovitelj, predsednik Hrvaške Ivo Josipović. V svojem govoru je kot repliko na medklic iz občinstva, da bi se moral potruditi za zmanjšanje uvoza poceni olj, dejal, da je hrvaško olje, za razliko od poceni uvoženih olj, vrhunske kakovosti in da kupec ve – ko ga kupi, kupi zlato.

Enako lahko zatrdimo za briško olje in žlahtne briške oljkarje, ki so domov prinesli sedem zlatih in dve srebrni kolajni.

Družina Prinčič, ki jo je zastopal Davis Prinčič, je prejela zlato kolajno za ekstra deviško oljčno olje, uvrstitev med »top 10«, to je deset najboljših olj prireditve, in plaketo ter pokal za najboljše sortno ekstra deviško oljčno olje sorte Belica, ki je na senzoričnem ocenjevanju doseglo 99,09 od 100 mogočih točk.

Kolajne za ekstra deviška oljčna olja so še prejeli Aleš Bučinel in Marjan Jericijo (po 2 zlati) ter Jordan Drnovšček in Jadran Jakončič po eno kolajno. Srebrno kolajno sta prejela Boris Marinič in Marjan Jericijo. ŠC Nova Gorica, Biotehniška šola Šempeter, ki se je tekmovanja letos udeležila prvič, je za ekstra

Rekordno število društvenih olj

deviško olje prejela zlato. Zagotovo lahko rečemo, da so s kolajno prejeli tudi priznanje za dobro delo njihove oljarne in vseh zaposlenih.

Devet osvojenih kolajn priča o vrhunski kakovosti našega olja, zlatega olja, o dobrem delu obeh oljarn in njihovih zaposlenih, predvsem pa so to priznanja skrbnemu delu v oljčniku, celoletnemu trudu in skrbi, ki ga oljkarji posvetijo oljki in olju. Razcvet briškega oljkarstva se nadaljuje in dosega nove višine. Vsem nagrajencem iskreno čestitamo.

Tatjana Šundovski Bašin

Ocenjevanje oljčnih olj v Višnjeviku

Slavil je Andrej Colja Zbiranje vzorcev v novi ocenjevalni sobi Komisija za senzorično ocenjevanje oljčnega olja pri Društvu oljkarjev Brda je imela z letošnjim ocenjevanjem oljčnih olj kar veliko dela. Na ocenjevanje je prispelo 43 vzorcev, ker pa so nam pomagali tudi ocenjevalci goriškega društva, smo poleg omenjenih ocenili še 11 goriških vzorcev.

Vsa olja so bila res vrhunska, razlike med njimi pa zelo majhne. Podelili smo 26 zlatih in 17 srebrnih plaket. Najboljše olje pa je pridelal član uredništva Briškega časnika Andrej Colja.

Tisti ocenjevalci, ki so bili vedno prisotni, so opravili preko 20 ur dela in bi se jim na tem mestu najlepše zahvalil za sodelovanje.

Davis Prinčič

Pomlad 2014 / Briški časnik / 70

V sklopu letošnjega Praznika rebule in oljčnega olja, ki bo v Višnjeviku 9. in 10. maja, bomo priredili ocenjevanje oljčnih olj. Za ocenjevanje je treba dostaviti 0,5-litrski vzorec s kemijsko analizo in plačati kotizacijo 10 evrov do 15. aprila. Ob prijavi se izpolni tudi obrazec. Vzorce bomo zbirali v novi ocenjevalni sobi v Višnjeviku po predhodnem dogovoru.

Kontakt: davis.princic@gmail.com ali 041 562 468.

Davis Prinčič

Gospodarstvo

UE LI JE II – delavnica za gostince in medije na Zemonu

Prijetno s koristnim – ob oljčnem olju V okviru dejavnosti iz projekta UE LI JE II (sofinanciran v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007–2013 iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev) smo 25. februarja v gostilni Pri Lojzetu na Zemonu organizirali delavnico okušanja oljčnega olja in izbor najbolj všečnega oljčnega olja na Goriškem.

Projekt UE LI JE II ima zelo pomemben naslov – »Oljčno olje: simbol kakovosti v čezmejnem prostoru«.

Delavnica je bila že tretja v okviru delovnega sklopa 6, aktivnost 2, to je izvajanje usposabljanj o senzoričnem ocenjevanju olj za osebje v gostinstvu in medije. To sta dve ciljni skupini, ki pripomoreta k obveščenosti, širita znanje in poznavanje ter sta pomembni za popularizacijo oljčnega olja. Gostinci z rabo in uporabo domačega ekstra deviškega oljčnega podpirajo domače pridelovalce, nadejamo se, da bodo v prihodnje, ko bodo tudi količine večje, vedno več uporabljali domače olje.

Delavnica je potekala v dveh delih. V prvem delu je Milena Miklavčič Bučar predstavila nove trende na področju kakovosti deviškega oljčnega olja, predstavila je tehniko senzoričnega ocenjevanja, spregovorila o napakah v oljih in se dotaknila zdravstvenih trditev, ki so dovoljena za oljčno olje.

Nato smo prešli na praktični del, ki je bil za marsikaterega gostinca ali novinarja zanimiva novost. Prisotni so izmed 5 najbolje ocenjenih goriških in briških olj, po izboru briškega panela, izbirali najbolj všečno. Vzorci so bili podani v modrih standardiziranih kozarcih, ki se uporabljajo pri senzoričnem ocenjevanju.

Napak olja niso imela (žarko, morklja, zakisano, kovinsko), le kako bi jih, saj smo imeli na voljo izbor samih vrhunskih olj iz Brd in Goriške. Pri pozitivnih lastnostih smo ocenjevali in prepoznavali sadežnost, note paradižnika, mandlja, jabolk, artičok … ter grenkobo in pikantnost. Olja so bila sadežna, bogata na pookusih, izstopal pa je vzorec številka 4, ki je spodaj podpisano pripeljal do kašlja in solz (izredno pikantno).

Največ točk in zato naziv najbolje ocenjenega oljčnega olja po izboru gostincev in novinarjev je prejel Ivan Simčič iz Kozane, drugouvrščena je bila kmetija Drnovšček iz Vedrijana, tretje mesto je pripadalo članici goriškega oljkarskega društva.

V premoru smo si ogledali oljčnik Jožeta in Save Pilih, nedaleč od Zemona, zmotili smo ju med spomladanskim rezom.

Izjemno gostoljubna gostitelja sta razkazala oljčnik in pripravila pogostitev s samimi domačimi pridelki in izdelki, brez olja seveda ni šlo.

V drugem delu delavnice smo se prepustili izjemni domišljiji in ustvarjalnosti kuharja Tomaža Kavčiča, ki je olje uporabil na inovativne in za večino še nevidene načine. Za predjed je postregel z jedjo, za katero stoji neverjetna zgodba.

Dva kozarčka, eden nad drugim, zgornji je bil pravi, stari »oštirski glaž«. Vipavski ribon, ki v mesecu zaljubljencev potuje do Soče, se sreča in spari s soško postrvjo, zato ikre, in skupaj potujeta do Gradeža, do Jadranskega morja. Kulinarična interpretacija: mousse, obarvan s sokom iz rdeče pese, ikre in koščki obeh rib s koščkoma kruha, v spodnjem kozarcu pena iz morske vode z oljčnim oljem.

Nadaljevali smo z izsušenimi ocvirki, ki so ob stiku s porovo juho prijetno zacvrčali, po želji smo dodali olje. Druga topla predjed so bili domači njoki na posteljici iz treh različnih oljčnih olj: blagega, srednje intenzivnega in pikantnega. Sledila je glavna jed – kovač na posteljici iz polente, s kozicami in omako iz sipinega črnila. Na koncu pa sladica v obliki minjona z rožmarinom, kozjim sirom ter čokoladna rezina s solnim cvetom.

Gostitelj in osebje gostilne Pri Lojzetu na Zemonu so nam pripravili izjemno in enkratno kulinarično doživetje z oljčnimi olji. Ekstra deviška oljčna olja v rokah vrhunskega kuharja pomenijo neslutene možnosti inovativnih kombinacij. Prepričajte se sami.

Tatjana Šundovski Bašin

Proslava ob kulturnem dnevu

Barve dreves v spomin na Prešerna

Proslavo ob kulturnem prazniku smo na OŠ Dobrovo letos organizirali 7. februarja. Namenjena je bila vsem učencem in zaposlenim. Nastopili so učenci od 1. do 5. razreda, naslov proslave pa je bil Barve dreves. Nekaj učencev je igralo na instrumente, drugi so peli, plesali in recitirali. Proslava je bila v spomin našemu največjemu pesniku Francetu Prešernu.

Učenci 5. a Pomlad 2014 / Briški časnik / 71

Gospodarstvo

Robert Srebrnič, samostojni oblikovalec in ilustrator

Tudi embalaža nagovarja k nakupu Robert Srebrnič je rojstno Plešivo zapustil že po končani osemletki, ko se je v Ljubljani šolal na srednji šoli za oblikovanje in fotografijo in nato nadaljeval študij na akademiji za likovno umetnost. Tudi po diplomi je ostal v prestolnici, kjer je takoj odprl lastno dejavnost na področju oblikovanja in ilustracije.

Kljub veliki zasedenosti pa se mladi podjetnik vedno rad vrača v rodna Brda, kamor ga veže tudi posel, saj za številne briške vinarje že leta oblikuje etikete in embalažo. Simpatičnemu in priljubljenemu Robiju, kakor ga kličejo, smo zastavili nekaj vprašanj.

Risanje vas spremlja od rane mladosti. Je to morda povezano tudi s tem, da se vaš oče ukvarja s steklarstvom?

Risanje me privlači že od malih nog. Moj otroški svet se je zaradi bližine italijanske meje in dostopnosti do italijanskih TV-programov vrtel okrog japonskih risank, ki so bile takrat zelo priljubljene. Zanimivo je, da me je bolj kot zgodba pogosto zanimalo, kako so bile narejene. Čeprav je minilo že veliko let, mislim, da se njihov vpliv še vedno pozna. Samo risanje pa me je popolnoma prevzelo šele proti koncu osnovne šole, ko sem spoznal, da je to moja prihodnost in da se želim v tem izpopolniti. Delno pa je vse povezano tudi s tem, da je oče steklar, ker sem kot otrok veliko časa preživel v delavnici, kjer sem mu pomagal in pogosto tudi ušpičil kakšno neumnost.

Postopoma sem spoznaval, da podobno kot pri risanju tudi delo s steklom zahteva izredno natančnost in osredotočenost.

Ste že kot srednješolec risali in oblikovali etikete za okoliške vinarje?

Res sem se z oblikovanjem etiket prvič srečal v srednji šoli za oblikovanje in fotografijo. Od takrat naprej sem se usmeril v to specifično področje oblikovanja, ki ga z veseljem opravljam še danes. Sicer pa sem pri svojem šolanju ubral težjo in morda zanimivejšo pot, saj nisem želel delati stvari polovičarsko. Odločil sem se, da bom z vztrajnostjo, predanostjo in močno voljo dal vse od sebe. Zavedal sem se, da se bom edino tako lahko nečesa naučil.

Se je po uspešno končani diplomi leta 2007, za katero ste prejel Prešernovo nagrado, takoj začela vaša samostojna podjetniška pot?

Res je, takoj po diplomi sem odprl lasten s. p. in pričel oblikovanje izvajati v praksi. Začetek niti ni bil tako težek, ker sem si stranke pridobival postopoma že med študijem. Projektno sem sodeloval tudi z večjimi slovenskimi oblikovalskimi studii, od 2011 pa sem opravljal vlogo art direktorja v eni od oglaševalskih agencij. Tako sem v teh letih svoje znanje še izpopolnil in si pridobil veliko izkušenj tudi na področju oglaševanja.

Trenutno pa delam kot »freelancer« oziroma kot samostojni in neodvisni oblikovalec in ilustrator.

Pomlad 2014 / Briški časnik / 72

Robert Srebrnič

Dejali ste, da niste tip človeka, ki bi stremel po priznanjih, da je za vas največja nagrada dobro opravljeno delo in zadovoljstvo naročnika.

Najraje delam na področju ilustracije, logotipov, embalaž in etiket za vina. Z večjim veseljem se seveda lotim projektov, kjer imam pri delu proste roke. Sam delovni proces pri oblikovanju je povezava natančnosti, discipline ter seveda izkušenj in znanja. Po pogovoru z naročnikom vedno definiram željo, potrebe, smernice, obseg dela in vse drugo, kar je potrebno za to, da delo poteka brez večjih zapletov. V kreativnem delu poskušam čim bolj optimalno definirati in predstaviti primerne rešitve, upoštevajoč tudi tehnične omejitve. Naročniku vedno ponudim dva predloga, enega, ki zajema njegova pričakovanja, in enega, ki se mi po moji presoji zdi boljši. Po predstavitvi pustim, da se sam odloči in sam izbere. Zanimivo je, da se skoraj vedno odločijo za boljšo različico.

