Št. 23 - 23.12.2011 - Notranjsko kraške novice

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 23 23. december 2011

str

petek, 23. december 2011, letnik X / št. 23 / Tiskovina / Poštnina pla~ ana pri pošti 1102 Ljubljana / Regijski ~ asopis, izhaja za ob~ ine Bloke, Cerknica, Logatec, Loška dolina, Pivka, Postojna

S tortami do nasmehov

Zdravnik, ki zna prisluhniti 8

Siniša lovi zgodbe v objektiv

11

12

FOTO: VALTER LEBAN

Naj bodo radodarni …

IOC LOGATEC- ZAPOLJE Sestavite I R O svoj poslovni POSLOVNI PROST prostor!

Novozgrajen objekt s 54 enotami, l. 2011.

ZA VSAKO DEJAVNOST!

Že od 550 EUR / m

2

VILO !

AKCIJA! IZREDNO UGODNO - OMEJENO ŠTE Enote so velikosti 50 m2.

Možnost nakupa in poslovnega najema tudi večjih enot.

Informacije in prodaja: Si-Tx d.o.o.,

Šmartinska c. 152g, Ljubljana

01/541-30-36, 041/484-736 www. si-tx.si , info@si-tx.si

Center je razdeljen na posamezne module dimenzij cca 5.20 m širine in cca 9.60 m globine in povprečne višine 4 m.

Module lahko sestavljate tako, da nastanejo dimenzije širine 5.20 m oz. 10.40 m in več, vendar vedno globine cca 9.60 m. Lahko sestavite poslovno halo tudi do 75 m širine in 9.60 m globine.

Kako boste praznovali boži~ no-novoletne praznike? Številni Notranjci se kljub krizi ne bodo odpovedali prazni~ nim izletom in silvestrovanjem, razkrivamo V središ~ u.

V ospredju bodo krajša in cenejša potovanja, zlasti k sosedom. Z denarjem pa letos var~ ujejo tudi ob~ ine. Za mestno razsvetljavo in okrasitev so porabile manj, saj niso dokupovale novih svetlobnih elementov. Bolj prazni~ no in obloženo bo gotovo na naših mizah. Kuharica Emilija Pavli~ priporo~ a sveže kalamare in ocvrte miške, na sveti ve~ er pa, ~ e prisluhnemo našim babicam in dr. Ren~ lju, se izognimo mesu in pojejmo raje proseno kašo s suhimi slivami in okisan krompir.

Dragi bralci, ekipa Notranjsko-kraških novic YDP YRåĀL YHVHO ERçLĀ LQ ĀHVWLWD RE dnevu samostojnosti in enotnosti.

Naslednja številka izide 13. januarja

2

3

Iz vsebine: Kaj je najbolj zaznamovalo leto 2011 v naši regiji? str. 4 in 5

Konec polivanju digestrskega ostanka!

Velike kamionske cisterne, ki ste jih videvali na notranjsko-kraških poljih, so preteklost, saj je okoljska inšpekcija zaradi vsebnosti spornih snovi bioplinarni iz Ilirske Bistrice prepovedala polivanje digestata. str. 9

^ez leto in pol bo ~ istilna naprava že poskusno obratovala Rimi-126x98,5.indd 1

15.12.2011 13:01:15

Maja prihodnje leto naj bi v Dolenji vasi pri Cerknici za~ eli graditi novo ~ istilno napravo, na katero bodo priklju~ ili prebivalce Cerknice in okoliških naselij. str. 10

Logaški godbeniki ogreli številno ob~ instvo

Na tradicionalnem boži~ no-novoletnem koncertu, ki so ga za~ eli s španskimi ritmi, so Logat~ ani nastopili z gostoma Evo Hren in Markom Nzobandora ter številnimi solisti. str. 14

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 23 23. december 2011

V sredi{~u

Notranjsko-kraške novice petek, 23. december 2011

Notranjske ob~ ine var~ no v novo leto Notranjske ob~ ine so bile pri porabi sredstev za prazni~ no razsvetljavo in okrasitev var~ ne – Tudi ob~ inski novoletni sprejemi so bili letos v manjšem obsegu

 Blanka Markovi~ Kocen Cerknica: z nakupom voš~ ilnic podprli delovanje ŠENT-a

Notranjska, 20. december – Tako v Postojni kot v Logatcu, Cerknici in Pivki obsega okrasitve cest in ulic v primerjavi z lani niso pove~ evali, novih svetlobnih elementov niso dokupovali, ponekod so morali le zamenjati stare in odslužene. Tradicionalnim novoletnim sprejemom se na ob~ inah niso odpovedali, so pa jih izvedli v manjšem obsegu kot lani.

Postojna: manj okrasja, ve~ prireditev po vaseh V Postojni so sredstva za prazni~ no okrasitev letos namenili za izvedbo prireditev po krajevnih skupnostih, sredstva za dobrodelne namene, denimo, za bolne in ostarele, obdaritev otrok za Miklavža in dedka Mraza, denarne nagrade družinam prvorojencev in drugo, pa so v tej notranjski ob~ ini stalnica skozi vse leto. »Za ob~ ane skrbimo tudi tako, da je ve~ ina kulturnih prireditev, ki jih pripravlja ob~ ina, brezpla~ nih,« dodajajo iz postojnske službe za stike z javnostmi.

Logatec: za dobrih 3.500 evrov manjši stroški prazni~ ne okrasitve Stroški letošnje prazni~ ne okrasitve v Logatcu bodo letos predvidoma znašali sedem tiso~ evrov, kar je za dobrih 3.500 evrov manj kot lani. »Razlika v višini teh stroškov nastaja zaradi nekaj ve~ jega nakupa svetlobnih okraskov v lanskem letu, ko smo kupili 30 kosov novih

»romb snežink«, medtem ko je letos novih le deset,« pojasnjuje Marjan Gregori~ , direktor Komunalnega podjetja Logatec.

Voš~ ila, ki so jih oblikovali na logaški ob~ ini sami, bodo letos pošiljali po elektronski pošti, saj je to, kot pravijo, v koraku s ~ asom, hitro in ekonomi~ no.

Tako kot lani bo ob~ ina tudi letos pomagala pri izvedbi prednovoletnih dogodkov – zanje so letos namenili nekaj manj kot 6.000 evrov.

Tudi v ob~ ini Cerknica so za prazni~ no okrasitev porabili manj denarja kot lani, in sicer 3.100 evrov. »Sredstva, ki smo jih namenili za novoletna voš~ ila in darila, so primerljivi lanskim in se gibljejo okoli 2.500 evrov,« pojasnjuje Irena Zalar, direktorica ob~ inske uprave in dodaja, da so z nakupom novoletnih voš~ ilnic podprli delovanje Slovenskega združenja za duševno zdravje ŠENT.

Za polovico manjši stroški tudi v Pivki Stroške za prazni~ no okrasitev so letos zmanjšali tudi v Pivki, in to za polovico v primerjavi z lani. Ve~ jih novoletnih sprejemov vodstvo ne na~ rtuje, za poslovne partnerje pa so pripravili nekaj darilnih vre~ k z doma~ imi izdelki, kot sta med in suho sadje, ter voš~ ilnice, ki so jih izdelali v pivškem vrtcu.

Med prazniki na izlet Številni Notranjci se kljub krizi niso oziroma ne bodo odpovedali prazni~ nim izletom in silvestrovanjem. Res pa je, da se odlo~ ajo predvsem za krajša in cenejša potovanja, zlasti v evropska mesta, skupno pa povpraševanje po prazni~ nih aranžmajih ni bistveno nižje od lanskega, opažajo v turisti~ nih agencijah. »Cene so ostale na ravni preteklih let oziroma so se nekoliko celo znižale,« pove Maša Miklav~ i~ , direktorica agencije Kompas Postojna, kjer so zelo zadovoljni zlasti z letošnjo prodajo adventnih potovanj, saj je ponudba enodnevnih izletov v Avstrijo in Italijo pritegnila veliko ljudi.

Na vprašanje, kako se pozna kriza, Miklav~ i~ eva pravi, da so ob~ asno manjše povpraševanje uspeli z bogato, raznovrstno in cenovno bolj dostopno ponudbo zaustaviti. »Prilagodili smo se razli~ nim željam strank, tudi

s pomo~ jo ugodnejših pla~ ilnih pogojev in dodatnimi storitvami.« Tudi Anita Rupnik iz logaške Turisti~ ne pisarne Naklo pravi, da se ljudje vse bolj zanimajo za obro~ na odpla~ evanja. Kot še pravi, se opaža trend nakupa krajših, »mini« po~ itnic, ve~ krat za nekaj dni, trenutno krajših izletov v bližnje prestolnice in vikend paketov v termah. Opazno je, da se tudi ponudniki z razli~ nimi tržnimi prijemi skušajo ~ im bolj približati vsem gostom. »Na razpolago je ogromno akcij, kot so brezpla~ ni prevoz od doma do zdraviliš~ a za upokojence, razli~ ne animacije in popusti za otroke, brezpla~ en dodatni dan …,« razlaga Rupnikova.

Miklav~ i~ eva opaža, da je za

letošnjo prodajo turisti~ nih aranžmajev za boži~ in preko novega leta zna~ ilno, da poteka v zadnjem hipu in po dodatnem premisleku. »Stranke najraje izberejo do tridnevna avtobusna in letalska potovanja v evropske prestolnice ter krajše po~ itnice v Egiptu ali na Malti. Pri tem prevladujejo potovanja preko novega leta, saj Slovenci za boži~ raje ostanemo doma.« V cerkniškem Tur Servisu so prodali najve~ krajših izletov in potovanj v evropske prestolnice in središ~ a bivše Jugoslavije, manj pa daljših potovanj in potovanj v arabski svet. Stranke, predvsem srednjih let, se odlo~ ajo tudi za oddih v slovenskih zdraviliš~ ih v ~ asu med

boži~ em in novim letom. »Nekaj je tudi aktivnih gostov, ki se odlo~ ijo za smu~ anje v naših alpskih centrih ali v tujini (Italija, Avstrija,Francija),« še pove Andrej Šparemblek, direktor Tur Servisa.

Mladi po opažanju vseh agencij izberejo cenovno dostopnejše organizirane izlete z zabavo v Bratislavi, Budimpešti, Beogradu, Sarajevu in drugih bližnjih mestih ali pa kupijo le letalske vozovnice. Cenovno ugodnejši programi za mlade so na voljo že za 100 evrov, pravi Šparemblek. Sicer pa so po besedah Miklav~ i~ eve stranke pripravljene odšteti med 200 in 250 evri za avtobusna potovanja ter med 500 in 600 evri za krajše letalske aranžmaje. kv

Prazni~ no dogajanje po ob~ inah Kako bodo prazni~ ne dni lahko preživeli tisti, ki bodo ostali doma? Pozanimali smo se o programih, ki jih pripravljajo ob~ ine in razli~ ne druge organizacije.

Bogato dogajanje se obeta v Logatcu. V Grajskem parku bo pestro vsak dan od 24. do 31. decembra s pri~ etkom ob 16. uri. Na prireditvenem prostoru bo obiskovalce obiskal Boži~ ek, nastopili bodo razli~ ni glasbeni izvajalci, na ogled bo predstava za otroke, stand up komedija, literarni ve~ er, prirejajo tudi silvestrovanje …

26. decembra ob 18. uri bo v cerkvi sv. Nikolaja tradicionalni boži~ ni koncert Otrok v boži~ ni

no~ i. Predstavile se bodo razli~ ne zasedbe, ki delujejo pod okriljem KUD Adoramus. Na silvestrovo pa se bodo obiskovalci že ob 19. uri v Veliki dvorani Narodnega doma Logatec zabavali na tradicionalni silvestrski predstavi Sašo Hribar show.

V Postojni bo silvestrovanje na prostem na trgu pred hotelom Kras. Pri~ elo se bo ob 22. uri. Za živo glasbo bodo poskrbeli ~ lani ansambla Vilija Marinška, ki bodo izvajali popularno glasbo za vse okuse in narodnozabavne viže. Po županovi zdravici ob polno~ i bo sledil tradicionalni ognjemet. V torek in ~ etrtek pred novim letom bosta v postojnskem kulturnem domu

str

predstavi za otroke z zimskimi otroškimi slikarskimi delavnicami.

V Starem trgu 28. decembra prirejajo novoletni sejem. Med bogato obloženimi stojnicami z doma~ imi dobrotami, novoletnimi darili in drugimi izdelki doma~ e in umetnostne obrti bodo obiskovalci v prazni~ nem vzdušju lahko poklepetali in se pogreli s toplimi napitki.

V Pivki letos silvestrovanja ne bo, omenimo pa nekaj drugih dogodkov v prazni~ nih dneh.

Turisti~ no društvo Pivka in Športno kulturno društvo Trnje 26. decembra ob 17. uri vabita na no~ ni pohod z baklami na Sveto Trojico. Zbirno mesto bo na

igriš~ u v Trnju. Prav tako v ponedeljek bo ob 18. uri v vaški cerkvi na Kalu boži~ ni koncert pevskih zborov. V Nadanjem selu 31. decembra popoldan pripravljajo koledovanje na starega leta dan. Zanimiva bo tudi prazni~ na ponudba filmov v Kinu Pivka.

V Cerknici bo na boži~ ni dan ob 19. uri v Športni dvorani Osnovne šole Notranjski odred tradicionalni, že 37. novoletni koncert Godbe Cerknica. Na Štefanovo pa bo v športni dvorani Osnovne šole Antona Globo~ nika ob 19.30 tradicionalni boži~ no-novoletni koncert Postojnske godbe 1808. kv

Komentar Barbara ^epirlo

Namesto pralinejev objem Uvodnik tokrat za~ enjam bolj umirjeno in sproš~ eno.

Zakaj? Ves decembrski bliš~ , pretekla leta sem mu pravila kar ki~ , namre~ izginja, prazni~ no razpoloženje, kakršno sem ga še v srednješolskih ~ asih komaj ~ akala, pa pojenjuje. Prav zares! Kot da prazniki sploh ne bi bili pred vrati. Kljub temu da jih ne ob~ utim tako, kot o njih pripovedujejo stari starši, se jih po drugi strani veselim, ~ eprav se ne bom odpravila na silvestrsko potovanje k sosedom. Smisel praznikov je namre~ v meni, ne pa okrog mene v zunanjem bliš~ u. Morda k temu ubornemu prazni~ nemu utrinku mesta pripomorejo manj okrašene svetlikajo~ e se ulice, saj so letos ob~ ine za razsvetljavo porabile veliko manj denarja kot minula leta. Kar ni narobe, da ne bo pomote.

Letos bi se rada izognila darilom. Pa ne zato, ker obi~ ajno pri obdarovanju krepko znižam osebni prora~ un, marve~ zato, ker potrebujem ve~ prijaznih in toplih besed od ljudi, ki jih želim ob sebi. Najljubše praline takoj zamenjam za iskriv nasmeh in objem.

