Št. 2 - 27.1.2012 - Notranjsko kraške novice

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 2 27. januar 2012

str 1

petek, 27. januar 2012, letnik X / št. 2 / Tiskovina / Poštnina pla~ana pri pošti 1102 Ljubljana / Regijski ~asopis, izhaja za ob~ine Bloke, Cerknica, Logatec, Loška dolina, Pivka, Postojna

Dobili nov gasilski dom

Nad volkove z elektromrežo in pastirskimi psi 7

5

Nada Skuk o mažoretni dejavnosti 8

FOTO: SEBASTJAN GANTAR

^ista voda ni samoumevna

A Betajnova 16, 1360 Vrhnika, tel.: 01 750 2252

www.avtohisa-seliskar.si Pooblaščeni uvoznik, prodajalec in serviser vozil Chevrolet in Kia

H RGQ J X

]D VH OHWR P H V VH RULO NR]L Y Y R 'RJ FHQH V

OGL

7 let garancije

P RI E T J U

S

10 let garancije

Š

2

NA

®

Vodni viri v regiji so kraški vodonosniki in kot taki zelo ob~utljivi na vse vplive iz okolja. To se je nazadnje izkazalo v primeru vodnega zajetja Malni pri Planini, iz katerega se z vodo oskrbujejo prebivalci postojnske in pivške ob~ine. V vodi so se po zadnjem deževju znašli zdravju nevarni paraziti. Najverjetneje je krivo tudi obsežno polivanje bioplinske gnojevke. Vodo po lanski ekološki katastrofi še vedno prekuhavajo tudi v Loški dolini, prekuhavanje pa je obvezno tudi v ve~ krajih na Cerkniškem. Zato je še kako na mestu opozorilo dr. Milana Kreka, direktorja Zavoda za zdravstveno varstvo Koper, s katerim smo se pogovarjali, da je ohranjanje pitne vode naša vseživljenjska naloga.

=D YHĀ LQIRUPDFLM SLäL QD komerciala@nkr-novice.si DOL SRNOLĀL QD WHO äW 041 705 090. .OLNQL WXGL QD www.nkr-novice.si LQ PH SRLäĀL QD Facebook-u

IOC LOGATEC- ZAPOLJE Sestavite I R O svoj poslovni ST POSLOVNI PRO

Novozgrajen objekt s 54 enotami, l. 2011.

ZA VSAKO DEJAVNOST!

Že od 550 EUR / m

2

VILO !

AKCIJA! IZREDNO UGODNO - OMEJENO ŠTE Enote so velikosti 50 m2.

Možnost nakupa in poslovnega najema tudi večjih enot.

Informacije in prodaja: Si-Tx d.o.o.,

Šmartinska c. 152g, Ljubljana

01/541-30-36, 041/484-736 www. si-tx.si , info@si-tx.si

pr' nas se VSODþD

prostor!

Center je razdeljen na posamezne module dimenzij cca 5.20 m širine in cca 9.60 m globine in povprečne višine 4 m.

Module lahko sestavljate tako, da nastanejo dimenzije širine 5.20 m oz. 10.40 m in več, vendar vedno globine cca 9.60 m. Lahko sestavite poslovno halo tudi do 75 m širine in 9.60 m globine.

Regijska izjava: »Po naših rezultatih je veliko ve~ja verjetnost za neustreznost vode za prehrano predvsem v malih zajetjih, ki nimajo ustreznih filtrov in drugih dodatnih sistemov ~iš~enja vode in kjer se voda testira dvakrat na leto.« Dr. Milan Krek, direktor ZZV Koper

Rimi-126x98,5.indd 1

15.12.2011 13:01:15

3

4

Iz vsebine: Priznanja športnikom in podjetnikom v regiji

V Postojni in Pivki so na prireditvah Ona in on ter Športnik leta 2011 nagradili najboljše. Naslov On 2011 si je nadel kolesar Martin Otoni~ar iz Selc pri Pivki, podjetnik in gospodarstvenik minulega leta sta postala Janez Nagode in Franc Krajc, v Pivki pa je športna priznanja prejelo 34 posameznikov in enajst društev. str. 6

Na regati tudi cerkniški reševalci

Trije potaplja~i – reševalci iz reševalne enote Civilne zaš~ite Ob~ine Cerknica so v za~etku januarja skupaj s kolegi iz drugih enot pomagali pri varovanju jadralne regate Ankaran 2012. str. 11

Novi twingo, rio in mali up zanimajo kupce

Predstavljamo mal~ke na štirih kolesih, ki s svojo obliko, ekološko gospodarnostjo in dostopno ceno že privla~ijo evropske kupce. Kmalu bodo, so prepri~ani prodajalci, zanimali tudi slovenske. str. 12

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 2 27. januar 2012

V sredi{~u

Notranjsko-kraške novice petek, 27. januar 2012

Ob nalivih se razmere lahko ponovijo

Komentar

Veronika Rupnik @enko

Bog, brez nalivov prosim

Ker gre za velik sistem, bo treba vodo {e nekaj ~ asa prekuhavati tudi potem, ko bodo vzorci neopore~ ni manj ob~ utljive metode kot koprski. ^ez dober teden je sledil resnej{i alarm, saj je stvari spet v roke vzel Zavod za zdravstveno varstvo Koper, ki je v vodi zaznal {tevilne parazite. Prav njihovemu opozorilu prebivalcev o ustreznih ukrepih gre pri-

mno`i~ nega polivanja gnojevke in domnevno tudi drugih spornih snovi tovrstne te`ave sicer pri~ akovali, zato so `e nabavili napravo za uv-dezinfekcijo vode, ki deaktivira bakterije in jo bodo predvidoma namestili prihodnji mesec. Toda [ibenik

odprto ostaja vpra{anje, ali bi sosednje ob~ ine lahko zagotovile zadostne koli~ ine vode, tretji~ , finan~ no Kovod ne bi zmogel sam pla~ evati vode drugim ob~ inam, niti ne prevozov. [e marsikaj bi bilo torej treba dore~ i,« je odkrit [ibenik.

FOTO: VALTER LEBAN

Postojna, Pivka – Stanje vode v postojnskem vodovodu je bilo ob zaklju~ ku na{e redakcije bolj{e. Zadnje analize vode so namre~ pokazale vsebnost parazitov giardije le še v enem vzorcu. A vodo je {e vedno treba preventivno prekuhavati, saj za prehrano v njej parazitov ne sme biti.

Osem let je bila s strani dr`ave blokirana cena komunalnih storitev. Vlada je cene vmes sprostila; takrat smo izgubo pokrili, zdaj pa je cena spet blokirana, je direktor Edi [ibenik odgovoril, kaj je {e en razlog, ki je Kovodu prepre~ eval za~ etek ve~ jih vlaganj.

Pred preklicem ukrepa pa mora biti tudi nesporno, da je voda ~ ista povsod v sistemu, ki obsega skoraj 300 kilometrov cevovodov in preko katerega se z vodo oskrbuje ve~ kot 20 tiso~ prebivalcev.

Spomnimo, da so se te`ave za~ ele po decembrskem de`evju, ko je pri{lo do spiranja in je opore~ na voda skozi kra{ki teren pritekla v vodno zajetje, od tam pa skozi pomanjkljive filtre najprej v sistem. Iz Kovoda so takrat sporo~ ili, da je vodo treba prekuhavati zaradi motnosti, ~ eprav so `e pred novim letom v vodi zaznali tudi mikroorganizme, a le manj{e {tevilo. Toda ukrep prekuhavanja so takoj po novem letu umaknili, ker so med tem analize opravili v novome{kem Zavodu za zdravstveno varstvo, ki pa ima

pisati, da do obolenj, zlasti oseb z oslabljenim imunskim odzivom, ni pri{lo. ^e bi bilo stanje resnej{e, bi najverjetneje izbruhnila hidri~ na epidemija, a se to ni zgodilo.

Najprej uvdezinfekcija, nato ultrafiltracija

Edi [ibenik, direktor Kovoda, kljub trenutnemu izbolj{anju stanja, k ~ emur so pripomogli tudi dolo~ eni tehni~ ni ukrepi v sicer zastareli vodarni s pomanjkljivim filtrirnim sistemom in nato dezinfekcija, ni ravno optimisti~ en. Boji se ve~ jih nalivov, ki bi {e naprej spirali nakopi~ eno onesna`enje iz zaledja, ki obsega obmo~ je Javornikov, Cerkni{kega polja, doline reke Pivke in {e {ir{e. Na Kovodu so zaradi lanskoletnega

str

pravi, da bo tak ukrep le omilil posledice, v primeru ve~ jega de`evja pa ne bo zadostna re{itev. Dolgoro~ na re{itev bo {ele obnova celotnega sistema z vodarno in vgradnja ultrafiltracije. Stro{ki investicije ultrafiltracije so ocenjeni na 1,2 milijona, obnove celotnega vodovodnega sistema za obe ob~ ini pa na dobrih 16 milijonov evrov. Za projekt, ki ga na Kovodu pripravljajo `e tri leta, naj bi pridobili do 85 odstotkov evropskih sredstev v sklopu projekta ^ista Ljubljanica.

Rezervni scenarij s pomanjkljivostmi Sicer pa je, kot pravi [ibenik, trenutna mikrobiolo{ka opore~ nost vode »ena milost«, saj se jo lahko re{uje s prekuhavanjem in dodatnimi ukrepi, kot je dezinfekcija. Zelo velike te`ave pa bi nastopile, ~ e bi pri{lo tudi do kemijskega onesna`enja, ~ esar ni mogo~ e povsem izklju~ iti. V tem primeru bi bilo treba vodni vir zapreti. In kak{en bi bil scenarij ukrepanja? »S {tabom civilne za{~ ite smo `e pred ~ asom naredili na~ rt nadomestne oskrbe. Evidentirali smo, kam vse bi bilo treba peljati cisterne, frekvenco dovozov, kje bi prevzemali vodo. Te`av je ve~ . Prvi~ , pomanjkanje rezervoarjev, drugi~ ,

Obmo~ je {e ni vodovarstveno To pa je {e en dokaz ve~ , da se z vpra{anjem vodooskrbe na postojnskem in piv{kem nikakor ne gre igrati. [ibenik se zato nadeja, da bodo tudi na ministrstvu za okolje in prostor zaradi nastalih razmer spoznali, da je nujno ~ im prej sprejeti `e nekaj ~ asa pripravljeno Uredbo o vodovarstvenem obmo~ ju za vodna telesa vodonosnikov obmo~ ja Postojne in Cerknice, ki bo dolo~ ila, kaj in kdaj se na vodovarstvenem obmo~ ju sme po~ eti in ~ esa ne ter bo tudi zakonska podlaga za ukrepanje vseh pristojnih in{pekcij. Na ministrstvu so zavrnili namige, da `elijo {e pred uredbo sprejeti dr`avni prostorski na~ rt za voja{ko vadi{~ e, saj vodovarstveni pas sega tudi na Po~ ek, in na ta na~ in uredbo prilagoditi vadi{~ u. Sprejem uredbe so napovedali za letos.

Za konec dodajmo, da so v izrednih razmerah na postojnskem in piv{kem nekateri ponudniki `e zaznali tr`no prilo`nost.

Le nekaj dni po uvedbi ukrepa prekuhavanja so se namre~ v elektronskih predalih nekaterih podjetij, na oglasnih deskah stanovanjskih blokov in v nabiralnikih prebivalcev zna{le ponudbe za vgradnjo UV naprav za sterilizacijo vode.kv

Mikrobiolog dr. Gorazd Pretnar z Zavoda za zdravstveno varstvo Koper, ki je v zadnjih tednih skrbno analiziral postojnsko vodo, je dobro znan po svojih težkih besedah, tudi obtožbah, grožnjah z ovadbami in predvsem samozavestnih in nekompromisnih kritikah – vseh v imenu javnega zdravja – s katerimi razburka javnosti in dvigne nemalo prahu, od razli~ nih pristojnih pa si nakoplje najmanj nejevoljo, še ve~ krat kaj hujšega. A odnehati ni v njegovem slogu.

Tudi v Postojni so šla njegova opozorila marsikomu mo~ no na živce, ~ eš, da spet pretirava in potencira, kar seveda mediji s pridom izkoristijo.

Toda vsaj iz dveh razlogov njegovemu ravnanju ne morem nasprotovati.

Prvi~ : Ob~ ani so zaradi njegovih glasnih opozoril (~ eprav morda dejansko nekoliko pretiranih) ukrep prekuhavanja vode vzeli bolj resno, s tem pa tudi obolevnosti, zlasti bolj ogroženih skupin k sre~ i ni bilo. Druga~ e kot pred dobrega pol leta v Loški dolini, ko bi še kako potrebovali kakšnega pretnarja, pa ga na žalost ni bilo. In ~ eprav so takrat vsi po vrsti, na ~ elu z ob~ inskim vodstvom, cerkniško Komunalo, zdravniki in inšpektorji vedeli, da je z vodo nekaj zelo narobe, niso ustrezno in pravo~ asno ukrepali. In posledice so bile tudi tragi~ ne … O odgovornem(ih) za onesnaženje pa še danes javno ni znano ni~ .

In drugi~ : Pretnarjeve izjave o stanju v Postojni niso ostale neslišane pri pristojnih v Ljubljani, zadolženih za pripravo Uredbe o vodovarstvenem obmo~ ju za vodna telesa vodonosnikov obmo~ ja Postojne in Cerknice. Na Kovodu se namre~ lahko še tako trudijo z raznimi ukrepi – ne v Postojni, temve~ v Ljubljani se bodo morali ~ im prej odlo~ iti, ali dati prednost ~ isti vodi za prebivalce ali vojaškemu vadiš~ u. Na ministrstvu za okolje sicer zatrjujejo, da uredba nikakor ni pristala v predalu zato, da bi lahko prej spravili pod streho državni prostorski na~ rt za vadiš~ e. Toda kadar bo slednji enkrat sprejet, se postavlja tudi vprašanje teže same uredbe.

Seveda pa se lahko ob~ ani vseeno upravi~ eno vprašajo, ali se ni tudi v Postojni vprašanja vodooskrbe morebiti predolgo zapostavljajo, ~ eprav bi ob zastreli vodarni in celotnem sistemu njegova obnova oziroma vsaj vgradnja kakovostnejših filtrov morala priti na vrsto prej.

Kovod bo v kratkem vgradil uv-dezinfekcijo, saj so, tako direktor, predvidevali takšen scenarij zaradi lanskega obsežnega polivanja gnojevke iz bistriške bioplinarne po kmetijskih površinah nekaterih kmetov (bioplinsko gnojevko bodo po novem v celoti predelali), kot smo že pred ~ asom posumili novinarji, pa so verjetno prihajale tudi spornejše snovi, kot so na primer grezni~ ne goš~ e (veliko ceneje je namre~ , ~ e z njimi ravnajo mimo pravil). Zdaj torej veste, komu se lahko zahvalite za izredne razmere, ki po vsej verjetnosti niso bile zadnje … Ali bodo padle kakšne kazenske ovadbe zaradi ogrožanja zdravja ljudi, še nismo izvedeli. »Zahvala« pa gre tudi našim vrlim inšpekcijskim službam, ki smo jih novinarji ve~ mesecev zasipali z vprašanji, preden se je zadeva premaknila vsaj za kakšen korak …

Dolgoro~ na rešitev za postojnski in pivški vodovod, to je vgradnja ultrafilitracije, pa zavisi od uspešnosti pridobitve evropskega denarja.

Do takrat pa – Bog nas obvaruj nalivov, ki bodo svinjarijo po~ asi, a vztrajno spirali v vodno zajetje.

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 2 27. januar 2012

V središ~u

str

Notranjsko-kraške novice petek, 27. januar 2012

Februarja priklop ~ etrte vrtine, o Obrhu pa ni~ @upan: izjemno kriti~ nega obdobja bo kmalu konec – CI predlaga krizni {tab za Obrh Lo{ka dolina – Sedem mesecev po hudem fekalnem onesna`enju glavnega vodnega vira v Lo{ki dolini bo najhuj{ih te`av, tako zagotavlja `upan Janez Komidar, kmalu konec, saj bodo prihodnji mesec priklopili {e drugi na novo izvrtan vodni vir v Kozari{~ ah, kar naj bi povsem pokrilo potrebe po vodi, nato pa bo ob ustreznosti vzorcev mo`en tudi preklic ukrepa prekuhavanja vode. Toda ob~ ani, zdru`eni v neformalno civilno iniciativo za ~ isto vodo, po drugi strani opozarjajo, da {e vedno ostaja odprto klju~ no vpra{anje stanja vodnega vira Obrh. Kaj je bil vzrok onesna`enja, ki je imelo zelo hude posledice, {e vedno ni znano, prav tako ne zadnje analize tamkaj{nje vode.

Pomisleke, da se opore~ no vodo ob~ asno vseeno ~ rpa, pa `upan najostreje zavra~ a. »^etrta vrtina v Kozari{~ ah je dokon~ ana. Prvi vzorec vode je pokazal, da je neopore~ na, zdaj ~ akamo {e na rezultat druge analize. Ra~ unam, da bo tudi ta ustrezen, potem pa bomo izvedli priklop, predvidoma februarja,« razlo`i `upan. Obenem zagotavlja, da trenutno `e s tremi vrtinami (tretja je bila izvrtana na

novo), ki skupaj zagotavljajo 12 litrov vode na sekundo, pokrivajo trenutne potrebe v ob~ ini. ^etrta vrtina bo pomenila {e dodatnih pet litrov na sekundo, kar bo ustrezna rezerva tudi v primeru potrebe po po`arni vodi in morebitnih upadih v su{nih obdobjih.

Obe vrtini sta ob~ ino stali 250 tiso~ evrov. @upan pravi, da so

s prerazporeditvami sredstev z drugih postavk in uporabo rezerve investicijo pokrili. Hkrati je ob~ ina zaradi izrednosti dogodka za finan~ no pomo~ zaprosila slu`bo vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko, a dogovori {e potekajo.

»Sr` problema je Obrh« Edo [ega, doma~ in iz trenutno {e neformalne civilne iniciative ob~ anov za ~ isto vodo, se strinja, da je `upan naredil tudi dobre poteze, a dodaja, da je stvari treba priti do dna. »Sr` problema je onesna`en vodni vir Obrh in pristojni se niso osredoto~ ili v odpravljanje njegovih onesna`evalcev, pa~ pa so zgolj poiskali nov vodni vir.

Ko gre za zdravje ljudi, bi bilo treba zadevo takoj re{evati,« po-

udarja [ega in opomni, da voda iz Obrha odteka tako v smeri Ljubljane kot Postojne. Prepri~ an je, da bi moral `upan ustanoviti krizni {tab, v katerem bi bil tudi kdo od predstavnikov civilne iniciative, ne pa da se po nepotrebnem gledajo postrani. Njihov prvi korak pa bi moral biti natan~ en pregled kakovosti vseh ~ istilnih naprav v Lo{kem Potoku in Prezidu. @upan odgovarja, da je po njegovem prepri~ anju ob junijskem onesna`enju Obrha – do podobne mikrobiolo{ke opore~ nosti je sicer v preteklosti `e prihajalo – {lo za enkraten nespameten poseg posameznika na podro~ ju Babnega Polja ali Prezida in da ne prihaja do konstantnega onesna`evanja. »To so potrdile tudi analize, ki so pokazale, da se je za~ el

Brez vlaganj ne bo dovolj pitne vode

vodonosnik ~ istiti `e avgusta, koli~ ina bakterij je padla. Konstanten onesna`evalec bi, nasprotno, ves ~ as kazal enako onesna`enost.«

Zakaj ~ rpalka ob~ asno dela?