V Brda se še vedno radi vračate. Koliko pa danes sodelujete z briškimi vinarji in drugimi podjetji s tega konca? Čeprav ne živim v Brdih in se ne ukvarjam z vinarstvom, sem z rojstnim krajem še vedno zelo povezan. Brda mi predstavljajo dom, v katerega se rad vračam. Ustrezajo mi klima, narava, ozračje in dobra volja ljudi, kar name deluje zelo spodbudno. Dela imam največ z vinarji, saj se dobro zavedajo, kako pomembno je za njih oblikovanje. Poleg cene in kakovosti vina je embalaža pogosto tista, ki potrošnika nagovarja k nakupu. Želijo in hrepenijo po tem, da bo njihova steklenica in embalaža videti bolj privlačna od konkurence. Sodelujem tudi z drugimi podjetji, a poudarek je pretežno na embalažah za vinarje. Mojo ponudbo si lahko ogledate na www.srebrnic.com.

Urška Testen Foto osebni arhiv

Gospodarstvo

Prihaja Quercus v novi podobi

Quercus Merlot Quercus včeraj Quercus danes Quercus Rose

Za osvežitev podobe smo se odločili zato, da bi kupci lažje prepoznali tisto, kar blagovna znamka Quercus obljublja – sodoben slog vina, pisan na kožo tistim, ki jim je zdrava prehrana vrednota in način življenja.

V Vinski kleti Goriška brda že od leta 1998 strateško gradimo blagovne znamke, saj je to postalo najpomembnejše marketinško orodje v vinskem sektorju.

Vina Quercus so tako ugledala luč sveta leta 2000 in bila podprta z obsežno komunikacijsko kampanjo. Ime v latinščini pomeni hrast; izbrali smo ga, ker govori o teritoriju Goriških brd (imena krajev so neločljivo povezana s hrastom, kot npr. vrsta hrasta dob s krajem Dobrovo, hrast graden z vasjo Gradno, hrast cer z vasjo Cerovo), ker je hrast povezan z vinom in ker gre za besedo, ki je razpoznavna tudi mednarodno. Z linijo Quercus smo namreč že tedaj želeli uspeti tudi v svetu. Danes je prisotna v številnih državah, kjer ima klet ustaljene poslovne odnose in ima velik potencial rasti.

Slogovno so bila vina Quercus ob lansiranju nekoliko drugačna od današnjih, zorela so v hrastovih in barikovih sodih, kar je ustrezalo tedanjemu okusu in prehranjevalnim navadam. S spremembo teh tendenc smo leta 2004 pričeli Quercus pridelovati in predstavljati kot sveže, sadno vino, polnega telesa – to zahtevajo mednarodne smernice –, a s prepoznavno mineralno noto, značilno za Brda.

Vina Quercus so odlična spremljava jedem mediteranske kuhinje, ki temelji na raznolikih sezonskih sestavinah, kar je tudi eno temeljnih načel zdravega načina prehranjevanja.

Blagovna znamka Quercus je danes ena najbolj priljubljenih slovenskih blagovnih znamk v razredu buteljčnih vin

Quercus Rebula

Letos spomladi bodo vina Quercus Vinske kleti Goriška Brda ljubitelje vina razveselila v novi podobi. Blagovna znamka Quercus je sicer na trgu že od leta 2000. Odtlej je na domačih in tujih ocenjevanjih prejela kar 124 nagrad, kar se je odražalo tudi v njeni priljubljenosti in prepoznavnosti.

Quercus Muskat

Sprememba za svež in svetovljanski slog srednjega in višjega cenovnega razreda.

K njenemu uspehu pa je prispevala konsistenca v kakovosti in dostopna cena.

Nabor sort znotraj linije je pester, tako da z njimi lahko spremljamo večino okusov in priložnosti.

Prvotna oprema steklenice je pri kupcih požela veliko navdušenje in nemudoma so jo sprejeli za svojo. Sprava so se bele in rdeče sorte ločile tudi s steklenico (renska in bordojska). Etiketa za bela vina je bila črno-rumena, za rdeča pa črna-temno rdeča. Sicer zelo prepoznavna in priljubljena etiketa pa je z leti mlajšim generacijam postajala čedalje manj pisana na kožo. Pomlad 2014 bo zato zaznamovala prenova podobe v bolj minimalistično sodobno etiketo, ki bo tudi bolje odražala svež in svetovljanski slog vin Quercus.

Vina Quercus in zdrava prehrana Priprava hrane je v zadnjem času postala pravi center domačega življenja in druženja, pri čemer je sredozemska dieta postala zakon. Sredozemsko podnebje, kakršnega poznamo tudi na Primorskem, omogoča gojenje najboljšega sadja in zelenjave, ki v kombinaciji z ribami in morskimi sadeži ter oljčnim oljem predstavlja pravi balzam za telo in dušo. V mediteranski ali sredozemski kuhinji nikoli ne manjka oljčnega olja, česna, paradižnika, artičok in vina, kar so tudi razlogi za njeno priljubljenost in učinkovitost pri vzdrževanju primerne telesne teže. Tudi vino v zmernih količinah je na mizah Sredozemcev nepogrešljivo. Kozarec vina vsebuje kalij, magnezij, vitamine iz skupine B, vitamin C ter flavonoide (to so biološko aktivne snovi), ki v pravilno odmerjeni količini vina pomenijo prvovrstno preventivo za telo. Vino v zmernih količinah pomaga pri prebavi ter poudari in dopolnjuje okuse jedi. Vino je del naše bogate prehranjevalne tradicije. V liniji Quercus je mogoče najti odgovor na najrazličnejša vprašanja, ki jih postavlja vaša vsakodnevna ustvarjalnost v kuhinji.

Posezimo torej po hrani in vinu slovenske kakovosti in si privoščimo vsakodnevne užitke ob dobri hrani, kapljici in družbi.

Marjana Simčič Humar Pomlad 2014 / Briški časnik / 73

Gospodarstvo

Občni zbor Društva oljkarjev Brda

Božidar Slivnjak je nov predsednik

Zadnji februarski dan so se člani Društva oljkarjev Brda v jedilnici OŠ Dobrovo zbrali na letnem občnem zboru. Še pred uradnim delom so se predsta-

vili člani, ki so na Maslini 2014 v Splitu prejeli zlata odličja. V imenu občine jim je čestital direktor občinske uprave Andrej Markočič, ki je hkrati prinesel tudi

pozdrave in čestitke briškega župana.

V nadaljevanju je predsednik Elizej Prinčič predstavil delo društva v preteklem letu. Društvo, ki šteje preko 200 članov, je aktivno sodelovalo v projektu UE LI JE II, posamezni člani so se uspešno udeležili mednarodnih tekmovanj, v teku je nov projekt Bogastvo starih briških sadnih sort. Zelo smo bili aktivni pri promociji briškega olja in Brd na sejmih in prireditvah doma in v tujini.

Občni zbor je sprejel nov, dopolnjen in v skladu z zahtevami zakonodaje dopolnjen statut, izvolili smo nove organe ter novega predsednika društva, Božidarja Slivnjaka. Pod njegovo taktirko si bo društvo še naprej prizadevalo za zgledno sodelovanje z občino, strokovnimi inštitucijami in Inštitutom za oljkarstvo, aktivni bomo v ZDOS ter nadaljevali z začrtanimi smernicami.

Tatjana Šundovski Bašin

Prvo državno senzorično ocenjevanje medu

Branko Planinšek je državni prvak Sredi lanskega decembra je v Postojnski jami potekal čebelarski dan – zaključna slovesnost državnega senzoričnega ocenjevanja medu (v skladu z novim pravilnikom o senzoričnem ocenjevanju), na kateri so razglasili rezultate in podelili priznanja za najboljši med v letu 2013.

Doslej so ocenjevanja potekala v različnih krajih Slovenije (Sežana, Semič, Koper …), letos pa so ocenjevanje prvič nadgradili z izborom tudi na državni ravni. V letu 2013 je komisija ocenjevala preko 900 vzorcev. Izmed teh so si le redki prislužili možnost sodelovanja na prvem državnem senzoričnem ocenjevanju. Glede na nov pravilnik ocenjevanja medu v letu 2013 je postal državni prvak v kategoriji akacijev med član društva Kanal-Brda Branko Planišček iz Neblega.

To pomeni, da je Branko pridelal vrhunski med, kar je edinstven dosežek, in mu iskreno čestitamo.

Branko je prizadeven čebelar. Je sorazmerno mlad, pri čebelarjenju pa natančen, inovativen in vztrajen. Sam si napravi panje, sam vliva iz svojega satovPomlad 2014 / Briški časnik / 74

ja satnice, vzgaja tudi mlade, nove družine z lastnimi maticami.

Je tudi mentor mladim čebelarjem v osnovni šoli Dobrovo. Pri vsem tem delu mu zvesto stojijo ob strani in pomaga-

jo domači. Pred njim je gotovo uspešna čebelarska kariera. Želimo mu še veliko uspehov v družbi njegovih čebelic.

Gabrijela Kodermac

Gospodarstvo

Esimit Europa leto začenja z diplomatskimi dosežki

Jadrnica kot uradni ambasador združene Evrope Prek zmagovitih nastopov jadrnice Esimit Europa 2, ki pluje pod evropsko zastavo, projekt Esimit Europa širi sporočilo o uspešni združeni Evropi.

Zaradi neprekinjenega procesa krepitve dialoga med evropskimi narodi je projekt prejel tudi uradno pokroviteljstvo Joséja Manuela Barrosa, predsednika Evropske komisije, jadrnica Esimit Europa 2 pa je postala uradni ambasador združene Evrope.

Projekt je nato uradno podprlo vse več uglednih evropskih poslovnežev in diplomatov, med njimi Martin Schulz, predsednik Evropskega parlamenta, in Sergej Lavrov, zunanji minister Ruske federacije.

Igor Simčič, ustanovitelj projekta Esimit Europa, se je 27. januarja v Berlinu sestal z Martinom Schulzem, predsednikom Evropskega parlamenta, ki projekt podpira zaradi njegovih odličnih uspehov in prizadevanj po združevanju celotnega evropskega kontinenta, vključno z Rusijo. »Zmagam projekta Esimit Europa smo bili priča ne le na morju, temveč tudi v diplomatskih in poslovnih dejavnostih projekta. Jadrnica Esimit Europa 2 s svojo mednarodno ekipo uspešno zastopa Evropo na mnogih najpomembnejših jadralskih regatah po svetu. S tem tudi uspešno širi pomembno sporočilo o enotnosti in sodelovanju med vsemi evropskimi narodi, vključno z Rusi, in Evropa danes ravno to potrebuje. Ustanovitelju projekta Esimit Europa Igorju Simčiču se zahvaljujem za njegovo navdihujočo idejo, uspešno realizacijo te ideje in njegovo predanost našemu skupnemu poslanstvu,« je ob tem povedal Martin Schulz.

Nato je Igorja Simčiča sprejel José Badia, zunanji minister Monaka, ki ga je povabil, da z jadrnico Esimit Europa 2 junija sodeluje v uradnem programu odprtja novih prostorov enega najelitnejših jadralnih klubov – Yacht Club de Monaco.

Sledilo je srečanje na zunanjem ministrstvu Hrvaške v Zagrebu, kjer sta se s

Predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz in Igor Simčič

Zunanji minister Monaka José Badia in Igor Simčič

Pomočnik ministrice za zunanje zadeve Hrvaške Hrvoje Marušić in Igor Simčič

Nemška veleposlanica dr. Anna Elisabeth Prinz in Igor Simčič

Predsednik Cipra Nicos Anastasiades in Igor Simčič

Hrvojem Marušićem, pomočnikom ministrice, dogovorila tudi za prvi nastop jadrnice Esimit Europa 2 na eni izmed hrvaških regat v tej sezoni.

Nemška veleposlanica dr. Anna Elisabeth Prinz, ki se je nad projektom navdušila lani po veliki zmagi jadrnice Esimit Europa 2 v severni Evropi na največjem jadralnem dogodku na svetu – znameniti nemški regati Kieler Woche, se je v teh dneh z izrazi podpore projektu sestala z Igorjem Simčičem ter na uradni sprejem v začetku poletja povabila posadko Esimit Europa 2, ki jo vodi nemška jadralska legenda in eden najboljših jadralcev vseh časov, Jochen Schümann. »Projekt Esimit Europa nosi pomembno sporočilo o pomenu sodelovanja, zaupanja in odgovornosti. Jadrnica je s svojo mednarodno ekipo, v kateri je tudi najboljši nemški jadralec, Jochen Schümann, za takšno sporočilo čudovit simbol. Pomen tega projekta je prepoznalo tudi nemško gospodarstvo, saj sta pomembna partnerja projekta BMW in Adidas, kar me še posebej veseli,« je izpostavila dr. Anna Elisabeth Prinz. Že večletni dobri odnosi s Ciprom pa so zaradi navdihujoče povezovalne vloge projekta Esimit Europa sedaj okronani še z uradno podporo predsednika Cipra Nicosa Anastasiadesa, ki je ob tej priložnosti pripravil sprejem za Igorja Simčiča v Nikoziji in dodal: »Projekt Esimit Europa s svojim najvidnejšim simbolom, jadrnico Esimit Europa 2, uteleša ključne vrednote moderne Evrope ter aktivno promovira cilje in ideje združene Evrope, h katerim je zavezan tudi Ciper. Zato projekt Esimit Europa uživa vso mojo podporo na poti k nadaljnjemu uresničevanju svojega poslanstva spodbujanja prijateljstva in sodelovanja med vsemi evropskimi narodi.« Ugledni evropski diplomati in poslovneži projekt podpirajo zaradi njegovih izrazitih dosežkov na vseh področjih, predvsem pa ga prepoznavajo kot navdihujoč simbol povezovanja in sodelovanja. Takšne podpore predstavljajo pomembno priznanje projektu, dajejo moč za prihodnje aktivnosti projekta ter hkrati prispevajo k izpolnjevanju poslanstva povezovanja diplomacije, gospodarstva in športa na najvišji ravni.