Hecno, ne? Ne morem zamol~ ati, da je nasmehov, objemov, dotikov, besed …, teh majcenih pozornosti med prijatelji in znanci vse manj, pa tudi za doma~ o mizo jih ni veliko ve~ . Ko iš~ em razloge, zakaj je tako, se obi~ ajno tolažim ob zgodbi v knjigi, kjer so protagonisti junaki ~ asa. Pa vi?

Kakorkoli, pri marsikomu, tudi pri meni, je v teh prazni~ nih dneh v ospredju dobra doma~ a hrana. Iz moje kuhinje bo dišalo po mandljevi potici, vaniljevih roglji~ kih, proseni kaši s suhimi slivami in sipinem brodetu, na mizi pa ne bo manjkal kozarec briške rebule. Nisem pristaš obilnih obrokov in ve~ deset vrst jedi, bolj me prepri~ ajo, tako kot gurmane, manj obloženi, a okusni krožniki.

Ste podlegli trendom in boži~ no drevesce postavili že v za~ etku meseca? V naši hiši ga z balon~ ki okitimo na sveti ve~ er, tako kot so ga neko~ . Tudi jaslic ne izpustimo.

Komaj ~ akam, da bom morda že danes sko~ ila v gozd po mah in v mesto po pravo smrekico, ~ etudi me kolegi prepri~ ujejo, da je bolj prakti~ na plasti~ na.

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 23 23. december 2011

V središ~u

str

Notranjsko-kraške novice petek, 23. december 2011

Za praznike ob doma~ ih jedeh Dr. Stanislav Ren~ elj poudarja pomen doma~ e hrane tudi med prazniki – Na sveti ve~ er brez mesa, na mizi prosena kaša s suhimi slivami in okisan krompir Pred nami so dnevi, ki jih ve~ inoma preživimo ob svojih najbližjih. Obi~ ajno so to mirnejši dnevi, ko se za hip ozremo tudi vase in prisluhnimo kakšni navadi, ki smo jo ~ ez leto zaradi službenih obveznosti zanemarjali. Še pred nekaj leti so tem prazni~ nim navadam znali bolje prisluhniti, bili pa so tudi bolj povezani, se spomnijo naši stari starši. Najpomembnejši dan v letu je bil prav boži~ . Nanj so se družine dolgo pripravljale, pripoveduje sogovornik dr. Stanislav Ren~ elj, ki smo ga kot izkušenega strokovnjaka za mesnine in avtorja ve~ knjig, vprašali o pomenu praznikov neko~ , ki jih je obvezno spremljala doma pridelana hrana.

Na sveti ve~ er se je zbrala vsa družina, postavili so jaslice in drevesce. »Zbrala se je cela družina ob topli krušni pe~ i, vladali so zadovoljstvo mir in sloga.

Otroške o~ i so izžarevale spoštovanje do staršev, navdajala sta jih ljubezen in pri~ akovanje,« za~ ne dr. Stanislav Ren~ elj in pove, da je na boži~ ni ve~ er gospodar v spremstvu ~ lanov družine obšel hišo in vsa go-

in ajdove. Zelo cenjen je bil fin sladek bel masleni kruh,« nadaljuje Ren~ elj. Zanj so potrebovali maslo, maslene tropinice, topljeno salo in kelado ali mlezivo, ki je danes skoraj ne uporabljamo ve~ .

Obvezno je bila na mizah orehova potica z rozinami, ~ eprav so ponekod spekli roži~ evo potico. »Tudi na ocvirkovo potico, ki ji pravijo špehovka ali povanspodarska poslopja okrog nje ter ca, niso pozabili.« Na vprašanje, žegnal kmetijo. Po žegnu je sle- kaj posebnega so jedli otroci, dila ve~ erja, gotovo ne panirano Ren~ elj odgovarja: »Za otroke meso in pomfri kot marsikje. Na so spekli golobi~ ke, ti~ ke, fritusveti ve~ er je namre~ veljal strogi le, kola~ ke.« Torej, piškote vseh post. Jedli so samo proseno kašo vrst, po katerih iz mamine kuhis suhimi slivami in okisan krom- nje diši še danes. »Posebej velja pir. »Na prazni~ ni dan so matere omeniti obredni kruh »boži~ nik«.

V Stranah, na Rakeku, Blokah in postregle z boljšim belim ali piv Planini mu pravijo tudi župnjak, sanim kruhom, ki je bil še boljžupnik, poprtnik ali družinski ši. Spekli so ga iz bele in ~ rne pšeni~ ne moke, tudi iz pšeni~ ne kruh. To je kruh v obliki hlebca,

Na živih jaslicah bo zapela Julija

okrašen s pleteno kito iz testa in razli~ nimi figuricami, kot so pti~ ki, jezuš~ ek, znak IHS. Svoj poprtnik imajo vsi trije sveti ve~ eri; boži~ ni, novoletni in ob Svetih treh kraljih. »Šlo je za poseben obred. Na mizo so ob poprtniku postavili križ, dve sve~ i, vazo z rožami, rožni venec, žegnano vodo, klju~ od kaš~ e in fagar s sve~ o,« razlaga sogovornik.

Ko so se premraženi vra~ ali od polno~ nice, omeni sogovornik, so jedli še toplo ocvirkovo potico, ki je ~ akala v lon~ enem peka~ u, pokrita s prtom. Zjutraj so popili vro~ e mleko in se bolj kot danes veselili belega kruha. »Nestrpno so ~ akali na sve~ an trenutek, ko je o~ e razrezal poprtnik in ga dal vsakemu ~ lanu družine. Koš~ ek boži~ nega kruha so bile deležne tudi vse doma~ e živali.«

Za boži~ smo v mojem otroštvu kdaj pa kdaj jedli stokviž – posušeno ribo na golažu z redko polento, ki jo je ata skuhal v bakrenem kotli~ ku.

Suho ribo namakamo v osoljeni vodi vsaj en dan. Nato jo skuhamo, lo~ imo meso od kosti in naredimo na na~ in kot ribji golaž.

December in januar sta meseca za sveže kalamare iz našega morja.

Potrebujemo: kalamare, grobo morsko sol, drobtine, ostro moko, olj~ no olje ^e nimamo možnosti kupiti svežih, izberemo zamrznjene, že o~ iš~ ene in najbolje tudi vakuumsko zapakirane.

Za 15 minut jih potopimo v osoljeno vodo. Ko se odtalijo, jim olupimo kožo (svežih ni potrebno lupiti) in ponovno operemo v osoljeni vodi, dokler voda ni ~ ista. Narežemo na kolobarje, povaljamo v mešanici drobtin (3/4) in ostre moke (1/4) ter damo na cedilo, da odstranimo odve~ ne drobtine.

FOTO: ARH IV POSTO JNSK E JA M E

Otroci so se veselili tudi tepežnice, 28. decembra. »Hodili so od hiše do hiše in z leskovimi šibami tepežkali starejše. Ko so vstopili v hišo so pozdravili: »Rejšte se, rejšte, pa se utejšte, Buh vam dej srie~ o, pa de bi dugo živjeli«,« obudi spomin na prijetne ~ ase sogovornik.

Obi~ ajno so otroci za tepežnico dobili orehe, lešnike, suho sadje in sladkarije, ponekod pa so zanje spekli male pletene štru~ ke, piške in pleteni~ ke. »V zimskih dneh so za popoldansko malico jedli jabolka in kruh. Veliko so pojedli sušenega sadja, ki je veljalo za zdravo in okusno jed. Sveže in sušeno sadje so skuhali; teko~ ino popili, kuhano sadje pa pojedli s kruhom. Kot priboljšek so teknila pe~ ena jabolka in pohane rezine jabolk, ki so jih potrosili s sladkorjem.«

Po vaseh, ~ eprav vse manj, so koline še danes družinski praznik. Vsak kos mesa ima svoje ime ali, kot pravi Ren~ elj, »vsak udek ima svoj gudek«. »Skrbne gospodinje porabijo vsak kos praši~ a od rilca do repa. S kosi sušenega mesa so obogatili vsakdanje jedi; ješprenj, kolerabo, zelje, repo ...« Kose praši~ je glave so prihranili za pust. »Klobase in želodce še danes pripravijo iz kakovostnega mesa in obreznin, ki nastanejo pri obdelavi stegna, ple~ et, vratovine in drugih ve~ jih kosov mesa ter s ~ vrste hrbtne slanine.« Posebno domiselni so bili pri pripravi krvavic. Zmešali so kri, meso glave, krvave dele mesa plju~ a, jetra, ocvirke od o~ evja, ~ ebule, majarona. »Ponekod dodajo tudi riž, moko, oparjen kruh, sladkor, sol, poper, meliso in meto.«

K ulinari~ n i namig Emili je Pavli~

Ocvrti var~ ni kalamari

V Postojnski jami bodo med boži~ no-novoletnimi prazniki že dvaindvajseti~ zapored na ogled žive jaslice. Poleg svetopisemskih prizorov o Božjem rojstvu, umeš~ enih v ~ arobno kraško podzemlje, jaslice vsako leto gostijo znane slovenske glasbenike. Letošnja gostja Julija Kramar bo obiskovalce božala z angelskim glasom v skladbi Ave Maria. Peter Vode, še eno izmed imen šova Slovenija ima talent, pa bo Gruberjevo sveto no~ izvajal na kitaro. K prazni~ nemu vzdušju bodo prispevali tudi nastopajo~ i pevski zbori iz vse Slovenije in zamejstva. 6. januarja, na praznik Svetih treh kraljev, bo Postojnsko jamo preplavilo petje Otroškega filharmoni~ nega pevskega zbora iz Prage, Mladinskega pevskega zbora RTV Slovenija in Deškega pevskega zbora Bonifantes, ki ravno tako prihaja iz ^eške in slovi po vrhunskem zborovskem petju. Jaslice bo spremljal boži~ ni sejem in gostinska ponudba. Ogledi jaslic bodo 25., 26., 29. in 30. decembra ter 1., 2. in 6. januarja ob 14., 15. in 16. uri. Vstopnina za odrasle je 17 evrov, za otroke pa 9 evrov. kv

 Barbara ^epirlo

Ponev, ki ni iz teflona, malo segrejemo, dodamo za mezinec olj~ nega olja in v hladno olje stresemo tanko plast pripravljenih kalamarov. Pove~ amo temperaturo. Ko se za~ no cvreti, jih obrnemo. Cvremo od 5 do 7 minut, nato jih z luknji~ asto lopatico poberemo iz ponve in damo na vro~ peka~ ali v primerno kozico in porinemo v vro~ o pe~ ico še za nekaj minut. Po želji jih na koncu še malo posolimo.

V ponev dodamo še malo olja in postopek ponovimo.

Tako bodo imeli vsi gostje kakovostno ocvrte in mehke kalamare.

Miške (brez stepanja)

Za boži~ ni ve~ er je mama spekla miške na masti. V naši vasi Brezje pod Nanosom nismo poznali olj~ nega olja, ker v mrzlih krajih oljke ne rastejo. Ljudje so si pomagali s tistim, kar je zraslo v našem okolju. Spominjam se, da je mama že ob kolinah odbrala najboljšo mast. »Ta pa bo za miške,« je rekla. Cvrtje na masti ni noben greh, le prepogosto ne sme biti na jedilniku.

Za miške velja pravilo, da je testo ~ rno od rozin. Zamesimo ga na redko kot za potico. ^e damo v testo zelo malo maš~ obe, se mast ali olj~ no olje med cvrtjem ne bo penilo. V testo za miške ne dodajamo alkohola. Še posebno, ~ e boste miške ponudili otrokom!

Za cvrtje izberemo kakovostno maš~ obo, kozico in dobro vzhajano testo.

Potrebujemo: približno pol kg moke, š~ epec soli, malo sladkorja, približno 1 dl mleka ali vode, 3 rumenjake, 1 celo jajce, 5 žlic masla ali olj~ nega olja, neškropljeno jabolko, nasekljane koš~ ke olupka neškropljene mandarine ali limone ali 1 vanilja, 2 dag svežega kvasa, vsaj 10 dag rozin Za cvrtje: 1 liter masti ali olj~ nega olja in 3 dl son~ ni~ nega olja Priprava: Moko ve~ krat presejemo, malo posolimo, dodamo sladkor, prelijemo z vro~ im mlekom, da moko segrejemo, premešamo, dodamo jajca, na maslu pocvrto naribano še mla~ no jabolko, narezan olupek mandarine in v dlani zdrobljen kvas. Vse sestavine zmešamo v redko testo. Med vzhajanjem ga s kuhalnico ve~ krat obrnemo, stepanje ni potrebno, saj kvasovke same rahljajo testo.

Olja nikdar ne segrevajte! Najprej pogrejemo kozico, dodamo mast ali olje in ga malo segrejemo. Z žli~ ko zajemamo testo, ga polagamo v toplo maš~ obo, nato pa pove~ amo temperaturo in ocvremo. Testo mora vzhajati na toplem ve~ ur. Mišk po vrhu ne sladkamo!

Pomagajmo Žigi do stopniš~ nega vzpenjalnika Žiga Klan~ ar iz Cerknice je v letošnjem letu dopolnil 20 let. Ne hodi v šolo in najbrž ga tudi ne poznate, ker je že od rojstva težko mentalno prizadet. Ves svoj ~ as preživi v krogu svoje družine in zavodu za usposabljanje invalidne mladine na Igu. Priklenjen je na invalidski vozi~ ek in posteljo. Bolezen mu je vzela tudi vid. Edino veselje, ki ga ima v svojem temnem svetu, je ~ as, ki ga

preživi doma, v krogu staršev in dveh sestric. Zelo rad prihaja domov, starši pa imajo veliko težavo, saj ga težko prineseta v stanovanje v prvem nadstropju, kjer so si uredili dom. Da bi Žiga brez ve~ jih težav prihajal domov in v krogu družine preživljal prijetne trenutke, sta se starša odlo~ ila za nakup invalidskega pripomo~ ka, tako imenovanega, »stopniš~ nega vzpenjalnika z motornim pogonom«, ki stane 5.476,90 evra. Oprema

in podobni pripomo~ ki za osebe z motnjami v telesnem in duševnem razvoju so na trgu dostopni po zelo visokih cenah.

Ker bi Žigova starša zaradi ostalih stroškov težko zmogla nakup vzpenjalnika, se obra~ amo na vas za prostovoljno finan~ no pomo~ , s katero bi pomagali pri nakupu tega potrebnega pripomo~ ka.

V ta namen je odprt TRR št.

03115 – 1000247263 (SKB d.d. banka) pri humanitarni orga-

nizaciji Karitas - Sv. Vid nad Cerknico. Navedite sklic Žiga in kodo namena CHAR. Sredstva bomo zbirali do 20. januarja 2012. Za dodatne informacije lahko pokli~ ete na tel. št. 031 814 417 ali 031 296 045.