Sicer pa je vodni vir Obrh od konca septembra, ko je vojska kon~ ala s pre~ i{~ evanjem vode, zaprt. Predpogoj za njegovo ponovno uporabo bi bila izvedba ultrafiltracije. @upan pojasnjuje, da se ~ rpalka ob~ asno po`ene le zato, ker Komunala Cerknica izvaja ~ i{~ enje in nato razku`evanje bazenov in vodohrana, vendar ta voda nikakor ne gre v sistem. [ega se nasprotno boji, da se ob pomanjkanju vode iz Kozari{~ dogaja prav spu{~ anje te opore~ ne vode v sistem, pristoj-

ni pa so se za{~ itili z ukrepom prekuhavanja. @upan pravi, da ukrep prekuhavanja {e vedno velja zgolj zato, ker tretja vrtina kljub zdravstveno ustreznim vzorcem {e ni bila dovolj ~ asa opazovana in ker so poleg tega vmes izvajali tudi dela na ~ etrti vrtini v Kozari{~ ah, za katero zdaj {e vedno ~ akajo na dokon~ ne analize In{tituta za varovanje zdravja o popolni ustreznosti vode.

Kontrolni pregled na vodovodnem sistemu je dvakrat opravil tudi zdravstveni in{pektor in potrdil, da se za napajanje sistema uporabljajo le vrtine v Kozari{~ ah in da v ~ asu pregleda vodni vir Obrh ni bil vklju~ en v sistem za oskrbo s pitno vodo in da sistema iz tega vira sploh ni mogo~ e napajati, saj je prekinjena povezava.kv

 Blanka Markovi~ Kocen

Prekuhavanje vode je potrebno tudi ponekod na cerkni{kem, na loga{kem je pitna voda neopore~ na – Vodooskrba zahteva dodatna vlaganja

V ob~ ini Cerknica odvzemajo vodo iz devetih vodnih virov, vodovodni sistem Logatec pa je zdru`en iz ve~ sistemov, ki se napajajo iz enajstih vrtin. »Tak na~ in vodooskrbe ima prednosti in pomanjkljivosti,« pojasnjuje Gregori~ in dodaja: »Prednost je predvsem v tem, da je pridobivanje vode razdrobljeno in v primeru onesna`enja dolo~ enega vodnega vira omogo~ a nadome{~ anje z drugim, slaba stran pa je, da je in-

frastruktura zaradi ve~ jega {tevila objektov dra`ja, dra`je pa je tudi spremljanje kvalitete pitne vode zaradi ve~ jega {tevila potrebnega vzor~ enja.«

Stalen nadzor nad vodnimi viri

Nad neopore~ nostjo vodnih virov se izvajata dve vrsti nadzora, sta nam potrdila oba sogovornika: notranji, ki je v pristojnosti obeh javnih komunalnih podjetij

v sodelovanju s poobla{~ enim izvajalcem (Zavodom za zdravstveno varstvo) in zunanji nadzor v okviru dr`avnega monitoringa. Tako cerkni{ke kot loga{ke pitne vode so vzor~ ene po sprejetem letnem planu. Zadnja vzor~ enja so bila opravljena konec decembra 2011.

V Logatcu se vlaganje obrestuje

»V preteklem desetletju smo na loga{kem veliko vlo`ili v izbolj{anje vodooskrbe. Odpravili smo izgube na vodovodnih sistemih pod zavidljivih 20 odstotkov in izbolj{ali kakovost pitne vode z izdelavo vrtin,« pove Gregori~ . Tako so na loga{kem ve~ inoma odpravili dezinfekcijo pitne vode.

Hrva{ki del komisije za zdaj zanika vpliv s Hrva{ke Mitja Bricelj, direktor In{tituta za vode Republike Slovenije in predsednik me{ane Slovensko-hrva{ke komisije za vodno gospodarstvo nam je pojasnil, da so poro~ ilo o dogodkih, povezanih z onesna`enjem vodnega vira Obrh novembra poslali hrva{kim kolegom z namenom ugotavljanja mo`nega negativnega vpliva s hrva{ke strani na slovenski del kra{kega pore~ ja, na kar sumijo tudi nekateri doma~ ini. Do uradnega zasedanja komisije do zdaj {e ni pri{lo. Kljub temu pa Bricelj pravi, da jim hrva{ki kolegi na Dr`avni upravi za vode zagotavljajo, da v obravnavanem obdobju na hrva{ki strani ni bilo vzdr`evalnih del oziroma posegov, ki bi lahko vplivali na poslab{anje kakovosti voda v kra{kem povirju Ljubljanice. kv

Brez porodov v vodi Ustrezne ukrepe, s katerimi so se izognili te`avam, so `e pred bo`i~ em sprejeli tudi v Bolni{nici za `enske bolezni in porodni{tvo Postojna. Jana ^elhar, glavna sestra, je povedala, da zanimanja za porode v vodi (lani so jih opravili 19) trenutno ni, ~ e pa bi ga porodnica `elela, bi ji ga odsvetovali. Sicer pa so posebej pozorni pri skrbi za novorojen~ ke, ki jih umivajo le s sterilno fiziolo{ko teko~ ino. Za pripravo umetnega mleka zanje uporabljajo ustekleni~ eno vodo, ki jo {e dodatno prekuhajo. Porodnice se sicer tu{irajo normalno, a si pred dojenjem dojke umijejo {e s sterilno vodo ali obri{ejo s sterilnimi zlo`enci. Prav tako si tudi mame, tako kot osebje, razku`ujejo roke. Pozorni so tudi pri pripravi hrane.kv

V Pivki perutninarstvo namestili tudi vodne filtre V dru`bi Pivka perutninarstvo so nam pojasnili, da ne glede na te`ave s pitno vodo zagotavljajo neopore~ ne, popolnoma varne in visoko kakovostne izdelke. »Varnost na{ih izdelkov namre~ nenehno, tudi ko voda ni opore~ na, zagotavljamo z ustrezno pasterizacijo in z vrsto drugih zakonsko predpisanih varnostnih ukrepov. Hkrati varnost na{ih izdelkov nenehno u~ inkovito nadzira uradni veterinar Veterinarske uprave Republike Slovenije,« je povedala Petra Skok. V tokratnem primeru so, kot vedno doslej, nemudoma dodatno poostrili nadzor v proizvodnji in procesu predelave ter ravnali v skladu s strokovnimi navodili veterinarske slu`be. Dodatno pa so izpostavljena mesta vodnih virov opremili {e z vodnimi filtri s svetlobno odprtino en mikron.kv

F OTO : VALTER LEBAN

Notranjska, 23. januar – »Obvezno prekuhavanje pitne vode na cerkni{kem zaradi neustreznih rezultatov analiz pitne vode velja za vodovodna sistema Begunje in Sv. Vid,« pojasnjuje direktor Komunale Cerknica Anton Kranjc, medtem ko direktor loga{ke komunale Marjan Gregori~ poudarja, da je pitna voda na Loga{kem dobra, »saj ve~ ji del uporabnikov pije pitno vodo brez predhodne priprave in dezinfekcije. Le za oskrbovalni del Petkovec, Zapolje ter Hotedr{ica se uporablja dezinfekcija pitne vode.«

Jedo le sadje, ki ga ni treba umiti »U~ enci lahko za pitje prejmejo v {oli vodo iz plastenk, na podru`ni~ nih {olah, kjer je u~ encev manj, pa kuhajo ~ aj,« nam je na vpra{anje, kako so se pred zau`itjem opore~ ne vode zavarovali na {oli, odgovorila ravnateljica O[ Antona Globo~ nika iz Postojne, Sabina Iler{i~ Kov{ca. Tudi glede umivanja rok so u~ ence in zaposlene na podru`ni~ nih {olah v Studenem, Bukovju in Planini posvarili, da si je roke dovoljeno umiti le s prekuhano vodo, na mati~ ni {oli pa so v vsako u~ ilnico `e namestili dezinfekcijske rob~ ke in teko~ ino. »V vse prostore, kjer se nahajajo umivalniki, smo namestili napise, da voda ni pitna. Poleg objave prek {olskega radia so u~ iteljice v oddelkih vsem u~ encem predstavile nevarnosti pitja oku`ene vode.« Da ne bi pri{lo do oku`b, doslej niso zabele`ili {e nobene, so takoj, ko so izvedeli za opore~ nost, odpovedali fluoriranje zob u~ encev od 1. do 4. razreda. Na enak na~ in se pred opore~ no vodo varujejo v Postojnskima domu upokojencev in vrtcu, kjer so pri oskrbi mal~ kov še bolj previdni.

Kako pa je s sadjem pri malici? »Sadje operemo s prekuhano vodo. Odslej bomo naro~ ali le sadje, ki ga ni potrebno oprati, na primer banane, kivi ...« [olska kosila za u~ ence in zaposlene pa pripravljajo v kuhinji postojnskega vrtca, so {e sporo~ ili s {ole.b~

V vodnem zajetju z vrtino za ~rpanje podtalnice v Begunjah je vodo treba zaenkrat še prekuhavati.

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 2 27. januar 2012

4

V sredi{~u

Notranjsko-kraške novice

str 4

petek, 27. januar 2012

Pitna voda – najlep{i dar prihodnjim generacijam

 Blanka Markovi~ Kocen

Dr`ava mora med drugim zagotoviti varne in kakovostne vodooskrbne sisteme, kapitalski interes pa ne bi smel prevladati nad zdravstvenim – Ohranjanje pitne vode je na{a vse`ivljenjska naloga

Kdo je za nadziranje ~isto~e voda v Sloveniji odgovoren in v ~igavi pristojnosti je nadzor pitne vode na Notranjskem?

V Sloveniji potekajo trije nadzori nad pitno vodo: monitoring pitne vode, ki ga izvaja dr`ava preko svojih ustreznih institucij in daje vpogled v kakovost vode v Sloveniji, interni nadzor pitne vode v vodovodnih sistemih – ta nadzor izvaja upravljavec vodovoda, ki je v primeru nepravilnosti tudi dol`an ukrepati in o ukrepih obvestiti vse prebivalce, ki dobivajo vodo iz dolo~eneDr. Milan Krek, direktor ZZV Koper: »Vode je na Notranjskem veliko in ker postaja vse ga vodovoda, in in{pekcijski bolj dragocena teko~ina, bi morali skupaj skrbeti za njeno pitnost in kakovost, kajti nadzor, ki ga izvaja zdravstvena vode ne potrebujemo samo mi, ampak tudi na{i otroci.« in{pekcija v skladu s svojim planom dela ter izredni in{pekcijski saj je vseskozi pod strokovnim nadzor, ki se izvaja v primeru, ko Ob odkritju, da je voda nepitna, ki pokriva podro~je nalezljimora ukrepe izvesti upravljavec vih bolezni, moramo ukrepati. nadzorom. Vendar tudi v {e tako pride do te`av. vodovoda. Ti ukrepi so poleg ^e bi, na primer, imel dolo~en velikih in urejenih sistemih vevseh tveganj predvideni v povodovod iz na{e regije notradno pride do razli~nih napak, Interni nadzor je v rokah Kosebnem dokumentu. Upravljanji nadzor pogodbeno urejen z ki imajo lahko za posledico, da voda v Postojni in v rokah vec vodovoda je tudi dol`an o laboratorijem iz drugega dela nekaj ~asa voda brez ustreznih vodovodov v Cerknici in Loukrepih obvestiti vse prejemnike dr`ave, bi mi (ZZV Koper, op.p.) ukrepov ni pitna. Ker `ivimo na gatcu. Zakaj tak{na razdrovode (npr. prekuhavanje vode). izvedeli za te`ave {ele tedaj, krasu, pa moramo vedeti, da bljenost (Postojna in Pivka Ukrep tudi prekli~e, ko ni ve~ ko bi pri{lo do konkretnih zdrase kakovost vode tu zelo hitro pod koprskim, Cerknica pod potreben. V 24 urah mora obvstvenih te`av, ker vodovod ne spreminja in lahko pride tudi do novome{kim in Logatec pod vestiti zdravstveno in{pekcijo, ki obve{~a zavoda. V na{i regiji odstopanj in tedaj mora skrbljubljanskim zavodom)? potem ustrezno ukrepa. notranji nadzor v vodovodih iznik vodovoda ukrepati, temu je Ker so tako razdeljene zdravaja ZZV Koper, zato imamo tudi prilagojen tudi na~in notranjega vstvene regije v Sloveniji in ker Ali lahko v tej verigi pride do informacijo, kak{no je stanje na nadzora nad kakovostjo vode. lahko upravljavci vodovodov nepravilnosti, prevlade kapital- vodovodu, in skupaj z upravljav- Po na{ih rezultatih je veliko poi{~ejo na trgu tistega izvajalci vodovodov odli~no sodeluje- ve~ja verjetnost za neustreznost ca analize pitne vode, s katerim skih interesov pred zdravstvemo. To je svojevrstno zagotovilo vode za prehrano predvsem v podpi{ejo pogodbo o sodelova- nimi?

O tem lahko presodite sami, za prebivalce, da bo voda iz pip malih zajetjih, ki nimajo ustrenju. Tu je `e prisoten tudi tr`ni glede na to da sem vam dokaj zdrava. znih filtrov in drugih dodatnih princip in upravljavec vodovonatan~no opisal, kako je urejen sistemov ~i{~enja vode in kjer da lahko izbere ekonomsko Pitna voda iz pip je za ljudi se voda testira dvakrat na leto. najugodnej{ega in tistega, ki za sistem. nekaj samo po sebi umevneupravljavca vodovoda ponudi Ali so vodarne na Notranjskem najve~ ugodnosti. Vodovod ima Kdaj zavod za zdravstveno var- ga, vendar temu ni tako. Va{ stvo lahko ukrepa? komentar? primerno opremljene? ^e ne, lahko tudi lastni laboratorij, kjer Zavod lahko ukrepa na obmo~ju Veliki vodni sistemi imajo uspo- kje so pomanjkljivosti? Kje je spremlja kakovost vode. svoje regije {ele, ko pride do sobljene upravljavce in tudi stanje najbolj kriti~no? konkretnih zdravstvenih te`av dobro tehni~no opremo. Zato Vodarna v Postojni v MalKako poteka obve{~anje ob in pride do gro`nje epidemije voda iz velikih vodooskrbnih je bila zgrajena pred 40 morebitnem odkritju, da je pije. Tedaj po posebnem zakonu, nih sistemov razmeroma varna, leti. Danes po na{em mnenju tna voda opore~na?

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

FOTO: VALTER LEBAN

Dr`ava kot lastnica voda mora gledati na preskrbo z vodo celostno, zato mora biti pozorna tako na onesna`evalce (kmetijstvo, industrija itd.) kot na ureditev varnih in kakovostnih vodooskrbnih sistemov, poudarja dr. Milan Krek, direktor Zavoda za zdravstveno varstvo Koper, in opozarja, da so notranjski vodni viri zaradi ponikanja bolj ogro`eni kot drugod po Sloveniji.

potrebuje dolo~ene dodatne metode pre~i{~evanja vode, ki pa jih upravljavec vodarne name{~a. Dodatne ukrepe je treba sprejeti tudi zaradi spreminjanja okolja, iz katerega prihaja voda v vodarno. Sicer pa tehnologija priprave zdrave pitne vode nenehoma napreduje in potrebno je z ukrepi slediti temu trendu. Zato so vedno potrebne investicije v vodovodni sistem, kar pa se odra`a tudi na vi{ini vodarine, ki jo pla~ujemo vsak mesec. ^eprav se cevi ne vidi in tudi vodohrami so obi~ajno skoraj nevidni, je potrebno ta zapleten sistem vseskozi dobro vzdr`evati, da je sposoben pripeljati do pipe zdravo vodo.

Kdo je kriv za opore~no vodo?

O krivcih bi te`ko govorili. Ve~ina vodovodnih sistemov ima tako imenovane sisteme obvladovanja tveganj in na podlagi tega tudi sprejete ukrepe, ~e se kaj zgodi na sistemu. Vsak vodovod je poseben sistem, ki zahteva posebne ukrepe. Ob tem je preskrba vode zelo odvisna tudi od naravnega okolja, kjer se zajema voda. Oboje pa je vse bolj onesna`eno in hkrati tudi kmetijsko intenzivno obdelano. Poleg omenjenih pa so pomembni dejavniki vreme, zunanje temperature in padavinski re`im, ki se v zadnjih letih tudi zaradi spremembe podnebja spreminja in vpliva na kakovost vstopne vode v vodarno.

Kako bi morala posredovati dr`ava?

Dr`ava bi morala s svojimi ukrepi zagotoviti, da pijemo zdravo pitno vodo. To ni vedno lahko in velikokrat zahteva {tevilne te`ke odlo~itve. Dr`ava mora gledati na preskrbo z vodo celostno, zato mora biti pozorna tako na onesna`evalce (kmetijstvo, industrija itd.) kot na ureditev varnih in kakovostnih vodooskrbnih sistemov. Dr`ava je namre~ lastnica vseh vod, vodarji pa so samo koncesionarji, ki upravljajo z vodnimi viri. Sistem je zaple-

ten in mora biti dore~en do konca, ker ima lahko vsaka napaka v sistemu tudi dolgoro~ne posledice. Cilj dr`ave mora biti, da bi vsi ljudje v Sloveniji na svojih vodovodnih pipah imeli zdravo pitno vodo. In danes tehnologija priprave vode to dopu{~a.

Dobro pripravljena pitna voda je najbolj{a pija~a in hkrati tudi najbolj prijazna teko~ina za telo.

Ali je pitna voda v Sloveniji res ~ista?

Odvisno, kje jo pijete. Nekje je kemijsko onesna`ena, drugod mikrobiolo{ko. Imamo pa tudi vodovodne sisteme, kjer je voda ~ista in popolnoma ustrezna.

Pomembno je torej, kje `ivite in odvisno tudi od vodarne in ljudi, ki delajo v sistemu. Predvsem je treba spremljati kakovost vode, najbolje prek spletnih strani vodovodov. Vsi uporabniki pitne vode imajo pravico izvedeti od svojega vodarja, kak{no vodo pijejo. Vodar tudi vsako leto pripravi letno poro~ilo.

Ali so notranjski vodni viri zaradi ponikanja vode bolj ogro`eni kot drugod po Sloveniji?

Da, vsekakor. Notranjske vode so praviloma kra{ke vode, ki jih lahko {tejemo tudi med povr{inske in kot take so trenutno onesna`ene predvsem mikrobiolo{ko. Kemijsko stanje teh voda je {e ustrezno, vendar z neustreznim odnosom do okolja lahko pride celo do kemijskega onesna`enja vode.

Zato smo vsi, ki `ivimo na teh obmo~jih, dol`ni skrbeti za okolje in s tem tudi za pitno vodo, od katere smo `ivljenjsko odvisni. Vode je na Notranjskem veliko in ker postaja vse bolj dragocena teko~ina, bi morali skupaj skrbeti za njeno pitnost in kakovost, kajti vode ne potrebujemo samo mi, ampak tudi na{i otroci. Lep{ega daru generaciji, ki prihaja, kot veliko pitne vode skoraj ni. Brez vode ni `ivljenja, zato je ohranjanje pitne vode na{a vse`ivljenjska naloga.