Eldina Knez Pomlad 2014 / Briški časnik / 75

Gospodarstvo

Ustanovljena je delovna skupina Ajda Brda

Za briške ljubitelje biodinamike Na povabilo Društva za biološko-dinamično gospodarjenje Ajda Goriška so se zadnji torek v januarju v vaškem domu v Cerovem zbrali Brike in Brici, ki so člani tega društva, in tisti, ki jih biodinamika in skrb za zdravo in naravi prijazno pridelavo sadja in zelenjave zanima. Zbrane je nagovorila univerzitetno diplomirana inženirka agronomije Greta Sorta, ki je tudi predsednica društva.

Povedala je, da se članstvo iz leta v leto veča in da se je tudi v Brdih pokazala potreba po ustanovitvi delovnega centra. Na sestanku se je med številnimi udeleženci iskalo primerno lokacijo za sedež briške delovne skupine, a se je žal še ni našlo. Na sestanku je bila navzoča tudi univerzitetno diplomirana inženirka agronomije Franka Ozbič, ki velja za začetnico in pobudnico organizirane biodinamike v Goriški. Je tudi strokovna svetovalka za biodinamično pridelavo v društvu. Na rednem letnem zboru članov društva, ki je bil 6. marca na Biotehniški šoli v Šempetru, pa so ustanovitev delovne skupine Ajda Brda tudi uradno potrdili.

Informacije o društvu in nasvete za biodinamično pridelavo najdete na internetni strani društva: www.ajda-goriška. si. Na omenjeni strani je tudi pristopnica, s katero se lahko včlanite v društvo. Za vse potrebne informacije glede biodinamike in včlanitve v društvo se lahko vsako sredo med 15. in 17. uro oglasite v pisarni društva na Biotehniški šoli

Šempeter pri njihovi koordinatorki Miri Jakin. Za nujne zadeve pa pokličite na telefonsko številko 040 658 482 vsak dan od 15. do 17. ure.

Nuša Matuc Foto Breda M.

Briška ženska plesna skupina Pupa zaplaš

Ples za dušo in sprostitev

Tržnica v Goriških brdih

Od maja vsako soboto na Dobrovem Zadnja leta se Brici predstavljamo doma in drugod z raznoliko paleto številnih dejavnosti.

Aktivni so mnoga društva, podjetniki in posamezniki. Ukvarjamo se s predelavo sadja, zdravilnimi zelišči, različnimi žganji, tipičnimi briškimi etnološkimi izdelki, veliko Bricev umetniško žilico pokaže na slikarskem platnu.

Vsi, ki želite svoje izdelke predstaviti in prodajati, ste vabljeni na tržnico, ki bo zaživela maja, potekala pa bo vsako soboto med 9. in 13. uro na Dobrovem pod marketom. Dodatne informacije lahko dobite na spletni strani www. jurja.si. Lahko nam pišete tudi na elektronski naslov info@jurja.si ali pokličete na mobilni številki 040 614 950 ali 040 805 536.

Pomlad 2014 / Briški časnik / 76

Ples je gibanje in vrsta druženja, ki te napolni s pozitivno energijo. Ob tem se razgibaš ter ušesa in srce napolniš z lepo glasbo. Psihologi pravijo, da je vrsta druženja in gibanja, ki zelo dobro vpliva na psiho in zdravje. Še posebej ženske smo za ples bolj odprte. Tako sem izvedela, da obstajajo »show« plesi, pri katerih lahko plešejo samo ženske. Takoj sem šla v akcijo ter zbrala skupino žensk, ki prihajajo z različnih koncev Brd, plešemo pa že več kot leto dni. Naša mentorica je Lili Grudina. Dobivamo se enkrat tedensko, ko vadimo koreografije in se vedno nasmejemo do solz. V zadnjem času pa že nastopamo na raznih prireditvah, vabijo nas tudi na proslave in rojstne dneve. Gledalci so nad nami navdušeni oziroma presenečeni, da smo tako gibčne, čeprav smo že zakorakale v tretje življenjsko obdobje.

Bralce in bralke vabimo, da se nam pridružite in zaplešete z nami.

Kontakt: Radoška Mavrič – 031 229 463 Radoška Mavrič

Gospodarstvo

Kultura brez meja

Soočenja na prazniku prijateljstva Prvo srečanje prebivalcev sosedskih briških občin, imenovano Kultura brez meja, se je začelo lani na Dobrovem in se letos nadaljevalo na Jazbinah pri Števerjanu. Zato, ker je kultura (in z njo umetnost) srž človekovega bivanja in ne pozna meja.

Zato, da bi se ohranile dragocene prednosti naravnega sožitja dveh narodov, ki živita drug ob drugem in imata skupno preteklost, in zato, ker pomeni srečanje priložnost za druženje, spoznavanje in pogovor, so prepričani organizatorji (med njimi so Občina Brda, Zavod za turizem, kulturo, mladino in šport Brda, z italijanske strani pa občine Števerjan, Dolenje, Gorica in Krmin).

In ravno pogovor je bil osrednja nit, ki je tkala večer na kmetiji Gradiščuta (Gradis,ciutta) na Jazbinah. Ker je pogovor tisto najbolj elementarno dogajanje, kjer so vsi udeleženci tako govorci kot poslušalci, zmerom pa enakovredni. Tako so tisti večer sooblikovali govorci z obeh strani meje in soočali poglede, mnenja in vizije o bodočem sodelovanju. O kmetijstvu, turizmu, delovanju občin, šolstvu, občinskih glasilih je tekla beseda. In še o čem. Tudi o ljubezni. O njej je modrovala sto let stara Marica Rožič iz Števerjana in s svojim humorjem, vitalnostjo in pristnostjo navdušila obiskovalce. Med govorce je spretna režiserka roka mlade Jasmin Kovic, ki se je z idejno zasnovo dokazala že na lanski prireditvi, vpletala glasbo in ples. Nastopajoče zbore (Mešani pevski zbor iz Števerjana, Mešani pevski zbor Rado Simoniti z Dobrovega, Mešani pevski zbor Coral di Lucinis, Mešani pevski zbor iz Podgore, Moški pevski zbor iz Medane, Pihalni orkester Brda, Briške žene in dekleta in Skupni godalni orkester gojencev glasbenih šol) ter solistko Martino Kocina je »skrila« za tančico, da njihovi prihodi niso zmotili govorcev in da je bolj poudarila glasbeni del njihovega nastopa. Obenem je prosojna pregrada, ki se je z igro luči spreminjala v neprosojno, simbolično pou-

darjala skupen briški prostor, ki ga je z vidno-nevidno pregrado razdelila meja na dva dela.

Obiskovalci so si najprej ogledali fotografsko razstavo Skupine 75 in likovno razstavo društva Dablo, o kateri poročamo v posebnem prispevku. Zadoneli sta himni obeh narodov, v sklepnem delu je izzvenela Oda radosti v skupni izvedbi vseh zborov. Program je povezala Mairim Cheber in na koncu vse goste povabila, »naj se zaustavijo ob pridelkih skupnega čezmejnega prostora in nazdravijo na nova prijateljstva«.

Iva Sivec

Kultura brez meja 2014

Umetnost med vinskimi sodi Umetnost je srž kulture in navadno opredeljena kot skupek vseh dejavnosti človeka, ki niso neposredno povezane s preživetjem in razmnoževanjem. Preko umetniških del človek izraža svoja čustva in svoje dojemanje okolice, odnos do sveta.

Pa najsi gre za ustvarjanje slik, fotografiranje, muziciranje ali kletarjenje.

Letos je Dablo skupaj s fotoklubom Skupino 75 svoja dela umestil v klet med sode in med vino. Naj bo žlahtno med žlahtnim. Dablovci so izbrali bolj ambientu primerne slike – z vinsko in vinogradniško motiviko. Fotoklub Skupina 75 z Bukovja, s katero Dablo sodeluje že tri leta, pa je v klet prinesla bolj moderen pristop do fotografije, ki poleg videnega sega tudi v neviden svet domišljije ter mešanja krajev in časa.

Zanimiv preplet fotografij, slik, glasbe ter vinskega vonja je

bil uvod v sicer mnogo širši program ob kulturnem prazniku obmejnih občin na Jazbinah.

Alda Grudina Pomlad 2014 / Briški časnik / 77

Kultura

Člani Društva briških likovnih ustvarjalcev v Ljubljani

Stupica in Sicoe

V Društvu briških likovnih ustvarjalcev Dablo nam novo leto pomeni nov izziv, saj si zastavimo nove cilje in se podamo novim doživljajem naproti. Dablovci smo letos zagrizli v kislo jabolko, modernizem. Kjer drevo ni drevo in jabolko ni jabolko.

Začeli smo z ogledom razstav dveh prepoznavnih slikarjev, Gabrijela Stupice v Moderni galeriji Ljubljana in Silvestra Plotajsa Sicoeja v Galeriji Kresija, prav tako v prestolnici.

Retrospektiva je nastala ob stoletnici rojstva enega najbolj priznanih umetnikov v jugoslovanskem in slovenskem prostoru. Ponudila nam je zelo zanimiv opus bogatega ustvarjalnega življenja akademskega slikarja Gabrijela Stupice. Od barvite figuralike do belih slik.

Pravo nasprotje nas je čakalo v Kresiji. Barvno bogate, energično nabite slike so kazale sproščene in odločne poteze čopi-

ča. Poleg našega mentorja Bojana Bense se nam je pridružil še sam avtor Sicoe. Zanimivo in enkratno doživetje sta začinili še pripoved ter videnje slikarja ob nastajanju del in razstave. Razstavljene slike so nastale v Brdih, v Hiši umetnikov Bažato. Ideje in barvitost je povzel iz okolja, v katerem je slikal, energijo pa iz domačih dobrot.

Dan smo zaključili v ateljeju Bojana Bense. Sprejeli so nas omamni vonj barv, razvnele barvne kompozicije in ambient umetnika. Zunaj je deževalo, za nas pa je bil dan poln barv.

Alda Grudina

Zimska šola v naravi

Navdušilo jih je bordanje Tudi letos so učenci 6. razredov naše šole preživeli teden v naravi – med 6. in 10. januarjem so smučali na Krvavcu. Svoje vtise so strnili tako: »Bilo mi je zelo lepo in naučila sem se veliko. Prvič sem se peljala s sedežnico. S prijatelji sem doživela veliko lepega na pohodu.« (Natalija) »Najbolj mi je bilo všeč bordanje, saj sem zelo užival v njem.« (Tomaž) »Bilo je zelo zabavno in poučno.« (Matej) »Najboljše mi je bilo, ko sem prvič bordal. Čeprav sem bil več časa na zadnji plati kot na nogah, sem se zelo zabaval.« (Aleksandar)

Mladi kuharji v polfinalu

»Kuhna pa to« Učenci naše šole so se letos že tretjič pomerili v kuhanju. V sredo, 5. marca, je bilo pri Belici v Medani prvo regijsko tekmovanje v ohranjanju avtohtone domače kuhinje z naslovom »Kuhna pa to«. Skupina sedmošolcev, ki obiskuje izbirni predmet Sodobna priprava hrane, je opravila najprej raziskovalno nalogo, izbrala recepte in jedi nato še skuhala. Žak, Selin, Urška in Matija so v Medani pripravili pršutovo župo z domačimi rezanci in ocvirkovo pogačo. Z marljivim, strokovnim in organiziranim delom so prepričali komisijo ter se uvrstili v polfinale, ki bo 17. aprila v Kopru. Mladim kuharjem iskreno čestitamo.

OŠ Dobrovo Pomlad 2014 / Briški časnik / 78

»Bilo mi je lepo, ker sem se naučila bordati, in mislim, da smo se vsi naučili bolje smučati, uživali smo v razgledu.« (Ana Karolina) »Bilo je zelo lepo, ker smo dobro spali, jedli in smo se skupaj zelo zabavali.« (Serena)

Kultura

Mednarodni dan poezije v Gorici

Poezija ob kitari Ukrajinska pesnica Natalija Bondarenko, italijanski pesnik Eros Olivotto iz Verone, Petra Koršič, ki živi razpeta med rodnimi Brdi in Ljubljano, ter Jurij Paljk, odgovorni urednik Novega glasa, so pesniki, ki so 21. marca sooblikovali literarni večer v Gorici. S kitaristom Maurom Radigno so v galeriji ArtOpenSpace obeležili mednarodni dan poezije, družbo pa jim je delal tudi goriški pesnik in gostitelj Giovanni Fiero, medtem ko je pesnik David Bandelj tokrat prvič javno nastopil v vlogi prevajalca in bralca slovenskih pesmi Petre Koršič v italijanskem jeziku.