ZA VSE VAŠE PROSTOVOLJNE PRISPEVKE IN VAŠE ZAUPANJE SE VAM ISKRENO ZAHVALJUJEMO. DOBRO VEMO, DA BOMO USPELI PRAV Z VAŠO POMO^JO. HVALA VSEM.

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 23 23. december 2011

4

Regijski pregled leta

Notranjsko-kraške novice

str 4

petek, 23. december 2011

Kaj je najbolj zaznamovalo Dobili podmornico

Razvnemale so se vro~e debate okrog na~rtovanega Centra za ravnanje z odpadki Notranjske, Istre in Krasa. Potem ko so januarja ob~ine podpisale dogovor o skupni gradnji na 42 milijonov evrov ocenjenega centra v Logatcu, se je organizirala civilna iniciativa Logat~anov, ki projektu nasprotuje, ~eš, da je ekonomsko neupravi~en. Njenim opozorilom, da prvotno predvidena lokacija pri Lomu ni primerna, saj bi šlo za poseg v Naturo 2000 in odpiranje tretje industrijske cone, je pritrdilo tudi ministrstvo za okolje in prostor. Zdaj je odlo~itev padla za lokacijo za Klijem, logaški župan Berto Menard pa je pred ~asom napovedal, da bi gradnja – ~e ne bo zapletov – lahko stekla že v za~etku prihodnjega leta. Po zadnjih informacijah naj bi se 16 ob~inam Notranjske, Istre in Krasa pri projektu pridružilo še ve~ ob~in z Dolenjske in morda tudi od drugod. Širjenje prispevnega obmo~ja bi bilo ugodno z vidika manjših investicijskih deležev ob~in, rentabilnejšega poslovanja centra in nižje cene storitve za uporabnike.

V pivški Park vojaške zgodovine je po ve~letnih prizadevanjih in številnih zapletih aprila s pomo~jo donatorjev prispela podmornica P-913, imenovana Zeta, ki jo je Sloveniji podarila ^rna Gora. Podmornica je namre~ v veliki meri plod slovenskega znanja in slovenske proizvodnje in kot taka spomenik bogati slovenski podmorniški tradiciji. Izdelana sredi 80. let je bila ena od podmornic nekdanje jugoslovanske podmorniške flote, ki ni kon~ala kot staro železo in je bila iz morja v Boki Kotorski, kjer se je rodilo in žalostno kon~alo jugoslovansko podmorni~arstvo, rešena po ve~letnem propadanju. Po njenem prihodu v Pivko so jo ~ez poletje temeljito obnovili, septembra pa so ta za obiskovalce parka zelo atraktiven eksponat slovesno odprli.

Za enim Izvolili svoje ste~ajem še drugi poslance V ste~aju je avgusta pristala še ena Javorjeva družba, invalidsko podjetje Javor IPP s 130 zaposlenimi. V ste~aj naj bi ga po razlagi vodilnih pahnil prav ste~aj Javorja Pohištvo, saj je bilo poslovanje Javorja IPP v veliki meri vezano prav na Javor Pohištvo. Še pred uradnim za~etkom ste~ajnega postopka je bilo skupno prezaposlenih 39 delavcev, s ~imer v sindikatu niso bili zadovoljni. »Po na~elu, kjer je delo, tam bi moral biti tudi delavec, smo ra~unali, da jih bo prezaposlenih preko 70, toda 40 je vseeno ve~, kot je kazalo na za~etku,« je povedal Bojan Kramar, sekretar obmo~ne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Slovenije za Notranjsko in Primorsko. Ostali delavci pa so med ~akanjem na za~etek ste~ajnega postopka, ki jim je omogo~il prijavo na zavodu za zaposlovanje in uveljavljanje pravice do izpla~ila neizpla~anih pla~ iz jamstvenega sklada, morali preživeti kar štiri mesece brez pla~. Veliko se jih je po pomo~ obrnilo na Karitas in Rde~i križ.

Decembra smo volili na pred~asnih parlamentarnih volitvah. V naši regiji rezultat ni kaj bistveno odstopal od državnega. Zmagala je Pozitivna Slovenija Zorana Jankovi}a, sledila ji je SDS. Razveseljivo pa je, da bo v tokratni sestavi državnega zbora sedelo kar pet poslancev, ki so bili izvoljeni v naši regiji: Jerko ^ehovin (PS), Andrej Šircelj (SDS), Zvonko ^erna~ (SDS), Rihard Braniselj (DLGV) in Iva Dimic (N.Si). Upamo, da se ne bodo izneverili številnim predvolilnim obljubam, kaj bodo skušali kot poslanci storiti v dobro razvoja svojih doma~ih krajev, in bodo, ko bo treba, ne glede na strankarske barve, za dobro naše regije in zlasti države stopili skupaj.

F OTO: V ERO NIK A R U P NIK Ž ENKO

F OTO: VA LTER L EBA N

Koprsko sodiš~e je zaradi spodletele prisilne poravnave v za~etku julija uvedlo ste~ajni postopek za Javor Pohištvo. Brez dela je ostalo skoraj 200 delavcev, kratko so potegnili številni upniki, ki bodo zelo slabo popla~ani. Spomnimo, da se je sodiš~e za ustavitev prisilne poravnave in uvedbo ste~ajnega postopka odlo~ilo, ker upniki niso pretvorili v kapital zadostnega deleža terjatev. Terjatev ni pretvorila niti mati~na družba Javor Pivka, ki je najve~ja upnica Javorja Pohištvo. Razlog za to pa je bila huda malomarnost odgovorne osebe v Javorju.

Vodstvo Javorja je napovedalo, da se bo perspektivna proizvodnja laminatnega programa kljub ste~aju nadaljevala, kar se je tudi uresni~ilo. Na laminatnem programu je po podjemnih pogodbah za~elo delati preko 80 nekdanjih zaposlenih. Predsednik uprave Javorja Bruno Komac je napovedal, da se lahko nadejajo zaposlitev za stalno. V kratkem naj bi za~ela delovati tudi samostojna družba Javor Laminatni program.

F OTO: VA LTER L EBA N

V ste~aj Javor Pohištvo

FOTO: ANŽE VRABL

FOTO: VERONIKA RUPNIK ŽENKO

V za~etku leta se je za~ela bitka proti Osrednjemu vojaškemu vadiš~u Slovenske vojske Postojna. Civilna družba in ob~ine so izrazile številne pomisleke na predlagane rešitve ob razgrnitvi osnutka državnega prostorskega na~rta za vadiš~e, s katerim želi ministrstvo za obrambo sicer posodobiti in urediti vadiš~e (ko bodo finan~na sredstva to omogo~ala). Rodila se je Civilna iniciativa za Pivško kotlino brez streljanja, ki s peticijo zahteva prenehanje vseh aktivnosti na obeh vadiš~ih, na Po~ku in Ba~u.

Po dolgotrajnih postopkih so lokalne skupnosti jeseni prejele nov predlog državnega prostorskega na~rta, v katerem so, kot trdijo na obrambnem ministrstvu, upoštevali ve~ino pripomb javnosti. Toda usoda državnega prostorskega na~rta je zdaj v rokah nove vlade. Na Postojnskem pa ostajajo neomajni. Vojaško vadiš~e se mora na dolgi rok zapreti, v vmesnem obdobju pa mora ministrstvo za obrambo lokalni skupnosti pla~ati ustrezno rento. Ob~ini Postojna, mimogrede, že tri leta ni izpla~alo odškodnine v višini 750.000 evrov, zaradi ~esar je blokiran za~etek naložbe v nujno potreben nov gasilsko-reševalni center.

Strasti okrog logaškega Cera

FOTO: VALTER LEBAN

Boj proti Po~ku

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 23 23. december 2011

Regijski pregled leta

Notranjsko-kraške novice petek, 23. december 2011

str

iztekajo~ e se leto v naši regiji?

S 1. junijem je Generalna policijska uprava Policijsko upravo (PU) Postojna po 31 letih ukinila oziroma pripojila koprski PU. Cerkniška policijska postaja je po novem del PU Ljubljana, postojnska in ilirskobistriška pa del nove, razširjene koprske PU. Tovrstni reorganizaciji je, tako kot lokalne skupnosti, najodlo~ neje nasprotoval obmo~ ni policijski sindikat Postojna z utemeljitvijo, da ne bo prinesla boljše varnosti niti ve~ policistov na terenu, pa~ pa slabšo odzivnost in višje (potne) stroške. Pol leta po dogodku so kritiki tako imenovanega projekta Libra (ki je ukinil tudi PU Krško in Slovenj Gradec) prepri~ ani, da so se njihove napovedi uresni~ ile. Na Generalni policijski upravi pa še vedno vztrajajo, da so želeli na ta na~ in dose~ i organiziranost, prilagojeno varnostni problematiki, pove~ ati operativne zmogljivosti policije in število operativcev na terenu ter racionalizacijo. Kakšni so finan~ ni u~ inki reorganizacije, pa na policiji še ne vedo pojasniti.

DOVOLITE NAM, DA NAMESTO VAS POTUJEMO MI WWW.BUTANPLIN.SI

Zelena jeklenka je čista, varna in vselej pravilno polnjena.

Kjerkoli ste, vam jo brezplačno pripeljemo na dom in priključimo, na vašo željo pa vam tudi brezplačno zamenjamo tesnilo in pregledamo napeljavo.

NESKONČNO UDOBNO, VEDNO ZANESLJIVO IN VARNO.

PLIN V VSAKI 11. DOSTAVLJENI ZELENI JEKLENKI JE ZA VAS BREZPLAČEN.

NAROČILA, 24 UR NA DAN

080 2005

Junija je zaradi hudega fekalnega onesnaženja pitne vode v Loški dolini in okužbe z bakterijo E.coli zdravstvena inšpekcija prekinila dobavo pitne vode iz vodnega vira Obrh. Zdravstvene težave je imelo ve~ kot 200 ljudi, usodne pa naj bi bile za enoletnega otroka. Na pomo~ je prisko~ ila slovenska vojska, ki je ob~ anom Loške doline s pre~ iš~ evanjem vodo zagotavljala tri mesece. Vodovodni sistem v Loški dolini se zdaj napaja iz nove vrtine v Kozariš~ ah, saj so prve analize potrdile, da je voda tu neopore~ na. Toda vode iz tega vira je še vedno premalo, tako da je v teku izgradnja še ene vrtine. Vodo je sicer še vedno treba preventivno prekuhavati, saj ni bila še dovolj ~ asa opazovana. Kot opozarjajo doma~ ini in strokovnjaki, pa bo treba ~ im prej odkriti tudi vir onesnaženja vodnega vira Obrh – sumi se na hrvaški Prezid – saj od tu onesnažena voda še naprej napaja številna vodna zajetja med Loško dolino in Ljubljano. Preiskavo onesnaženja je prevzela tudi Slovensko-hrvaška komisija za vodno gospodarstvo, a zaenkrat kaj ve~ ni znano.

FOTO: SEBASTJAN GANTAR

V Postojni so maja odprli obnovljene prostore Notranjskega muzeja Postojna, ki se je preselil v stavbo nekdanje garnizje, kjer je po dolgih letih pridobil svoje prostore. Toda to, kar naj bi bil velik dogodek za kulturo, je zasen~ ilo dejstvo, da Notranjski muzej ni ve~ samostojna ustanova, pa~ pa le organizacijska enota ob~ inskega zavoda Znanje. Ob~ ina Postojna je namre~ kljub nasprotovanju stroke muzej pripojila zavodu Znanje ter mu s tem odvzela samostojnost in avtonomijo.

Zaradi sporne poteze se je že v za~ etku leta v Postojni rodila Civilna iniciativa za samostojen Notranjski muzej, katere predstavnike je postojnski podžupan Zvonko ^erna~ na odprtju muzeja ozna~ il za »politi~ ne hujska~ e«. Toda civilna iniciativa tudi pol leta po preselitvi muzeja vztraja, da je bila ob~ inska poteza škodljiva in da so muzeju »z odvzemom samostojnosti v resnici odvzeli vse: ime, ugled, ki si ga je z ve~ kot šestdesetletnim delom pridobil v javnosti, strokovno in poslovno avtonomijo, možnost strokovnega dela in razvoj.«

Huda zastrupitev z vodo v Loški dolini

FOTO: VERONIKA RUPNIK ŽENKO

Izgubili smo policijsko upravo

FOTO: VERONIKA RUPNIK ŽENKO

Notranjski muzej ob samostojnost

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 23 23. december 2011

V novem letu si želim sedmico! Pa ne zmagovalne kombinacije številk za bančni račun, marveč veliko zmagovalnih potez doma in v službi. Torej, da ne bi spregledala novih priložnosti, izzivov in dobrih prijateljev.

Dedek Mraz, pusti mi zdravo srce in dušo ter ne vzemi mi predanosti in razsodnosti.

Barbara Čepirlo

Prav bi mi prišla predvsem kakšna dodatna minuta (ali pa celo ura) prostega časa, zato Božiček ali dedek Mraz; če mi uspeta to urediti, vaju ne pozabim nikoli. In obljubim, da bom priden celo leto.

Erik Logar

Za prihajajoče leto si predvsem želim, da bi se začelo pozitivno ter da bi bilo naklonjeno meni in mojim bližnjim.

Najpomembnejše zame je to, da imam okrog sebe ljudi, ki me imajo radi. Če so srečni oni, sem tudi jaz. Kaj drugega si človek težko želi.

Petra Šajn

str 6

V letu 2012 VL YRåĀLPR Življenje je dar in prinaša izjemne darove, ko se daruje — darove, katerih vrednost je z besedami neopisljiva. Eno takšnih, najneprecenljivejših pričakujem v 2012 …

Da bi v najino mlado družino prinesel še globljo ljubezen, srečo in povezanost. In naj nas vse spremlja zdravje.

Veronika Rupnik Ženko

S hvaležnostjo se oziram na leto, ki se poslavlja, saj se je v njem zgodilo veliko dobrih zgodb. Žal me je letos nekoliko na cedilu pustilo zdravje. Zato je na vprašanje, kaj si želim za novo leto, čisto preprost odgovor. Želim si predvsem zdravja, pa ne samo zase, ampak za vse. Za povrh pa nam želim veliko medsebojnega razumevanja, prijaznih trenutkov in uresničenih načrtov. Srečno!

Borut Kraševec Želim si dveh zlatih sinov in enega platinastega moža, zdravja, več časa za družino in prijatelje, tehtnice, ki ne bi preveč potegnila na eno stran, tega, da bi se vsi skupaj začeli zavedati, kako pomembno je, da nam iz pipe priteče pitna voda in da bi manj brali rumeni tisk …

Sabrina Mulec

V letu, ki prihaja, si želim optimizma, vedrine, zavedanja, da je »vse za nekaj dobro«, pozitivizma in srečnih ljudi okrog sebe. Naj bo novo leto izkoriščena priložnost za dobre in uspešne podvige!