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAĹ KE NOVICE  ĹĄt  2  27. januar 2012   

Aktualno v regiji

Notranjsko-kraĹĄke novice

str 5

5

petek, 27. januar 2012

Meni{evci so dobili svoje dru`beno-kulturno sredi{~e

 Petra Tr~ek

Poleg gasilskega doma so v novi zgradbi uredili prostore za dru{tva na Meni{iji in ve~namensko dvorano z odrom

prepri~an, da bo zadostovala za lokalne prireditve, saj sprejme do 150 obiskovalcev. Ob odprtju doma se je v njej trlo {e ve~ ljudi, tako doma~inov kot prebivalcev sosednjih krajev na Meni{iji do `upanov sosednjih ob~in in predstavnikov dru`benopoliti~nega `ivljenja.

Gasilski dom so postavili na mestu, kjer je neko~ stal pro-

Gasilci {e prej na kraju intervencije

FOTO: VALTER LEBAN

Dom so zgradili s pomo~jo nepovratnih evropskih sredstev, doma~ini pa so nanj `e te`ko ~akali. ÂťDobili smo dru`benokulturni center, saj dom ni namenjen le gasilcem, pa~ pa vsem krajanom,ÂŤ je dejal `upan Rupar. ÂťV njem naj bi potekalo dru`abno `ivljenje.ÂŤ Uredili so namre~ tudi ve~namensko dvorano z odrom. Rupar je

Gasilci so se skupaj z `upanom Markom Ruparjem razveselili novih prostorov, prepri~ani, da bodo lahko ob intervencijah {e hitreje posredovali.

Nova stavba je velika pridobitev za gasilce, ki so se prej stiskali v neprimernih prostorih sredi Begunj. Pri~akujejo, da se bo v novih izbolj{al tudi njihov odzivni ~as in se bodo na intervencijo podali {e kak{no sekundo prej. ÂťImeli smo zelo slab izvoz, saj je bila cesta tik za gara`nimi vrati in ob izvozu smo morali ustavljati promet na njej, da ne bi pri{lo do nesre~e,ÂŤ je pojasnil poveljnik sektorja Begunje Ale{ Obreza. Dodal je {e, da upajo,

FOTO: VALTER LEB AN

svetni dom, ki je bil pred vojno in nekaj ~asa po njej pravo sredi{~e Begunj in okoli{kih naselij, nato pa je vidno propadal.

Z gradnjo novega so za~eli pred tremi leti, a so se zaradi te`av pri zagotavljanju sredstev za gradnjo dela za nekaj ~asa ustavila.

Ko je ob~ini leta 2010 uspelo dobiti 260 tiso~ evrov nepovratnih evropskih sredstev za obnovo in razvoj vasi iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj pode`elja in jih je {e 240 tiso~ zagotovila v svojem prora~unu, so nadaljevali z gradnjo. Proti koncu lanskega leta so dogradili dom, ga opremili in uredili okolico.

Begunje, 15. januar – Va{~ani Begunj in Meni{evci iz okoli{kih krajev so sredi januarja z nasmejanimi obrazi spremljali odprtje novega gasilskega doma z ve~namenskimi prostori v Begunjah, ki naj bi po besedah cerkni{kega `upana Marka Ruparja postal sredi{~e kulturnega in dru`abnega dogajanja na Meni{iji. Poleg gasilcev so namre~ svoj prostor v novi zgradbi dobila tudi tamkaj{nja dru{tva.

Na nov gasilski dom in prostore za dru{tva so Meni{evci te`ko ~akali. da bodo novi prostori pritegnili tudi kak{nega mladega ve~, da se jim pridru`i.

V novi stavbi pa so svoje prostore dobila tudi meni{evska dru{tva. Turisti~no dru{tvo ima v pritli~ju prostore, v katerih se bodo lahko sre~evali, primerni pa so tudi za sprejemanje obiskovalcev in izletnikov. Tajnik dru{tva Janko Ko{ir zagotavlja, da bo prostor za`ivel. ÂťKo se bo za~ela sezona, bo moral v njem biti kak{en dan tudi nekdo, ki bi sprejemal obiskovalce, najmanj,

kar lahko naredimo, pa je, da na vratih objavimo kontaktne podatke o nekomu iz dru{tva, pri katerem lahko dobijo informacije.ÂŤ Tudi sicer nameravajo prostor s pridom uporabljati za sestanke in na~rtovanje novih projektov, ki jih v turisti~nem dru{tvu ne manjka.

V ve~namenski dvorani v nadstropju nove zgradbe je oder, ki ga bodo krajani s pridom uporabljali za {tevilne prireditve, {e posebej pa so se ga razveselili igralci Kulturnega dru{tva

Meni{ija. ÂťDo zdaj smo vadili v te`kih pogojih, v dvorani, ki je bila mrzla, strani{~a pa so bila ve~inoma zaklenjena,ÂŤ pravi ~lanica dru{tva Helena Obreza in dodaja, da so za nastope morali pla~ati najemnino za dvorano v {oli. ÂťZdaj bomo `e vaje imeli na odru, poleg tega pa imamo {e svojo sobo in nam rekvizitov ne bo ve~ treba hraniti po domovih.ÂŤ Poleg dramske skupine so pisarno v novem domu dobili tudi ~ebelarji, lovci pa prostor, v katerem si bodo uredili hladilnico.

Odkrivalo je strehe

Rezervni deli:

Delovni Ä?as: 0KAROSERIJSKI DELI Pon. - Pet. 07.00-17.00, 0ĂŚ$520(7, 69(7,/$ Sobota 07.00-13.00 0OGLEDALA 0=5 $Ăż1( %/$=,1( 0HLADILNIKI TER INTERCOOLERJI 0=5 $Ăż1, 9(17,/, ,1 267$/( .20321(17( 0=$9251( ./(äÿ( 7(5 '(/, =$ 3235 $9,/2 0=$925( =$9251, ',6., 031(90$7,.( 0$.802/$725-, 02/-$ ,1 0$=,9$ Trans Feli 0$0257,=(5-, x d.o.o.

Lesn

ÂťBila je najbolj potrebna prekritja, saj je pod njo stanovanjski del, v katerem `ivijo ljudje, odkrilo pa je precej velik del strehe,ÂŤ je pojasnil Bla` Kranjc iz PGD Cerknica. V ~etrtek na sre~o ni de`evalo, je pa de` za~el padati naslednji dan, ko so va{~anom na pomo~ prisko~ili gasilci PGD Dolenja vas. Ti so od dopoldneva do poznega popoldneva prekrivali {e ostale

strehe. Kot je {e povedal Kranjc, na Cerkni{kem nekajkrat na leto zapiha mo~nej{i veter, ki razkrije tudi kako streho. ÂťObi~ajno

najprej razkrije streho Valkartona na Rakeku, kjer smo posredovali najve~krat, tokrat pa je zapihalo v Dolenji vasi,ÂŤ je {e dodal Kranjc.

o Brdo E-mail: bo 17, 1360 Vrhnika stjan@ www.tran transfelix.si sfelix.si

F OTO: D A M IJA N A [K RL J

Servis: TomaĹž Omahen Tel.: +386 (0)1 7557 853 GSM: +386 (0)31 395 722

Dolenja vas, 19. januar – V no~i iz ~etrtka na petek je mo~an veter v Dolenji vasi odkril ve~ kot deset hi{ in gospodarskih poslopij. V ~etrtek ob pol desetih zve~er so prebivalcem na pomo~ prisko~ili gasilci PGD Cerknica, ki so pokrili eno od streh.

FOTO: PETRA TR^EK

SERVIS IN PRODAJA REZERVNIH DELOV ZA TOVORNA VOZILA IN PRIKOLICE + VULKANIZERSTVO

 Petra Tr~ek

Trgovina: Rok Dupin Tel.: +386 (0)1 7557 851 GSM: +386 (0)41 640 029 Trgovina: Karel Ĺ inkovec Tel.: +386 (0)1 7557 853 GSM: +386 (0)31 658 769 Trgovina: TomaĹž Trunk Tel.: +386 (0)1 7557 851 GSM: +386 (0)31 669 593

[pi~ka ob prvi polni luni [pi~ka, . januar – Turisti~no dru{tvo Meniťija je ob prvi polni luni v novem letu izpeljalo `e 11.

Gasparijev no~ni pohod na [pi~asto Stra`i{~e ([pi~ko). Zbor pohodnikov, ki jih je bilo tokrat skoraj dvesto, je bil na `e obi~ajnem mestu v vasi Sel{~ek, od koder je vodena karavana gibanja `eljnih krenila ob 19. uri. Prvi pohodniki so se s [pi~ke vrnili `e okrog 20. ure in pohod zaklju~ili ob toplih napitkih. Vreme je bilo naklonjeno in polna luna je na prete`no jasnem nebu poskrbela za res pravo do`ivetje.d{

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 2 27. januar 2012

Aktualno v regiji

Notranjsko-kraške novice

On 2011 je kolesar Martin Otoni~ar

Priznanja športnikom

~lanskih in veteranskih kategorijah. Za tekmovalne dose`ke drugod so bili nagrajeni {e smu~arji Tev` Gorjanc (Smu~arsko dru{tvo Postojna), Ne`ka Valen~i~ (smu~arsko dru{tvo Dol Ajdov{~ina), Kri{tof Fabjan, Ta-

Postojna, 14. januar – Regionalna radijska programska mre`a Radio 94 je v okviru vsakoletne akcije Ona ali on v Jamskem dvorcu v Postojni podelila priznanja najbolj{im in tistim, ki so po izbiri poslu{alcev stopili iz povpre~ja in naredili ve~. On je tako postal mladi in obetavni, skoraj 18-letni, kolesar iz Selc pri Pivki Martin Otoni~ar (na sliki), ki je svojo ekipo razveselil s 14. mestom na svetovnem mladinskem prvenstvu in osvojitvijo pokala Slovenije. Priznanje za podjetniški uspeh je romalo v roke direktorju loga{kega podjetja Okna in vrata Nagode, Janezu Nagodetu, Franc Krajc, mara Valen~i~, kolesar Martin direktor podjetja Eurobox iz Otoni~ar iz Kolesarskega kluba Podskrajnika pri Cerknici, ki sodi Hit Casinos Nova Gorica, ~lana med najbolj znane izdelovalce keglja{kega kluba Brest Cerknica, kartonske embala`e v {ir{i regiPetra Ba{ek in Matej Lipej, {portni ji, pa se je razveselil priznanja avtomobilist Milan Bubni~ Milan za gospodarski uspeh leta. Obe iz AMD Slovenija avto – IMOS in priznanji so podelili v sodelovaIvan Kara~i~ iz Kickboxing kluba Center Ljubljana. S priznanjem so se spomnili tudi na po`rtvovalno delo trenerjev, Jureta Kotnika iz doma~ega Ko{arkarskega kluba ter Liso Pav{i~ iz Jahalne {ole Islandski konji Trnje, in {portne delavke Vike Gorjanc.

Kulturni program so popestrili tamkaj{nji osnovno{olci, plesna skupina Pike, harmonikarja in glasbenik na kitari Tone [krlj iz Kne`aka.b~ FOTO: VALTER LEB AN

Pivka, 0. januar – Na tradicionalni prireditvi [portnik leta 2011 v avli piv{ke osnovne {ole je [portna zveza Pivka slavnostno podelila priznanja vsem {portnikom in {portnim delavcem (na sliki), ki so v minulem letu

malem nogometu in nogometa{ Aleks Petrov~i~ ter Katarina Fatur iz Jahalne {ole Islandski konji Trnje. Male plakete za dose`ke na podro~ju tekmovalnega {porta v kategoriji kadetov in mladincev so romale v mladinsko ple-

petek, 27. januar 2012

FOTO: VALTE R L E B AN

6

str 6

sno skupino Pike, ekipo mladink Ko{arkarskega kluba Pivka in h ko{arkarici Tini Jakovina, ekipi kadetinj Keglja{kega kluba Pivka in ~lanom Keglja{kega kluba, Anji Ba{ek, Luciji Zalar, Luki Kresevi~u, Jaki Gorupu, Domnu Kalu`i, Borutu Boletu, Manci Gorup in Emilu Pa{i~u iz Atletskega kluba Pivka.

Franko Leskovec iz Keglja{kega kluba Pivka, balinarji Javorja Orleka Pivka Jo`e Doles, Drago Bo{tjan~i~ in Robi Ba{i~, veteranska in ~lanska ekipa Balinarskega kluba Ko{ana, ~lanska plesna skupina Pike in Kristina Bele iz Atletskega kluba Pivka so prejeli plakete za dose`ke na podro~ju tekmovalnega {porta v

ganizirano {portno-rekreativno prireditev. Slovesno prireditev so zaklju~ili dobrodelno; predsednik uprave Zavarovalne dru`be Adriatic Gabrijel [kof je namre~ direktorju Zdravstvenega doma Ilirska Bistrica Vojku Mihlju izro~il ~ek v vrednosti pet tiso~ evrov za opremo re{evalnega vozila.b~

FOTO: ARHIV CENTRA LEPOTE TA M ARA

zaznamovali dogajanje na tem podro~ju v ob~ini Pivka in {ir{e. V razli~nih kategorijah so nagradili kar 34 posameznikov in enajst {portnih dru{tev oziroma skupin, kar ka`e na pestro {portno vzdu{je na piv{kem. Priznanja za {portne dose`ke v kategorijah do 15 let so prejeli: mlaj{a plesna skupina Pikice in navija{ka skupina Pike, ko{arkarska ekipa starej{ih deklic iz O[ Pivka in ko{arkarja Ana Jakovina ter @an Knafelc, ekipa de~kov iz Balinarskega kluba Ko{ana, keglja~i Nata{a Radi~, Amanda Zalar, Denis Pa{i~ iz keglja{kega kluba Pivka, lokostrelec Nikola Temkov, smu~arka Maja Kapelj, ekipa starej{ih de~kov iz O[ Pivka v

nju z Obrtno-podjetni{ko zbornico ter Gospodarsko zbornico Slovenije. Ob tej prilo`nosti niso pozabili {e na priznanja poletne akcije, v kateri so poslu{alci izbrali najbolj{e kavo, kulinari~no specialiteto, sladico, sladoled iz regije, pa tudi najbolj urejeno vas, gostilni{ki vrt, najbolj prijazno natakarico in najbolj or-

Prejeli smo

Live-Deutsch v adventnem Salzburgu V soboto, 10. decembra 2011, smo ~lanice aktiva u~iteljic nem{kega jezika s [olskega centra Postojna organizirale ekskurzijo v adventni Salzburg.

Te se je udele`ilo 38 dijakov in dijakinj 3. in 4. letnika gimnazije in ekonomske {ole, ki se u~ijo nem{~ine kot 2. tujega jezika, da v nem{ko govore~i de`eli testirajo pridobljeno znanje nem{~ine, do`ivijo decembrski utrip v zgodovinsko bogatem mestu in obi{~ejo umetnostne spomenike. Spremljale so jih njihove u~iteljice Mojca Jen~ek Ocepek, Bojana Rosina Simoni~ in Lidija Mlakar.

Dijaki so morali na poti v Salzburg (s pomo~jo vodnice) in med samostojnim raziskovanjem mesta z adventnim sejmom re{evati naloge, pripravljene na delovnem listu. Tega so morali ob koncu ekskurzije oddati skupaj z zbranimi prospekti in informacijami o prireditvah.

Na poti domov so predstavniki posameznih oddelkov po mikrofonu povedali svoje vtise, te pa pri prvi naslednji uri nem{~ine dopolnili s kak{no pripombo.

Dogovorili smo se tudi o tem, da bodo po skupinah (z mo`nostjo izbire) pripravili power point predstavitev in/ali fo-

toalbum ter poro~ilo s presojo za {olsko spletno stran. Na poti v Salzburg so namre~ dobili tudi navodilo, naj naredijo posnetke, ki jih bodo kasneje uporabili za izdelavo avtenti~ne naloge. To bodo shranili kot dokumentarno gradivo in za spomin.

Dijaki in spremljevalci smo bili z realizacijo na~rtovanih vsebin in dejavnosti zadovoljni, saj smo dosegli zadane cilje samouresni~evanja in dobili potrditve o stopnji pridobljenih sporazumevalnih ve{~in v nem{kem jeziku.

Aktiv u~iteljic nem{kega jezika, zanj zapisala Lidija Mlakar

Postojna, 1. januar – V ulici Vilka Kledeta 15 v Postojni so odprli vrata novega centra lepote Tamara, ki ima sicer tu `e dvajsetletno tradicijo. Vlasta Mil~i~ Toma`i~ je namre~ svojo samostojno pot na podro~ju kozmeti~ne nege za~ela v prostorih na Tr`a{ki cesti, nadaljevala na Kremenci, zdaj pa se je skupaj s h~erko Tamaro Mitri~ preselila v ekonomi~no zgrajen poslovni objekt, ki je v skladu z evropskim standardom kakovosti pri gradnji in izbiri materialov, le streljaj od strogega sredi{~a mesta. Center lepote, ki se razprostira na 240 kvadratnih metrih povr{ine, je razdeljen na dva dela; spodnji je namenjen negi obraza, oblikovanju telesa, manikuri, depilaciji, laserskemu pomlajevanju in nebole~emu odstranjevanju dla~ic, zgornji, kjer je {e manj{a predavalnica, v kateri bodo v prihodnje organizirali razli~na kozmeti~na izobra`evanja in te~aje li~enja, pa son~enju v solariju. V lepotnem centru poleg osnovnega poslanstva – skrbi za lep izgled in videz svojim strankam od torka do sobote {e strokovno svetujejo in ponujajo vrhunske kozmeti~ne pripravke francoskega proizvajalca. Odprtje sodobno urejenega kozmeti~nega salona ali centra lepote, kot sta ga poimenovali Vlasta in Tamara, so pospremili {tevilni zadovoljni obrazi, postojnska televizija in na{e novice.b~

Splošno tapetništvo Urban Posedi s.p.

SALON: Starožirovska cesta 3, 4226 Žiri tel.: 04 510 60 28, fax: 04 510 60 29, gsm: 041 378 797 e-mail: tapetnistvo.posedi@siol.net, www.posedi.com Odprto imamo: pon. - pet.: 8 -14h ter 16 -18h, sob.: 8 -12h nedelja in prazniki: zaprto

Za vas izdelujemo: - sedežne garniture po meri -oblazinjene postelje in vzmetnice vseh dimenzij in oblik - blazine za kamine in peči - TV počivalnike - ter vsa ostala tapetniška dela

Vljudno vabljeni v naš salon na Starožirovsko cesto 3 v Žireh!

Untitled-3 1

14.10.2011 9:44:31

barva:  cmyk  NOTRANJSKO-KRAĹ KE NOVICE  ĹĄt  2  27. januar 2012

Aktualno v regiji

str

Notranjsko-kraĹĄke novice    petek, 27. januar 2012

Nad volkove z elektromre`o in pastirskimi psi

O turisti~ nih jamah Lo{ka dolina, 12. januar – V Knji`nici Mari~ ke @nidar{i~ v Starem trgu pri Lo`u sta Matej Kr`i~ in Alojz Troha iz Dru{tva ljubiteljev Kri`ne jame (DLKJ) predstavila zanimivosti turisti~ nih jam v Sloveniji, Franciji in na Slova{kem. ^lani DLKJ vabijo na zimski obisk Kri`ne jame.