JP

Šmartensko narečje zanimivo tudi za tuje raziskovalce

Metatonija: nenavaden, a zanimiv glasovni pojav Da šmartensko narečje preučujejo na novogoriški univerzi in celo v Kanadi, je Briškemu časniku sporočila Elvira Markočič – čila in aktivna gospa, predvsem pa nadvse zavedna Šmartenka in govorka šmartenskega narečja. Prav ona je namreč podatke o šmartenskem govoru posredovala podiplomski študentki jezikoslovja na Univerzi v Novi Gorici Tini Razboršek, ki sodeluje v širšem projektu dr.

Petra Jurgca, sicer izrednega profesorja na Univerzi v Torontu v Kanadi.

Marca letos sta raziskovalca na mednarodni konferenci s področja lingvistike v Kaliforniji (32nd West Coast Conference on Formal Linguistics) predstavila posebnosti šmartenskega narečja. In zakaj je ta naš briški dialekt tako zanimiv? Že v 70. letih prejšnjega stoletja se je v Brdih mudil znani slovenski dialektolog Tine Logar. Natančneje se je posvetil opisu govora vasi Šmartno in ugotovil, da se na koncih določenih besed kaže precej nenavaden, a zanimiv glasovni pojav, ki ga jezikoslovci imenujejo dialektična metatonija.

Tina Razboršek nam je pojasnila: »Pojav bomo najlažje razumeli, če omenjeno šmartensko posebnost poskusimo razložiti v primerjavi s standardno slovenščino. V naslednjih povedih bodimo pozorni na besedo »zajec«, primeri v (1) so v standardni slovenščini, medtem ko so primeri v (2) prilagojeni izgovoru v šmartenskem narečju:

Elvira Markočič

(1) To je moj zajec. To so pa tvoji zajci.

Oblak je prekril nebo. Oblaki so prekrili nebo.

(2) To je moj zajc. To so pa tooj zaajc.

Oblak je prekriu nebw. Oblaak so pokriil nebw.

V standardni slovenščini se torej oblika besede za enega zajca razlikuje od oblike besede za več zajcev, medtem ko je v šmartenskem govoru ta razlika manj očitna. Besedi se tako razlikujeta le po neki lastnosti glasu 'a' (pri drugih besedah je to lahko tudi kakšen drug glas). Gre za novi tonemski naglas, kar najlažje razložimo, če rečemo, da glede na to, kako ta 'a' naglasimo oziroma izgovorimo, bodo govorci šmartenskega narečja razumeli, ali gre za enega same-

ga zajca (edninska raba) ali gre za več zajcev (množinska raba)«.

Zanimive Logarjeve ugotovitve so Razborškovo pripeljale v Šmartno. Njegove teze je preverjala s snemanjem šmartenskega govora, ki ga je za potrebe nadaljnjega preučevanja obdelala z računalniškim programom. Raziskovalka pravi, da so se Logarjeve teze o šmartenskem narečju potrdile, da pa predstavljajo šele začetek širše obravnave omenjene tipološke posebnosti, ki spodbuja nadaljnje analiziranje in pridobivanje novih podatkov. Za sodelovanje pri raziskavi se zahvaljuje tudi gospema Juljici Peršolja in Albini Marinič.

Marjana Simčič Humar Pomlad 2014 / Briški časnik / 79

Kultura

Mladinski pihalni orkester Brda

Izzivov ne zmanjka – želimo si jih še več!

Mladinski pihalni orkester Brda se s prodornim dirigentom Martinom Skubinom udeležuje vedno več prireditev po celotnem območju Brd. S tem si mladi muzikantje pridobivajo dragocene izkušnje, ki jim bodo koristile tako na glasbenem področju kot tudi širše. Želja Martina Skubina pa je preprosta: »Čim več nastopov!« Mladinski orkester šteje 20 članov, letos so se jim pridružili trije novi tolkalci. Septembra so v Šmartnem na mednarodnem festivalu Brda Contemporary Music Festival 2013 navdušili prav vse, tudi najbolj zahtevno občinstvo. Svoj pečat je dodal Martin s solo vložkom na saksofonu in prejel pohvale priznanega nizozemskega saksofonista Aba Baarsa.

Januarja so v viteški dvorani gradu Dobrovo tradicionalno zadoneli zvoki pihal, trobil in tudi tolkal. S solističnimi nastopi so se predstavili vsi učenci Godbeniške šole pihalnega orkestra Brda, ki jo trenutno obiskuje 21 učencev. Svoj prvi nastop je imelo kar pet mladih muzikantov. Večer pa je seveda zaokrožil priljubljen Mladinski pihalni orkester Brda.

Z nastopanjem, pojasni Martin, se glasbeniki aktivno promovirajo in tako vzbudijo željo po igranju tudi v drugih. Prav ta pa je bistvena za pridobivanje novih članov in razvoj Pihalnega orkestra Brda. Mladi dirigent skuša orkestrsko glasbo čim bolj približati članom mladinskega orkestra, da bi bil prestop v pihalni orkester čim bolj samoumeven. Da bi glasbo vzljubili, je letos na njihovo željo napisal svoj prvi aranžma za pihalne orkestre. Prav za mladinski orkester je Martin že priredil melodije priljubljenih »Piratov s Karibov«. Otroci so se ga z navdušenjem naučili in se z njim premierno predstavili

na nastopu januarja v viteški dvorani Gradu Dobrovo ter ob praznovanju dneva žena v dvorani na Humu.

Kdor si želi, da bi se pridružil Mladinskemu pihalnemu orkestru Brda, lahko pokliče Denise Sirk na 040 464 755.

Urška Konjedic Foto Urška Konjedic, Iztok Zupan

Tradicionalni balinarski turnir Oče-sin

Lučano in Žan Kocina bronasta V nedeljo, 2. februarja, je Balinarsko športno društvo Zarja iz Ljubljane organiziralo tradicionalni turnir Oče-sin, na katerega se lahko prijavijo dvojice, v kateri nastopata le oče in sin.

Letos je bilo zanimanje za tovrstno tekmovanje veliko, saj se ga je udeležilo 15 dvojic. Prijav je bilo več, vendar so nekateri zaradi slabega vremena nastop odpovedali.

Turnir, ki po imenu zgleda bolj kot družabno srečanje, pa je vse prej kot to, saj je organiziran na zelo visoki kakovostni ravni.

Veliko dobrih mladih balinarjev se ukvarja s tem športom prav zaradi tega, ker je ali je bil tudi njihov oče dober balinar. Zatorej drži rek Jabolko ne pade daleč od drevesa.

Na omenjeno tekmovanje sta se prijavila tudi Lučko in Žan Kocina (slednji tudi član mladinske reprezentance). V predtekmovanju sta premagala dvojico Černigoj iz Sežane, izgubila z dvojico Dobnikar iz Kranja, v repasažu pa premagala dvojico Rode. V nadaljevanju tekmovanja je sledila tekma za vstop v polfinale proti super ligaški dvojici Švara. Treba je vedeti, da je bila Pomlad 2014 / Briški časnik / 80

ta dvojica, vsaj na papirju, favorit številka 1. Z odlično igro si je dvojica Kocina do zadnjega obrata priborila vodstvo 7 proti 3. V zadnjem obratu pa je po poteku časa najmlajši udeleženec turnirja Žan Kocina atraktivno zadel balin in s tem dokončno pokopal upe nasprotnika. V polfinalu sta nekoliko nesrečno izgubila proti dvojici Kavčič, za tretje mesto pa sta suvereno »poravnala račune« z 10 proti 3 iz predtekmovanja s super ligaško dvojico Dobnikar. To je za dvojico Kocina, predvsem za petnajstletnega Žana, odličen uspeh. Prvo mesto je osvojila dvojica Sosič, ki je v finalu premagala dvojico Kavčič.

Zarjan Kocina

Kultura

Briška glasbena skupina Lintver s prvencem Shakebite

Upor sistemu po metalsko V soboto, 15. marca, je bil v Kulturnem centru Mostovna v Novi Gorici v sodelovanju z mlado multimedijsko skupino JZA Crew promocijski koncert briške glasbene skupine Lintver, ki je izdala svoj debitantski album Shakebite.

Glasbena skupina se je formirala že pred desetletjem, a so se njeni člani zaradi različnih interesov in glasbenih vizij pogosto menjali. Stabilnost je skupina dosegla pred sedmimi leti, ko je za bobne sedel Rok Peršolja. Tedaj so posneli tudi svoj demo posnetek The Saints are coming, ki jim je služil kot predstavitveni posnetek pri prijavljanju na razne festivale in koncerte. Zasedbo sedaj sestavljajo Erik Kodermac (vokal, kitara), Damjan Jakončič (bas kitara), Tilen Grandovec (kitara) in Boban Stojkov (bobni). Fantje izhajajo iz različnih glasbenih žanrov, skupno pa jim je iskanje alternativnih oblik glasbenega izražanja, ki se lahko zoperstavi popovskemu valu glasbe.

Njihova odprtost do glasbenih subkulturnih žanrov je razvidna že po tem, da so člani zasedbe Lintver hkrati tudi člani drugih briških glasbenih skupin, ki igrajo povsem drugačno glasbeno zvrst, od punka do rocka in postmetala. Skupni imenovalec so fantje našli v ljubezni do metal glasbe. Žanrsko glasba skupine Lintver spada pod t. i. thrash metal, za katerega so značilne kompleksno sestavljene skladbe s tehnično dovršenimi kitarami in hitrim tempom bobnov. Pravijo, da se gibljejo med t. i. bay-area thrashom, značilnim stilom ameriške celine iz začetka 80. let prejšnjega stoletja, in nemško različico thrasha, ki se je razvila v devetdesetih letih.

Za uigranost in razvijanje novih idej pa je treba imeti veliko vaj.

Prostor zanje je skupina zaradi različnih razlogov že mnogokrat zamenjala, sedaj pa imajo vaje v prostorih Mladinskega kulturno-umetniškega društva Strelišče na Dobrovem. Fantje pravijo, da se inspiracija za skladbe porodi ob najrazličnejših situacijah in delih dneva, da pa končen rezultat nastaja na vajah, ko se vse kohezivno združi v eno. Tako nastaja lahko najprej besedilo, nato pa glasba, večinoma pa se besedilo, ki čaka nekje v predalu, prilagodi glasbi, ki nastaja na vajah. Za besedila skrbi Erik Kodermac, ki pravi, da se mu ta porodijo najpogosteje ponoči in kot potreba po tem, da izrazi svoje nestrinjanje z obstoječo družbenopolitično situacijo.

Nadaljuje, da se mu zdi pomembno, da nekonfliktno izražamo negativna čustva navzven, da jih delimo z drugimi, težave ozavestimo in smo družbenokritični.

V letu dni so fantje izpilili deset obstoječih skladb in jih v Studiu P. L. C. Mateja Srebrniča na Ceglem tudi posneli. To je izbor njihovega skupnega glasbenega ustvarjanja avtorske glasbe, ki je kot celota združena v prvencu skupine Shakebite. Zgoščenko je mogoče poslušati na spletu ali pa jo kupiti pri članih skupine in na koncertih, ki jih imajo po slovenskih klubih in festivalih. Fantje so ponosni na to, da so jih povabili na glasbene festivale, kot so Metalmania, Krastival in Metalkramp. Poleg tega, da se lahko na festivalih predstavijo širši množici navdušencev, se jim tako ponudi tudi možnost, da spoznajo druge glasbene skupine in zanimive ljudi, ki jih druži želja po ustvarjanju in potreba po izražanju s pomočjo glasbe. Skupina Lintver se je znotraj Kulturno-umetniškega društva Hrast Vipolže tudi sama pet let zapored preizkusila v organizaciji metal festivala Thrashdown Vipolže.

Iz uredništva Briškega časnika jim želimo, da bi imeli možnost igrati na številnih koncertih in festivalih in da bi jim bilo omogočeno organizirati še kakšen festival v za to primernih prostorih. Naj lintver – »stara vipera« – ugrizne v ta svet …

Monika Prinčič

Športna dneva za devetošolce

Preizkusili so se v različnih disciplinah V zimskih mesecih smo učenci 9. razreda imeli kar dva športna dneva, na katerih smo se pošteno razgibali in se seveda tudi zabavali.

Učitelji so nas 23. decembra lani peljali v športno-zabavni center MagmaX. Tam smo se učenci razdelili v več skupin, se preoblekli v ustrezno športno opremo in pričeli aktivno telovaditi. Preizkusili smo se v zumbi in spinningu, nekaj časa smo preživeli tudi v fitnesu, manjkal pa ni niti bovling.

Vodstvu šole se iskreno zahvaljujemo, saj so nam ta športni dan podarili.

Sredi januarja letos pa smo se že zgodaj zjutraj z vlakom odpravili na Bled. Najprej smo se sprehodili do drsališča, kjer smo potem imeli na razpolago dve uri za drsanje (tu smo videli kar nekaj prizorov, ki so nas nasmejali). Po drsanju pa smo imeli prosto za kosilo in kakšne nakupe. Vsi smo se zelo zabavali, zabava pa ni minila niti na vlaku, kjer smo bili še posebej razigrani.

Monika Kristančič, 9. a Pomlad 2014 / Briški časnik / 81

Šport

Ivanka Škerlj – državna prvakinja v rekreativnem cestnem kolesarjenju in vzponih

Vsaka dirka je posebna adrenalinska zgodba Navdušenje nad kolesarjenjem je pri Škerljevih v Medani doma že dvajset let. Ivanko je spodbujal v tem športu mož Igor, ki že vrsto let tekmuje na rekreativnih kolesarskih dirkah doma in v Italiji. Ivanka sede pogosteje na kolo zadnjih pet let, odkar sta tudi hčerki odrasli, saj je bila prej tako kot vsaka mama zelo obremenjena z njima in o aktivnejšem kolesarjenju ni niti razmišljala. Tri leta pa se preizkuša tudi na kolesarskih dirkah v cestnih dirkah in vzponih.