Damijana Škrlj Da bom uspel pretrpeti vse muke, ki me čakajo v naslednjem letu s čim manj bolečinami.

Valter Leban

Želim si, da bi moje novice v novem letu še bolj brali, saj v vaš nabiralnik prihajam brezplačno.

Pa ne zakurite peči z mano, ker me peče in boli ta zadnja!

Vaš Brkelc

V prihajajočem letu si želim čim več lepih dogodkov, kulturnih prireditev in drugih tem, o katerih bom z veseljem poročala bralcem v našem časopisu. Želim si pozitivnih sogovornikov, uspešnih kreatorjev družabnega življenja in globokomiselnih oblikovalcev javnega mnenja.

Katarina Temkova

Pred nami je novo leto 2012, ki ga bomo kot običajno pričakali z najboljšimi željami. Upam in želim si, da bo prijazno in uspešno kamor koli nas bo popeljalo. Tako z našimi najdražjimi, kot s sodelavci in prijatelji. Srečno 2012!

Branko Laginja

Želim si miru, da bom lahko v ponorelem tempu življenja našla tudi trenutke zase.

Da si bom lahko vsak dan v letu 2012 utrgala čas za pogled navznoter, se mirne duše odpravila na sprehod ali na koncert, čeprav me bo doma čakal kup nepomite posode in razmetana postelja.

Blanka Markovič Kocen

Želim si, da bi lahko delala in bila ustvarjalna v okolju, ki mi je do sedaj rezal kruh. Rada bi se naučila ceniti in se zahvaljevati za vse dobre, pa tudi slabe stvari, ki mi bodo prekrižale pot. Zelo vesela pa bi bila tudi kakšne urice več, ki bi jo lahko preživela v naravi in na kolesu.

Saša Musec

Ker je v veliki meri vsak svoje sreče kovač, upam, da ne bom kje založil kladiva.

Marko Premrl

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 23 23. december 2011

5$þ81292'6., 6(

str 7

Vsem vošćimo ves in srećno el bo nov åić ol et

59,6

o!

031/637-734

Vsem strankam in poslo YRäÿLPR YHVHOH LQ P vnim partnerjem LUQH SUD]QLNH WHU VUHÿQR QRYR OHWR

0HJD SUD]QLNH L

7

7

Q VUHĀQR

7

7

7

7

ćQH 9HVHOH ERåL HćQR VU SUD]QLNH LQ WR QRYR OH SWLND 2

L O H å

P D Y JAN JAN.

partnerjem m i n v lo s o kam in p LNH WHU Vsem stran HVHOH LQ PLUQH SUD]Q YRäÿLPR Y UHÿQR QRYR OHWR V

rji

Spoštovani zavarovanci in poslovni partne

Zavarovalnice Triglav, d.d. OE Postojna. Želimo, da vam praznični dnevi a počutja, prinesejo veliko lepih trenutkov in prijetneg imo vošč v novem letu 2012 pa vam sreče. obilo poslovnih uspehov, zdravja in osebne

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 23 23. december 2011

Aktualno v regiji

str

Notranjsko-kraške novice petek, 23. december 2011

Za novorojen~ ke najve~ v Pivki Ob rojstvu ob~ inske nagrade od 100 do 380 evrov za ~ etrtega in naslednje otroke Preverili smo, kako velikodušno ob~ ine v naši regiji nagrajujejo starše ob rojstvu otrok in tako prispevajo svoj – vsaj majhen – delež k spodbujanju rodnosti. Najvišjo nagrado svojim novorojenim ob~ anom izpla~ uje ob~ ina Pivka, sicer pa je razvidno, da so radodarnejše manjše ob~ ine, kjer se rodi manj otrok.

tega in naslednjih otrok v družini povišajo za 150 evrov.

V Postojni je na eni zadnjih sej svetnik Uroš Petohleb (LDS) predlagal, da se višina nagrade v ob~ ini poviša. Zdaj nagrada znaša 150 evrov, za tretjega in nadaljnje pa 210 evrov. Alenka »Tovrstna denarna pomo~ Hladnik Suša, višja svetovalka za ob~ ine je staršem zelo dobrodo- družbene dejavnosti, ni odgošla, zatorej bo tudi v prihodnje vorila, ali namerava ob~ ina znev Pivki poskrbljeno za posebno sek povišati, pa~ pa ponudila le dobrodošlico novorojen~ kom, primerjavo z nekaterimi drugimi novim pivškim ob~ anom,« je po- ob~ inami. »V ostalih primorskih vedala Mihaela Smrdel, direktoin notranjskih ob~ inah se denarrica ob~ inske uprave v Pivki, kjer na nagrada giblje med 100 in za novorojen~ ka izpla~ ajo 230 459 evri (slednji znesek izpla~ uje evrov. Sredstva se v primeru ~ etr- mestna ob~ ina Nova Gorica, op.

p.). V mestnih ob~ inah nagrajujejo s 100 evri na Ptuju, v Velenju in Slovenj Gradcu, z 200 evri pa v Kopru in Novem mestu. V Kranju je nagrada 112,67 evrov na novorojenca, v Mariboru pa 105 evrov. V Celju nagradijo prvega s 104 evri, drugega s 125 evri, tretjega in ostale pa s 167 evri.

V Ljubljani pa ob~ ina pomaga le socialno šibkejšim,« je zapisala.

Kaj pa država?

Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ob rojstvu otroka dodeljuje tako imenovano pomo~ ob rojstvu otroka, ki trenutno znaša dobrih 280 evrov. Gre za enkratni denarni prejemek, namenjen nakupu opreme za novorojenca. Namesto denarja je mogo~ e v enaki vrednosti izbrati opremo za novorojenca v obliki zavitka. Pravico do pomo~ i ima vsak otrok, katerega mati ali o~ e imata stalno prebivališ~ e v Republiki Sloveniji. Pravico pri centru za socialno delo uveljavlja eden od staršev 60 dni pred predvidenim datumom poroda oziroma najkasneje 60 dni po rojstvu otroka.

Na Blokah dobijo tudi knjigo Bodo pa enkratno pomo~ za novorojen~ ke z novim letom povišali v Cerknici, kjer je doslej znašala 135 evrov, za otroke ro-

jene po 1. januarju 2012 pa bo 150 evrov, ne glede na to, za katerega otroka v družini bo šlo.

V ob~ ini Bloke je višina enkratne denarne pomo~ i za prvorojenca 125 evrov, za vsakega naslednjega otroka pa se denarna pomo~ poviša za 45 evrov. »Poleg denarne nagrade prejmejo starši za vsakega otoka še knjigo, na primer Otrok od rojstva do šole, Otrokovo prvo leto, Otroške

Višina nagrade za novorojen~ ke (v eur) Postojna

Pivka

Logatec

Loška dolina

Cerknica

Bloke

150

230

100

208,65

125

125

210 (za 3. in nadaljnje)

380 (za 4. in nadaljnje)

/

/

150 (po 1.

1. 2012)

za vsakega naslednjega 45 evrov ve~

S tortami pri~ arajo sladke nasmehe

bolezni, alergije …,« je povedala Jožica Anzeljc z ob~ ine Bloke, kjer ocenjujejo, da je višina pomo~ i primerna.

O povišanju ne razmišljajo niti v Loški dolini, kjer je višina razmeroma visoka in znaša 208,65 evrov za vsakega otroka, povišanja pa zaenkrat ne na~ rtujejo niti v Logatcu, kjer je izpla~ ilo sicer najnižje v regiji in znaša 100 evrov.

Postopek pridobitve je na vseh ob~ inah ve~ ali manj enak.

Pogoj za dodelitev prispevka je, da imata vlagatelj in novorojenec stalno prebivališ~ e v ob~ ini in sta državljana Republike Slovenije. Eden od staršev ali skrbnikov v dolo~ enem roku na ob~ ini vloži pisno vlogo z obveznimi prilogami (dokazilo o državljanstvu vlagatelja, izpisek iz rojstne mati~ ne knjige novorojenca, fotokopija ra~ una, na katerega se nakaže enkratna pomo~ ). Pomo~ se nato nakaže na vlagateljev ra~ un.

V postojnski ob~ ini je bilo v letu 2011 (do 10. 12.) rojenih 189 otrok. Ob~ ina je do tega dne prejela 180 vlog, ki bodo v letošnjem letu tudi izpla~ ane. V Cerknici so do 14. 12. prejeli 114 vlog, v Loški dolini so do 1. 12. izpla~ ali 40 nagrad, na Blokah 16, v ob~ ini Logatec je doslej nagrado prejelo 156 novorojencev, v pivški ob~ ini pa 62. kv

 Mateja Gr~ a

Tortopekarice razveseljujejo bolne otroke s slastnimi torticami, ki jim jih spe~ ejo – V društvu Sladki nasmehi se veselijo novih pekaric in ostalih privržencev Veliko je otrok, ki so zaradi bolezni, revš~ ine in drugih nenaklonjenih socialnih okoliš~ in prikrajšani tistih brezskrbnih otroških dni. A verjetno je ni mamice, da se ne bi zavedala, kako malo je potrebno, da se otroku prikaže nasmeh na obrazu in kako pomembni so lepi trenutki za ustvarjanje spominov otroštva. Ene takih so tudi štiri sr~ ne in pogumne mame, ki so se združile v društvo za pomo~ otrokom: »Vemo, da v težkih trenutkih preproste stvari lahko pomenijo najve~ .

In prav zato želimo otrokom, pa tudi njihovim družinam, omogo~ iti, da se vsaj za trenutek preselijo v ~ arobno deželo sladkih nasmehov.«

Iskrica v o~ eh

da torte varno prispejo do svojih obdarjencev.

navdušeni nad policijskimi psi, me pa nad dobroto posameznikov, ki ob vsem svojem rednem delu ne le najdejo ~ as, pa~ pa mnogo ve~ : aktivno razmišljajo, kako bi lahko s svojim znanjem in veš~ inami pomagali drugim.«

Pomo~ ljudi je neprecenljiva Da pa bi resni~ no lahko dosegle in razveselile ~ im ve~ otrok v stiski, so se povezale tudi z drugimi dobrodelnimi organizacijami in centri za socialno delo. Ljudje se na njih obra~ ajo z vseh strani, povejo na društvu: »Komandir Viktor iz Policijske uprave Koper nas je sam poklical, ~ eš, da je slišal za Sladke nasmehe in da tortic sicer ne pe~ e, da pa dela s policijskimi službenimi psi in da bi z veseljem sodeloval z nami. Otroci so bili neizmerno

Delujejo anonimno Sladki nasmehi delujejo anonimno: »Otroke, ki potrebujejo nasmeh, želimo preprosto razveseliti – brez kakršnihkoli pritiskov ali dodatnih vezi, bodisi za njih ali njihove bližnje. Ve~ ina si v težkih trenutkih ne želi medijske pozornosti – me pa jih, ker razumemo stisko, ne želimo postaviti na ogled širši javnosti, razen

FOTO : JA N EZ KOTA R

Do društva je Polono, Bogomilo, Rebeko in Mašo pripeljalo življenje. Kot mamice svoje otroke

zelo rade razveselijo s torticami in jim popestrijo rojstne dni. Ko pa je njihovi prijateljici zbolela h~ erka, je zgodba o peki tortic dobila novo in še globljo razsežnost. Bolni deklici so se ob pogledu na pisano dobroto, ki je bila namenjena le njej in narejena prav zanjo, tako zaiskrile o~ i, da se je zanetila ideja o Sladkih nasmehih. Društvo ob pomo~ i dobrih ljudi zdaj deluje širom Slovenije in povezuje mrežo tortopekov, ki pripravljajo ~ udovite torte za najmlajše. Prav vsaka je narejena individualno – z mislijo na želje otroka. S pomo~ jo nesebi~ nih prostovoljcev v društvu poskrbijo tudi za logistiko,

Ustanoviteljice društva Sladki nasmehi (na sliki s svojimi mal~ ki) otrokom podarjajo unikatne, po njihovih željah in domišljiji oblikovane tortice, da jim od~ arajo bole~ ino.

~ e to željo izrazi družina sama,« pove Polona Pi~ man-Štefan~ i~ , ena od ustanoviteljic društva.

zom tort in sestavin. Kot povedo, pa se jim vsak teden javi še kakšno zlato srce. Do sedaj se jim je v notranjsko-kraški regiji Potrebne bi bile pridružila ena tortopekarica iz Postojne. Zato vabijo vse, ki radi dodatne okrepitve in lepo pe~ ejo sladke dobrov notranjsko-kraški te ali pa prispevajo na kakšen regiji drug na~ in, da mrežo še okreVseh tortopekaric je 39, prisotni pijo. »^e morda med bralci kdo pa so tudi ostali prostovoljci, ki pozna otroka ali družino, ki se je jim prisko~ ijo na pomo~ z razvo- znašla v stiski in bi bila vesela sladkega nasmeha, pa se lahko obrne na nas preko e-pošte Sladki nasmehi bodo veseli info@sladkinasmehi.si,« pozivapomo~ i vseh, ki radi in lepo jo na društvu, ve~ o njih pa se pe~ ejo tortice za najmlajše, lahko prebere še na spletni straali pa vseh tistih, ki lahko ni www.sladkinasmehi.si ali na pomagajo kako druga~ e.

Facebook-u.

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 23 23. december 2011

Aktualno v regiji

str

Notranjsko-kraške novice petek, 23. december 2011

Opozicija o~ itala, da so brez energetskih projektov

 Petra Tr~ ek, Barbara ^epirlo

Logaški svetniki sprejeli osnutek prora~ una, pa tudi odloke, ki so osnova za odmero komunalnega prispevka

Logaški prora~ un za prihodnje leto je težak skoraj 17,7 milijona evrov, predvideli so za okoli 400 tiso~ akov manj odhodkov. »Nekaj prihodkov je še negotovih,« je pojasnila Mojca Igli~ ar z ob~ inske uprave. 1,8 milijona evrov, na primer, naj bi dobili od prodaje zemljiš~ v industrijski coni za Klijem, ki pa bodo na prodaj le, ~ e projekt Cero Nik ne bo dobil zelene lu~ i. Vprašljivo je tudi, ali bodo od najemnin za odlaganje odpadkov na logaški deponiji dobili milijon in pol evrov, kolikor so predvideli. Prav zaradi te negotovosti so opozicijski svetniki opozarjali, da je prora~ un zasnovan preve~ optimisti~ no.

Opozicija pa je imela tudi vsebinske pripombe. »Zakaj že v prora~ unu ne na~ rtujemo naprej, ne vidim nobenih dolgoro~ nih rešitev,« je spraševal Boris ^i~ mirko (Lista Koliševka). Zanimalo ga

Konec polivanju!