^e bi samo najbolj prizadetim rejcem omogo~ ili vzpostavitev in vzdr`evanje ustreznega varovanja pred napadi volkov, bi {tevilo {kodnih primerov lahko prepolovili, so prepri~ ani izvajalci projekta Slowolf.

30 do 50 volkov trenutno `ivi v Sloveniji, odvisno od sezone in odvzemov iz populacije (odstrel in povoz).

nara{~ ajo~ i populaciji volkov, ki so za{~ itena vrsta, in po drugi strani pove~ anemu gojenju drobnice. Vladimir Dekleva s postojnske enote Zavoda za gozdove je lani izpostavil tudi pogosto spregledano dejstvo, da se danes pa{niki raztezajo v gozdove. Dr`ava po eni strani {~ iti velike zveri, po drugi strani pa podpira rejo drobnice prav na obmo~ jih, kjer `ivijo velike zveri, je opozoril na neizogiben konflikt, ki vodi v zelo visoka izpla~ ila od{kodnin. Kot je ocenil Dekleva, bi morala dr`ava kmetom priti nasproti ne le z od{kodninami, temve~ tudi ustrezno za{~ itno opremo, subvencijami, dav~ nimi olaj{avami.

Rezultati ka`ejo, da skoraj 97 odstotkov vseh {kod po volkovih nastane na drobnici, pojavljajo pa se na obmo~ ju Ko~ evske, Notranjske in Primorske. Rok ^erne z Zavoda za gozdove je poudaril, da se ve~ ina {kodnih primerov v Sloveniji pojavlja pri le nekaj upravi~ encih. Zanimiv je, denimo, podatek, da se je v 15-letnem obdobju 50 odstotkov vseh {kod zgodilo le pri 25 rejcih. V letu 2009 je bilo kar 42 odstotkov {kodnih primerov ocenjenih pri samo sedmih rejcih, 57 odstotkov pa pri 18 rejcih.

Pa{niki se raztezajo v gozdove Kot smo v na{em ~ asopisu poro~ ali lani, {koda po volku na obmo~ ju postojnske enote Zavoda za gozdove nara{~ a, kar gre po eni strani pripisati

Na pa{nikih, kjer so rejci v skladu s priporo~ ili uporabljali donirane elektromre`e vi{ine 170 centimetrov in ovce vsako no~  zapirali ter skrbeli, da je v ograji ves ~ as vsaj 5000 voltov napetosti, do {kod ni prihajalo, so povedali izvajalci projekta Slowolf.

Rejci so z u~ inkovitostjo elektromre` zadovoljni, hkrati pa opozarjajo, da postavljanje elektromre` ter ve~ erno zapiranje in jutranje spu{~ anje ovac nazaj na pa{nik predstavlja dodatno delo.

Sicer pa elektromre`e niso majvolka v Sloveniji, in sicer 12 `iva- hen stro{ek, 50 metrov mre`e namre~ stane od 130 do 150 evrov. li. Toda strokovnjaki so v okviru Vendar pa jih nekateri rejci ne projekta Slowolf z analizo ugopostavljajo {e iz enega razloga – tovili, da na pojavljanje {kod od{kodnine so namre~ , sploh za trajnostni odstrel volkov nima vpliva. Pa~ pa so se kot u~ inkovi- ovce mesne pasme, celo vi{je od ta za{~ ita izkazale dovolj visoke tr`ne vrednosti ubitih `ivali. Bolj elektromre`e, ki jih volk ne more pa so rejci zadr`ani do pastirskih presko~ iti, v kombinaciji s pastir- psov, ~ e{, da so ti lahko nevarni tudi za ~ loveka. kv skimi psi.

Mre`a in no~ no zapiranje Za to lovno sezono je predviden rekorden dovoljen odstrel

Za obisk Kri`ne jame ^lani Dru{tva ljubiteljev Kri`ne jame pravijo, da so v tem zimskem ~ asu idealni pogoji za obisk jam. [e posebej vabijo na obisk Kri`ne jame, za katero trdijo, da je ena najlep{ih vodnih jam. Su{no poletje tudi tej podzemni vodni lepotici ni prizaneslo, vodostaj je bil namre~ nizek in zato vo`nja s ~ olnom po prvem jezeru marsikdaj ni bila mo`na. Sedanje razmere v jami so idealne, saj je voda dovolj visoka in ~ ista, temperatura zraka pa prijetnih 8 stopinj Celzija. Vsem, ki jih obisk zanima, predlagajo, da si ve~ podrobnosti o obisku in jami ogledajo na njihovi spletni strani www.krizna-jama. si.bok

Piv~ ani spet na velikem platnu

 Petra [ajn

Pivka, 20. januar – Park voja{ke zgodovine Pivka je zopet dokazal, da niso le del zgodovine, temve~ tudi del prihodnosti. Beg v svobodo je v kratkem `e drugi film, ki so ga delno posneli tudi na pivťkih tleh.

Cesta v Staro vas 2, Postojna /MXEOMDQVND FHVWD 3RVWRMQD tel.: 081/601 650 tel.: 05/ 721 23 30 fax. 05/ 726 2146 05/ 721 23 31 spletna stran: www.scpo.si

vabi na informativni dan za programe

S Prvo prijavo za vpis v viĹĄje ĹĄole se lahko prijavite do 8. 3. 2012

00 n 15. .00 .00 i ob 9 2 ob 9 2012 . 201 0. 2. 11. 2 ek, 1 soboto, v

UHGQL LQ L]UHGQL ĂĽWXGLM

(srednje sploťne in tehniťke izobrazbe) * Gimnazija * Ekonomski tehnik * Strojni tehnik * Strojni tehnik (3+2) 7HKQLN UDĀXQDOQLüWYD (v Ilirski Bistrici) (srednje poklicne izobrazbe) * Oblikovalec kovin - orodjar * Avtoserviser QLçMH SRNOLFQH L]REUD]EH

3RPRÄ€QLN Y WHKQRORĂĽNHP SURFHVX

v pet

Poslovni sekretar (VI. st. izobrazbe) v petek, 10. 2. 2012, ob 9.00 in 15.00 in v soboto,11. 2. 2012, ob 9.00 StrojniĹĄtvo (VI. st. izobrazbe) v petek, 10. 2. 2012, ob 10.00 in 16.00 in v soboto, 11. 2. 2012, ob 10.00 Gozdarstvo in lovstvo (VI. st. izobrazbe) v petek, 10. 2. 2012, ob 12.00 in 18.00 in v soboto, 11. 2. 2012, ob 12.00

Za vpis v ĹĄolsko leto 2012/13 se lahko prijavite do 23. marca 2012

Predavatelja Alojz Troha in Matej Kr`i~  sta predstavila evropske jame.

V letih 2008 in 2010 so se ~ lani Dru{tva ljubiteljev Kri`ne jame udele`ili simpozijev in kongresov Svetovnega zdru`enja turisti~ nih jam v Franciji in na Slova{kem. Poglavitne teme sre~ anj so bili na~ ini varovanja in obiskovanja jam, predstavitve turisti~ nih jam v posameznih dr`avah ter tr`enje jam. V Sloveniji, Franciji ter na Slova{kem so dolo~ ene podobnosti in razlike v zakonodaji, na~ inih promocije, vsebinah, na~ inih razlage ter v urejenosti turisti~ nih jam.

Matej Kr`i~ in Alojz Troha sta obiskovalcem predavanja s pomo~ jo projekcije fotografij na kratko predstavila turisti~ ne jame v Sloveniji, ki jih je 22, ter zanimivosti, opremljenost, urejenost in delovanje turisti~ nih jam, ki jih je Matej Kr`i~ obiskal v Franciji, Alojz Troha pa na Slova{kem.

FOTO: ARH IV PARKA VOJA[KE ZG ODOVIN E

FOTO: MIHA KROFEL

Klju~ ni konflikt med volkom in ~ lovekom pri nas predstavljajo {kode na drobnici, ki jih lahko zmanj{amo z ustreznimi varovalnimi ukrepi. Kot u~ inkovito za{~ ito `ivali na pa{niku pred napadi volkov priporo~ amo elektromre`o visoko vsaj 160 centimetrov ali pastirske pse oziroma kombinacijo uporabe obeh metod, je bilo glavno sporo~ ilo strokovnjakov z ljubljanske biotehni{ke fakultete, Zavoda za gozdove in dru{tva Dinaricum, ki so v okviru projekta Slowolf opravili analizo {kodnih primerov po volkovih, ki rejcem pri nas na leto povzro~ ijo za okoli 250 do 350 tiso~ evrov {kode. Dr`avi zato svetujejo, naj del denarja namesto za visoke od{kodnine raje nameni za preventivne ukrepe, saj je drobnica zdaj preslabo varovana. Odstrel volkov pa po njihovih analizah ne vpliva na obseg {kode.

FOTO: B OR U T KR A[EVEC

Raje kot za od{kodnine naj gre denar za preventivne ukrepe – Škoda po volku narať~ a tudi zaradi preslabo varovane drobnice

19. januarja so v prostorih Parka voja{ke zgodovine v Pivki v sodelovanju z Gorenjsko televizijo predstavili najnovej{i dokumentarno-igrani film z naslovom Beg v svobodo. Film scenarista Jadrana Sterleta in re`iserja Jureta [krlepa govori o mladih fantih, ki so ~ as osamosvojitvene vojne za Slovenijo leta 1991 pre`ivljali kot naborniki JLA. Rde~ a nit zgodbe je pogum in odlo~ nost mladih fantov ter njihovih dru`in, ki `elijo ute~ i mo~ i Jugo armije. Scenarist filma Jadran Sterle je na eni izmed predstavitev filma po Sloveniji dejal, da je v filmu `elel prikazati etni~ no in humanisti~ no dr`o slovenskih borcev za osamosvojitev. Beg v svobodo, ki ga je delno financiralo tudi Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, je v zadnjem letu `e drugi film, ki je bil delno sneman tudi na piv{kem obmo~ ju. Pred nekaj meseci so v piv{kem kinu namre~ predstavili tudi film Generacija 71', ki prav tako prikazuje zgodbo mladih vojakov iz ~ asa osamosvojitvene vojne, vendar iz drugega vidika. Pri Generaciji 71' so sodelovali tudi doma~ i statisti. Nekateri kadri filma Beg v svobodo so bili posneti v Parku voja{ke zgodovine, ki tako znova dokazuje, da niso le muzejska zbirka povezana z na{o voja{ko preteklostjo, ampak tudi prihodnost, ki v svet pona{a dobro ime Pivke in jo postavlja tudi na filmski zemljevid velikega formata.

Scenarist Jadran Sterle med predstavitvijo filma Beg v svobodo.

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 2 27. januar 2012

Pogovor

str

Notranjsko-kraške novice petek, 27. januar 2012

»Palica je tudi za fante« Cerkniške Mace so lani praznovale dvajseti rojstni dan, zato smo ob tej priložnosti gostili mentorico Nado Skuk in tako spoznali ~ ar vrtenja mažoretne palice

Morda nekaj besed prav na splošno: iz ~ esa sta se razvila mažoretna dejavnost in twirling?

Zametki mažoret izvirajo iz Azije, kjer so že davno metali v zrak razli~ ne predmete. V Evropi so se prve oblike mažoret pri~ ele pojavljati pred dobrimi dvesto leti, in sicer so bili to najprej »drum majorji«, moški, ki so vodili godbe in so imeli zna~ ilno palico. Da pa bi bilo bolj zanimivo, so jih s~ asoma nadomestila dekleta »drum majorette«. Iz mažoret se je razvil twirling šport v Ameriki, kjer je bilo že leta 1935 prvo tekmovanje twirlinga. Iz Amerike tudi izhajajo vsa osnovna pravila, po katerih se ravnajo klubi širom sveta. V Sloveniji naj bi mažorete prvi~ korakale v Novi Gorici leta 1958, ki so jih poimenovali »korakajo~ e deklice« v uniformah. Kot prvi pa je bil uradno registriran klub v Logatcu leta 1972. Najstarejša kluba, logaški in novogoriški, obstajata v Sloveniji že preko 40 let!

Kaj pa sploh pomenita izraza mažorete in twirling?

Izraz mažorete izhaja iz major-dom in majorettes, kar tradicionalno pomeni dekleta v zna~ ilnih uniformah, ki korakajo ob zna~ ilni glasbi, ki jo izvaja godba in se praviloma izvaja izven zaprtih prostorov. Mažorete spadajo v kulturno dejavnost.

Twirling (podrobneje: baton twirling šport) pa je uradni naziv za šport, ki se je razvil na podlagi mažoretne dejavnosti in se zaradi zahtevnosti elementov izvaja v dvoranah, a v Sloveniji zaenkrat kot olimpijski šport še ni priznan. Sti~ ni element obema zvrstema je, poleg skupne zgodovine, zna~ ilna palica.

Ste bili tudi vi mažoreta? Žal za to takrat ni bilo možnosti, saj se je mažoretna dejavnost v Cerknici za~ ela razvijati šele z letom 1991, res pa je, da sem bila že kot otrok rada v telovadnici ter se v srednji šoli intenzivneje in uspešno ukvarjala z ritmi~ no gimnastiko. Kompleksnost discipline, kjer je potrebno obvladati gimnastiko, ples, balet ter obvladati elemente s palico in imeti posluh, je res neverjetna.

In razlika, ali glasbo ~ utiš ali izvajaš zgolj tehni~ no, o~ itna. Težko ocenjuješ drugega, ~ e sam ne~ esa nisi nikoli po~ el. Tako se mi je zdelo ve~ kot primerno, da se poskusim tudi sama nau~ iti delati s palico, ko sem zaradi težnje k razvoju mažoretne dejavnosti v Sloveniji postala mažoretna sodnica. Tudi zato sem želela spoznati zakonitosti in težave, s katerimi se osebe, ki vrtijo palico, soo~ ajo. Od leta 2001 sem tako prisotna pri oblikovanju sistema, na vseh tekmovanjih, na sodniških in trenerskih seminarjih.

Kakšni pa so sploh bili za~ etki te dejavnosti v Cerknici?

Prve mažorete je vodila Petra Mikše, sama pa sem morala nalogo, zaradi svojega takratnega aktivnega vstopa v politiko, odkloniti. V Cerknici so s prvimi treningi mažorete pri~ ele v prostorih vrtca leta 1991. Istega leta je 17 mažoret na pustnem karnevalu prvi~ zakorakalo po cerkniških ulicah. Kasneje jih je pod svoje okrilje kot sekcijo vzela Godba Cerknica, pod vodstvom Toneta Urbasa. Pri razvoju mažoretnega znanja je pomagala tudi Ivica Knaus, nekdanja baletnica, ki je v novejšem ~ asu v Slovenijo prva prinesla mažoretno znanje. Leta 1997 je bila ustanovljena prva slovenska zveza mažoretnih društev.

Istega leta so na državnem tekmovanju prvi~ tekmovale tudi naše mažorete in se uvrstile na evropsko prvenstvo. Ob tej priložnosti nas je starše godba povabila, da pomagamo pri organizaciji, pri ~ emer sem dejavno prevzela vodilno vlogo pri organiziranju tako finan~ ne kot organizacijske pomo~ i. Na željo staršev in deklet sem prevzela vodenje takratne sekcije. Skozi

FOTO: FOTO ŽN I DA R ŠI ^

Ve~ inoma vidimo med mažoretami in v twirlingu dekleta.

Kako pa je s fanti?

Mažorete so izklju~ no ženske.

Kljub temu da je tudi twirling za ve~ ino v Sloveniji še vedno zgolj ženski šport, saj se v njem pojavljajo predvsem dekleta, v svetu temu ni tako, saj so moški, na primer Japonci in Francozi lahko uspešnejši od deklet. Ko bo ta

šport priznan kot olimpijska disciplina, se bo verjetno tudi pri nas ve~ fantov odlo~ ilo za twirling, ki je zaradi kompleksnosti, saj združuje razli~ ne športne discipline, kot sta gimnasti~ na in plesna, vsebuje pa tudi prvine baleta, zanimiv in zahteven šport.

FOTO: VALTER LEB AN

Minulo leto je Mažoretni, twirling in plesni klub Mace iz Cerknice praznoval 20-letnico delovanja.

Društvo, ki trenutno šteje okrog 60 ~ lanov, že vrsto let uspešno vodi Nada Skuk, katere vloga je pri razvoju kluba neizmerna. Je tudi predsednica Mažoretne in twirling zveze Slovenije (MTZS), ki slavi 10. obletnico delovanja, in je skupaj z drugimi slovenske mažorete in twirling popeljala preko naših meja. Ambiciozen in s~ asoma dosegljiv cilj pa so olimpijske igre, pravi sogovornica.

 Damijana Škrlj

Tudi tradicionalnega pustnega karnevala v Cerknici Mace ne zamudijo nobeno leto.

za Slovenijo leta 2006 v Rimu osvojil klub Logatec, prvo mažoretno pa leta 2008 Rade~ e.

V letu 2009 smo Slovenke osvojile na svetovnem nivoju v Sydneyu kar štiri zlate in eno srebrno medaljo, z dvema srebrnima smo bili uspešni tudi leta 2011 na Floridi. Pri našem delu so nam v veliko pomo~ tudi strokovnjaki iz evropskega in svetovnega nivoja, sami pa že imamo štiri nacionalne sodnike v twirling športu, od katerih imata že dva certifikat WBTF in sodita na svetovnem nivoju, ter sedem sodnic v mažoretni dejavnosti. Podrobneje so naši dosežki obeleženi v publikacijah, ki smo jih izdali ob razli~ nih priložnostih.

Kaj pa na~ rti za naprej?

Tako mažorete kot twirling šport ponujata neslutene možnosti Nada Skuk verjame, da se bo twirling prebil med olimpijske discipline, a je treba do lastnega izražanja in napredka. takrat, pravi, še toliko bolj delati na podmladku in odkrivati prave talente.