Kdaj in kako je pri vas zrasla želja po kolesarskih tekmovanjih?

Preden sem začela s tekmovanji, sem že dve leti bolj aktivno kolesarila. Ko zaznavaš napredek pri sebi in veš, da si že v dovolj dobri formi, se porodi tudi želja po preizkušanju z drugimi. Vsekakor pa moram priznati, da se brez stalnega moževega nagovarjanja sama ne bi podala na tekmovalno pot. Ko se ukvarjaš z nekim športom bolj aktivno, spoznaš nove ljudi, ki jim ta šport veliko pomeni. Tako je sledilo tudi povabilo v Kolesarsko društvo Brda. Dirk se lahko udeležijo le registrirani kolesarji. In tako se je zgodba začela.

Se spomnite prve dirke, občutkov pred startom?

Moja prva dirka je bila iz Kobarida v Drežnico. Nisem imela niti treme niti nisem bila obremenjena z rezultatom. Gremo, da vidimo, kaj se bo zgodilo. Trema je kasneje postala moja spremljevalka na dirkah. Če ste se že peljali z avtom v ta hrib, veste, da je s kolesom še toliko težje. Prispela sem na cilj zadovoljna, da sem zmogla. Vsaka dirka je posebna adrenalinska zgodba. Vzdušje pred startom je nabito in pripravljen si stisniti svoje moči do zadnjega atoma energije, česar sicer na treningu ne počneš.

Začeli ste se udeleževati dirk za pokal Slovenije. Na katerih tekmah za državni pokal ste zmagali v lanski sezoni? Nam lahko predstavite, kako to organizacijsko sploh poteka?

Dirke za državni pokal potekajo po vsej Sloveniji. Ločijo se na tri vrste: cestne dirke in vzponi, kjer tekmujem tudi sama, in kronometri, ki se jih ne udeležujem. Kolesarska zveza določi razpored osmih tekem za celo sezono. Najboljših pet tekem skupno šteje za državni pokal. Med temi osmimi tekmami je določena ena tekma, ki pa šteje za državno prvenstvo. V lanski sezoni je štela med cestnimi dirkami za državno prvenstvo cestna dirka za pokal Občine Rogaševci v Prekmurju, med vzponi pa dirka na Nanos. Na obeh dirkah sem zmagala

Nogometaši slavili v Bohinju

U13 znova najboljši Na letošnjem tradicionalnem turnirju v Bohinju so mladi nogometaši NK Brda ponovno, že tretje leto zapored, zasedli prvo mesto.

Organizator turnirja Nogometni klub Bohinjska Bistrica je ekipo U13 povabil na tekmovanje, ki so se ga sicer udeležile ekipe iz celotne Gorenjske. Briški nogometaši so se ponovno dokazali z dobro igro in bili nagrajeni s pokalom ter zanimivimi nagradami.

Za odličen uspeh, lepo in kolegialno igro iskreno čestitamo nogometašem in trenerju Jaki Šabcu in se skupaj z njimi veselimo medsebojnega druženja in uspehov, ki jih dosegajo.

Starši U13 Pomlad 2014 / Briški časnik / 82

Ivanka Škerlj in tako osvojila naslov državne prvakinje v obeh panogah v C-kategoriji. Tako kot v vseh rekreativnih športnih panogah so tudi tu tekmovalke razvrščene po starosti. Pri ženskah so kategorije A, B in C. Pri moških je število rekreativcev, ki tekmujejo, bistveno večje, zato so razvrščeni v več kategorij. Seveda se lahko udeležujejo teh tekem vsi rekreativni kolesarji, vendar le tistim z licenco, ki so včlanjeni v kolesarske klube, se šteje rezultat, sicer se kolesarjevega dosežka ne upošteva.

Koliko je treba trenirati za tako visoke dosežke?

Trenirati je treba celo leto štiri- do petkrat tedensko vsaj eno do dve uri, čez vikend opravim še daljši trening. Veliko mi pomeni to, ker greva večinoma z možem skupaj, sploh na daljše ture čez vikend.

Kakšno je vzdušje v Kolesarskem klubu Brda?

Od prvega dne sem v klubu zelo dobro sprejeta. Klub se trudi za vsakega člana posebej. Čeprav tekmujemo tudi med sabo, se vedno spodbujamo. Tudi drugi kolesarji iz kluba dosegajo zelo dobre rezultate. Poleg športa mi veliko pomeni tudi druženje po dirkah. Pa še to, pohvaliti moram organiziranost kluba, ki je res na visoki ravni.

Kakšni so vaši načrtni za letošnjo sezono, ki je že pred vrati?

Veselim se že dirk nove sezone, tudi letos bom tekmovala za pokal Slovenije. Dokler mi bo kolesarjenje v veselje in sprostitev, bom vztrajala. Druženje v krogu sproščenih ljudi mi tudi veliko pomeni, predvsem pa to, da sva v kolesarsko zgodbo vključena oba z možem in da naju pri tem spodbujata tudi obe hčerki.

Alenka Pegan Colja, Foto Andrej Colja

Šport

Aikido na Osnovni šoli Dobrovo

Učenje nenasilja V tem šolskem letu društvo za borilne veščine Yama Michi Dojo prvič izvaja treninge borilne veščine aikido za otroke na osnovni šoli Dobrovo.

S treningi, ki potekajo ob ponedeljkih, so začeli konec septembra.

Aikido je tradicionalna japonska borilna veščina. Ustanovil jo je Morihei Ueshiba (1883–1969), ki je trdil, da je prava oblika mojstrstva borilnih veščin učenje nenasilja. »Največja zmaga je zmaga nad samim seboj.« Zato v sistem poučevanja ni vpeljal tekmovalnih oblik.

Pri aikidu nadziramo napadalca s preusmeritvijo njegove sile namesto blokiranja te. Veščina ima dodelano strategijo samoobrambnih tehnik. Napadalcu naj bi pokazali nesmisel njegovega početja.

Aikido je primeren za vse starostne skupine. Ker pri izvajanju tehnik ne gre za uporabo surove moči, ampak za izkoriščanje nasprotnikove energije, je vadba zelo primerna tudi za ženske ter fizično šibkejše osebe. Pri aikidu se učimo umetnosti padanja (ukemi), samoobrambne tehnike, ki nevtralizirajo napad iz različnih položajev (stoje, kleče), samoobrambe, ko nas napada en ali več napadalcev iz različnih smeri, ter izvajanja kontrole nad napadalcem. Odrasli se učijo tudi rokovanja s tradicionalnim orožjem: boken, jo, tanto (leseni meč, palica, nož).

Bistvo aikida je učenje otrok in mladostnikov nenasilja.

Otroci se učijo umirjanja, koncentracije in discipline. Tako se gradi otrokova samozavest skozi lasten napredek na pozitiven, netekmovalen način. Otroci z vadbo smotrno izkoriščajo prosti čas in zmanjšujejo škodljive posledice stresa. Učijo se discipline, se navajajo na delavnost in rednost, skrbijo za osebne stvari (pospravljanje) in urejenost. Izboljšuje se njihov psihofizični razvoj, razvoj motorike, koordinacije, koncentracije ... Imajo pravilno telesno držo ter vedro razpoloženje.

Skozi vadbo se učijo samospoštovanja ter spoštovanja sočloveka. Privzgajajo si spoštljiv odnos do narave.

Vlasta Volk

Brica na reli tekmovanju v Hrvaški

»Proga slabša kot marsikatera pot v brajdo« Reli je športna disciplina, ki je zelo priljubljena tudi v Goriških brdih, ostaja pa za mnoge del neizpolnjenih sanj. Simon Kristančič iz Višnjevika in Mitja Žnidarčič iz Krasnega sta že pred desetimi leti tekmovala v ekipnem vztrajnostnem kartingu in ekipno dosegla ob koncu sezone drugo mesto.

Vsa ta leta sta se udeleževala tudi tekmovanj zaprtega tipa in večkrat pristala na stopničkah. Lani pa jima je izkušen voznik relija Niko Lovišček povedal, da se relija Santa Domenica v Hrvaški lahko udeležijo tudi vozniki amaterji. Brez pomislekov sta Simon in Mitja že mesec dni prej začela z zbiranjem vse potrebne opreme, se posvetovala in vsrkavala nasvete dolgoletnih voznikov tovrstne discipline Primoža Bevka, Kristjana Široka in Slavka Komela. Teden dni pred prireditvijo pa so se njune sanje skoraj podrle, saj je Dirkaška zveza Slovenije prepovedala udeležbo v tujini brez njihove licence, česar pa Hrvaški organizator ni zahteval. Dan pred predvidenim odhodom jima je le uspelo opraviti z vsemi formalnostmi.

V soboto, dan pred dirko, ko so fantje popisovali progo, je Simonu in Mitji lastnik avtomobila (Erik Bernik, član Teama 5 minut), ki sta ga vozila, dejal, naj vozilo ostane takšno, kot sta ga dobila, saj kmalu vozijo z njim v Italiji. Ne smemo pozabiti povedati, kakšna je bila proga videti in kakšne pogoje so imeli fantje s tem avtomobilom, ki ni bil ravno pravi za to dirko. »Proga je bila slabša kot marsikatera pot v brajdo,« sta dejala fanta, ki sta tistega dne vozila avtomobil brez bistvenega elementa – blokade diferenciala, kar je bil še dodaten pritisk zanju. Njuna želja je bila samo pripeljati do cilja brez kakršnih koli zapletov, bila pa sta presenečena in vesela nad rezultatom.

Osvojila sta 13. mesto od 32 udeleženih v diviziji 1 in se skupno uvrstila na 58. mesto od 108 udeleženih. Fanta pravita, da gre posebna pohvala organizatorju Avto karting klub Sveta Nedelja, saj so zaradi slabega vremena morali spremeniti celo progo. Prvotna proga, ki so jo dirkači prejšnji dan popisali, se je namreč spremenila v jezero. Marsikje drugje bi najverjetneje prireditev kar prekinili. Simon in Mitja pa se ob tej priložnosti zahvaljujeta tudi vsem fantom, ki smo jih omenili v članku.

Maja Marcola Kristančič Pomlad 2014 / Briški časnik / 85

Čestitke

90-letnica Cvetka Simčič

Preživela tragedijo v Cerknem Cvetka se je rodila 3. februarja 1924 kot prvi otrok Mihaelu in Olgi, roj. Šfiligoj iz Imenja. Po domače se je pri njih reklo pri Kovačevih, zaselku pa V velikem, ki se nahaja med Šmartnim in Biljano. Imela je še sestro in dva brata, vsi so že pokojni.

Cvetka ima za sabo izjemno pestro življenje. Osnovno šolo v italijanskem jeziku je zaključila pri trinajstih letih.

Spominja se učitelja Alfreda Bombija, ki je prihajal iz Fare s kolesom, in učiteljice Viktorije iz Špetra Slovenov. Vpisala se je v triletno trgovsko šolo v Gorici, kjer je stanovala pri teti, dokler ni bil tetin mož kot sodnik premeščen v Genovo. Da je študij lahko nadaljevala, je skrbela za starejšo gospo, pri kateri je stanovala, in nudila inštrukcije bogatim sošolcem, saj od doma ni imela več pomoči. Leta 1936 so namreč družino pregnali z doma, ker oče ni mogel več odplačevati dolgov, in vanj naselili italijansko družino. Sporazumno z dediči so se vselili v mamin dom v Imenju. Za preživetje je oče hodil na delo v elektrarno v Plave, nato je delal kot cestar in nazadnje kot dninar pri večjih kmetih. Domov V veliko so se vrnili po priključitvi leta 1947, ko se je italijanska družina odselila. Gospodar je očetu Mihaelu osebno izročil ključe hiše.

Po agrarni reformi so dobili v last tudi nekaj zemljišča.

Cvetka Simčič

Po zaključeni triletni trgovski šoli leta 1940 si je želela nadaljevati študij, pa ni bilo denarja. Svojo prvo zaposlitev je dobila v Biljani, kjer je Emilija Kožlin imela trgovino z mešanim blagom in gostilno, vodil pa jo je invalidni sin Slavko. Jeseni leta 1942 so ga aretirali orožniki iz Medane. Zaprli so ga v taborišče v Zdravščini, od tam so ga odpeljali nekam v srednjo Italijo, od koder se ni več vrnil. Pri Kožlinovih je Cvetka delala do julija 1943, ko so pod pritiskom oblasti morali trgovino zapreti. Dokler je trgovina poslovala, so tu naskrivaj zbirali razno blago za partizane in pripravljali pakete za zapornike.

Po zaprtju trgovine se je vrnila v Imenje, kjer je nadaljevala z ilegalnim delom.

Prav pri Kožlinovih je prišla v stik z aktivisti OF konec leta 1942 in kmalu prevzela prve naloge kot kurirka. Ko je bila organizirana, si je nadela ilegalno ime Sava. Zaradi varnosti so preimenovali tudi okoliške vasi: Kozana je bila

Dolga vas, Šmartno pa Na griču.