 Sabrina Mulec

Okoljska inšpekcija prepovedala polivanje pregnitega blata iz ilirskobistriške bioplinarne Ljubljana, Ilirska Bistrica – Zaradi vsebnosti spornih snovi je okoljska inšpekcija bioplinarni iz Ilirske Bistrice prepovedala polivanje digestata po notranjsko-kraških poljih brez okoljevarstvenega dovoljenja. Lastnik je v teh dneh že zagnal dehidrator, tako da so velike kamionske cisterne, ki ste jih videvali na poljih, preteklost. Že ena sama nepravilno zavržena baterija lahko s težkimi kovinami onesnaži celotno šaržo predelanih bioloških odpadkov!

Leto dni trajajo~ emu polivanju pregnitega blata oziroma digestrskega ostanka, ki so ga iz ilirsko-bistriške bioplinarne do notranjsko-kraških polj dovažale velikanske kamionske cisterne, je konec! Glavna republiška inšpektorica za okolje in prostor Aleksandra Velkovrh, je povedala, da je inšpektorat novembra izpeljal izredni monitornig ostanka. Analize so pokazale, da so v pregnitem blatu prisotni tudi mikroorganizmi, ki na polja ne sodijo. Inšpektorica za okolje je zato podjetju Biofutura z ustno odlo~ bo izrekla prepoved vnosa pregnitega blata na tla brez okoljevarstvenega dovoljenja.

Konec dober – vse dobro Lastnik bistriške bioplinarne Igor Zmazek se z omenjenimi analizami, ki so dokazale prisotnost salmonele, ne strinja. Inšpekciji o~ ita, da je narobe vzor~ ila.

Vseeno pa je v teh dneh že zagnal dehidrator, s pomo~ jo

katerega ostanek filtrirajo in sušijo. Od 100 ton gnojevke po novem ostaja le še nekaj sto kilogramov skoraj suhega blata, ki ga bodo lahko uporabili za pokrivanje odlagališ~ , ga pakirali kot gnojilo, ali pa ga predelali v kompost. Pomo~ pri iskanju rešitev je Zmazku že ponudil dr. Gorazd Pretnar z Zavoda za zdravstveno varstvo Koper.

V enem od vzorcev je namre~ tudi sam našel težke kovine in mineralna olja. Sedaj bosta skupaj skušala ugotoviti, od kod te kovine izvirajo, ~ eprav sta skoraj gotova, da iz narobe odloženih, odsluženih baterij. »Lju-

di je treba opozoriti, naj v rjave kontejnerje odlagajo izklju~ no organske odpadke. Že zaradi ene same narobe odložene baterije, je s težkimi kovinami lahko onesnažena celotna šarža predelanih odpadkov,« opozarja Zmazek. Tudi Pretnar meni, da si najve~ jo grajo zaslužijo ljudje, ki narobe lo~ ujejo odpadke.

Zganile so se pristojne službe

Krajani Rovt so se potolažili Gradnja kanalizacijske infrastrukture je med krajani, kot smo že poro~ ali, sprožila številna vprašanja in negodovanja predvsem zaradi višine komunalnega prispevka. A zgodba je, kot kaže, vendarle do~ akala epilog, saj so krajanom na zadnjem sre~ anju ob~ inski predstavniki postregli z informativnimi izra~ uni za vsako hišo oziroma kmetijsko zemljiš~ e, ki se bo priklopilo na omrežje.

Višina prispevka je torej odvisna od velikosti parcele in je izra~ unana na podlagi neto tlorisne površine objekta, tako kot dolo~ a pravilnik. Zneski se gibljejo od tiso~ do skoraj štiri tiso~ evrov na gospodinjstvo, kar je po mnenju nekaterih krajanov še vedno preve~ , vendar jim bodo na ob~ ini omogo~ ili pla~ ilo v najve~ 24 mese~ nih obrokih. Sre~ anja se je udeležil tudi izvajalec, podjetje Godina, ki bo na dodatna vprašanja ob~ anov in podrobnejše informacije glede izkopa in priklju~ itve odgovarjal ob torkih v prostorih krajevne skupnosti Rovte. odvajanja odpadne vode, ki se je v 10 letih nabrala z obmo~ ja Rovt«. V Rovtah naj bi za ureditev odvajanja in ~ iš~ enja odpadnih voda pla~ ali v povpre~ ju po 1.550 evrov.

V razpravo o komunalnem prispevku na Plesiš~ u se je vklju~ il

tudi ^i~ mirko, njegova vprašanja pa so razkrila morebitno ~ rno gradnjo. Parcela, na kateri že stoji sodobna hiša, ki v programu opremljanja ni zajeta, po besedah Žagarjeve leži na kmetijskem oziroma gozdnem zemljiš~ u, zato ji komunalne-

ga prispevka ne bodo odmerili. »^e je objekt zgrajen pred letom 1967, se šteje, da je zgrajen legalno, sicer pa je pristojnost za odlo~ anje o tem, ali je to ~ rna gradnja, v rokah inšpekcije in upravne enote,« je sklenila Žagarjeva.

Ministrstvo prodaja stavbo V obmo~ nem policijskem sindikatu menijo, da po ukinitvi PU Postojna prihrankov (še) ni Stavbo nekdanje Policijske uprave (PU) Postojna namerava ministrstvo za notranje zadeve prodati, so nam dokon~ no odlo~ itev potrdili na Generalni policijski upravi. Že pred ~ asom so ob ukinjanju PU Postojna namre~ izpostavljali, da stavba PU Postojna funkcionalno ni ustrezala potrebam policije. Interesenta za nakup, kot pravijo, še nimajo. »Za poslovne prostore bo izvedeno javno zbiranje ponudb ali javna dražba, ki bo objavljena v Uradnem listu RS,« je pojasnila Vesna Drole, vodja sektorja za odnose z javnostmi Policije, in dodala, da bo cenitev objekta izdelal pooblaš~ eni ocenjevalec.

Toda ~ eprav bo prodaja stavbe – koliko bo glede na razmere na nepremi~ ninskem trgu mogo~ e Dr. Pretnar pravi, da je dogajanje prineslo tudi pozitivne u~ in- iztržiti zanjo, je drugo vprašanje – nekaj prinesla v prora~ un, ke: »Kon~ no smo se zavedli problematike, ugotovili smo, da v postojnskem obmo~ nem policijskem sindikatu ob tem oponimamo ustrezne zakonodaje, zarjajo na neracionalno ravnanje ki bi urejala ravnanje z ostanna drugi strani. Predsednik sinki bioplinarn. Pristojne službe so sedle skupaj in sedaj bomo dikata Jure Ocepek pravi, da se stvari za~ eli urejati.« Prepri~ an je po ukinitvi PU Postojna ozirotudi, da bo lahko ravno bistriška ma njeni združitvi s PU Koper ni privar~ evalo, pa~ pa so se stroški bioplinarna služila kot vzor~ en model za ostale tovrstne objek- na ra~ un pove~ anja potnih stroškov zaposlenih, ki se vozijo v te in njihovo umeš~ anje v proLjubljano ali Koper, pove~ ali. Postor. leg tega v Kopru Policija vse svoje prostore najema (samo za poslovne prostore na lokaciji Ulica Na polivanje nepojmljivih koli~ in digestata iz bioplinarne, ki se 15. maja 16 v Kopru in 80 parkirukvarja s predelavo organskih odpadkov, je opozorila civilna nih mest mese~ no pla~ uje 5.990 družba. »Naša opozorila so se izkazala za upravi~ ena, ~ eprav evrov), medtem ko je bila stavba je eko-kmetijska stroka trdila druga~ e,« pravi zagovornik narav Postojni v njeni lasti. ve Brane Koren. »Zelena energija, pa naj bo to vetrna, son~ na ali bioplinska, je smotrna le takrat, ko stranski u~ inki takih zaNajemnina še pol leta misli ne posegajo v naravo in zdravje ~ loveka.« po izselitvi Z razpletom zgodbe so sicer zadovoljni, vendar pa bodo V Postojni je Policija najemala le nad dogajanjem bdeli še naprej. prostore nad restavracijo Proteus

(nekdanjim Jadranom), ki so v lasti družbe Batagel&Co, Marjana Batagelja (ki je tudi ve~ inska solastnica Postojnske jame). Toda kljub temu da so se policisti iz njih izselili že poleti, Policija še vedno pla~ uje najemnino, saj je bila odpoved najemne pogodbe o~ itno dana prepozno, kdo je za to odgovoren, pa na Policiji niso pojasnili. Vesna Drole je povedala zgolj, da je bila najemodajalcu predlagana sporazumna prekinitev najemne pogodbe. »Na~ eloma se je z njo strinjal v primeru, ~ e zagotovimo nadomestnega najemnika, kar pa ni v naši mo~ i.

Odpoved najemne pogodbe je bila dana s 1. 7. 2011, trenutno pa te~ e šestmese~ ni pogodbeni odpovedni rok. Mese~ na najemnina znaša 2.502,57 evra,« je povedala Droletova. Ob tem dodajmo, da je nekdanji direktor PU Postojna Iztok Štucin po novem zaposlen v družbi Postojnska jama kot strokovni sodelavec za varnost.

V vodstvu Policije ne glede na o~ itke vseeno vztrajajo, da je združevanje PU Postojna in Koper »nedvomno prispevalo k prihranku pri porabi finan~ nih sredstev in racionalnejši uporabi materialno tehni~ nih sredstev, ki jih policija potrebuje za svoje delo. Prihranki bodo predvsem dolgoro~ ni (prodaja stavb, prihranek pri pla~ evanju obratovalnih stroškov, prihranki zaradi odpovedi pogodb, prihranki pri usposabljanju novih kadrov) in kot taki dodatno upravi~ ujejo odlo~ itev za združitev«.Poleg tega poudarjajo, da so bili klju~ ni nameni projekta Libra prerazporeditev policijskih sil, prilagojena varnostni problematiki, uravnoteženje organiziranosti enot na regijski ravni, pove~ anje operativne zmogljivosti z zmanjševanjem števila delovnih mest menedžmenta in logistike ter s pove~ anjem števila operativnih delovnih mest, racionalizacija izrabe delovnih virov in priprava na blažitev u~ inkov post-schengenskega obdobja.

Ocepek pa nasprotno poudarja, da se je varnostna problematika na obmo~ ju nekdanje PU Postojna poslabšala. »Policistov na terenu po Libri nikakor ni ve~ , pokritost obmo~ ja pa je slabša, saj policisti iz Postojne ve~ ino ~ asa preživijo na obmo~ ju Kopra.« kv

FOTO: B AR B AR A ^EP I R LO

Logatcu, za katero bodo prejeli sredstva evropskega kohezijskega sklada, za~ eli bodo z obnovo starega dela zdravstvenega doma, v Rovtah naj bi s pomo~ jo denarja iz strukturnega sklada zgradili kanalizacijo in ~ istilno napravo, postavili pa naj bi tudi nov vrtec.

Svetniki so potrdili odloke o je tudi, zakaj ob~ ina ne pridobi subvencij za, na primer, menjavo programih opremljanja stavbnih oken in zakaj na ob~ inskih stre- zemljiš~ , ki so podlaga za odmero komunalnega prispevka, hah ni son~ nih elektrarn, ki prinašajo denar v prora~ une števil- za gradnjo na Vol~ jem hribu na nih slovenskih ob~ in. Tudi Mirana Kalcah, levem delu Plesiš~ a v Dolenjem Logatcu ter v Rovtah.

Obrezo (Zares) je motilo, da v Ljudje, ki so že ali še bodo graprora~ unu niso zajeti energetski projekti, kljub temu da so svetni- dili na teh obmo~ jih, bodo koki v za~ etku mandata sprejeli lo- munalni prispevek lahko pla~ ali v 24 mese~ nih obrokih. »Komukalni energetski koncept ob~ ine in kljub temu da bi z njimi lahko, nalni prispevek bo obra~ unan samo za tisto vrsto infrastruktu~ e že ne zaslužili, pa vsaj kaj re, na katero se bo posamezen prihranili. Poleg tega je bil propriklju~ il na novo,« je zagotovila ti temu, da na ob~ ini prihodnje Katja Žagar z ob~ inske uprave. leto zaposlijo štiri nove delavKrajani Rovt bodo pla~ ali nekoce, presene~ alo pa ga je tudi, liko nižji komunalni prispevek, da med številnimi investicijami kot je bilo sprva na~ rtovano. Kot ni nobene na podro~ ju športa, je pojasnila Žagarjeva, so na kulture in turizma ali poplavne pobudo krajevne skupnosti in varnosti. drugih obra~ unske stroške in s Sicer pa bodo v Logatcu pritem prispevek znižali tako, da hodnje leto prioriteto dali štirim so za investicijo namenili 120 investicijam. V okviru projekta ^ista Ljubljanica naj bi za~ eli gra- tiso~ akov iz naslova »okoljske dajatve onesnaževanja okolja diti ~ istilno napravo v Dolenjem

Logatec, 15. decembra – Logaški svetniki so tik pred koncem leta sprejeli osnutek prora~ una za prihodnje leto. Med investicijami, za katere so rezervirali denar, so tudi gradnja ~ istilne naprave v Dolenjem Logatcu ter gradnja kanalizacije in vrtca v Rovtah. Na seji so svetniki potrdili tudi programe opremljanja stavbnih zemljiš~ za Vol~ ji hrib na Kalcah, Plesiš~ e-levo v Logatcu in za Rovte, ki so podlaga za odmero komunalnega prispevka.

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 23 23. december 2011

10

Aktualno v regiji

str 10

Notranjsko-kraške novice petek, 23. december 2011

Denar za vrtec in ~ istilno napravo bo

 Petra Tr~ ek

Cerkni~ ani že imajo prora~ un za prihodnje leto – Na ob~ ini pravijo, da je realen, ~ eprav je zasnovan dokaj optimisti~ no Cerknica, 15. december – Cerkniški svetniki so sredi novembra sprejeli osnutek prora~ una za prihodnje leto, ki so ga dokon~ no potrdili na decembrski seji. V njem so predvideli tudi sredstva za težko pri~ akovani gradnji vrtca v Cerknici in ~ istilne naprave v Dolenji vasi, za gradnjo katere so podpisali pogodbo z izvajalcem.

V Cerknici predvidevajo, da se bo prihodnje leto v njihov prora~ un nateklo za 14,5 milijona evrov prihodkov, nekaj bo tudi sredstev iz kohezijskega in strukturnega sklada Evropske

unije. Predvideli pa so kar nekaj ve~ odhodkov, zapravili bodo 17 milijonov. Kot je pojasnil župan Marko Rupar, nameravajo najeti 2,6 milijona evrov dolgoro~ nega kredita, ta sredstva pa bodo namenili gradnji novega vrtca v Cerknici. To je ena od dveh velikih investicij, ki se ju bo ob~ ina lotila prihodnje leto, ~ e bo šlo vse po na~ rtih. Druga bo za~ etek gradnje prepotrebne ~ istilne naprave v Dolenji vasi.