Verjamemo, da se bo twirling prebil med olimpijske discipline, dotlej pa moramo še toliko bolj delati na podmladku in odIvica Knaus, ki nam je »pripelja- finale za twirling letos aprila v vse ve~ ji napredek se je pokakrivati prave talente. Dokaz za zala potreba po samostojnem la« baletne ter twirling elemen- Novi Gorici, mažoretno finale možnost dolgoletne kariere je delovanju in zato smo leta 2007 te, že od leta 1997 pa sodeluje- pa maja v Rušah pri Mariboru, ustanovili samostojno društvo. predtekmovanje pa 21. januarja zelo dobra ameriška tekmovalmo z Majo Stankovi~ , ki je prej ka Jenny Hannah, ki tekmuje V povezovanju z drugimi druplesala pri Mojci Horvat. V zvezi v Cerknici. preko 20 let in je stara ~ ez 30 štvi in na njihovo prigovarjanje MTZS imamo tudi usposabljaNekaj let smo sodelovali s sem leta 2001 prevzela vodenje in izobraževanje strokovnih sosednjimi državami (Italijo, Ma- let. V telesni pripravljenosti in preciznosti izvajanja gibov je nje zveze društev. Zdenka Troha kadrov ter ustrezne seminarje džarsko, Hrvaško) v twirlingu boljša od marsikaterega mlajše(Horjul), Vera Tratnik (Logatec) ter za za~ etnike, mentorje in špor(twirling open), zdaj pa je nega tekmovalca. Zato smo veseli, jaz (Cerknica) smo tri Notranjke, tnike. Trener lahko postane vsak kako zamrlo. Mažorete pa se ki sodelujemo v zvezi MTZS od polnoleten ~ lan kluba, ki se za lahko udeležujejo tudi razli~ nih da že vrsto let prihaja v Sloveniustanovitve. Od takratnih sedštevilnih festivalov v Španiji, Ita- jo in nam pomaga pri usposato odlo~ i in ima dovolj odgomih društev pa do zdajšnjih 34- vornosti in ob~ utka za delo z liji, Franciji, ^rni gori in celo Srbi- bljanju tekmovalcev in trenerjev. V zelo veliko pomo~ nam ih smo prehodili zelo slikovito mlajšimi. Nekdaj med prvimi ji, kjer imajo sre~ anja mažoreje že od leta 1999 tudi sedanja in hitro pot razvoja. Danes smo mažoretami, nato trenerka in tnih skupin in godb. predsednica WBTF, prej pa podorganizacija svetovnega merila, sedaj mednarodna in nacionalNa katere dosežke ste najbolj predsednica, Sandi Wienmers iz saj smo med drugim preko ~ lan- na sodnica v obeh disciplinah ZDA. Za kakovost pa potrebuješ stva v svetovni zvezi twirlinga je Tjaša Skuk, ena najzvestejših ponosni? profesionalno ekipo s strokov(WBTF in WDSF) tudi ~ lani Med- ~ lanic vseh 20 let. Želimo si, da Ponosni smo na naš razvoj in nim znanjem. Mi jo imamo. V narodnega olimpijskega šporbi tudi drugi po preteku aktivne- rezultate, ki smo jih v teh letih tnega komiteja. ga delovanja v klubu nadaljevali dosegli tako na državnem nivo- svojih vrstah že 10 let vzgajamo in sedaj imamo že diplomirakariero v naših vrstah, saj imajo ju kot v okviru društev. Uspehi ne trenerje na podro~ ju športa Se pri organizaciji tega športa bogato zakladnico pridobljene- na mednarodnih tekmovanjih pa pomenijo potrditev naše pra- in plesne dejavnosti, ki vodijo sre~ ujete s kakšnimi težavami? ga znanja. V ta šport je vloževe usmeritve. Cerkniški klub je v ustrezna izobraževanja in prenega ogromno truda, ~ asa in Na za~ etku je bilo potrebno najprej poiskati kakovostne do- denarja. S sistemom postopne- mednarodnem merilu tekmoval našajo znanje na mlajše vaditelje. Ob tem gre zahvala trenerbavitelje rekvizitov, dresov, noga napredovanja pa se lahko na evropskem NBTA prvenstvu kam in mentoricam, ki so bile gavic in copatov. Dober rekvizit pride do vrhunskih rezultatov. že leta 1997 in leta 2000, ter pionirke na podro~ ju predajanja je predpogoj za dobro delo in leta 2006 in 2008 na svetovdoseganje želenih rezultatov.

Mažoretne in twirling skupinem pokalnem prvenstvu WBTF. znanja in izkušenj, ki so jih priPoleg tekmovanj smo sodelova- dobile z ve~ desetletnim delom: Na sre~ o težav s prostorom za ne se med seboj sre~ ujete na izvajanje treningov v Cerknili tudi z glasbeno skupino Tabu Veri Tratnik, Darji Korelec, Majdi sre~ anjih in tekmovanjih? ci nimamo, za kar je zasluMažorete se že tradicionalno in nastopali na premieri filma v Margu~ in mlajšim: Aniti Omerzu, Barbari ^uk, Leonu Omerzu Koloseju. Še vidnejše rezultažna Ob~ ina Cerknica, s katero udeležujejo raznih sre~ anj po in ostalim. Pripravljeni smo, da zelo lepo sodelujemo, saj nam te smo dosegli v okviru MažoSloveniji, pri ~ emer se žal traprestopimo naslednjo stopni~ ko retne in twirling zveze, saj je omogo~ a uporabo športne dvo- dicionalno sodelovanje godbe rane, ~ esar nimajo na voljo vsa in mažoret vse bolj razhaja, saj prvo twirling medaljo (bronasto) na poti do olimpijskih iger. društva v Sloveniji. Trenerje pre- mažorete bolj razvijajo tekmotežno vzgajamo v lastnih vrstah. valni nivo, za kar je potrebna glasba, ki je godba pogosto ne V kolikor bi razpolagali z ve~ jimi finan~ nimi sredstvi, pa bi se more igrati, medtem ko se godba vse bolj posve~ a orkestrallahko udeležili ve~ sre~ anj kot sedaj. ni glasbi. V preteklosti so tako mažoretne skupine pretežno Na kaj vse dajete poudarek tekmovale na godbeno glaspoleg rednega treninga? bo. Sicer pa imamo v okviru Poleg omenjenega dajemo po- naše zveze lo~ eno tradicionaludarek na zdravje, vzdržljivost, no disciplino mažorete ter banatreniranost in pripravljenost ton twirling šport. Vsako leto razpišemo državno prvenstvo ~ lanov; na estetiko njihovih odprtega tipa, ki je vstopnica za obla~ il, za kar smo vpeljali tudi mednarodno tekmovanje, bodisi dolo~ ene standarde. Pri izbiri obla~ il igrata pomembno vlogo za evropsko mažoretno prventudi tradicija in tekmovalni del stvo, pri twirling športu pa od športa (posebej pri twirlingu). letos dalje tudi za evropsko in Zaradi varnosti pri izvajanju likov že od leta 2003 naprej za sves palico so nakit, pirsingi in po- tovno prvenstvo. V Sloveniji smo dobno v svetovnem merilu pre- prvo mednarodno twirling open povedani. Posebno skrb name- tekmovanje imeli v Lenartu leta njamo pridobivanju podmladka, 2002, mednarodno mažoretno treningom najmlajših ter izobra- »open« tekmovanje pa kasneje ževanju strokovnega kadra. v Rade~ ah. Zaradi vse ve~ jega števila tekmovalcev smo pred Imate poleg lastnih trenerk v štirimi leti prvi~ uvedli predtekdruštvu tudi kakšno zunanjo? movanja ter polfinale in celo Prvotno je z nami sodelovala lo~ eno izvedbo finala. Tako bo

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 2 27. januar 2012

Regijske kulturne diagonale

str

Notranjsko-kraške novice petek, 27. januar 2012

»Napisal sem malo pesmi, raje sem jih nenapisano od`ivel« Mineva 60 let od rojstva Logat~ ana Andreja Žigona, ki je ljudi nagovarjal s svojo poezijo

Nagovarjal predvsem preproste in socialno zapostavljene ljudi Tako kot se je strastno in prvinsko v mladostnih letih posve~ al pesnjenju, se je kasneje usmeril v dobrodelno dejavnost, v kateri je v zadnjih letih pred smrtjo videl izpolnitev in poslanstvo svojega `ivljenja. Ljudi iz obrobja, socialno izklju~ ene, va{ke in druga~ ne posebne`e

Navdihuje jo bo`ja beseda

Obiskan te~ aj fotografije

 Sa{a Musec

Fotografsko dru{tvo Postojna, ki ga vodi predsednik Toma` Penko, je v teh dneh organiziralo brezpla~ no delavnico fotografije. Glede na to da je bila delavnica brezpla~ na, se ne gre ~ uditi dobremu odzivu fotografskih navdu{encev ter tistih, ki se s fotografijo {ele spogledujejo. Dejstvo je, da je tak{nih prilo`nosti, ko se lahko sre~ amo s profesionalnimi ali polprofesionalnimi fotografi, ki so si za laike pripravljeni vzeti ~ as ter z njimi delati in jih usmerjati v pravilno rabo fotografske opreme, zelo malo, zato gre Penku ter ostalim aktivnim ~ lanom Foto dru{tva toliko ve~ ja pohvala. Fotografsko dru{tvo Postojna je bilo ustanovljeno `e pred sedmimi leti, vendar je nekaj ~ asa zaradi pomanjkanja ~ asa mirovalo. V zadnjem ~ asu pa se je zopet zbralo nekaj aktivnih ~ lanov, ki so zagnani in marljivi. Redno razstavljajo v prostorih Ljudske univerze Postojna ter se izpopolnjujejo v fotografiranju in si medsebojno pomagajo.

Na delavnici so se prisotni sre~ ali z osnovnimi navodili za uporabo kompaktnih ter zrcalno-refleksnih digitalnih aparatov, osnovnimi nastavitvami ter primeri dobre fotografije. Drugi dan delavnice je bil namenjen terenskemu delu, na katerem so se udele`enci podali v naravo ter fotografirali. Vsak je izbral pet najlep{ih fotografij, ki jih je dal v ocenjevanje in primerjavo. Penko je poudaril, da so za vpra{anja vedno na voljo ter obljubil tudi nadaljevanje te~ aja ter izpopolnjevanje v programski obdelavi fotografij. p{

Svetopisemska tematika na lesorezih `irovske umetnice – Posve~ a se tudi skulpturam v lesu in glini Logatec, 17. januar – Mihaela @akelj Ogrin, kiparka iz @irov, se v galeriji Hi{a sonca predstavlja z izborom lesorezov, ki so nastali med leti 2003 in 2006. Navdih za cikel grafik, ki ga je poimenovala Skrivnosti @ivljenja, je umetnica na{la v doma~ i `irovski cerkvi, kjer naj bi vitraji nadomestili zavese na oknih. V svojem ustvarjanju se posve~ a predvsem kr{~ anski ikonografiji.

je `e pred tem lovil v objektiv fotoaparata, ki je tako kot {tevilne torbe ves ~ as visel za njegovim vratom. Iz fotografij je delal kola`e, opremljene z lastnimi in svetopisemskimi citati, ve~ ino kola`ev pa je preprosto razdal ali pa jih prodal na dobrodelnih prireditvah, ki jih je sam organiziral. Nastopil je tudi v nekaj filmskih vlogah, Logat~ an Primo` Godina pa je o njem posnel dokumentarno-poeti~ ni film Aleluja-Andrej @igon. V spomin nanj v Logatcu deluje tudi literarno dru{tvo, ki si je ime nadelo po njegovi prvi pesni{ki zbirki, Zeleni oblaki.

Njegovo `ivljenje je bilo neumorno popotovanje, {e bolj kot fizi~ no duhovno, in ~ eprav je bil vklenjen v spone `ivljenjskih okoli{~ in, je ostajal v duhu svoboden in nekonformisti~ en do zadnjega bitja srca. Sedaj je »prost«. Zapustil je v~ eraj{nji dan z bisago na rami …

Predana tudi pedago{kemu delu

Mihaela @akelj Ogrin je po kon~ ani Srednji {oli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani nadaljevala {tudij na odRazstavljena dela v prvi vrsti nimi eno ob drugo, in z linijami delku za likovno pedagogiko odra`ajo avtori~ in osebni odnos mehkih oblik, ki se povezujejo Pedago{ke fakultete v Ljubljani, in prepletajo v dinami~ nih ritdo @ivljenja z veliko za~ etnico, kjer je leta 1993 diplomirala iz v katerem imata bo`ja beseda mih,« je o ustvarjanju @akljeve kiparstva pri profesorici Dragici in premi{ljevanje o njej, poseb- na odprtju razstave povedala Ta- ^ade` in iz grafike pri profeno mesto. V sredi{~ u njenega nja-Pina [kufca, vodja obmo~ ne sorju Ivu Mr{niku. Za diplomizpostave Javnega sklada RS za sko delo je prejela {tudentsko ustvarjanja je ~ lovek, ki i{~ e dialog z Bogom, motivi na lesore- kulturne dejavnosti.

Pre{ernovo nagrado. Imela je zih pa izhajajo iz premi{ljevanja »Okorna tehnika lesoreza«, `e {tevilne skupinske in samoskrivnosti ro`nega venca. kot se je izrazila avtorica sama, stojne razstave v Sloveniji in tuPremi{ljen izbor formatov, »ki s »te prisili, da vse stvari nekoliko jini, udele`uje pa se tudi medpoenostavi{ oziroma se skonsvojo ozkostjo in pokon~ nostjo narodnih likovnih kolonij. Poleg daje polet in sili v nebo, kakor centrira{ le na bistveno«. Poleg osebnega ustvarjalnega dela se molitev dviga na{o vsakdanjost `e omenjenih lesorezov pa se z velikim `arom posve~ a tudi iz dna«, kakor sama pravi, pod- @akelj Ogrinova posve~ a tudi pedago{kemu delu na `irovski pira vsebino likovnih del. »Svojo skulpturam v lesu in glini, kjer osnovni {oli. pripoved podaja s preprostimi li- prav tako prednja~ ijo svetopiRazstava bo na ogled do 24. Postojna, 28. januar – Kulturno{portno dru{tvo Teater Harlekin iz kovnimi izrazili, poenostavljenimi semske podobe, posebej blizu februarja, med delavniki od 9.

Postojne bo jutri, v soboto, ob 19. barvnimi ploskvami, postavljeso ji Psalmi. do 15. ure. uri, po ve~ krat zaigranima in nagrajenima komedijama Predigra in Sayonara, na oder postojnskega Kulturnega doma premierno postavilo novo, 45-minutno komi~ no igro. Naslovili so jo A, E, I …, z njo pa na {aljiv na~ in prika`ejo svoje videnje sveta od nastanka ~ love{tva do morebitnega konca. Slednji naj bi se po napovedih zgodil 21. decembra letos. »Prav ta datum, ki nekatere `e sedaj spravlja v obup, druge pa polni s pozitivno energijo in navdu{enjem, da se bo ta svet kon~ no spremenil, nam je bil navdih za novo predstavo,« sporo~ ajo zdaj `e uigrani igralci, Mitja Kranjc, Nenad Mu`deka Harlekin, ki je igro tudi zapisal in re`iral, ter Drago Posega. »Predstava je prvih 5 minut komedija, naslednjih pet minut akcija, potem drama, nato spet akcija, zadnji del pa boj za pre`ivetje tako nas kot publike,« so pred jutri{njo premiero povedali ustvarjalci teatra Harlekin. Konec je precej realisti~ en in govori o novem scenariju, ki pravzaprav ni tako nov, saj se skoraj vse prerokbe o koncu sveta vrtijo okrog razli~ nih katastrof, ki naj bi se po mnenju nekaterih kmalu uresni~ ile. »Mi smo se potrudili, da prehitimo ves svet in naredimo konec v na{em stilu,« dodajajo in hkrati vabijo na krstno uprizoritev. Igralcem ob Razstavo barvnih lesorezov Mihaele @akelj Ogrin si v galeriji Hi{a sonca lahko ogledate strani stojijo {e in{truktor petja, Miran @itko, kostumografinja Irena Ba{, mojster razsvetljave Silvo ^uk, tehnik dj Krmpy, na saksofonu pa jih spremlja Zoran Mosi}. Harlekinovci se ob tej prilo`nosti zahvaljuje{e do 24. februarja. jo {e ob~ ini Postojna ter Mojci in Damijanu Pavi~ i~ u.b~

FOTO: PETRA [AJN

pot, ki se je v za~ etku 90. let usmerila predvsem v oznanjevanja Kristusa, »evangelizacijo«, kot jo je sam poimenoval, in zbiranje denarja za misijon Pedra Opeke na Madagaskarju. Pred tem je leta 1986 iz{la njegova druga pesni{ka zbirka Krt v sedlu, ki prav tako kot prva odstira @igonovo bole~ ino razdvojenosti v njegovem intimnem in fizi~ nem svetu. Obe zbirki predstavljata po besedah Petra Kol{ka, pesnika, kritika in urednika »enega od bolje izklesanih obrazov slovenskega pesni{tva, a v ~ asu njegove-

FOTO: INTERNET

Andrej @igon, mnogi se ga zaradi televizijske oddaje Odklop spominjajo tudi kot »Aleluje«, je bil ~ lovek ustvarjalnega duha, nenehno i{~ o~ resnico in nemiren v du{i, do ~ esar so ga prignale v prvi vrsti osebne, pogosto trpke `ivljenjske okoli{~ ine.

V mladostnih in {tudentskih letih se je posve~ al predvsem poeziji, {e ne 20-leten je izdal prvo pesni{ko zbirko Zeleni oblaki, nekaj let kasneje pa je v njegovo `ivljenje bole~ e zarezala prometna nesre~ a. Te`ka psihiatri~ na diagnoza je zaznamovala vso njegovo nadaljnjo

ga `ivljenja ni bila osmi{ljena; ostala je celo breza enega samega refleksivnega zapisa«. Leto po njegovi smrti je zato Kol{ek, ki je bil tudi @igonov osebni prijatelj, poskrbel, da je vsa njegova pesni{ka zapu{~ ina iz{la v knjigi Regratov venec. To je bila tudi @igonova `elja, saj si je zadnjih deset ali ve~ let prizadeval, da bi napisal in objavil neke vrste duhovni manifest.

F OTO : SA [A MU S EC

Teater Harlekin z novo predstavo A, E, I …

FOTO: A R H IV TEATR A H A R LEK IN

9. januarja je minilo 60 let od rojstva Andreja @igona, pesnika, fotografa, igralca, popotnika, v zadnjih letih pred smrtjo (2003) pa tudi dobrodelnika. Otovorjen z bisagami in fotoaparatom je pre~ esal velik del Slovenije ter z dobrodelnimi koncerti in razstavami zbiral denar za vas Pedra Opeke na Madagaskarju.

Kljub vsemu pa je, Logat~ an po rodu, ostal zvest doma~ i grudi, kot je zapisal v eni od svojih pesmi iz pesni{ke zbirke Krt v sedlu: »Tu bom ostal, na zeleni plo{~ adi Notranjske, z dvignjenim palcem do sodnega dne.«

 Sa{a Musec

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 2 27. januar 2012

10

Regijske kulturne diagonale

str 10

Notranjsko-kraške novice petek, 27. januar 2012

S pikapolonicami Nagradili najlep{e prazni~ ne in pujski do zaslu`ka okrasitve  Damijana Škrlj

Postojna, 19. januar – Ob~ ina Postojna je v akciji Postojna v prazni~ nih lu~ eh vsem tistim udele`encem, ki so po mnenju strokovne komisije poskrbeli za najizvirnej{e prazni~ ne okrasitve, podelila priznanja in nagrade. Z najlep{imi okrasitvami so se izkazali Anica Penko iz Slavine, Srednja gozdarska in lesarska {ola Postojna in vas Ko~ e.

Umetnica Sandra Pohole iz Cerknice se pre`ivlja s svojim hobijem – dela namre~ pikapolonice in pujske iz ~ ebeljega voska To je zanimiva zgodba, saj sva s sosedo `e v osnovni {oli izdajali ~ asopis, ki je nastajal na »farov{kem« pisalnem stroju. @al se ni noben izvod ~ asopisa ohranil. Ker me je grafi~ no-zalo`ni{ka dejavnost veselila, sem se vpisala na Srednjo {olo tiska in papirja, {olanje pa nadaljevala na Naravoslovnotehni{ki fakulteti, smer grafi~ na tehnika. ^eprav sem in`enirka grafi~ ne tehnike, zase menim, da sem pred-

podcenjenostjo, pogosto tudi slab{o kakovostjo ru{i vrednost lokalnih proizvodov. Menim, da bi morali na tem podro~ ju kaj storiti tudi lokalno (morda s kakim odlokom o prodaji na stojnicah) in vsaj tukaj na nek na~ in za{~ ititi lokalnega podjetnika in proizvajalca.