Po kapitulaciji Italije so se v Brdih formirali rajoni in bila je izvoljena v komite za zapadna Brda. Njena prva zadolžitev je bila organizacija mladine. Za to delo je bilo treba usposobiti kadre. Predlagana je bila za udeležbo na 6. partijskem tečaju, ki je bil načrtovan v bližini Čepovana.

Pot do tja ni bila enostavna. Ko se je tečaj začel, so zaznali nevarnost, zato so se tečajniki premaknili v Cerkno. 27. januarja 1944 so doživeli napad. Nemci so zajeli 47 tečajnikov in drugih borcev in jih na Brdcih nad dolino postrelili. Cvetki se je z begom uspelo rešiti. V Brda se je vračala s pomočjo lokalnih kurirjev, do sedeža vodstva okrožja v Zapotoku in tam nadaljevala z delom. Na volitvah jeseni 1944 je bila izvoljena v okrožni NOO, kjer je vodila odsek za finance vse do konca vojne. Takrat so se vsi okrožni organi zbrali v Gorici, nato so se preselili v Ajdovščino, ki je bila pod cono B. Tu je dobila možnost za nadaljevanje šolanja. V Postojni je opravila diferencialne izpite in leta 1948 je bila poslana na višjo ekonomsko šolo v Beograd. Ob vrnitvi v Ljubljano je delala kot referentka na področju planske evidence, upokojila pa se je leta 1984 kot samostojna svetovalka na Republiškem zavodu za statistiko. Poleg zaposlitve je bila ves čas aktivna na številnih družbenih področjih. Dve leti je bila sodnica porotnica. Kot članica ljubljanske sekcije BBO je pogosto prihajala s sotovariši v Brda, kjer so se udeleževali srečanj, spominskih slovesnosti in tudi delovnih akcij. Po upokojitvi pa je na svoj rodni dom prihajala še pogosteje, kjer je bila deležna gostoljubja sorodnikov V velikem. Leta (Nadaljevanje na 87. str.)

Kmetijski nasveti

Oskrba mladega vinograda

Potrebuje nego, da nas bo še dolgo razveseljeval S sajenjem cepljenke oziroma z obnovo vinograda smo si zadali delo in tudi upanje na primeren dohodek v naslednjih 30 letih. Zato moramo, kot pri majhnem otroku, še posebno pozornost posvetiti mladi trti tja do tretjega oziroma petega leta. V tem obdobju trta ustvari glavnino korenin, mi pa oblikujemo načrtovano gojitveno obliko in pripravimo vinograd na dolgoletno bogato rodnost. Že pri obnovi vinograda smo poskrbeli za založno gnojenje z glavnim hranilom fosforjem in kalijem na podlagi analize tal (dobro založenost stopnje C dosežemo s fosforjem 13–20 mg P2O5/100 g tal in s kalijem od 16–30 mg K2O/100 g tal), dodali organsko snov, ki jo dopolnjujemo še v prvih letih na vsaj 2 odstotka organske snovi, in pripravili vinograd na ozelenitev vsake druge vrste ali celega vinograda. Dobro zračna ter z minerali in organsko snovjo ustrezno založena tla so osnova za kakovostno grozdje, reden pridelek in premagovanje različnih vremenskih stresov, kot so suše, moče in tudi mraz.

Oskrba v prvem letu naj obsega: varstvo pred boleznimi (podaljšamo v pozno poletje), vez in pletev mladik (pustimo eno do dve mladiPomlad 2014 / Briški časnik / 86

Čestitke

90-letnica Amalija Tomažič – Malka

Vojno je preživela kot služkinja na Siciliji V Gozdu pri Colu se je na božični dan leta 1923 družini Bajc rodila Amalija, osma od desetih otrok. Vsi so preživeli občutljiva otroška leta, ona pa je preživela vse brate in sestre.

Amalija Tomažič - Malka

90-letnica Cvetka Simčič (Nadaljevanje s 86. str.)

2011 pa je nesrečno padla in se po okrevanju nastanila v domu upokojencev v Podsabotinu. Tu je z oskrbo zelo zadovoljna in se vključuje v razne dejavnosti stanovalcev. Predvsem pa jo veseli to, da ima lahko pogoste stike s svojci, s katerimi se druži tudi na družinskih praznikih. Ob njenem 90. rojstnem dnevu so jo zelo presenetili, saj so ji pripravili slavje v hotelu v Šmartnem, za kar jim je iz srca hvaležna.

Cvetki se k že prejetim čestitkam za visoki jubilej pridružujemo tudi v uredništvu Briškega časnika in ji želimo še veliko zadovoljnih, zdravih in ustvarjalnih let.

Milena Beguš

Šolo v italijanskem jeziku je obiskovala v rojstni vasi, natančneje v domači hiši. Njen oče je namreč za pouk odstopil večji prostor v hiši, kjer so vaški otroci opravili štiriletno osnovno šolanje. Dve italijanski učiteljici sta imeli pouk v dveh izmenah. Po zaključku šolanja je opravljala razna dela doma in odhajala na občasno delo tudi na druge kmetije v vasi. Tako so bila doma ena lačna usta manj. »Tisto je res bila revščina,« je dejala Malka, »danes še zdaleč ni tako hudo.« Ko je izbruhnila 2. svetovna vojna, je odšla k sestri, ki je že služila v mestu Catania na Siciliji. Domov se je vrnila po koncu vojne, sestra pa je za vedno ostala tam.

Kmalu je dobila zaposlitev v bolnišnici v Vipavi, kjer je osem let opravljala delo bolniške strežnice. V tem času pa je dva meseca preživela v mladinski delovni brigadi, ko so gradili Novi Beograd.

V vipavski bolnišnici je spoznala Avgusta Tomažiča iz Kojskega, ki je bil tam na zdravljenju. Med njima se je vnela iskrica ljubezni. Leta 1953 sta se poročila na Colu in potem je prišla Malka v Kojsko. Rodila sta se jima hči Neva in sin Bogdan. Družino sta preživljala s trdim delom na majhni kmetiji in Malka se je hitro privadila na delo v vinogradu in sadovnjaku.

Kmetijske pridelke je prodajala po gorenjskih mestih, do kamor je tovor pripeljala z vlakom, nazadnje pa na ljubljanski tržnici.

Od leta 1984 je Malka vdova. Jesen življenja preživlja skupaj s hčerko Nevo in vnukinjo Matejko. Ima pa še dva vnuka in dve pravnukinji, ki ji z obiski popestrita življenje. Zdravje ji ne služi več dobro, zato ji stalno stojita ob strani Neva in Matejka.

Jubilejni 90. rojstni dan je praznovala doma, v krogu ožjih sorodnikov.

Vsem že napisanim in izrečenim čestitkam dodajamo še eno iz uredništva Briškega časnika in želimo Malki vse dobro, predvsem pa zdravja.

Milena Beguš

Kmetijski nasveti

Oskrba mladega vinograda ki), odstranjevanje zalistnikov, rahljanje tal, zavarovanje mladih trsov (zaradi divjadi), v primeru suše zalivanje ter postavitev opore (armature). Drugo leto po nevarnosti spomladanskih pozeb trte porežemo glede na dolžino rasti. Mlade vinograde režemo vedno nazadnje. Če so trte slabo odgnale (le do 10 cm), je priporočeno podsajanje. Pri klasičnem gojenju porežemo trte na eno do dve očesi. Pri pospešeni gojitvi in gostejšem sajenju (v tem primeru je priporočeno, da se v prvem letu pusti le eno mladiko na trs) se rozge, dolge do 30 cm, reže na 2 očesi.

Pri daljših rozgah pustimo več oči tja do 6 oziroma do glavne žice. V tem primeru je tudi pomembno odstranjevanje odvečnih oči v stadiju »volne« na spodnjem delu rozge. Mlade trte obrežemo pred brstenjem, ker se manj solzijo. Deblo privežemo h kolu z vezivom, ki ne omejuje debelitve debla. Tekom poletja opravljamo zelena dela, kot so pletev,

odstranjevanje zalistnikov v spodnjem delu mladik in privezovanje h kolu. Zdravstveno varstvo opravimo, ko smo z rodnimi vinogradi že zaključili. Seveda upoštevamo vreme.

Pri šparonskih gojitvenih oblikah v tretjem letu že oblikujemo dokončno obliko. Pri kordonskih in višjih oblikah še oblikujemo deblo. V tretjem letu trta hoče v polni meri pokazati, da zna roditi grozdje. Vendar priporočamo, da mlade trte ne obremenjujemo, ker bomo čutili posledice v slabši rasti korenin in nadzemnega dela tudi še leta naprej.

S tem zmanjšujemo tudi odpornost trte na vse vremenske strese, ki jo čakajo v življenju.

Napake pri gojitvi guyot kot najbolj pogosti gojitveni obliki v zadnjih desetletjih je previsoko puščena glava (priporočeno je 10 do 15 cm pod glavno žico) in prevelika razdalja med glavno žico in prvim parom žic (priporočeno je 25 do 30 cm).

Mlad vinograd ni vrt ali njiva za krompir, paradižnik, je samo mlad vinograd, ki potrebuje nego, da nas bo razveseljeval še desetletja.

Kmetijsko-gozdarski zavod Nova Gorica Majda Brdnik, svetovalka specialistka za vinogradništvo Pomlad 2014 / Briški časnik / 87

Čestitke

100 let Marice Rožič iz Števerjana

»Nikoli ne obupam in prenesem vse« Vsak rojstni dan je za slavljenca prav poseben praznik, še posebej pa to velja za jubileje. Marica Rožič z Ušja v Števerjanu nam je takoj na začetku pogovora razkrila recept za dolgo življenje, ki je mogoče le z iskrenim in poštenim delom ter z veseljem do življenja, da lahko dočakamo tako častitljivo starost. V sebi nosi pravo blaginjo spominov, veliko čustvenosti do sočloveka in neizmerno ljubezen do življenja. Iz srca se ji zahvaljujemo za vsak nasmeh, ki nam ga dan za dnem daruje, za vsako dobro besedo, ki jo nameni prav vsakomur, ki jo obišče.

tevali, da jim izplačamo dolg in tako smo prisiljeno vse prodali.

Sestre so si pomagale, kakor so pač mogle, brat pa je postal kolon na lastni zemlji.

Kako je bilo v vaši mladosti?

Leta 1922 mi je umrl oče, vrnil se je iz vojne bolan. Spomnim se, da s sestro Avgusto nisva šli na pogreb, ker nisva imeli čevljev, bili sva bosi. Takoj zatem, v osmem letu starosti, sem šla živet k stricu in teti na Ušje, danes Klanec, kjer še živim. Ivan (Nute) Gravnar in teta Karolina Rožič nista imela otrok in sta me vzela za svojo, vendar sem odraščala popolnoma brez ljubezni. Skupaj smo živeli 36 let, oba sta umrla v visoki starosti, stric leta 1954 in teta leta 1960. Sestre in brata so bili starejši od mene in so se že pripravljali na poroko. Mama nam je umrla leta 1927, v 42. letu starosti. Padla je s češnje.

Pri nas doma je vladala stroga disciplina. Svoje mladosti sem zelo malo uživala, nikamor nisem smela. Vsak večer, ob zvonjenju Ave Marije, smo zmolili rožni venec. Kolikokrat bi se rada šla veselit s prijateljicami, a zvečer po obvezni molitvi smo morali iti spat. Stric Ivan in teta Karolina nista razumela, da pri šestnajstih letih nisem bila več otrok, ampak odraslo dekle. Delala in kuhala sem že pri desetih letih, pobijala sem kokoši, jih oskubila in skuhala dobro juho.

Nato ste spoznali Antona Vogriča in se z njim tudi poročili, kajne?

Marica Rožič s svojimio otroki

Mati in babica Marica je v nedeljo, 19. januarja 2014, praznovala 100. rojstni dan. V Števerjanu je bilo res praznično, morda neponovljivo, najprej z mašo v domači cerkvi in nato z družinskim praznovanjem v domači gostilni, Restavraciji Vogrič.

V Števerjanu sploh ne pomnijo, da bi kdaj praznovali stoletje nekoga.

Kako se spominjate svojega zgodnjega otroštva?

Rodila sem se v kmečki družini 19. januarja leta 1914 na Valerišču. Moj oče se je imenoval Jožef, doma iz hiše Pepeta Štengi na Valerišču, mati pa Jožefa Hlede, doma iz Gornjega Cerovega.

V zakonu se jima je rodilo 12 otrok, od katerih jih je kar pet umrlo takoj po rojstvu ali takoj po njem. Ostali so le Filička, Suzana, Avgusta, Franc, Anica in Pepe, ki so že pokojni, samo jaz sem še živeča.

Stari ste bili leto in pol, ko je že izbruhnila prva svetovna vojna. Ste morali v begunstvo?

Oče je bil vpoklican v avstrijsko vojsko. Odposlan je bil v Galicijo na Karpate. Filička, Suzana, Avgusta, jaz in Pepe smo šli z mamo v begunstvo v Dobrovo pri Ljubljani. Z nami sta šli še drugi dve mami, Terkučeva in Dragerjeva, vsaka s petimi otroki. Vsi smo spali v eni majhni sobi. Zdoma smo bili od maja 1915 pa do junija 1918.