Sicer pa so za investicije namenili 60 odstotkov vseh od-

hodkov. »Veseli nas, da smo pridobili še posebej veliko evropskih sredstev, saj skupaj z državnimi transferji, vezanimi na njih, predstavljajo kar 34 odstotkov vseh prihodkov,« je zadovoljen župan Rupar. Najve~ denarja bo šlo za vzgojo in izobraževanje, v kar je vklju~ ena tudi gradnja novega vrtca, veliko sredstev pa mora ob~ ina zagotoviti tudi za predšolsko vzgojo in varovanje otrok v vrtcih. Poleg tega bodo uredili fekalno kanalizacijo v Marti-

njaku ter obnovili del vodovoda v Begunjah in vodovod med Gori~ icami in Gornjim Jezerom.

ki zdaj najemnine ne pla~ ujejo in bi jim pla~ evanje znižalo sredstva za izvedbo programa. »Ni bojazni, da bi se zaradi pla~ evanja najemnin zgodilo kaj takega,« je prepri~ ana direktorica ob~ inske uprave Irena Zalar. Društvom bodo namre~ zara~ unali le minimalno najemnino, poleg te pa bodo morala pla~ ati tudi obratovalne stroške.

Za pooblaš~ enca ob~ ine v skupš~ ini Komunale Cerknica so svetniki dolo~ ili svojega ko-

Najemnine bodo le minimalne Svetniki so potrdili tudi odlok o oddajanju nepremi~ nega premoženja ob~ ine v najem. Po novi zakonodaji morajo namre~ tudi ob~ ine dolo~ iti in zara~ unati najemnine, za prostore, ki jih oddajajo. Svetniki so opozarjali, da so v nekaterih ob~ inskih prostorih tudi društva,

lega Miloša Poholeta. Prejšnja leta je bil predstavnik ob~ ine pri komunalnem podjetju župan, kar pa po novem zakonu o prepre~ evanju korupcije ni ve~ mogo~ e.

Poleg tega so se cerkniški svetniki seznanili še z ugotovitvami in priporo~ ili Nadzornega odbora, ki je pregledal zaklju~ ni ra~ un prora~ una, poslovanje Gasilske zveze Cerknica in vzdrževanje ob~ inskih cest leta 2009 in 2010 in podal priporo~ ila, kako ravnati v prihodnje.

^ez leto in pol bo že poskusno obratovala

Cerknica je pogodbo z izvajalcem podpisala kot prva od osmih ob~ in, ki so s skupnim projektom za odvajanje in ~ iš~ enje odpadnih voda ^ista Ljubljanica uspele dobiti kohezijska sredstva Evropske unije.

Novo ~ istilno napravo naj bi za~ eli graditi že maja prihodnje leto, kot pravi župan Rupar pa naj bi jo uredili v letu dni. Sle-

dilo bo leto poskusnega obratovanja, spomladi 2014 pa naj bi ~ istilna naprava tudi uradno za~ ela opravljati svojo nalogo.

Novo ~ istilno napravo so v Cerknici že težko pri~ akovali, saj je stara mo~ no preobremenjena in ne opravlja ve~ svoje funkcije. Nanjo je priklju~ enih 6.500 populacijskih enot, ~ eprav je narejena za 2.500 enot. »To je ekološka bomba na našem koncu, ki jo moramo rešiti,« priznava Rupar. Zanjo so vedeli tudi inšpektorji, ki so ob~ ino sicer opozorili na dotrajano ~ istilno napravo. »Ker smo jim razložili, da projekt za novo že imamo in da ~ akamo na evropska sredstva, so nam dovolili za~ asno delovanje naprave do izgradnje nove,« je pojasnil Samo Mlinar z ob~ in-

Pogodbi za izvajalca in nadzornika gradnje nove ~ istilne naprave v Dolenji vasi sta podpisani: (z leve) Janez Škrabec, direktor Rika, ki bo gradil s partnerjema Hidroinženiringom in Kraškim zidarjem, župan Marko Rupar in Rajko Siro~ i~ , direktor DRI, upravljanje investicij.

Obdarili so jih vsi trije dobri možje »Do zdaj se kakšno ve~ je silvestrovanje ni obneslo,« je pojasnila direktorica ob~ inske uprave Irena Zalar. Prejšnja leta je ob~ ina podprla pobude ali projekte razli~ nih organizatorjev; zadnja leta je bilo silvestrovanje pod šotorom v Begunjah, še prej pa na prostem v Cerknici.

Letos so se odlo~ ili, da ob~ ane obdarijo s pravlji~ no in gledališkima predstavama v kulturnem domu, pred njimi pa jim je župan Marko Rupar voš~ il ob boži~ u in novem letu. »Odziv je bil spodbuden, ~ e bodo ob~ ani tako obliko praznovanja vzeli za svojo, jo bomo v prihodnjih letih lahko še nadgradili,« pravi Zalarjeva.

Dopoldne so dvorano kulturnega doma napolnili najmlajši Cerkni~ ani s svojimi starši.

Uživali so ob ogledu pravlji~ ne predstave Mavri~ nega gledališ~ a Zimska pravljica, še bolj pa v rajanju po predstavi, ko so se preselili na ploš~ ad pred domom. Tam jih je pri~ akala glas-

ba, prijazne hostese kulturnega doma pa so jih usmerile na plesiš~ e. Kaj kmalu so otroci z balkona kulturnega doma medse povabili vse tri decembrske dobre može, ki niso prišli praznih rok. Miklavž jih je obdaril s parkelnji iz testa, Boži~ ek in dedek Mraz pa z bomboni in baloni. Prazni~ no vzdušje so dopolnjevale jaslice iz testa, ki so jih naredile ~ lanice Društva žena in deklet na podeželju Klasje. Te so 30 jaslic iz razli~ nih materialov, lesene, steklene, klekljane, iz polstene volne, pletene s križ-

 Petra Tr~ ek

ci, starodavne papirnate, oblikovane iz gipsa, stare prek 150 let in pe~ ene iz kvašenega testa, že sredi decembra razstavile v Uršulinem domu na Uncu, tiste iz testa pa so bile na ogled tudi v Mercatorjevem centru.

Popoldne in zve~ er pa so dvorano kulturnega doma napolnili odrasli obiskovalci. V dveh terminih so si ogledali komedijo Krpan vs. Brdavs v produkciji Kulturnega zavoda Kult in SiTi Teatra BTC, ki sta jo odigrala Andrej Murenc in Tomo Tomši~ , režiral pa Marko Bratuš.

Cerkniške otroke so hkrati obiskali vsi trije dobri možje, Miklavž, Boži~ ek in dedek Mraz.

pa pravijo, da iz ~ istilne naprave ne bo smrdelo.

Cerknica je prva od osmih ob~ in, ki so se vklju~ ile v skupni projekt, ki ji je že uspelo podpisati pogodbo z izvajalcem. Na ostalih ob~ inah so v razli~ nih pripravah razpisne dokumentacije, povsod pa upajo, da bodo z deli za~ eli ~ im prej. Osem ob~ in je na razpisu za evropska sredstva prijavilo projekte, vredne 56 milijonov evrov. Iz kohezijskega sklada bodo prejeli 34 milijonov, od države še dodatnih pet, ob~ ine pa bodo morale zagotoviti 15 milijonov. Na kanalizacijsko omrežje bodo v osmih ob~ inah na novo priklju~ ili 14.470 populacijskih enot, na ~ istilne naprave pa 27 tiso~ . pt

Tretji film o starih Postojn~ anih Postojna – Pred dnevi se je na platnu postojnskega kulturnega doma odvrtel tretji iz niza osmih filmov Stari Postojn~ ani v produkciji Studia Proteus Postojna, režiji Karmen Tomši~ in organizaciji Nevenke Burger, ki je tako kot prva dva požel veliko zanimanje. Posve~ en je športu oziroma za~ etkom razvoja smu~ anja, košarke, nogometa in atletike na Postojnskem, prinaša pa tudi številne druge zanimive zgodbe iz življenja takratne postojnske mladine.

F OTO : VA LTER LEB A N

Cerknica, 17. december – Na cerkniški ob~ ini so se letos prvi~ odlo~ ili, da ob~ anom za praznike poklonijo tri brezpla~ ne predstave, eno za otroke in dve za odrasle. Silvestrovanja pod šotorom ali na prostem namre~ letos ne bo.

ske uprave. Nekaj ~ asa so na ~ istilno vozili tudi odpadne vode iz greznic, ki pa jo morajo zaradi odlo~ be inšpekcije zdaj voziti v Domžale. ^istilna naprava bo zmogla ~ istiti odpadno vodo za 12 tiso~ populacijskih enot, nanjo pa bodo priklju~ ili prebivalce Cerknice, Dolenje vasi, Dolenjega Jezera, Podskrajnika, Selš~ ka, Begunj, Zelš in dela Rakeka, kjer je predvideno novo naselje, ter objekti v industrijski coni v Podskrajniku. Kot je pojasnil Mlinar, jim bo ostalo za 1.300 populacijskih enot rezerve, kar pomeni, da jim v primeru, da se bodo naselja širila, ne bo treba graditi nove ~ istilne naprave in širiti obstoje~ o.

Na ob~ ini ne pri~ akujejo ve~ jih izpadov obratovanja, prav tako

Projekt Stari Postojn~ ani je bil prvotno mišljen kot študijski krožek idejne organizatorke Nevene Burger. Nastal je v sodelovanju z ekipo Studia Proteus, ki je producent projekta, zunanjo samostojno filmsko ustvarjalko Karmen Tomši~ in Notranjskim muzejem Postojna, ki je prispeval staro slikovno gradivo. Nekaj slikovnega gradiva se je našlo v arhivu Studia Proteus, veliko fotografij pa je bilo pridobljenih iz zasebnih zbirk in družinskih albumov številnih meš~ anov.

Prvi film, ki je doživel premiero v za~ etku leta, je bil posnet z že pokojnim legendarnim Emilom Kranjcem. Zgodbe sta dopolnjevala še Janko Burger in Karel Borjan~ i~ Dino. V naslednjih filmih so nastopili številni znani Postojn~ ani, že preminuli ~ astni ob~ an Postojne skladatelj Alojz Srebotnjak, ki je prebiral Veretove verze, športnika Janko Sever

in Emil Kranjc, Janko Burger, brivec Ozbi~ , Štefinova gospodinja in furman Sojer ter številni drugi. »Projekt je zamišljen kot pomembno arhiviranje starih zgodb znanih Postojn~ anov o zgodovinskih dogodkih na Postojnskem, pomembnih ljudeh in obrtnikih, ki so zaznamovali našo preteklost in vplivali na

zgodovinske spremembe, spremembe v mestu ...« pojasnjujejo avtorji. Letos spomladi so za~ eli snemati osmi film, ki govori o Majlontu, prebivalcih in zgodbah posameznih obrtnikov in posebnežev iz starega mestnega jedra. »Projekt je za~ el preraš~ ati svoj prvotni okvir in porajajo se vedno nove ideje, prihajajo meš~ ani, ki so nam pripravljeni zaupati svoje izvirne življenjske zgodbe in podatke v ustnem izro~ ilu, ki jih moramo ohraniti na filmskem traku,« še poudarjajo ustvarjalci, ki so s svojim projektom letos finalisti za izbor Ona in On 2011, ki poteka na Radiu 94. kv

F OTO : VA LT ER L EB A N

Cerknica, 8. december – Maja prihodnje leto naj bi v Dolenji vasi pri Cerknici za~ eli graditi novo ~ istilno napravo, na katero bodo priklju~ ili prebivalce Cerknice in okoliških naselij. ^istilna naprava je vredna 5,1 milijona evrov. 76 odstotkov upravi~ enih stroškov bodo dobili iz evropskega kohezijskega sklada, 1,9 milijona pa bo morala zagotoviti ob~ ina. Župan Marko Rupar je v za~ etku decembra že podpisal pogodbi z izvajalcem in nadzornikom del.

FOTO: PETRA TR^EK

Cerknica bo prihodnje leto za~ ela graditi ~ istilno napravo v Dolenji vasi – Zdajšnja naprava je preobremenjena

Nevenka Burger, Ernest Zakarija in Karmen Tomši~

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 23 23. december 2011

Pogovor

Notranjsko-kraške novice

str

11

petek, 23. december 2011

Zdravnik, ki zna prisluhniti Dober ginekolog mora poslušati svojo pacientko tudi takrat, ko je v ~asovni stiski – Bodo~e mame porodni na~rt prinesejo s seboj

 Blanka Markovi~ Kocen

Pobuda za pogovor z dr. Robertom Likarjem, ginekologom in porodni~arjem v postojnski porodnišnici, sicer pa Logat~anom, je prišla s strani naših bralk, pacientk dr. Likarja, ki o priljubljenem zdravniku izrekajo številne pohvale. Nadvse pozitiven je bil tudi moj vtis ob ve~ernem sre~anju v logaški knjižnici. Pogovor je stekel v trenutku.

Kakšne so po vašem mnenju odlike dobrega zdravnika, ginekologa?

Mislim, da je dober zdravnik v prvi vrsti tisti, ki je strokovno podkovan, ki zna pacientu prisluhniti in ga razumeti. Tudi v ~asovni stiski je to mogo~e narediti, malo težje sicer, a zdravnik si mora vzeti ~as prav za vsako pacientko.

Ste rojen Logat~an ali priseljenec?

V Logatec sem se priselil iz Idrije. Moj o~e je delal v rudniku, ko se je ta zaprl, je novo službo našel v Ljubljani, nov dom v Logatcu, kamor sem se med študijem medicine leta 1984 preselil tudi sam.

Medicina torej ni družinska tradicija, kot je to v Sloveniji pogosto obi~aj …

Ne, v naši družini so bili vsi rudarji, ni nobenega zdravnika. Posreden stik z medicino je imela le mama, ki je delala v laboratoriju v zdravstvenem domu.

Kako ste se torej odlo~ili za medicino? Ste že zgodaj vedeli, da boste zdravnik?

V 4. letniku gimnazije sem za~util, da bi rad študiral medicino. Zanjo sem se odlo~il med ve~ drugimi možnostmi.

Kot maturant sem razmišljal o marsi~em, pri srcu mi je bila, denimo, arhitektura, kajti želel sem tudi risati, ustvarjati. Vendar mi je bil študij medicine ve~ji izziv.

Kaj vas je pritegnilo v to vejo medicine?

Sprva sem delal kot splošni zdravnik v Ribnici na Dolenjskem, kjer sem bil zaposlen štiri leta. Ves ~as pa sem si želel nekaj ve~, nekje drugje, in sem to iskal. Po naklju~ju je prišla po-

nudba s podro~ja ginekologije, v kateri sem videl ve~ možnosti s podro~ja kirurgije, predvsem endoskopske, ki me je vedno veselila. Ohranil pa sem tudi stik s pacienti. Zanimala me je tudi ultrazvo~na diagnostika na podro~ju ginekologije in porodništva. Po drugi strani je porodništvo specialna veja medicine, polna sre~nih dogodkov, medtem ko je žalostnih manj.