V kategoriji za najlep{e prazni~ no okra{en objekt in okolico objekta v ob~ ini si je prvo nagrado prislu`ila Anica Penko iz Slavine, drugo Peter Magajna iz Bukovja, tretjo pa Mirjam in Izidor Natla~ en z Velikega Ubeljskega. V kategori-

ji za najlep{e prazni~ no urejen poslovni objekt v ob~ ini je prvo nagrado prejela Srednja gozdarska in lesarska {ola Postojna, drugo KGZ Kooperacija Hru{evje (mesnica v Postojni) in tretjo Hamza Kukavica – Gostilna ob kaminu. Za najlep{e

Kako pa sicer {e promovirate svoje izdelke?

Svoje izdelke promoviram ob razli~ nih prilo`nostih, na stoj-

FOTO: DA MIJANA [KRLJ

FOTO: FOTO ATELJE POSTOJNA

Rojstni dnevi in ostali prazniki nas pogosto postavljajo v dilemo, kaj podariti slavljencem.

Tako je bilo tudi pred nekaj meseci, ko me je to vpra{ala h~ erka. Spomnili sva se simpati~ nih pikapolonic, ki jih je videla na eni izmed stojnic v okviru prvomajske tr`nice »Lepu d’ s’ pr{u« na Cerkni{kem jezeru. Te pikapolonice so posebne, pa ne zato, ker jih dela Sandra Pohole iz Cerknice, ki je pred skoraj dvema letoma odprla popoldansko obrt in jo poimenovala K8 dizajn, temve~ zato, ker se pona{ajo s certifikatom Izdelek umetnostne obrti, ki ga podeljuje Obrtna zbornica v Ljubljani. Sandrina zgodba je iz hobija prerasla v poslovno prilo`nost.

prazni~ no urejeno naselje, ulico, trg ali sosesko v ob~ ini so bili prvonagrajeni krajani vasi Ko~ e, drugo nagrado je prejela Erazmova ulica v Postojni, kjer je bil kot pobudnik tovrstnega okra{evanja posebne nagrade dele`en Andrej Brato`. Tretja nagrada pa je {la v roke krajanom vasi in Krajevne skupnosti Studeno. V kulturnem programu sta nastopila Mlaj{i godalni orkester Glasbene {ole Postojna in Plesno akrobatska skupina Flip iz Pirana.kv

Sandra Pohole verjame, da je prilo`nosti za delo veliko, a pravi, da je treba biti vedno prisoten, spra{evati, se u~ iti, promovirati, predvsem pa vztrajati na poti.

Kako se je pri~ ela va{a podjetni{ka zgodba?

Takoj po kon~ ani srednji {oli sem za~ ela »sanjati« o svojem podjetju in si postavila cilj, da postanem samostojna podjetnica. Pred skoraj dvema letoma sem cilj tudi dosegla in si odprla t. i popoldanski s. p. Letos poleti se je odlo~ itev izkazala kot pravilna, saj sem zaradi t. i. te`kih ~ asov v zalo`ni{tvu dobila odpoved delovnega razmerja.

Odlo~ itev, da stopim na samostojno pot, se je izkazala kot pravilna.

Kdaj ste se sploh za~ eli ukvarjati s hobijem, ki je pozneje postal del obrti?

Med brskanjem po spletu sem naletela na ~ udovite »fimo« izdelke neke izraelske umetnice, ki so me za~ arali. S polimerno glino sem se sicer sre~ ala `e v osnovni {oli, a me takrat zaradi razli~ nih vzrokov ni tako pritegnila. Nakit sem na za~ etku izdelovala zase in za bli`nje, ~ ez ~ as pa je postal del obrti. Polimerna glina mi je blizu zaradi ne{teto tehnik in mo`nosti, ki jih ponuja. V zadnjem ~ asu najve~ posegam po glini, ki je narejena na osnovi ~ ebeljega voska.

Kaj pa zalo`ni{tvo? Izdali ste `e dve knjigici.

vsem grafi~ na oblikovalka. V leto{njem letu sem nadaljevala svoje prve zalo`ni{ke podvige in izdala dve izobra`evalni knjigici, ki sta namenjeni najmlaj{i populaciji: @ivali na slovenskih kmetijah in @ivali v slovenskih gozdovih, ki ju odlikujejo predvsem kakovostne fotografije.

Tekstovno sta skopi, saj je njun namen predvsem prikazati, kako `ivali v resnici izgledajo.

Na voljo sta v dvojezi~ ni, slovensko/angle{ki verziji, poleg pa je prilo`ena tudi ~ udovita razglednica z reprodukcijo akvarela Cerkni{kega jezera oziroma Rakovega [kocjana avtorice Eve Ule. Se vam zdi, da je lokalno okolje podjetnikom va{ega »foha« naklonjeno?

Te`ko re~ em o naklonjenosti lokalnega okolja, saj se mi v prvi vrsti zdi, da ve~ ina niti ne ve, s ~ im se ukvarjam. Kar pa se poslovnega okolja ti~ e, se zavedam, da se moram za promocijo svojih izdelkov potruditi predvsem sama in nadzirati izvajanje dogovorov s trgovinami.

Sicer pa sem pogosto prisotna na stojnicah in sejmih. Zdi se mi tudi, da se preve~ promovira in dovoljuje prodaja tuje, tudi kitajske robe, ki {e zdale~ ni avtohton izdelek, in s svojo

nicah, preko svoje spletne strani ter Facebook-a, ki je brezpla~ en in v zadnjem ~ asu najbolj{a reklama. Ob~ asno se uspem pojaviti v kak{ni od bolj branih revij, kamor pa je te`ko prodreti brez vez in poznanstev. Pri promociji mi pomaga tudi certifikat Art&Craft Slovenija, ki mi ga je pod budnim o~ esom komisije, ki jo vodi znani prof. dr. Janez Bogataj, podelila Obrtna zbornica. Na to priznanje sem ponosna, saj moje izdelke dviguje na vi{ji nivo in jim odpira vrata tudi v tujino.

Omenili ste kar nekaj projektov, s katerimi se ukvarjate. Pa se od tako razpr{ene dejavnosti da pre`iveti?

Ravno razpr{enost omogo~ a pre`ivetje, saj nisi odvisen samo od ene vrste posla. Grafi~ no oblikovanje in zalo`ni{tvo mi dajeta kruh, nakit pa mi je za du{o, a upam, da bo s~ asoma postal kaj ve~ .

Vesela sem, da sta dva moja izdelka, pujsek za sre~ o in pikapolonica, `e {ir{e prepoznavna in na nek na~ in definirata moje delo in me delata prepoznavno. Prilo`nosti za delo je veliko, a treba je biti vedno prisoten, spra{evati, se u~ iti, promovirati, predvsem pa vztrajati.

4, . ;*

*

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 2 27. januar 2012

str 11

Notranjsko-kraške novice

11

Šport

petek, 27. januar 2012

Na regati tudi Pripravljeni na nov za~etek cerkni{ki re{evalci Prejeli smo

Varovali so tekmovalni regato

si dru{tvo obeta iz bolj{ati lanskoletni klubski uspeh, saj je med svoje vrste dobil povratnika v motokrosu Roka Krajca in Roberta Klan~arja. Veliko se letos pri~akuje tudi od leto{njega dr`avnega vice prvaka Aneja Branislja, ki prestopa v razred

125 kubi~nih motorjev, vrste v 125 kubi~nem razredu bosta zapolnila {e Grega [velc in Jure Intihar Gerl. Razred R3 bosta zastopala Martin Debevec in Rok Vovk, veteranske vrste pa Stane Intihar in Bo{tjan Braniselj.

Bo{tjan Braniselj

Innsbruck, 19. januar – Na prvih mladinskih olimpijskih igrah, bile so v Innsbrucku, so za slovensko reprezentanco v smu~arskih tekih nastopili tudi tekmovalci TSK Logatec. V preizku{nji na 10 kilometrov v klasi~ni tehniki je Miha [imenc v konkurenci 48 tekmovalcev osvojil odli~no 7. mesto, Matic Slabe pa je tekmo kon~al na 22. mestu. Na preizku{nji v {printu je [imenc kvalifikacije zaklju~il na 21. mestu, prvi ~etrtfinalni nastop pa je skozi cilj pritekel na drugem mestu. V svoji polfinalni skupini je zasedel {esto mesto, kar je pomenilo skupno 12. mesto na tekmovanju. Slabe je tekmovanje v {printu zaklju~il na 37. mestu.el Val di Fieme, 22. januar – Med ve~ kot 1300 otroki iz 9 dr`av, ki so se udele`ili 29. tekmovanja za pokal Topolino v smu~arskem teku za otro{ke kategorije, je bilo tudi 123 tekmovalcev iz Slovenije. V kategoriji mlaj{ih deklic je odli~no drugo mesto osvojila ~lanica TSK Logatec Klara Lek{e, na tretjo stopni~ko pa je, v kategoriji starej{ih deklic, stopila tudi njena klubska sotekmovalka Ma{a Dole. V konkurenci 108 klubov je TSK Logatec osvojil 6. mesto.el

DOVOLITE NAM, DA NAMESTO VAS POTUJEMO MI WWW.BUTANPLIN.SI

Zelena jeklenka je čista, varna in vselej pravilno polnjena.

Kjerkoli ste, vam jo brezplačno pripeljemo na dom in priključimo, na vašo željo pa vam tudi brezplačno zamenjamo tesnilo in pregledamo napeljavo.

NESKONČNO UDOBNO, VEDNO ZANESLJIVO IN VARNO.

S ~olnom re{evalne enote cerkni{ke Civilne za{~ite so pri varovanju regate pomagali ~lani re{evalne enote Domen Skuk, Bojan Cvar in Igor Debevec. »Regata je uspela v polni meri, brez neljubih trkov in padcev v morje, in se je v veselem vzdu{ju kon~ala na pomolu Valdoltra,« je povedal Bojan Cvar. »Organizator nam je po koncu regate izrekel pohvalo za dobro in zanesljivo opravljeno varovanje,« je {e dodal.

Re{evalna enota sicer deluje v okviru Dru{tva za podvodne dejavnosti Rak, ki deluje `e od leta 2001 in zdru`uje ljubitelje potapljanja in podvodnega sveta. Dru{tvo si je s pomo~jo ob~ine Cerknica in ob sodelovanju Gasilskega dru{tva

Domen Skuk, Bojan Cvar in Igor Debevec so pomagali varovati regato.

Unec uredilo klubske prostore in gara`o za plovilo, od koder lahko v vsakem trenutku posredujejo pri nesre~ah na vodi ali pod vodo. Vodja dru{tva in re{evalne enote Bojan Cvar vabi vse, ki jih zanima vodni svet, ki

pokriva precej{en del Notranjske, da jih obi{~ejo na njihovi internetni strani www.dpd-rak. com ali na Facebook-u in se jim pridru`ijo. Informacije dobijo tudi po telefonu, na {tevilki 041 564 606. pt

Drsanje, hokej in sankanje Lo{ka dolina – Leto{nja zima je tudi v Lo{ki dolini zelo skopa s snegom, na sre~o pa ne skopari z nizkimi temperaturami. To so s pridom izkoristili v Smu~arskem klubu Kovinoplastika Lo`, alpska sekcija, da so s sne`nim topom zasne`ili del smu~i{~a na Ulaki v Starem trgu pri Lo`u in tako otrokom omogo~ili vsaj sankanje. Upajo, da jim bo s snegom pomagala tudi narava in bodo lahko smu~i{~e v celoti usposobili tudi za smu~arje in tako kot lansko zimo zagnali vle~nico in izpeljali tudi kak{no smu~arsko tekmo. Nizke temperature so poskrbele, da so januarja na svoj ra~un pri{li tudi drsalci. V Kozari{~ah na loki pred gradom Sne`nik je velika ledena ploskev, kamor vabijo v [portno rekreativnem dru{tvu Sne`nik Kozari{~e. Tam je dovolj prostora za drsalce vseh starosti, tako za prosto drsanje kot tudi za tiste, ki se radi pomerijo v hokejskih spretnostih (na sliki). [e posebej atraktivno je drsanje ob ve~erih, ko za posebno ~arobno vzdu{je poskrbi tudi osvetljeni grad, ki je prava pravlji~na kulisa.bok

FOTO: BORUT KRA[EVEC

Priprave na novo sezono so `e v polnem teku. Ekipa Motosport kluba Notranjska, v kateri je tudi predstavnica ne`nej{ega spola lanskoletna dr`avna vice prvakinja Sta{a Braniselj, se je minuli vikend mudila na pripravah v Italiji. Za leto{njo sezono

FOTO: ARHIV DPD RAK R AKEK

Ankaran, 7. januar – Trije potaplja~i – re{evalci iz re{evalne enote Civilne za{~ite Ob~ine Cerknica so v za~etku januarja skupaj s kolegi iz drugih enot pomagali pri varovanju jadralne regate Ankaran 2012, ki jo je pripravilo dru{tvo Wada iz Ajdov{~ine. Regata je sicer `e tradicionalna, leto{nja je bila petnajsta. Udele`ba je bila rekordna, tekmovalo je namre~ kar 38 jadrnic srednjega razreda.

PLIN V VSAKI 11. DOSTAVLJENI ZELENI JEKLENKI JE ZA VAS BREZPLAČEN.

NAROČILA, 24 UR NA DAN

080 2005

Logatec, 1. januar – Skakalni center pod Sekirico je gostil regijski pokal Cocta v smu~arskih skokih za cicibane in otroke do 13 let. V osmih kategorijah je skupaj nastopilo 45 skakalcev, med njimi je bilo tudi 6 deklic, pomerili pa so se na 15- in 27-metrski skakalnici. Skakalci doma~ega smu~arsko skakalnega kluba Logatec so dosegli {est uvrstitev na zmagovali oder. V razredu najstarej{i de~ki do 13 let je v konkurenci petih tekmovalcev drugo mesto osvojil Jure [teblaj, med deklicami do 13 let pa je bila Viktorija [en druga, Gaja @ilavec pa tretja. Najdalj{i skok dneva je bil dose`en v kategoriji de~kov do 12 let, kjer je Benjamin Podobnik (SSK Ilirija Costella) v obeh serijah sko~il 25 metrov in zanesljivo zmagal. Na stopni~kah sta mu dru`bo delala dva skakalca loga{kega kluba, drugi je bil Nik Knaus, tretji pa David Isteni~. Na peto mesto se je uvrstil David Krisper, tik za njim pa {e @an Trpin. Med de~ki do 10 let je nastopilo deset tekmovalcev, zmaga pa je po zaslugi Tima Trpina ostala v doma~em klubu. Najve~ skakalcev, enajst, je nastopilo med cicibani, na 15-metrski skakalnici je od ~lanov SSK Logatec {esto mesto osvojil Andra` Kra{na, deveto pa Nik Gosti{a Lah.el

F OTO: VA LTE R LE B A N

[est uvrstitev na stopni~ke

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAĹ KE NOVICE  ĹĄt  2  27. januar 2012   

1

Avtomobilisti~no

Notranjsko-kraĹĄke novice

str 1

petek, 27. januar 2012

Klikni na www.automobil.si

FOTO: BRANKO LAGINJA

Iz tovarne v Novem mestu z 2400 zaposlenimi zapelje dnevno 620 twingov oziroma eden vsako minuto in 40 sekund. Letni obseg proizvodnje je 200 tiso~ vozil. Skoraj celotna proizvodnja gre v izvoz, doma~emu trgu je namenjenih le 500 twingov, ki jih naredijo v manj kot enem dnevu.

pov in aerodinami~nosti, zato ne presene~a podatek o najni`ji porabi 3,2 litra/100 km in izpusti CO2 komaj 85 g/km, kar velja za dizelski motor 1,5 dCI, ki bo na voljo kasneje v tem letu. TrenuNovi twingo se je predstavil tenamenjena zunanji in notranji tno je mo~ na osnovi motorne meljito prenovljen. Ve~ kot 250 personalizaciji avtomobila, s {te- ponudbe izbirati le med tremi karoserijskih in drugih kompovilnimi barvnimi in drugimi kom- razli~icicami: trend 1,2 16V LEV, nent je novih. Tudi kakovost izbinacijami, s pestrej{o ponudbo dynamique 1,2 16V LEV in gordidelave in materialov je na vi{ji opreme in dodatkov, s katerimi ni TCE 100. kakovostni ravni. Najve~ spresi bo lahko vsak kupec skoraj Na pomlad bo paleto obogamemb sta do`ivela sprednji dobesedno ustvaril ~isto svojega til {e {portni R.S, ki je lahko za in zadnji del z novimi vrati. S twinga. Med ostalim je na izbiro dopla~ilo v zna~ilni rumeni barvi twingom je Renault prvi~ po11 kombinacij plati{~ in okraSirius, s krilcem R.S nad zadnjikazal nov ÂťobrazÂŤ, nov design snih pokrovov. Na `eljo kupcev mi vrati in posebnim difuzorjem prednjega dela, ki bo zna~ilen je twingo na voljo ne le s pazraka, ki je vgrajen v spodnji tudi za bodo~e renaultove monoramskim steklenim stre{nim del odbija~a. Cene se za~enjadele, zlasti za novi clio, ki ga oknom, ampak tudi s platneno jo pod deset tiso~ evri. Osnovna pri~akujemo naslednje leto. Gre streho tako kot prva generacirazli~ica twingo trend 1,2 16V za novo obliko okroglih meglenk ja twinga. Novi twingo `eli biti LEV stane 9.990 evrov, dyinain ob skrajna konca maske do lastnika gospodarnej{i in do mique 1,2 16V LEV 11.190 evrov name{~enih okroglih pozicijokolja prijaznej{i, z nenehnimi in 13.090 evrov twingo gordini skih lu~i. Velika pozornost je bila izbolj{avami pogonskih skloGT TCE 100.

ĆLVWLPR ]DORJH GLRSWULMVNLK RćDO

QD GRORĂżHQD GLRSWULMVND RĂżDOD

Trivratna razli~ica z nizko dr`o, kratkimi previsi, kupejevskega videza ne skriva {portnej{ih ambicij po zamisli vodje oblikovalskega tima Petra Schreyerja. Pozornost vzbujajo tudi LED diode v dnevnih lu~eh prednjih `arometov, smernikih zunanjih ogledal ter zadnjih lu~eh. Volan nadgrajujejo stikala za upravljanje z razli~nimi napravami, voznika razvajajo med ostalim {e dvostopenjsko elektri~no ogrevana prednja sede`a, navigacijska naprava s 7-pal~nim barvnim zaslonom s kamero za varnej{o in enostavnej{o vzvratno vo`njo.

Prtlja`nik je z 288 litri ve~ji kot prej za 22 litrov. Izbirati je mogo~e med ~rno, sivo ali rjavo notranjostjo ter oblazinjenjem iz tkanine in umetnega ali naravnega usnja. V vseh treh primerih je v riu sede`na pena izdelana iz naravnih sojinih vlaken.

Kia je za rio sestavila, kot pravijo, paleto izredno var~nih motorjev, dveh dizelskih in dveh bencinskih. Za revolucionarnega je ozna~ila 1,1-litrski dizelski {tirivaljnik 55 kW (75 KM) z najve~jo vrednostjo navora 170 Nm, ki sodi v novo generacijo U2, z neposrednim vbrizgom goriva prek skupnega voda in

FOTO: AR HI V KI E

Novi twingo tretje generacije je na doma~i predstavitvi zapeljal med nas neposredno iz proizvodnih linij v novome{kem Revozu, iz edine Renaultove tovarne, ki ga izdeluje.