Ko smo se vrnili iz begunstva, je bilo pri nas doma vse porušeno. Nato je števerjanska zadruga preko države gradila hiše, stanovanja. Mama si je izposodila denar pri neki družini v Cerovem in si tako kupila hišo. Po njeni smrti so upniki takoj zahPomlad 2014 / Briški časnik / 88

Soseda sva bila. Ko sem ga spoznala, sem resnično začela novo življenje. Do njega sem začutila nekaj posebnega. Zraven mene je stala oseba, ki me je ljubila in spoštovala z vsem svojim srcem. Bila sem vesela, ker sem bila ljubljena. Večkrat ob mraku je pustil fantovsko družbo, prišel k nam domov in z nami molil rožni venec. Človek ne živi samo od kruha, ampak tudi od ljubezni. 26. novembra 1932 sva se poročila v veliki gospodarski krizi in ekonomski stiski. Poročil naju je Ciril Sedej, poleg naju je poročil še dva domača para. Živela sva pri stricu in teti. Pridelovali smo vino, a ga nismo mogli prodati. Hudo je bilo. On ni imel ničesar in jaz še manj. Živela sva bolj od ljubezni, kakor od drugega. On me je razumel in me je imel rad za tisto, kar sem imela.

Med letoma 1934 in 1943 se nama je rodilo pet otrok: Lucijan (zvest zemlji in odličen vinar), Florjan (iznajdljiv ob pletenju košev), Roman (izjemen gostilničar), Štefan (mojster v obdelovanju lesa) in Dragica (izvrstna kuharica). Svojih pet otrok ljubim tako, da vam ne znam povedati.

Ko se je začela druga svetovna vojna, ste ostali sami s petimi otroki.

Moj mož je bil odposlan v italijansko vojsko, najprej v Cosenzo, nato v Livorno, kjer sem ga tudi noseča obiskala. Tistega dne nas je prišlo na obisk z vlakom prek 200 žena. Te mlade fante smo pospremili do pristanišča, vkrcali so se na ladjo, ki jih je odpeljala na Sardinijo. Bala sem se, da ga ne bom nikoli več videla. Poslal mi je veliko pisem, a ko sem jih odprla, so bila žal vedno prazna, ker so jih cenzurirali.

Vrnil se je tri dni pred hčerkinim rojstvom. Bil je bolan, dobil je malarijo, ki jo je nato prebolel. Cela vas se je veselila in praznovala z nami njegovo vrnitev in rojstvo hčerke, ki sva si jo resnično želela. Po štirih sinovih je prišla hčerka, in ker nam je bila draga, sva ji dala ime Dragica. Ko je dopolnila drugi mesec (Nadaljevanje na 89. str.)

Čestitke

90-letnica Marija Šfiligoj

Skrb za dom, družino in kmečka opravila »Najraje sem bila doma, saj mi nikoli ni zmanjkalo dela, ne v hiši in ne na kmetiji. Zato pa me najbrž malokdo pozna,« je dejala Marica, ki od junija 2009 stanuje v domu upokojencev v Podsabotinu. Za ta korak se je odločila po tem, ko je po smrti moža leta 2005 ostala sama in so ji z leti začele pešati moči.

Rodila se je 22. februarja 1924 v Biljani kot sedma od devetih otrok. Družina Antona Drnovščka iz Krasnega in mame Jožefe, roj. Zuljan iz Višnjevika, je bila kolonska. Po pripovedih svoje mame se Marica spominja, da jim je gospodar Obljubek z Brega pri Krasnem ponudil zemljišče v Biljani. Družina je bivala v t. i. dvorišču, kjer sta živeli dve kolonski družini in tudi drugi, ki niso obdelovali zemlje. Njim so rekli pri Tonovih, po očetovem imenu.

Ko se je začela prva svetovna vojna, je bil oče vpoklican v avstrijsko vojsko. Ker je izgubil prst na roki, je bil odpuščen, tako da je z ženo in s tremi otroki odšel v begunstvo v Neapelj. Tam se je rodil še četrti otrok, po vojni pa še pet. Marica ima sedaj samo še sestro Jelico, ki je bila najmlajši otrok in ki živi v Mariboru.

Osnovno šolo je obiskovala na Dobrovem. Ko je bila stara petnajst let, se je od-

Marija Šfiligoj

pravila »s trebuhom za kruhom« v Palermo, kamor jo je povabila starejša sestra, ki je služila pri bogati družini. V začetku septembra 1939 sta se vrnili domov, saj se je že govorilo o vojni. Odtlej je kaj zaslužila kot »žaudarca« (dninarica) pri večjih kmetih.

Ko je nastopil čas, se je Marica vključila v narodnoosvobodilno gibanje in pod organizacijo vaškega odbora OF v Biljani opravljala različna dela. Dodelili so ji naloge centralne kurirke v vasi. Pri njej se je zbirala pošta, ki jo je morala posredovati naprej: v sosednje briške vasi, v Podgoro in Skrljevo. Zaradi varnosti je oče v kleti izkopal jamo, kamor so spravljali vrečo s pošto, jo pokrili z zemljo in nanjo polo-

žili kamnite »lašte«. Kot mladinka je bila tudi članica vaške zaščite. Spominja se še, kako so dekleta prala za italijanske partizane – garibaldince. V njihovih oblačilih je bilo vse polno uši. Najprej so jih ročno mečkale s pomočjo kamenčkov, potem pa cunje »okuhale« v velikih kotlih. Pralnica je bila v Drnovku.

Leta 1956 se je poročila z Aleksandrom Šfiligojem – Ilijem iz Barbane. Rodili sta se jima dve hčerki. Družino sta preživljala z delom na kmetiji. Marica je bila kmečkih opravil vajena, nobeno delo ji ni bilo pretežko, naučila se je celo voziti traktor.

Za sprostitev pa je rada zapela, tudi v pevskem zboru. Veselila se je praznovanj v družini, posebno cerkvenih praznikov, in rada je hodila k maši.

Hčeri sta si ustvarili svoji družini in Marica ima dve vnukinji in enega vnuka. Z vsemi se redno videva in se veseli njihovih obiskov. Tudi sicer se v domu dobro počuti. Ohranila je svojo navado, da zjutraj spije skodelico kave. Rada se udeležuje vseh prireditev in delavnic, kjer je zelo ustvarjalna. Najraje pa hodi na pevske vaje in k maši. Posluša glasbo in gleda televizijo. Rada ima družbo prijaznih ljudi, če pa si zaželi samote, ostane v svoji sobi.

Iz uredništva Briškega časnika Marici iskreno čestitamo za 90. rojstni dan in ji voščimo vse dobro, predvsem še naprej tako dobrega zdravja in počutja.

Milena Beguš

100 let Marice Rožič iz Števerjana (Nadaljevanje z 88. str.)

svojega življenja, je Anton ponovno odšel. Tokrat v partizane in je bil daleč od doma kar dve leti. Ostala sem sama s petimi otroki, noč in dan sem skrbela in delala, da smo preživeli. Nemci so vdirali v vas z vseh koncev in krajev. Moj mož je velikokrat tvegal življenje, lahko bi ga odpeljali tudi v taborišče.

Vajina družina je bila številna. S čim ste se preživljali?

Takoj po poroki, leta 1932, je moj mož obdeloval zemljo in jaz sem peš hodila vsako jutro na tržnico v Gorico. Na glavi sem imela svitek, ki je bil podlaga kašteli, košari, ki je vsebovala tudi do 35 kg sadja. Bila sem noseča, pot je bila dolga, deževalo je, noge so me bolele, a kljub vsemu sem preživela. Glavna cesta, ki je peljala iz Števerjana v mesto, je bila gramozna, iz tolčenega kamenja. Več desetin žena je vsak dan hodilo po tej makadamski poti.

Katera so vaša življenjska načela?

Nikoli ne obupam, ali vsaj skušam gledati svet s pozitivnimi očmi. V sebi imam zakoreninjeno vero, prepričana sem, da sto-

ji nekdo nad nami, ki nam pomaga ob potrebi, zato prenesem vse. Povem vam, da so se mi pripetili mnogi čudeži, stvari, ki jih nisem pričakovala, pa so se vseeno uresničile. Življenje ni samo rožnato, ima tudi bodike. Moji otroci, ki so bili vzgojeni v uboštvu, me cenijo. Spoštujem in cenim vse tri neveste, ker vidim, da ljubijo moje sinove. Srečna sem, ker sem ljubljena od svojih otrok in njihovih družin, in to mi pomeni največ. Imam 10 vnukov, 15 pravnukov in 1 prapravnuka, ki me redno obiskujejo. Živim od zadoščenja mojih dragocenih sadov. Danes mi je s potomci že petega rodu povrnjena vsa tista toplina, ki je nekdaj nisem doživela.

Vaš nasvet današnji mladini?

Mladim bi želela povedati, naj ljubijo vse ljudi, tudi njim različne, predvsem pa otroke. Mojemu otroštvu je bila vzeta materina ljubezen. Bila sem prikrajšana prav topline družinskih čustev. Moja iskrena želja mladim: ljubite, da boste ljubljeni!

Marjan Drufovka Pomlad 2014 / Briški časnik / 89

Čestitke

Zlata poroka Danice in Renata Klinca

Spoznala sta se na plesu

Na skupno življenjsko pot sta 8. februarja 1964 stopila Danica, rojena Ambrožič, doma iz Hruševlja, in Renato Klinec s Plešivega. Spoznala sta se na

plesu na Dobrovem, na katerem je bila lepa in mlada Danica skupaj z istoimensko prijateljico.

Renato je bil nekaj let zaposlen v

anhovskem Salonitu, sicer pa je vse življenje delal na svoji kmetiji, ki jo je podedoval po očetu Antonu in mami Kristini. Danica pa je poleg dela na kmetiji pridno gospodinjila in skrbela za otroke. Kljub temu da denarja pri hiši ni bilo prav veliko, sta ga znala vedno prav obrniti, tako da družini ni nikoli ničesar primanjkovalo.

V zakonu sta se jima rodili hčerki Darja in Alenka, sedaj pa imata štiri vnuke in tudi že dva pravnuka.

Ob 50. obletnici poroke sta Danica in Renato dogodek proslavila v medanski cerkvi in kasneje na svojem domu, kjer sta se poveselila skupaj z domačimi in ožjim sorodstvom. Še na mnoga leta jima želijo hčerka Darja s Sandijem, Kristjanom in Moniko ter hčerka Alenka z Damijanom, Laro in Blažem. Poljubčke pa dodajata pravnukinja Ema, hči Lare in Matije, ter pravnuk Maksim, sin Kristjana in Dragane.

Mariza Prinčič

90-letnica Alojzija Reja

Spominja se hude zime leta 1929 Francu in Alojziji (roj. Šfiligoj, iz Fojane) so se pred prvo svetovno vojno rodili štirje otroci: Franc (1908), Olga (1911), Karlo (1912) in Milica (1914).

Ko se je začela vojna, je oče odpeljal na varno mamino balo in nekaj oblačil k sorodnikom v Logatec. Ko se je vrnil domov, je bila hiša prazna. Mamo s štirimi majhnimi otroki so ta čas odpeljali v begunstvo. Najprej v Dolenje, potem pa z vlakom naprej. V Firencah se je vlak ustavil in predstavniki Rdečega križa so beguncem nudili pomoč. Komaj nekaj mesecev stara Milica je zbolela za pljučnico, zato so mami svetovali, naj jo prepusti njim, da bi jo odpeljali v tamkajšnjo bolnišnico. Obljubili so, da ji bodo sporočili, če bo otrok preživel. Pa ni dočakala nobenega sporočila.

Oče je bil vpoklican v avstrijsko vojsko.

Po vojni so se vsi vrnili domov razen najmlajše Milice.

Po vojni so se rodili še Anton (živi v Ljubljani), Jožef (padel je tik pred osvoboditvijo v bojih za Trst), Alojzija in Cirila (živi v domu upokojencev v Novi Gorici).

Alojzija se je rodila 19. decembra 1923. Živo se še spominja tiste hude zime leta 1929: »Bilo je tako mraz, da je vse pokalo od mraza. Tudi v hiši in Pomlad 2014 / Briški časnik / 90

Alojzija Reja

kleti je vse zmrzovalo: voda, vino, olje, celo jajca. Otroci smo se na eni postelji stiskali pod kovtrom in tako greli drug drugega.« Petletno osnovno šolo v italijanskem jeziku je obiskovala v Kozani. Spominja se učiteljice Silvane iz Koprivnega, učitelja Marjana iz Gradiške in učiteljice Hilde iz Sv. Lovrenca (San Lorenzo). Ko je zapustila šolske klopi, je pet let služila pri Toninovih, ki so imeli trgovino v Kozani. Nato se je odpravila za zaslužkom

v Toskano, v mesto Orbetello, kjer je bila le eno leto, saj je izbruhnila 2. svetovna vojna in se je zato vrnila domov.

Med vojno je bila cela družina vključena v NOB. Ona je delovala v aktivnostih mladine, ki so jih organizirali vaški odbori OF (osvobodilne fronte), trije bratje so bili med partizani. Enega od njih so ujeli Nemci in odpeljali v Avstrijo, kjer je imel srečo, da je delal na neki kmetiji in se je po vojni vrnil domov, drugi pa je padel na Opčinah pri Trstu.

Na zadnji dan leta 1950 se je Alojzija poročila s sovaščanom Milanom Rejo.