Ali težave svojih pacientk »nosite domov«, o njih razmišljate tudi v prostem ~asu?

Tudi. Na sre~o je tudi moja žena zdravnica splošne medicin, in se o strokovnih vprašanjih vedno lahko pogovoriva. V dilemah je vedno dobrodošlo drugo mnenje, drug pogled, ki ti pomaga do kon~ne odlo~itve. Dolo~ene stvari je namre~ dobro predebatirati, ~eprav sva poskusila »zdravstvene pogovore« omejiti, da ne bi motile družinskega življenja…

Iz katerih delov Slovenije prihajajo vaše pacientke?

Ambulanto imam v Postojni in pokrivam obmo~ji Notranjske in Primorske, torej od Gorice, Kopra in Cerknice do Idrije. Porodnice pa v postojnsko porodnišnico prihajajo tudi od drugod, v zadnjem ~asu celo iz tujine.

Kaj je prednost postojnske porodnišnice? Slišati je, da so to med drugim tudi alternativni porodi …

Po mojem mnenju sta prednosti postojnske porodnišnice predvsem dve: odli~na ekipa in dobro razumevanje druga~nosti, torej tudi alternativnih porodov.

Kakšni pa so alternativni porodi?

Danes bodo~e mame najve~krat porodni na~rt prinesejo s seboj.

Imajo razli~ne želje, kako bi potekal njihov porod, kaj bi rade, ~esa si želijo…Ženski je treba dati možnost, da sodeluje. Te želje praviloma niso v konfliktu

FOTO: VALTER LEBAN

^emu pripisujete svojo priljubljenost?

Na to vprašanje bi najlaže odgovorile bralke oziroma pacientke same.

Dr. Robert Likar: »Za porodni~arja ni lepšega kot zdrav otrok in zdrava mama. Tu ni potrebnih veliko besed.« z medicinsko doktrino. To vidim kot alternativni porod.

Ali število spolno prenosljivih bolezni v Sloveniji naraš~a in katere spolne bolezni so najpogostejše?

Klasi~nih spolnih bolezni je malo. Naraš~ajo pa novejše, se pravi okužbe s HP virusom, ki jih štejemo med spolno prenosljive bolezni, in okužbe s herpes virusi.

Kakšna pa je preventiva pred rakom materni~nega vratu, ki sodi med bolezni sodobnega ~asa in kako pogosto ga v vaši bolnišnici odkrivate?

Preventiva so redni pregledi, pregled brisa materni~nega vratu na tri leta, kar je zadoš~a, ~e je, seveda, reden. Pomembna preventiva so spolni odnosi z istim partnerjem, ~im kasnejši prvi spolni odnos oziroma uporaba kondomov. Primerna preventiva je tudi cepljenje proti HP virusu, ki ga država omogo~a našim šoloobveznim otrokom.

Zadnji podatki govorijo, da je v Sloveniji vse manj raka na materni~nem vratu.

Starost ob zanositvi se ob zadnjih desetletjih precej zvišuje.

Kako gledate na to?

Prvorodke so povpre~no starejše od 30 let. Ženske se izobražujejo, iš~ejo poklic, zaposlitev, ustvarjajo kariero, varnost.

O~itno dajejo temu prednost pred materinstvom.

let spremlja vse dogodke v porodništvu. Slovenska ginekologija in porodništvo sta po kakovosti v vrhu med evropskimi državami.

Porodništvo je specialna veda medicine, polna sre~nih dogodkov, medtem ko je žalostnih manj.

Ali mame, ki so rodile z vašo pomo~jo, kdaj pozneje pridejo k vam z otrokom?

Pridejo, spomnim se, na primer, Benjamina z Blok. Mati je imela on koncu nose~nosti zelo hudo krvavitev, a se je vse sre~no Kaj po~nete v prostem ~asu, dr. kon~alo, tako za njo kot za BeLikar? Ali ga sploh imate? njamina. Otrok mi vsako leto Zdaj ga imam ve~, kot sem ga v prednovoletnem ~asu pošlje imel kot mlad zdravnik, ~eprav ~estitko. Zdaj je že šolar, star še vedno malo. Rad raziskujem osem ali devet let. Spomnim pa nove kraje, rad potujem, spose primerov, težkih zapletov, ki znavam nove prijatelje. Z druko se dogodijo ostanejo v spožino zelo radi hodimo v hribe, minu zavedno. del dopusta preživimo vsako leto v Trenti. Kadar grem v hribe Slovenska sam, mi to pomeni sprostitev, ginekologija ~as za razmišljanje, ki mi veliko pomaga, da sem naslednji dan in porodništvo sta ponovno zbran. Vse bolj pa mi je v prvi vrsti družina, ~eprav so po kakovosti v vrhu otroci že odrasli, prakti~no že od med evropskimi doma … Imam tri krasne otroke, državami. eden je bolj odrasel kot drugi.

Koliko let je imela vaša najstarejša porodnica?

Imela je 45 let, najstarejša v naši porodnišnici pa 51 let. To ni bil njen prvi otrok, porod pa je potekal brez težav.

Ste pristaš naravnega poroda?

Razumem druga~nost. Naravni porod je primeren, ker je pa~ naraven, spontan in je gotovo najlepši. Pri takem porodu medicina ne igra velike vloge, vse te~e… A vse mora biti podrejeno temu, da je varno tako za mamo kot za otroka. Ko pride do zapletov, nastopi medicina, zato imamo danes veliko manj zapletov pri porodih kot jih je bilo neko~.

Kdaj se vam zdi porod z epiduralno anestezijo, s pomo~jo katere porodnica ne ~uti porodnih bole~in, sprejemljiv?

Vedno, kadar si ženska to želi in ni medicinskih kontraindikacij za to. Zoper takšen porod nimam nobenih zadržkov, tudi primerov z zapleti pri nas zaenkrat ni bilo.

So pa ti seveda možni. Zato priporo~amo, da se pacientke dobro informirajo o tem. To možnost imajo v naši porodnišnici vsak petek, v oblike kratkega predavanja, kjer tudi anesteziologi odgovarjajo na vprašanja.

Kakšen je sicer razvoj slovenske ginekologije v primerjavi z razvitimi evropskimi državami?

Imamo zelo dober perinatalni informacijski sistem, ki že vrsto

Se v razvoju ginekologije morda obetajo kakšne pomembne novosti?

Nekaj novosti pri~akujemo na podro~ju reprodukcije oziroma zdravljenja neplodnosti. Raziskave na podro~ju mati~nih celic in genetike zaenkrat veliko obetajo. Bo pa potrebno še nekaj ~asa da pridemo do rezultatov.

Porod z epiduralno anestezijo je sprejemljiv vedno, kadar si ženska to želi.

Kaj vam je v Logatcu vše~, kje najdete mir?

V Logatcu sem šel skozi ve~ faz.

Ko sem otroke vozil v vrtec, mi je bil vrtec prostor sre~anj z ljudmi, spoznal sem vzgojiteljice, ko so bili v šoli, tam zaposleni…

Prek dejavnosti otrok sem spoznaval okolje, kjer živimo, delamo… Najbolj pa so mi vše~ do-

bri odnosi s sosedi, prijatelji in teh je v naši ulici veliko.

Kakšni so ob~utki porodni~arja ob uspešnem, zdravem porodu?

Za porodni~arja ni lepšega kot zdrav otrok in zdrava mama. Tu ni potrebnih veliko besed.

Kdaj je bil vaš najbolj sre~en trenutek v porodni~arski praksi?

Rojstvo mojih otrok. Pri vseh treh sem bil zraven, ~eprav takrat še nisem bil porodni~ar, pa~ pa splošni zdravnik.

Kaj si želite v letu 2012?

Vsem bralcem želim zdravja in veliko prijetnih, veselih trenutkov, oboje skupaj je krasna kombinacija.

Imam mnogo idej, kaj vse bi še delal v naši mali bolnici. Recimo vpeljati nove posege na podro~ju kirurgije, na podro~ju spremljanja kakovosti v porodništvu... Ne vem, ~e bom uspel, a želja imam veliko …

POPRAVEK Pri vesti o Miklavževem sejmu, objavljeni v prejšnji številki na str.

11, smo napa~no zapisali avtorja fotografije. Avtorica posnetka je Darja Krivoši~. Uredništvo

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 23 23. december 2011

12

Pogovor

str 12

Notranjsko-kraške novice petek, 23. december 2011

Zgodbe ustvarja z objektivom Grafik, TV snemalec in fotograf Siniša Ran~ ov, doma iz Logatca, je Notranjski posvetil še tretjo knjigo Logatec v o~ eh, ni~ manj pa ga s kamero v roki ne mikata Kras in Istra Ujel sem peko kruha v doma~ i pe~ i, ki je marsikateri družini pred vojno pomenil veliko ve~ kot danes.

Novinarski kolega Jadran Sterle je v spremni besedi zapisal, »da se mir pokrajine, ki kot objem obkroža staro naselje, naseli tudi v prišleka, v njegovo dušo, da se ujame v sozvo~ je z naravo«. Kaj vas je kot priseljenca in ne doma~ ina prepri~ alo, da Logatcu z okoliškimi vasmi posvetite knjigo?

Poznamo vas kot strastnega fo- Kaj vas tu posebej navdihuje? tografa in snemalca, ~ eprav ste Sem Vrhni~ an, v Logatec sem po izobrazbi grafik, kar redko se preselil pred 27 leti. Že takrat poudarjate ali izpostavljate. Kaj sem Notranjsko za~ el pobliže ste raje in zakaj zamol~ ite, da spoznavati. Na vse, kar sem tu ste grafik? videl, sem bil izjemno navdušen, Ne zamol~ im, da sem grafik, ker zlasti nad lepoto narave. Najbolj sem na to zelo ponosen. Najprej me razjezi, ker ve~ ina Slovencev sem se izu~ il kot reprofotograf in tudi doma~ inov ne pozna svov tiskarni Ljudske pravice. Delal jega kraja ali Notranjske. Kolegi v sem fotografska dela in dela ke- Ljubljani ali drugod me venomer migrafa, kar pomeni, da sem jed- sprašujejo, kje sem doma, kot kal tiskovne forme, kot so cink, da bi živel na drugem planetu. medenina in podobno. Po študi- Mislim, da ni kraja v Sloveniji, da Siniše Ran~ ova skorajda ne sre~ amo brez kamere in fotoaparata, tudi med poletom z balonom, na sprehodu po ju grafike sem se zaposlil v nek- ga nisem videl ali se peljal skoPlaninskem polju in obisku lipicancev ne. danji ^GP Delo kot vodja razvoja. zi. Ve~ ina Slovencev veliko bolje Leta 1991 sem odšel iz grafi~ nih pozna Hrvaško ali kako drugo mu muzeju pa ste posvetili 15 spanje in prevoz, igralnici MuliSlišala sem, da se po~ asi odKaj pa avtorskih projektov in vod in se prepustil ustvarjalnemu turisti~ no deželo, doma~ e pa kratkih filmov.

Kaj vas je gnalo no in direktorju Urbanu Cerarju, pravljate v pokoj.

Ne predstaslikovnih del? delu fotografa in snemalca. Sopravzaprav ne. Tu mi je res lepo. na Kras? ob~ inama Komen in Vrhnika in vljam si, da bi ~ lovek, ki skoraj Trenutno pripravljam projekt, deloval sem s slovenskim filmom Kras je pri meni še eno poglavje. Luki Koper. Moj drugi dom sta, pol stoletja preživi in ustvarja povezan s kulinariko, naravno (Zrakoplov, Nepopisan list), z Predvidevam, da se med temi Tako radostno, kot se potepam na terenu, naenkrat pospratako reko~ , morje in Kras.

Ves in kulturno dediš~ ino Notranjagencijo Sfinga, kasnejšo Arsme- ljudmi tudi dobro po~ utite. po Notranjski, se tudi po Kraske in Logatca, pa slovenske ~ as sem razpet med obalo, Kra- vil kamero in fotoaparat in dio. V tem ~ asu sem dobil status Kako so vas sprejeli in ali se su.

Pred leti sva s kolegom, tudi som in Notranjsko. utihnil.

Zdi se mi, da ne boste in hrvaške Istre, kjer so oljke in kulturnega ustvarjalca fotografije. vam zdi, da spremljajo vaše Kraševcem, Jadranom Sterletom zmogli brez studia, montaže, je vino. Skratka, kulinariko bom Moja dela so bila po zaslugi ko- delo? naredila predstavitveni film o Li- Zakaj se vra~ ate na zahod, na dela za ra~ unalnikom, noviprepletel s starimi obi~ aji. Zalega Primoža Sarka razstavljena Kako so me sprejeli, ne vem. pici v petih jezikih.

Lani so naju Kras in k morju?

Zaradi pokrajinarjev ... nimivo. Sem ~ lovek, ki se rad v Moskvi, Kazahstanu, razstavljal To bi morali Notranjce vprašav kobilarni oziroma svetu muze- ne ali odprtih ljudi?

Saj pokoj ne pomeni, da prene- potepa in druži s preprostimi pa sem tudi na Dunaju. ti. Sem pa tej res lepi pokrajini alcev povabili, da sva naredila Obojega. Ljudje so ena a. Na haš delati. Odkar nisem ve~ na ljudmi. Poleg vseh nalog, ki jih veliko dal že pred leti, ko sem petnajst kratkih filmov o življenju informativnem programu RTV nameravam izpeljati, sem vseobali pa me poleg morja privla~ i Odkar spremljam vaše delo, si leta 1989 z Daretom Mili~ em in Lipicancev. Verjemite mi, da so slovenska Istra. S kolegom Alber- Slovenija, imam veliko ~ asa za skozi še dopisnik agencije Revas težko predstavljam brez fo- Markom Škrljem ustanovil Nomi konji izredno pri srcu. To so tom Pucerjem sva pred leti naustvarjalno delo. Vrnil sem se uters in Ireport CNN, tako da toaparata, kljub temu da sem tranjski informacijski center. Tu redila knjigo Kulinarika Slovenk grafiki in se ji zelo posvetil.

S tako lepe in bistre živali in ni~ jim vsake toliko ~ asa pošljem vas spoznala za in ob kameri. je vzcvetela zamisel o ~ asopiske Istre. Oglejte si naše vasi v svojim mentorjem in prijate~ udnega ni, da ~ lovek in konj prispev~ i~ e, bolj cukr~ ke, iz SloKoliko let vas spremljata? su in radiu za Notranjce. Izdasobivata skupaj že stoletja.