Po 5-vratnem modelu rio prihaja na slovenski trg tudi 3vratna razli~ica z drznej{im, bolj dinami~nim videzom, ki se z novo generacijo prvi~ predstavlja samo evropskemu trgu

turbo polnilnikom s spremenljivo geometrijo. Dizelsko ponudbo zaokro`uje 1,4-litrski pogonski agregat z vbrizgom goriva prek skupnega voda s turbo polnilnikom in najvi{jo mo~jo 66 kW (90 KM). Povpre~en izpust CO2 dose`e v tem primeru le 109 g/ km. 1,2-litrski bencinski motor iz dru`ine Kappa zmore 55 kW (75 KM) in navor prav tako 170 Nm. Ve~ mo~i in pro`nosti napoveduje 1,4-litrski bencinski motor iz dru`ine Gamma 80 kW (109 KM) in 137 Nm navora. Povpre~na emisija CO2 v izvedbi s sistemom ISG dose`e le 119 g/km.

Oba dizelska motorja sta serijsko opremljena z naprednim 6-sto-

penjskim ro~nim menjalnikom.

1.4-litrski bencinski motor je na voljo s 6-stopenjskim ro~nim ali 4-stopenjskim samodejnim menjalnikom. Najmanj{emu bencinskemu motorju pa stre`e 5-stopenjski ro~ni menjalnik. Za varnost ne jam~i samo Kia, pa~ pa tudi pet zvezdic s preizkusnih tr~enj EuroNCAP, ki jih je prejel novembra lani. Trivratni rio je v Sloveniji naprodaj z `e znanim, a {e vedno glede na ostalo konkurenco povsem nedosegljivim, 7-letnim jamstvom (do 150.000 km) na celotno vozilo in s konkuren~no ceno 8.990 evrov, kar je kar 700 evrov ceneje kot pri 5-vratnem ÂťbratuÂŤ.

Mali VW up! tudi v izvedbi s petimi vrati Vse ka`e, da je pred najmanj{im Volkswagnom {e lepa prihodnost. Medtem ko je pri nas stekla predprodaja `e konec decembra, ga pri~akujemo {ele ~ez mesec dni. Po prvih podatkih pa je na doma~em trgu, v Nem~iji, `e na prvem mestu po prodajnih {tevilkah. Dru`ina malega VW up! se `e nezadr`no {iri. Te dni se namre~ `e predstavlja 5-vratna izvedenka, ki je na nem{kem trgu napovedana maja. Uradni prihod na ostale trge evropskih dr`av bo hkrati za vse v za~etku poletja. Pri Volkswagnu so prepri~ani, da se bo za novo 4-vratno razli~ico

F OTO : ARHIV VW

Novi twingo neposredno iz tovarni{ke hale

Pri nas tudi trivratni rio

odlo~ila ve~ kot polovica kupcev.

Na izbiro bosta enaka motorja, vendar razli~nih mo~i 44 kW/60 KM ali 55 kW/75 KM v petih paketih serijske opreme – take

up!, move up!, high up!, black up!, white up!. Nova 4-vratna (5-vratna) razli~ica naj bi bila na osnovi cen za nem{ki trg dra`ja za 475 evrov.

MAROLT s.p.

a

NADOMESTNA VOZILA 352'$-$ ,1 0217$Ì$ $9723/$äÿ(9 WHU 9/(ÿ1,+ 1$35$9 PRWRSODüĀL DYWRSODüĀL PRQWDçD SRWQLüNLK WRYRUQLK LQ WUDNWRUVNLK SQHYPDWLN

marolt.servis@gmail.com

AVTOKLEPARSTVO $972/,ÿ$56792 AVTOVLEKA VULKANIZERSTVO SERVIS MOTORJA SERVIS PODVOZJA SERVIS KLIME ,=38ä1, 6,67(0, AKUMULATORJI 3/$7,äÿ$ MOTO GUME 9/(ÿ1( ./-8.(

$9726(59,6 0$52/7 V S 5RYWH D 5RYWH '(/291, Ăż$6 tel.: 01/750 10 89 GSM: 041 639 877 SRQ SHW GSM: 031 453 378 VRE

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAĹ KE NOVICE  ĹĄt  2  27. januar 2012   

I z o b ~ i n s kKer ohni i{kea

str 1

Notranjsko-kraĹĄke Notranjsko-kraĹĄke novicenovice petek, petek, 27. januar 12. marec 2012 2010

1 1

Prispevkov na straneh Iz ob~inske hiĹĄe ne pripravljajo sodelavci Notranjsko-kraĹĄkih novic.

9 ]DGQMHP DVX MH RJURPQR VOL DWL R DUDQMX DURYQLFDK R QR L DURYQLF LQ SRGREQR %XWDOFL EL VH UDGL MDYQR GLVWDQFLUDOL RG YVHJD WHJD LQ HQNUDW ]D YVHOHM UD] LVWLOL VWYDUL 3UL QDV QD 6OLYQLFL GRPXMHMR FRSUQLFH 2EOH HQH VR Y UQD RJULQMDOD V NDSXFR LQ QH QRVLMR QLNDNU QLK NOREXNRY ,PDMR V NRVPDWR EUDGDYLFR RNUD HQ UGH QRV EDUYQH SUHGSDVQLNH QDUDYQH GROJH ODVH LQ PMHWOR 9 YVDNGDQMHP LYOMHQMX MLK QL RSD]LWL ODKNR EL FHOR UHNOL GD VH VNULYDMR /H QD QD NDUQHYDO SULOHWLMR YVDNR OHWR 7R MH DV ]D ]DEDYR SOHV LQ JODVQR YSLWMH $6 =$ %$/ 6NXSDM ] %XWDOFL DEDPL XNDPL KXGL HP SROKL ]PDML LQ RVWDOLPL PDVNDPL ERGR WXGL OHWRV QRUHOH SR XOLFDK &HUNQLFH 1D LK SULUHGLWHY VH XGHOH L VNRUDM YH NRW YVDND %XWDOND LQ %XWDOHF ,Q WR H VNRUDM OHW 8SDPR GD VH YLGLPR WXGL OHWRV

(757(. IHEUXDU RE $*$1-( %$%( VODYQRVWQD RWYRULWHY LQ YHVHOLFD RE SUHY]HPX REODVWL RE 38672*5$),-( RWYRULWHY VNXSLQVNH IRWRJUDIVNH UD]VWDYH QD WHPR SXVWD Y *DOHULML .53$1

3(7(. IHEUXDU RE 2+292 %XWDOVND SUHVWROQLFD NXOWXUH YVDNROHWQD SULUHGLWHY QD 79 RKRYR ² NDQDO Y .XOWXUQHP GRPX &HUNQLFD

62%27$ IHEUXDU RE &235$5,-( SXVWRYDQMH EXWDOVNHJD SRGPODGND Y SRUWQL GYRUDQL &HUNQLFD

1('(/-$ IHEUXDU RE %87$/6., 7(. 9 0$6.$+ WR QR RNROL &2351, ., %$/ Y %XWDODK WUDGLFLRQDOQL NDUQHYDO SR XOLFDK

321('(/-(. IHEUXDU FHO GDQ %87$/6.2 35(0, /-(9$1-( SXVWQL SR LWHN

65('$ IHEUXDU RE 32*5(%1( 6/29(61267, =$ 386720 L]SUHG QRYH YH LFH Y DMIQFL

Z e l e n i r a zKgr loendiik a

Notranjsko-kraĹĄke novice

petek, 12. marec 2010

1

Podpisanih 37 novih pogodb o {tipendiranju

Za leto{nje {olsko oziroma {tudijsko leto so delodajalci iz ob~in Bloke, Cerknica, Lo{ka dolina, Logatec, Pivka in Postojna prijavili 57 potreb, podeljenih pa je bilo 37 {tipendij. Tako kot `e vsa zadnja leta je bilo najve~, kar 15, {tipendij podeljenih za strojni{ke poklice. Med njimi sta bili dve podeljeni za strojne tehnike, osem za visoko{olski, tri za univerzitetni ter dve za magistrski {tudij strojni{tva. Sledijo jim lesarski poklici s petimi {tipendijami, med katerimi jih je bilo pet za mizarja in ena za visoko{olski {tudij lesarstva.

Med nepodeljenimi {tipendijami jih je bilo tudi letos najve~ s podro~ja lesarstva, in sicer 9, kar pa je manj kot lani, ko je bila od 23 razpisanih podeljena le ena.

V {tipendijsko shemo, ki v na{i regiji deluje od leta 2004, je trenutno vklju~enih 173 {tipendistov in 35 delodajalcev. [tevilo {tipendistov se iz leta v leto pove~uje, zadnji dve leti sicer nekoliko manj, kar gre pripisati tudi trenutnim gospodarskim razmeram. Na nekoliko

[tevilo novo podeljenih {tipendij po smereh izobra`evanja: smer izobra`evanja

{t. {tipendij 2011/2012

gastronom – hotelir

2

mizar

4

oblikovalec kovin – orodjar

1

skupaj poklicno izobra`evanje

7

ekonomski tehnik

1

gastronomsko turisti~ni tehnik

1

gradbeni tehnik

1

grafi~ni tehnik

1

strojni tehnik

2

tehnik mehatronike

2

tehnik ra~unalni{tva

1

skupaj srednje izobra`evanje

9

visoko{olski {tudij grafi~na in medijska tehnika

1

visoko{olski {tudij multimedijska komunikacija

1

visoko{olski {tudij podjetni{tvo

1

visoko{olski {tudij strojni{tvo

8

visoko{olski {tudij tehnologija lesa in vlaknatih kompozitov

1

visoko{olski {tudij uprava

1

skupaj visoko{olski {tudij

13

univerzitetni {tudij ekonomija

1

univerzitetni {tudij strojni{tvo

3

skupaj univerzitetni {tudij

4

magistrski {tudij arhitektura

2

magistrski {tudij strojni{tvo

2

skupaj magistrski {tudij

4

SKUPAJ

37

FOTO: ARHIV KO LEK TOR O ROD RARN A – PODRU@NIC A POSTO JNA D.O.O.

V za~etku decembra je 37 novih {tipendistov podpisalo pogodbe z delodajalci in RRA Notranjsko-kra{ke regije, d.o.o., ki je nosilka {tipendijske sheme v regiji. [tipendije so namenjene dijakom in {tudentom, ki se izobra`ujejo za poklice, po katerih povpra{ujejo delodajalci v notranjsko-kra{ki regiji.

ni`jo rast {tevila vklju~enih {tipendistov je vplival tudi ste~aj oziroma likvidacija dveh podjetij, kar je za {tipendiste pomenilo prekinitev pogodb o {tipendiranju. Spodbudno pa je vklju~evanje novih delodajalcev. Letos je teh 5.

[tipendije R[S so v primerjavi z ostalimi {tipendijami relativno visoke, saj lahko dijak z vsemi dodatki prejme mese~no od 229 do 292 evrov, {tudent pa od 325 do 408 evrov.

S finan~nega vidika je shema ugodna tudi za delodajalce, saj

polovico denarja za {tipendije prispeva Evropski socialni sklad.

Eden od glavnih ciljev {tipendiranja je, da se {tipendisti po kon~anem izobra`evanju vrnejo v regijo in se zaposlijo pri delodajalcih, ki so jih {tipendirali. Trenutno je zaposlenih 36 {tipendistov.

Skupno {tevilo vklju~ enih {tipendistov in delodajalcev po {olskih/{tudijskih letih: {olsko/ {tudijsko leto

04/05

05/06

06/07

07/08

08/09

09/2010

10/2011

11/12

{tevilo {tipendistov

16

34

49

88

132

165

171

173

{tevilo delodajalcev

7

714

15

15

18

26

32

35

barva:  cmyk  NOTRANJSKO-KRAĹ KE NOVICE  ĹĄt  2  27. januar 2012

14

Obvestila in horoskop

Anine zvezde OVEN  V prvi polovici februarja boste imeli veliko energije, poslovne ambicije bodo tudi v vzponu.

Kon~ no se bodo pokazali rezultati va{ih dolgoro~ nih vlaganj in odrekanj. Tudi razpolo`enje se vam bo popravilo, zadovoljni boste s svojim izgledom. Mnoge o~ i bodo uprte v vas. Flirtali boste in z lahkoto osvojili osebo, ki se vam dopade.

BIK  Vsakodnevni ritem bo intenziven in poln raznih obveznosti, ki vsaj ob~ asno ne bodo prijetne.

Kljub manj{i napetosti in stresnim trenutkom na delovnem mestu, boste obdr`ali optimizem in dobro razpolo`enje. Nepri~ akovani ljubezenski zapleti vas bodo precej razburili in vas naredili neodlo~ ne. Morali se boste ve~ pogovarjati in dogovarjati. Sre~ anja z osebo, v katero ste bili zaljubljeni, vam bodo obudile stare spomine, zato bodo trenutne te`ave videti {e ve~ je.

DVOJ^KA  [e vedno vas bodo okupirali ~ ustveni problemi, sanjarili boste in se prepu{~ ali strastem in neobi~ ajnim `eljam. V za~ etku meseca bi se lahko preve~ zanimali za neko osebo, kar bo vzrok za veliko prepirov s stalnim partnerjem. Mir in spro{~ enost boste iskali v dru`ini, prijatelji pa ne bodo kazali prevelikega razumevanja za va{e ~ ustvene te`ave. Pogovor z osebo, ki vam je blizu, bi vam lahko pomagal, da boste bolj objektivno videli okoli{~ ine, v katerih se nahajate.

RAK  V drugem tednu februarja boste za~ utili spremembe v razpolo`enju, zdravju in odnosih z okolico. Prebudili se bodo va{i stari strahovi, postali boste mol~ e~ i, zaprti vase in malo zafrustrirani. Pomanjkanje zaupanja v partnerja bo povzro~ ilo njegovo ~ udno obna{anje, povrhu vsega pa se bodo pojavili {e neki zlonamerni tra~ i o njem. Te`avno komuniciranje bo prenehalo {ele zadnji teden februarja. Potrudite se bolj pri svojih nastopih in pogovorih. ^e ste samski, se vam bo dopadel nekdo, s katerim {e ne boste mogli za~ eti odnosa. Zvezo boste skrivali, {e prijateljem ne boste zaupali.

LEV  Vra~ a se vam pozitivna energija, va{ optimizem raste, vsakodnevni izzivi in obveznosti ne bodo ve~ problem. Poslovne spremembe boste pozitivno sprejeli, saj boste v njih videli dobro prilo`nost za vas.

Zavedali se boste, da potrebujete potrpljenje, da boste naredili poslovni napredek. Ljubezenska situacija bo precej razburljiva. Mo~ na strast, ki je trenutno prisotna, lahko tudi splahni. Odkrili boste tudi neke partnerjeve slabosti, ki vas ne bodo ravno navdu{ile.

DEVICA  Va{a ljubezenska do`ivetja se bodo razplamtela, va{a ~ ustva pa bodo mo~ no dramati~ na in te`ko boste obdr`ali samokontrolo. Pojavljala se bodo sumni~ enja, strahovi in nezanesljivost. Ve~ ino ostalih dogodkov v va{em `ivljenju boste zanemarjali, delo boste opravljali povr{no, tudi za prijatelje boste nezainteresirani. Sedaj vam nih~ e ne more dati pravega nasveta, odgovor poznate le vi sami.

TEHTNICA  Va{e reakcije v februarju bodo marsikdaj prehitre, vi pa nepotrpe`ljivi, trmasti in neprilagodlivi. Odnosi z drugimi, sploh z bli`njimi, bodo obarvani z napetostjo, konec meseca bodo na robu sporov.

V prvi polovici februarja bo ve~ ugodnih okoli{~ in kot v drugi. Za~ eli boste z nekimi obetavnimi projekti. Potrebovali boste dosti samokontrole in dobre volje, da boste kljubovali nev{e~ nostim. Popazite tudi na zdravje, saj imate ta ~ as ve~ jo mo`nost, da zbolite ali da se po{kodujete.

[KORPIJON  Sami sebi boste kon~ no priznali, kako pomembni so za vas dolo~ eni ljudje in odnosi, s katerimi do`ivljate dobre stvari. [e naprej boste pozorni in obzirni do vseh, ampak vseeno se bo pojavila tista va{a zoprna zajedljivost. Ob~ utljivi boste, isto~ asno pa mo~ ni in odlo~ ni. Nekaj sprememb in te`av je pri~ akovati v slu`bi, popaziti boste morali trudi na zdravje, sploh na prebavni trakt. V ljubezni po starem, razen ~ e boste pri partnerju odkrili kaj gre{nega.

STRELEC  Kreativnost, strasti in ~ ustveno zadovoljstvo vas bodo naredile {armantne in zapeljive. Komunikacija bo na nivoju, tudi izpiti vam ne bi smeli delati te`av. Tudi osvajali boste z besedami, pravzaprav bodo besede va{e mo~ no oro`je. Po 15. februarju se bo seveda marsikaj spremenilo, morali boste prepoznati trenutek, kdaj je dobro govoriti ali mol~ ati, sploh ko bo {lo za poslovne odnose ali druge avtoritete.

KOZOROG  Pogosto boste napeti in nervozni in vsi tisti, ki ne bodo delali tako kot pri~ akujete, vam bodo {li na `ivce. Notranji nemir, ki bo prisoten bo vzrok za va{o nespe~ nost. Nezaupljivi boste, do partnerja boste spro{~ eni, a vam bodo {li na `ivce otroci. Tudi poslovno ne bo {lo vse, kot bi moralo. Pomembno bo, da se dobro naspite in da poi{~ ete nek miren koti~ ek, kjer se boste sprostili. Lahko bi se zapletli z osebo, ki vas bo isto~ asno privla~ ila in odbijala.

VODNAR  Postajate vse bolj zainteresirani za svet okoli vas. @e v za~ etku meseca boste za~ utili napetost zaradi neke osebe, a se boste trudili delovati nezainteresirani. Dobre okoli{~ ine v prvi polovici februarja vam bodo olaj{ale kontakte z osebo, ki vam je v{e~ .

U`ivali boste v pogovorih z njo in skrbno skrivali svoje interese. V drugi polovici meseca imate dobre izglede, da re{ite finan~ no situacijo. ^e razmi{ljate o novem zadol`evanju, boste te`ko uresni~ ili svoje na~ rte.

RIBI  Februar bo dokaj spremenljiv, ~ aka pa vas precej negotovo obdobje. Ve~ ina negativnosti ne bo pustila nekih globokih sledi, glede na to da so vam zvezde dolgoro~ no naklonjene. Na probleme za~ nite gledati v druga~ ni lu~ i. Odnosi s sodelavci bodo dokaj kakovostni kljub ob~ asnim prepirom, izgledi za denarne prilive pa tudi. Spoznali boste neke osebe, ki vas bodo o~ arale s svojimi stali{~ i, lahko pa bi se tudi zaljubili.

str 14

Notranjsko-kraĹĄke novice    petek, 27. januar 2012

Pogoji objave:

Prodam Suha bukova drva, metrska ali razrezana, z mo`nostjo dostave 20 km v okolici Logatca.

Tel.: 040 527 539.

Suha metrska bukova drva, mo`na sta razrez in prevoz do Cerknice, Postojne in Logatca.

Tel.: 031 333 407.

Bronast kip Justicije, boginje pravice, velik 24 cm. Cena: 80 eur.