Rodili so se jima trije otroci, Miloš, Igor in Gizela. Družino sta preživljala s trdim delom na kmetiji. Otroci so si ustvarili svoje družine in nove domove.

Ima štiri vnuke.

Od leta 1986 je Alojzija vdova in živi skupaj z vnukom Markom. Kljub letom ji zdravje še dobro služi, čeprav je imela v mlajših letih precej zdravstvenih težav in kar nekaj operacij. Lažja gospodinjska dela opravi še vedno sama, za težja pa so ji vedno v pomoč otroci in vnuki.

Da bi ji zdravje še dolgo služilo, ji želimo tudi iz uredništva Briškega časnika in ji iskreno čestitamo za 90. rojstni dan.

Milena Beguš

Križanka

NAGRADNA KRIŽANKA

TONE VOGRINEC

T

V

MITO TREFALT

PREVOZNO SREDSTVO

FRANCOSKI PISATELJ LOUIS SALMON

R

E

E

M

A

N

R

O

J

S

T

V

O

GLAVNO MESTO JORDANIJE

A

M

A

N

T

I

ZANIKOVALEC, KDOR NEKAJ NEGIRA

N

E

G

A

T

O

R

DRUGO IME ZA GRŠKI OTOK KRF

K

O

R

F

U

PAPEŽEVO PISMO VERNIKOM, OKROŽNICA

MAROŠKI TEKAČ NA OVIRAH (MUSTAPHA)

E

A

N

E

S

A

N

D

C

A

SESTAVILA: MINKA ČUFAR

ŠVICARSKA DENARNA ENOTA

AMERIŠKI FILMSKI IGRALEC (MORGAN)

F

ZAČETEK ŽIVLJENJA

NOIR – FRANCOSKI PISATELJ LOUIS SALMON

JULIJIN PARTNER

NEKDANJI PORTUGALSKI PREDSEDNIK (ANTONIO RAMALHO)

KEM. OZNAKA ZA TITAN MORSKA RIBA, TUN

BENO ZUPANČIČ

RAZLIČNA MOŽNOST

JAZZOVSKI ORKESTER

B

I

G

B

IZLOČEK ŽLEZ ZNOJNIC, POT

Z

N

O

J

A

R

A

Š

I

D

N

E

K

NEKDANJE RAČUNALO

T

L

A

H

R

I

B

T

L

A

K

A

R

O

J

A

K

KEM. OZNAKA ZA KALCIJ ZAČIMBNA RASTLINA

EATE – BASKOVSKI BOG OGNJA IN VREMENA

PREDMET ZA OBTEŽITEV

EFEKT, POSLEDICA

U

Č

I

MOSTOVŽ, ALTANA

T

I

N

ERIC CLAPTON

E

C

ENOROČNA SEKIRA S KRATKIM ROČAJEM

Ž

A

MUSTAPHA SDAD – MAROŠKI TEKAČ NA OVIRAH

SLOVENSKI SMUČAR MATIC

JAVNI SESTANEK, ZBOR, MITING

S

H

O

D

RAZJEDA NA KOŽI ALI SLUZNICI, ULKUS

MAJHEN ZAJEDALEC, KI SESA KRI

BASKOVSKI BOG OGNJA IN VREMENA, EGATA

NOGOMETNI ČEVLJI

K

O

P

A

Č

K

E

UROS ČUFAR

U

Č

R

I

L

A

GOSPODARSKI POLOM, STEČAJ

B

A

N

K

R

O

T

NAJSLABŠA ŠOLSKA OCENA

E

N

K

A

PETER ERŽEN

P

E

KIKIRIKI

SPODNJI DEL PROSTORA TRAČNA ZAGA ZA HLODE

Pravilna gesla nagradne križanke 73. številke Briškega časnika so: LN, MJANMAR, BUDILKA, BELILO, JEŽ, NI, OZEJ, MP, ŽELEZAR, ANIMATO, ENID, HIPNOZA, EDA, SAJ, RIŠI, CA, MOČERIL, ATI, OJE, PAJAC, ORADA, POLO, FŠ, ATENTAT, SOCIALA, TR, SRAB. Na uredništvo je prispelo veliko križank s pravilnimi rešitvami in med njimi smo izžrebali ALENKO GOLOTIČ, Gregorčičeva 17, 5212 Dobrovo. Nagrajenki Čebelarsko društvo Kanal-Brda poklanja paket domačega medu (2 kg). O odprtju njihovega novega doma v Neblem si lahko preberete na strani 42. Nagrajenka naj za prevzem nagrade pokliče Zmaga Štucina na telefonsko številko 041 450 240.

Mi pa smo vam pripravili novo, pomladansko križanko. Spet bomo poiskali zanimivo nagrado in nagradili nekoga, ki bo pravilno izpolnjena gesla skupaj s svojim naslovom poslal na naše uredništvo do 1. junija 2014. Če križanke nočete izrezati iz časopisa, lahko gesla in naslov prepišete na dopisnico in nam jo pošljete na naslov: Briški časnik, Trg 25. maja 2, 5212 Dobrovo, s pripisom Nagradna križanka.

Uredništvo

Ob rojstvu hčerke

Čestitka Niki

VZPETINA

Naslov:

ČLOVEK IZ ISTEGA KRAJA PREBIVALEC HOČ

MANJSA SKUPINA ŽIVALI

GOROVJE V BOLGARIJI NOGOMETNI KLUB

Za dan žena je članica našega uredništva Nika dobila prav posebno darilo. Postala je drugič mamica in k sebi stisnila hčerko Lusijo. Srečni družinici iskreno čestitamo, Lusiji pa želimo, da bi zrasla v zdravo in srečno deklico.

Uredništvo Foto utrinek

Pomlad Zima 2014 2013 / Briški časnik / 91

Misel

Ob veliki noči

Jutro brez konca Naredili so vse, da bi zadevo utišali, njegovim prijateljem so dovolili, da po uradno potrjeni smrti, pred večernim mrakom tistega petka, opravijo pogreb, se pravi, da ga snamejo s križa in v najožjem krogu položijo v grob.

H grobu so postavili oboroženo stražo, ovaduhom so dali podrobna navodila za vohljanje, apostole pa je že tako in tako obvladoval strah pred trdo roko, toliko bolj udarno zaradi usklajenosti, ki sta jo tiste dni dosegli državna in tempeljska oblast. Njegova mama in nekaj njenih prijateljic, tako so ocenili, so bile ena sama nemočna žalost.

Množica, nosilka javnega mnenja, pa …

V nekaj urah sta združeni oblasti na mehek način po svojih agentih in ovaduhih postavili na glavo javno mnenje, ki ga je množica, nagnetena v mestu zaradi velikonočnega praznovanja, manifestirala spontano, na cvetno nedeljo napol vstajniško.

Bilo je napeto … in nevarno.

Množica na oljčno nedeljo namreč še ni vedela, o čem so se v palačah dogovarjali in kaj je oblast že sklenila glede Jezusa, zato je kar tako, nenadzorovano, po občutku, nevedna, od stroke in oblasti nepoučena, vpila onemu, ko je na oslu prihajal v mesto: »Hozana, Sinu Davidovemu!« No, incident z Jezusom iz Nazareta je v petek popoldne po oni nedelji za oblastnike in za javnost arhiviran.

Voditelji ljudstva in množice romarjev so se lahko tedaj predali večdnevnemu praznovanju z viškom naslednjega dne, na prvo soboto po prvi pomladni polni luni. Slavili so osvoboditev iz suženjstva, spomin na dolgo potovanje iz Egipta v deželo svojih očetov in s tem potrjevali lastno duhovno in nacionalno identiteto; pristni verniki pa, to je treba podčrtati, izpričali globoko, pobožno in hvaležno zvestobo Bogu Abrahama, Izaka in Jakoba, zaradi Božjih obljub in varstva v negotovih časih, kakršen je bil tedanji.

Kljub temu da so imeli odgovorni oblastniki vse pod nadzorom in kljub temu da se je množica razšla na veliki petek mirno, neorganizirano, ko je napasla zijala na Kalvariji; trije skupaj križani so za zijala, medije, javno mnenje, komentatorje, agente in oblast, pač dovolj pomemben dogodek, je viselo nekaj v zraku.

Nekaj podobnega vznemirjenosti, živčnosti, nedorečenosti. Saj množica je predvideno odigrala vlogo, ki so jo zanjo pripravili, ko je izkričala svoj »križaj ga!« in je bilo javni in skupni stvari, tako je menila oblast, zadoščeno. Toda, kar je arhivirano, še ne pomeni, da je tudi razčiščeno. Kar je bilo v palačah odločeno legitimno in po utečeni sodni praksi ter v skladu z mnenji uglednih in drugih, še ne pomeni, da je tudi pošteno ali pravično.

Kljub uspešnemu posegu oblastnikov in njihovih slug v zadevo Jezusa iz Nazareta je torej obviselo nekaj v zraku, čemur množica in posamezni ljudje niso znali dati pravega imena.

Ljudje torej, kot smo pač ljudje – danes neprimerljivo bolj šolani kot v Jezusovem času –, ki pa nimamo, ali si ne vzamemo časa za razmišljanje, še manj da bi povezali dogodke med seboj in uvideli njihov pomen, padamo iz leta v leto v podobno velikonočno prikrajšanost.

Pomlad 2014 / Briški časnik / 92

Prikrajšani, da se nas dotakne Vstajenje Tisto neizrečeno vprašanje je namreč bilo in je še, vedno in povsod, tedaj in danes, za verne, občasno verne in neverne, tole: »Kaj pa če sem jaz obtičal na drugi strani? Kaj pa če ima Bog svoje zamisli v smeri osvoboditve človeka od tolikih odvisnosti in manipulacij, kaj če želi uveljaviti polnejšo človečnost in delujočo socialno in pravno pravičnost, mir in vse tisto, o čemer pišejo evangeliji, jaz pa sem se umaknil. Morda pobegnil. Kam? Na svoje?« Da letošnja velika noč ne bi šla mimo nas, kot je šla ona prva, jeruzalemska, mimo množice, mimo ljudi, mimo javnosti, mimo stroke, mimo veselja in upanja. Mimo nas, v Brdih.

Jutro, ki je še Množica, ljudje v množici, ljudje, ki smo množica: sodobna, moderna, digitalna, socializirana, predvidljiva, obvladljiva; mi, ki živimo z znanci, prijatelji, doma in v širši družbi, se zadovoljimo, da tam, med njimi, ni zaželeno, da bi kdo izstopal, zlasti še da bi se, razen za hec, pogovarjali o Bogu, ker, tako smo ugotovili in si dopovedali: Bog, ki je takrat, leta 30, izpeljal velikonočne dogodke, je danes zgodovinsko-ideološko in ne več presežno-duhovno-versko dejstvo in prvo vprašanje mojega ter našega življenja, vključno z minevanjem.

Namesto Boga imamo znanost, izume, ekonomijo, pravo, prostočasne dejavnosti, konjičke, no, tudi kup informacij, skrbi … do zagotovil oblastnikov, obetov trga in poslov; skratka, kakor in kar kdo hoče ali reče.

Kakor ljudje iz jeruzalemske množice prvega velikonočnega jutra.

Bog, da se razumemo: Bog Jezusa Kristusa, Bog Abrahama, Izaka in Jakoba, je tisto jutro izpeljal in zasidral človekovo izkušnjo z večnostjo, Jezusovo kot prvo v zgodovino človeštva ob peščici žalujočih žena, med katerimi je bila Jezusova mama, s prestrašenimi desetimi apostoli in nekaj njihovimi prijatelji, Jezusovimi učenci.

Apostol Tomaž pa je ves prvi velikonočni teden taval naokrog in visel med zbrano družbo, ki se je že zjutraj na veliko noč srečala z Vstalim Odrešenikom in množico, ki ji je bilo vse jasno, ki je vse vedela o vsem, ne pa za nadzgodovinsko dejstvo, ki se je zgodilo med njimi, pri njih, da je Jezus vstal, medtem ko so oni spali, jedli, pili, klepetali in se je morda kdo med njimi mimogrede spomnil na one tri, ki so jih križali in rekel: »Ja, ja, tako je, če greš predaleč, kakor tisti na sredi med onima dvema lumpoma na križu.« Tomaž je šele naslednjo nedeljo, po enem tednu, vstopil v velikonočno dejstvo. Srečal je Jezusa, pravzaprav je Jezus srečal Tomaža in njegove prijatelje. Kar tako. Prikazal se jim je. Obiskal. Pojavil se je pred njimi. Iz večnosti. Zdaj osvobojen meja, ki jih na tem svetu prostor in čas postavljata našim telesom in izkušnjam. Kako to gre, je Tomaž v trenutku spoznal: tisto – velikonočno – ni človekova skrb ali predmet diskusij naših omizij, pač pa Božji načrt.

Morda potrebujemo za to, da se odpremo srečanju z Vstalim Jezusom, več časa kot Tomaž. Morda pa le to, da srečamo v tem, spet tako negotovem času dobre ljudi, Brike in Brice, s svetlobo v očeh, zaznamovane z Božjo bližino in alelujo v srcu!

Vse, ki ste ali boste brali do tukaj – do konca brez konca –, in vse vaše naj blagoslovi Bog ter vodi k moči in sijaju velikonočnega jutra.

Gašper Rudolf