Tel.: 031 878 351.

Kupim Star mizarski ponk, skrinje, omare, mize mentrge in ostale stare predmete. Tel.: 031 878 351.

Nepremi~ nine Oddam Opremljeno stanovanje na Rakeku, 55 m2. Tel.: 040 222 307.

Obnovljeno in opremljeno stanovanje v Cerknici, 65 m2, v pritli~ ju privatne hi{e.

Tel.: 041 987 541.

Dve pisarni v Cerknici, v centru ob ob~ ini, 64 m2, 1. nad., svetli prostori, opremljeno, vseljivo takoj, za dalj{e obdobje. Tel.: 041 333 360 (od 8. do 16. ure).

Poslovne prostore za dalj ~ asa, cca 200 m2, v bli`ini Starega trga pri Lo`u. Tel. 041 911 186. O@BOLT d.o.o., Markovec 14 a, 1386 Stari trg pri Lo`u

Male oglase lahko poĹĄljete po poĹĄti na naslov: Notranjsko-kraĹĄke novice, Mali oglasi, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali po e-poĹĄti: urednistvo@nkr-novice.si. Pripisati morate ime in priimek (naziv), naslov in telefonsko ĹĄtevilko.

Zagotavljamo objavo malih oglasov, ki prispejo do ťtiri dni pred izidom ~ asopisa. Cenik malih oglasov: mali oglas (osnovni: do 110 znakov s presledki) je 6,96 eur, vsakih nadaljnjih 28 znakov je 1,92 eur. Cena barvne slike (40 x 30 mm) je 18 eur, okvir~ ka 6 eur (DDV je vklju~ en v ceno). Za fizi~ ne osebe je objava enega osnovnega malega oglasa na ťtevilko brezpla~ na, dodatni oglas se zara~ una po ceniku. Oglasi pravnih oseb morajo biti v skladu z zakonodajo podpisani s polnim nazivom podjetja in naslovom. Naro~ nik malega oglasa odgovarja za vsebino oglasa. Uredniťtvo si pridrŞuje pravico do urejanja in lektoriranja besedila v skladu z jezikovno politiko ~ asopisa. Zagotavljamo tudi objavo zahval in voť~ il, ki prispejo v pisni obliki do ťtiri dni pred izidom ~ asopisa. Tekst lahko oddate po faksu: 01 750 92 12, poťti: Notranjsko-kraťke novice, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali e-poťti: tajnistvo@nkr-novice.si.

Uredniťtvo besedilo objavi v velikosti 83 x 98,5 mm ali 126 x 47,5 mm na Şeljo naro~ nika. Cenik zahval, voť~ il in ~ estitk je 50,40 eur (DDV je vklju~ en v ceno). Cena barvne slike (40 x 30 mm) je 18 eur.

37 km do Ljubljane, prenovljeno l.

2004, klima. Cena: 1100/m2 oz. po dogovoru. Tel.: 041 464 662.

Gospodarsko poslopje (staro hiĹĄo in delavnico, v vasi Dane v LoĹĄki dolini.

Cena: 60.000 eur. Tel.: 041 648 943.

Drugo Strokovno obrezovanje sadnega in okrasnega drevja, svetovanje, sajenje. ^as je za zimsko rez.

Tel.: 031 652 133.

Uredniťtvo zagotavlja tudi objavo zahval, voť~ il in ~ estitk, ki prispejo v pisni obliki do ťtiri dni pred izidom ~ asopisa.

Tekst lahko oddate po faksu: 01 750 92 12, poĹĄti: Notranjsko-kraĹĄke novice, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali e-poĹĄti: urednistvo@nkr-novice.si.

Zahvala V petek, 13. 1. 2012, smo na zadnji po~ itek pospremili

IVANA ILER[I^A po doma~ e O~ arjevega Ivana z Rakeka

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in darovali cvetje, sve~ e in za sv. ma{e.

Zahvala tudi sosedi Rezki Mekina za poslovilni govor in sosedi Julki Svet za pomo~ pri organizaciji pogreba.

Vsi njegovi

Zahvala Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, pomislite, kako trpel sem, in ve~ ni mir mi za`elite.

(Janko Glazer)

Najamem Suh skladiť~ ni prostor, 30-40 m2 za gledaliťko scenografijo, z moŞnost dostopa s kombiniranim vozilom na relaciji Rakek-Cerknica-Grahovo.

Tel.: 041 376 475.

Prodam 3-sobno stanovanje v Postojni, 4. nadstropje, 77,5 m2, 2 balkona, zelo svetlo in prenovljeno, v bli`ini vrtec, ZD, O[ in srednja {ola. Cena: 85.000 eur. Tel.: 031 286 525.

3-sobno stanovanje na Rakeku, 74 m2, blizu trgovina, banka, po{ta,

090 44 28

PRIZNANA, ISKANA, USPE[NA! VEDE@EVALKA PIKA VAM SVETUJE, POGLEDA V PRIHODNOST, SLU@BO, ZDRAVJE, LJUBEZEN ‌ CENA: 1,49 eur/min (ddv je v{tet v ceno) Naro~ nik: Penati trade d.o.o.

ANTON NARED (4. 5. 1932–14. 1. 2012)

Po te`ki bolezni se je od nas poslovil dragi mo`, o~ e in stari ata Anton Nared iz Dobca.

Iskrena hvala vsem, ki ste nam v `alostnih trenutkih stali ob strani, hvala za vsak topel stisk roke, za vse so~ utne besede v tola`bo. Hvala vsem, ki ste njemu v spomin pri`gali sve~ o, prinesli cvetje, darovali za sveto ma{o in se udele`ili zadnje slovesnosti.

Za priznanje PodjetniĹĄki uspeh leta 2011 se zahvaljujemo Radiu 94 LQ SUHGODJDWHOMHP 2EPRÄ€QL obrtno-podjetniĹĄki zbornici Logatec.

Posebna hvala Lovski dru`ini Begunje, ^ebelarskemu dru{tvu Begunje, pevskemu zboru Tabor in gospodu Maksu Ipavcu za lep slovesni obred.

Na{ ata bi bil ponosen, da se je toliko ljudi spomnilo nanj.

Vsi njegovi

Zahvala

ĂĄ

Ni ve~ tvojega smehljaja, le trud tvojih pridnih rok ostaja. Mol~ e s solzami se borimo naj bo le mora, si `elimo.

A `al nebo nas ne poslu{a, od `alosti boli nas du{a.

Hvala.

Trudili se bomo ĹĄe naprej.

Kolektiv Okna in vrata Nagode

Za vedno nas je zapustil na{ dragi o~ i, stari ata in tast

Notranjsko-kraĹĄke novice Izdajatelj: Notranjske novice, d.o.o., Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec Direktor: Robert Treven.

Odgovorna urednica: Barbara ^epirlo.

Tehni~ ni urednik: PrimoŞ Brankovi~ , Studio Ajd . ^asopis izhaja vsak drugi petek. Ponatis celote ali posameznih delov in njihova uporaba v drugih medijih je dovoljena le s pisnim dovoljenjem uredniťtva. Rokopisov in fotografij ne vra~ amo.

Nenaro~ enih prispevkov ne honoriramo. Notranjsko-kraťke novice so vpisane v razvid medijev na Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno ťt. 33.

Oblikovanje in prelom: Studio Ajd. Tisk: Tiskarna SET, Vev~ e.

Naklada: 17.910 izvodov.

Kontakt: UredniĹĄtvo 01 750 96 17 (urednistvo nkr-novice.si), Komerciala 040 922 949 (komerciala nkr-novice.si), TajniĹĄtvo 01 750 92 11 (tajnistvo nkr-novice.si), Faks 01 750 92 12.

Spletna stran: www.nkr-novice.si. ^asopis je brezpla~ en. Prejemajo ga vsa gospodinjstva v ob~ inah Bloke, Cerknica, Logatec, Loťka dolina, Pivka in Postojna.

SRE^KO [VIGELJ iz Bezuljaka (1933–2011)

Iskreno se zahvaljujemo Veri Zalar za nesebi~ no pomo~ , nego in skrb, pozitivno energijo in dobro voljo, s katero je bil njegov vsak dan kljub hudi bolezni lep in vreden `ivljenja. Posebna zahvala tudi sosedom iz Bezuljaka, ki so nam vedno prisko~ ili na pomo~ . Zahvaljujemo se vsem sova{~ anom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izre~ eno so`alje, podarjene sve~ e ter darove za svete ma{e. Hvala vsem, ki ste se od njega poslovili in ga pospremili na zadnji pot k ve~ nemu po~ itku.

Zahvaljujemo se tudi dr. Darinki Klan~ ar, sestri Danici, patrona`ni sestri Tanji, re{evalcem Zdravstvenega doma Cerknica, gospodu `upniku Maksu Ipavcu za obiske na domu ter tola`ilne besede ob njegovem slovesu, pogrebnemu zavodu Pietas Zrim{ek d.o.o. Cerknica, pevskemu zboru Tabor in najinim sodelavcem. @alujo~ i: h~ erki Barbara in Anita z dru`inama

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 2 27. januar 2012

Napovednik in razvedrilo

Napovednik dogodkov in prireditev V prihodnji {tevilki Notranjsko-kra{kih novic bomo objavili brezpla~ en napovednik dogodkov in prireditev, ki bodo od 10. do 23. februarja. ^e `elite spomniti in povabiti prebivalce na dogodke, nam informacije po{ljite do petka, 3. februarja, na e-naslov urednistvo@nkr-novice.si. Za spremembe programa uredni{tvo ne odgovarja.

Razstave Skrivnosti @ivljenja, razstava barvnih lesorezev Mihaele @akelj Ogrin, na ogled do 24. februarja med delavniki od 9. do 15. ure v galeriji Hi{a sonca v Logatcu.

Razstava ~ lanov dru{tva [ent Postojna, do 3. marca v Galeriji na vogalu v Postojni.

Gostujo~ a geolo{ka razstava »Najstarej{i fosilni morski konji~ ki na zemlji«, do 12. maja v Notranjskem muzeju v Postojni.

Prireditve, predavanja 27. 1. Potopisno predavanje ^ile in Argentina, predava Kostja Makarovi~ , ob 19. uri v galeriji Hi{a sonca v Logatcu.

27. 1. Slavnostna prireditev s projekcijo filma Dos Ekstreme 2011 in napovedjo 6. ultramaratonske ekstremne kolesarske dirke Dos Extreme 2012, ob 18. uri v kulturnem domu v Postojni.

31. 1. Sre~ anje mamic z dojen~ ki “Za~ etnica”, od 10.30 do 12. ure v dvorani Doma starej{ih Logatec. Prispevek je 2 evra. Informacije in prijave na zacetnica@hotmail.com ali na 051 245 013. Organizira Zavod Objem.

1. 2. Predavanje Helene Vi~ i~ »Pokukajmo ~ ez planke! Dobre in slabe prakse turisti~ ne ponudbe po Evropi«, ob 18. uri v Turisti~ no-informacijskem centru v Lo`u.

1. 2. Potopisno predavanje o Arktiki in Inuitih, predava Andreja Rustja,

ob 19. uri v Parku voja{ke zgodovine v Pivki.

1. 2. Koncert u~ encev Glasbene {ole Logatec in glasbene {ole v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani, ob 19. uri v dvorani Glasbene {ole v Logatcu.

7. 2. 5. nastop u~ enk in u~ encev Glasbene {ole Logatec, ob 19. uri v Glasbeni {oli v Logatcu.

Notranjsko-kraške novice petek, 27. januar 2012

str 15

15

STUDIO LOGATEC

z ê ê ê ê

{ O ê ꣱ê{ ­®êª¤¡ê§¢¢ê¥ª©ê ꪤ¡ê§©¨ê¤ª¢ê ê ê ­ ¾ ­

Kultura 28. 1. Premiera apokalipti~ ne komedije A, E, I …, ob 19. uri v kulturnem domu v Postojni.

5. 2. Od kod si dekle ti doma, obmo~ no sre~ anje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih vi` iz Logatca in Vrhnike, ob 17. uri v domu KS Tabor v Logatcu.

Kino 28. 1. Komedija Le kako ji ti uspe?!, ob 19. uri v Kinu Pivka.

4. 2. Komi~ na drama Traktor, ljubezen in rock´n´roll, ob 19. uri v Kinu Pivka.

9. 2. Drama Lurd, ob 19. uri v Kinu Pivka.

Rekreacija 29. 1. Tradicionalni zimski vzpon na Gornje Poljane (1064 m), zbirno mesto v Vi{evku na parkiri{~ u pri pokopali{~ u ob 9. uri. Pri Hostovih na Gornjih Poljanah se boste lahko pogreli s toplimi napitki in se okrep~ ali z doma~ o enolon~ nico.

Info: 041 810 596.

Kmetijsko gozdarski zavod Ljubljana 10. februarja organizira in vabi na izobra`evanje z naslovom Kompostiranje organskih odpadkov na kmetiji in Informiranje o ukrepih kmetijske politike s poudarkom na ukrepih KOP. Obe predavanji bosta ob 9. uri v Gasilskem domu v Cerknici.

V ponedeljek, 6. 2.2012, ob 16. uri, bo odprtje razstave ~ lanov KUD PA-LETA v DEOS – Center starejših v Cerknici. Razstava bo odprta od ponedeljka, 6. 2.2012, do torka, 6. 3. 2012, vsak dan od 10. do 17. ure.

Pravilno re{eno geslo prej{nje kri`anke: Na slastno malico v NSB Logatec. 1.–10. nagrada: malica ali kosilo po izbiri s solatnim barom: Barbara Ma~ ek, Begunje 195, Begunje; Leja Kebe, Dolenje Jezero 41c, Cerknica; Jolanda Cerkvenik, Brestova 13, Cerknica; Anica Milavec, Runarsko 15, Nova vas; Majda Pal~ i~ Marc, Unec 6b, Rakek; Justina Rupnik, Grajska pot 4, Logatec; Mirka Ben~ i~ , Pot na Kal 1, Pivka; Mimi Prelc, Cesta v Staro vas 1, Postojna; Du{an Kvaternik, Begunje 15a, Begunje; Bojan Majer, Tovarni{ka 12i, Logatec. Obvestila o nagradah, ki jih podarja NSB d.o.o.,

2 Nagradna Ime: Priimek: Naslov: Geslo:

Dru`bena prehrana, Kosovelova 1a, 6230 Postojna, bodo nagrajenci prejeli po po{ti.

Tokratne nagrade podarja: MTM – Monta`a, Sonja Marciu{ s. p., Orehovica 7, 1411 Izlake. 1. nagrada: 4-delna indukcijska posoda; 2. nagrada: 8-odstotni popust ob nakupu kuhinje v vrednosti nad 5000 evrov; 3. nagrada: 5-odstotni popust ob nakupu kuhinje v vrednosti nad 3000 evrov. Pri `rebanju bomo upo{tevali kupone, ki bodo na naslov Notranjsko-kra{ke novice, Re{itev kri`anke, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec prispeli do petka, 3. februarja 2012.

križanka / Kupon

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAĹ KE NOVICE  ĹĄt  2  27. januar 2012   

str 16

Citypark Ljubljana

7R MH çLYOMHQMH Pripravite se na igre, ki vas bodo pritegnile bolj kot karkoli, kar ste videli do sedaj. Filmi Blu-ray so WDNR NULVWDOQR MDVQL GD ERVWH LPHOL REĀXWHN GD QDVWRSDWH Y QMLK PUHçQD SRYH]OMLYRVW SD SRVWDYlja nove temelje v medsebojnem sodelovanju in komunikaciji. Pripravite se na PLAYSTATION 3.

3OD\6WDWLRQ 6RQ\ %UDYLD .'/ +;

FP SDOĀQL ' WHOHYL]RU )XOO +' V WHKQRORJLMR '\QDPLF (GJH /(' 0RWLRQà RZ ;5 400, storitvijo Internet Video in Skype™

Prihranek 349,00 â‚Ź

2ELĂĽÄ€LWH QDV Y &LW\SDUNX Y /MXEOMDQL DOL QD QDĂĽL QRYL VSOHWQL VWUDQL

2E QDNXSX ]JRUQMLK PRGHORY VH ]D PRçQRVWL EUH]SODÄ&#x20AC;QH SRGDOMĂĽDQH JDUDQFLMH SR]DQLPDMWH SUL SURGDMDOFX 9VH FHQH VR Y ½ LQ çH YVHEXMHMR ''9 6OLNH VR ODKNR VLPEROLÄ&#x20AC;QH =D NDNUĂĽQHNROL WLVNDUVNH QDSDNH QH RGJRYDUMDPR ´<RXWXEH 6N\SH LQ RVWDOH UHJLVWULUDQH EODJRYQH ]QDPNH VR SUL]QDQH EODJRYQH ]QDPNH SULSDGDMRÄ&#x20AC;LK ODVWQLNRYÂľ $NFLMD YHOMD GR UD]SURGDMH ]DORJ

LQIR#VRQ\FHQWHU VL ZZZ VRQ\FHQWHU VL

*OPWBUJWOJ QSPmMJ 3FIBV (FOFP J[ WJTPLPUFIOPMPĂ?

LFHB NBUFSJBMB 3BV 'JQSP PNPHPIJBKP J[SFEOF QSJISBOLF QSJ FOFSHJKJ TBK WFMKBKP [B FOFSHJKTLP OBKVIJJOLPWJUFK�F QSPmMF W TWPKFN SB[SFEV JO NFE WTFNJ PLOJ LJ VTUSF[BKP OBKTUSPäKJN TUBOEBSEPN [B QBTJWOF IJ�F 1PMFH PEMJIJOF UPQMPUOF J[PMBUJWOPTUJ VIJJOLPWJUF QSPUJISVQOF UFS QSPUJWMPNOF [B�IJJUF 3FIBV (FOFP QPTUBWMKB OPWF NFKOJLF QSJ WBSIJF WBOKV [ FOFSHJKP

NOVO!!!

MeseÄ?na naroÄ?nina ,12

20 ¤

s .*/65& 7 .0#*5&-070 0.3&Â&#x2DC;+& s .*/65& 7 045"-" 4-07&/4," 0.3&Â&#x2DC;+" s 41030ĂŠ*- 4.4 ..4 s .# 10%"5,07

Samsung Galaxy ACE

Samsung Galaxy X Cover

z izbiro NAJNAJ (7)

z izbiro NAJNAJ (9)

1â&#x201A;Ź*

* Sklenitev novega naroÄ?niĹĄkega razmerja ali podaljĹĄanje obstojeÄ?ega za 24 mesecev.

72/($ G R R 5RERYD F 9UKQLND &HQH YNOMXÄ&#x20AC;XMHMR ''9 0RçQH VR QDSDNH Y WLVNX

Paket 2012

1SFEBOJ QSPKFLUV [BWF[BOJ TUSBOLJ

1â&#x201A;Ź*+DARILO * Sklenitev novega naroÄ?niĹĄkega razmerja ali podaljĹĄanje obstojeÄ?ega za 24 mesecev.

Sklepanje novih naroÄ?niĹĄkih razmerij in podaljĹĄanje obstojeÄ?ih.

1PTUPKOB 5SäB�LB D B

-KVCMKBOB +VSIJLPWB D

Tolea d.o.o., pooblaĹĄÄ?en posrednik Telekom Slovenije d.d.

TC Mercator, Robova cesta 6, Vrhnika, t: 01 755 71 61, m: 041 342 000

XXX QWDOBHPEF TJ