Na zaledju morja in boste videli, da ljem Dimetom Temkovim, grafivenije. Sem pa tudi dopisnik Brez fotoaparata res ne grem li smo štirinajst številk tednika Krasu imam tudi veliko prijateimamo pri nas slovensko Toska- kom iz Pivke, se pogovarjam o slovenske redakcije RAI iz Trsta. nikamor, s seboj pa imam tudi NO^ (Notranjski ~ asopis), prodali ljev. V Vol~ jem Gradu jih ve~ krat no! Za Izolo sem izdelal turisti~ ni grafi~ nih tehnikah. Tudi v pokotelefon, ki ima odli~ en fotoapapa smo pet tiso~ izvodov. Zafilm, dolg štiri minute, za kateju me bosta spremljala fotoaVeliko neprecenljivih trenutkov obiš~ em in skupaj zabeležimo rat, kar je dovolj za dokumenokrožal je podro~ je od Vrhnike, njihovo življenje, vsakdan starej- rega sva s kolegom novinarjem parat in kamera. vam želim tudi v novem letu. tacijo in reportažo. Tudi kamera Logatca, Idrije, Postojne, Pivke do Pa ne brez fotoaparata, ki beših in obi~ a je.

Vol~ j egrajce sem Klemnom Miši~ e m med stotimi me velikokrat spremlja, ~ eprav Ilirske Bistrice. Sodelovalo je velipredstavil tudi na razstavi na državami prejela prvo nagrado Koliko stavb, travnikov, hiš, leži našo vsakdanjost in minzadnje ~ ase snemam tudi s foto- ko eminentnih novinarjev, kot so Dunaju, kamor sem povabil vso za kratek nizkoprora~ unski film kmetij, konjev, cest ... bo v pri- ljivost. Verjamete v ve~ nost? aparatom.

Danica Petrovi~ , Primož Sark, Filip vas. Ob tej priložnosti se zahva- na svetovnem turisti~ nem shodu hodnjem letu?

Seveda. Brez vere v ve~ nost ni Šemrl, Milan Trobi~ ... Vmes smo Še preve~ . življenja, sem prepri~ an.

Imam ob~ utek, zlasti v zadnjem pridobili dve frekvenci, kar je bilo ljujem takratnemu sponzorju za v Splitu. obdobju, da se otepate teletakrat misija nemogo~ e, in narevizijske kamere. Ste se jo po dili Notranjski radio. Na žalost je vseh teh letih naveli~ ali? Ali se oboje zaradi hiperinflacije in pomorda motim? litike po~ asi zamrlo.

Pravzaprav sem se jo res nekoliko naveli~ al, kar pa ne pomeKakšno dušo ima za vas v vseh ni, da je ne maram ve~ . Jo bom letnih ~ asih ~ udovito Planinsko pa v novem letu manjkrat vzel polje, ki ga tako radi lovite v v roke. objektiv? Za nas »tujce«, ki se po njem sprehodimo nekajkrat Te dni je med vaše prijatelje na leto, je ~ arobno. in znance, kmalu bo tudi med Planinsko polje je tudi zame naše bralce, priromala nova najbolj ~ aroben kraj na Notranjknjiga Logatec v o~ eh. Ta je že skem. Ne mine dan, da se ne tretja, v kateri s fotografskim bi vsaj zapeljal, ~ e mi že ~ asa objektivom beležite utrinke iz zmanjka, da grem peš, okoli njenarave, pokrajine, življenja No- ga, in preverim, ali je na njem tranjcev ... V ~ em je podobna kaj novega. In je, vsak dan je prvi in v ~ em tako posebna? novo. Vsak trenutek je druga~ en Prvo knjigo z naslovom Planinod prejšnjega. ^e znaš opazosko polje sem izdal v založbi vati naravo, jo za~ utiš in uzreš Tuma leta 1997. Za tekst sem na- spremembe. Najbolj sem ostal govoril dobro poznavalko kraja presene~ en in šokiran, ko me in zgodovine dr. Tanjo Žigon iz je doma~ inka vprašala, kaj sem Gr~ arevca. Drugo knjigo Slikovita videl na Planinskem polju, da Notranjska sem izdal v samoza- sem mu posvetil knjigo. Žaloložbi, danes pa izide Logatec v stno, da ne znamo ceniti naše o~ eh. Ta knjiga prikazuje Logatec narave, kjer živimo, in jo po~ asi v današnjem ~ asu kot nekakšno uni~ ujemo. veduto kraja, ki sem jo zabeležil v zadnjih petih oziroma šestih Podobno kot Planinsko polje je letih. Temu sem dodal še majhpri vas zabeležena tudi Lipica ne posebnosti, kot so obrtniški z lipicanci. Pred leti ste o njej poklici, ki izumirajo. Tako sem, na naredili nekaj minutni film za primer, ujel kolarja ali prevoznipredstavitvene namene in proka z vozmi, ki ga ne najdeš ve~ . mocijo v petih jezikih, Lipiške-

FOTO: OSEBNI AR HI V

Sicer Vrhni~ an Siniša Ran~ ov, ki že pol stoletja živi in ustvarja v Logatcu, je skoraj vse svoje življenje posvetil fotografskemu objektivu. Z njim venomer beleži dragocene trenutke iz narave in življenja ljudi, najve~ Notranjske in Notranjcev. Veliko spominov in ujetih trenutkov je že natisnil na papir in izdal v knjigah. Še eno, prav tako bogato s fotografijami, je v svet poslal te dni. Tokrat jo avtor posve~ a Logatcu in »njegovim vencem, okoliškim gozdovom in travnikom, vasem na robu in veli~ astnemu Planinskemu polju, vasem v hribovju in potem na vse strani, ki objemajo ~ loveška domovanja«, je v knjigi zapisal novinar Jadran Sterle.

 Barbara ^epirlo

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 23 23. december 2011

Regijske kulturne diagonale

str 13

13

Notranjsko-kraške novice petek, 23. december 2011

S svojo poezijo povezuje ljudi med seboj

 Borut Kraševec

Najprej ti ~ estitam za novo nagrado, ki si jo za svojo poezijo prejela pred kratkim. Za kakšno nagrado gre?

Hvala za ~ estitke. Gre za nagrado kritikov, ki je bila podeljena na mednarodnem nate~ aju Med besedami in neskon~ nostjo, ki se že 12. leto zapovrstjo odvija v Neaplju. V letošnjem letu sem tam ponovno prejela nagrado kritikov, tokrat za pesem v angleškem prevodu Vesne Kova~ .

Katera je prva pesem, ki je bila povod za tvojo prvo pesniško zbirko z naslovom Pesmi, ki je izšla leta 1993?

Gre dejansko za dve pesmi, Moja soba in Zakaj jaz bivam, ki predstavljata osnovno jedro zbirke. Napisala sem ju pri svojih 29. letih, kakšne štiri leta pred izdajo prve zbirke. Sicer pa sem pesmi objavljala že prej. Že ko sem bila stara štiri leta in pol, sem vsem bližnjim povedala, da bom pesnica. Prvo pesem sem napisala pri sedmih letih, javno nastopila z mojo pesmico pa dve leti kasneje.

mo~ na in hkrati razli~ na od ostalih in jo je zato z ostalimi, mislim v razvojnem smislu, res težko primerjati. V pesmih razmišljam o ~ lovekovi eksistenci, o tem, kaj je zanj pomembno, o odnosih med ljudmi in temeljnih energijah in ~ ustvih, ki so pomembna za ~ loveško življenje. Precej pišem o odnosih med spoloma in umeš~ enosti ženske v družbi. Mislim pa, da ima vsa moja poezija eno osnovno sporo~ ilo – da mora biti ~ lovek odkrit in pošten pred sabo in drugimi.

Najprej seveda pred sabo; naj se ne slepi in naj bo pošten do sebe, to je osnovna re~ .

Katera pesem je najbolj zaznamovala tvoj pesniški jezik oziroma zna~ aj? Kaj ti pomeni poezija?

Mogo~ e kar prva pesem v prvi pesniški zbirki. Za to pesem bi lahko rekla, da je glede metaforike, sporo~ ilnosti, energije in prodornosti eden boljših referen~ nih primerov moje poezije. Za mojo poezijo je nasploh zna~ ilno, da vsebuje izredno veliko metaforike, saj z uporaKaj najbolj pogosto sporo~ aš bo primer lažje pojasnim tisto, v svojih verzih, o ~ em pišeš? kar ~ utim in o ~ emer razmiKako se tvoje pesmi razvijajo iz šljam. Zaradi tega so nekatere zbirke v zbirko? pesmi morda manj razumljive.

Težko bi rekla, da imam najljub- Vendar pa je pesem najmo~ nejšo vsebino, prav tako bi težko ša takrat, kadar obide razum, opredelila razvoj pesmi, ker gre kadar je z razumom ne moreza to, da je vsaka od zbirk samo analizirati. Takrat se naseli mostojna celota, ki je dovolj v podzavest, sproža asociacije

FOTO: BORU T KR AŠEVEC

Vanja Strle, pesnica in glasbenica, ~ lanica Društva slovenskih pisateljev in ~ lanica Društva književnikov Primorske, živi in ustvarja v Ložu. V obdobju od leta 1993 do danes je izdala devet pesniških zbirk. V prevodu Jolke Mili~ je v Italiji izšla tudi njena dvojezi~ na slovensko-italijanska antologijska zbirka Kateri ogenj / Quale fuoco, za katero je v novembru 2009 prejela nagrado kritikov na mednarodnem nate~ aju poezije v Neaplju.

Za svojo poezijo je prejela ve~ nagrad tudi na nekaterih drugih mednarodnih nate~ ajih v Italiji. Njene pesmi so objavljene še v treh antologijah slovenskih pesnikov ter v številnih literarnih revijah in zbornikih pri nas in v tujini. Lani je izšla tudi njena dvojezi~ na slovensko-hrvaška antologijska zbirka Vprašaj magnolijo / Pitaj magnoliju, ki jo je prevedla Silvana Lautar, ilustrirala pa pesni~ ina h~ i Kristina Mati~ i~ Strle. Trenutno se ve~ ukvarja z glasbo, ta mesec je namre~ izšel singel z naslovom Na silvestrovo, za katerega je prispevala besedilo, glasbo in del aranžmaja.

Ustvarjalna pesnica in glasbenica Vanja Strle. v možganih in temeljiteje opravi svojo sporo~ ilno vlogo. Tudi zato se mi zdi, da je biti pesnik zelo odgovorno delo, še zlasti v današnjem ~ asu, ko prihaja do prerazporeditev vrednot, oziroma do transformacije klasi~ ne lestvice vrednot v številne individualne lestvice vrednot, kar je po mojem mnenju v ve~ ji meri na eni strani posledica pluralizma in demokracije, ki sta pravzaprav na družbenem nivoju najvišji vrednoti, po drugi strani pa posledica upadanja mo~ i institucij, kot so šola, cerkev, družina, ki so v preteklosti v procesu socializacije otrok in mladine vgrajevale klasi~ no lestvico vrednot v duševnost teh mladih posameznikov precej uspešneje kot danes. Pojav velikega števila individualnih lestvic vrednot pa hkrati ustvarja ob~ utek nepovezanosti med ljudmi. Mislim, da lahko poezija za ljudi, ki jo berejo, v tem mozaiku predstavlja eno maj~ keno rešilno bilko, saj predstavlja ene vrste pogovor s svetom, z drugimi ljudmi – pri ~ emer se ta po-

govor dogaja v polju nekakšne posve~ ene ali obredne tišine, s ~ imer se ustvarja ob~ utek povezanosti. Govorim o poeziji, ki sporo~ a skozi simboliko kolektivne podzavesti, ki je prijazna in nagovarja ~ loveka k dobremu in lepemu, kar lahko stori tako s silovito in iskreno ljubezensko izpovedjo, kot tudi z meditativno ali druga~ no liriko. Bistvo pesmi ni le v njeni vsebini, pa~ pa se mi zdi predvsem pomembna njena pesniška mo~ . S svojo poezijo želim prav to – poskušam vznemiriti in povezovati. Ljudi imam rada. Želim si, da bi bili ljudje med seboj povezani, da bi bili pozorni drug do drugega, da bi bili prijazni do sebe in drugih. Zato mi najve~ pomenijo besede, ki jih je v okviru projekta romanja knjig napisala neka mati, gospa Manca, ki je v branje prejela mojo knjigo od svoje h~ ere: »Lepo, preprosto, jasno. Veliko upanja in ljubezni.

Knjigo sem prejela od h~ ere. To je bilo najlepše darilo, ki sem ga kdajkoli prejela od nje. Prvi~ sva se videli.«

Splošno tapetništvo Urban Posedi s.p.

SALON: Starožirovska cesta 3, 4226 Žiri tel.: 04 510 60 28, fax: 04 510 60 29, gsm: 041 378 797 e-mail: tapetnistvo.posedi@siol.net, www.posedi.com Odprto imamo: pon. - pet.: 8 -14h ter 16 -18h, sob.: 8 -12h nedelja in prazniki: zaprto

Za vas izdelujemo: - sedežne garniture po meri -oblazinjene postelje in vzmetnice vseh dimenzij in oblik - blazine za kamine in peči - TV počivalnike - ter vsa ostala tapetniška dela

Vljudno vabljeni v naš salon na Starožirovsko cesto 3 v Žireh!

Untitled-3 1

14.10.2011 9:44:31

Ob vsem tem zato ne morem mimo izjave, ki jo je dal 12. novembra v Delu svetovno znani filozof Slavoj Žižek. Po njegovem ni etni~ nega spora, kjer ne bi specifi~ ne vloge odigrala kultura, natan~ neje, pesniki, pri ~ emer Radovan Karadži} ni osamljen primer. Poezija, vklju~ ena v takšne etni~ ne izbruhe, ljudem omogo~ i iti onkraj nekih osnovnih eti~ nih, ~ loveških omejitev, po~ eti grozne stvari in ob tem biti prepri~ ani, da so napravili nekaj pomembnega in hvalevrednega.­ ^eprav je ta njegova izjava nekakšno morbidno priznanje mo~ i poezije, je vendarle zaradi tega, ker izpostavlja zlorabo pesniške besede v agresivne nacionalisti~ ne namene kot eno od normalnih funkcij poezije, ozka in v veliki meri neresna in pomeni omejeno posploševanje, ki ne zajame pravega pogleda na poezijo.

Popolnoma ob strani puš~ a dejstvo, da ve~ ina poezije s svojim jezikom molka nagovarja k spoštovanju vsega, kar obstaja.

Si pesnica, mati, glasbenica, imaš poklicno kariero. Kaj od tega bi v svojem življenju postavila na prvo mesto, kaj te trenutno najbolj zaznamuje?

Na prvem mestu je seveda to, da sem mati, imam dva otroka. Ostalo pa bi v bistvu težko razvrstila. Delam na podro~ ju varstva okolja pri izvajanju industrijskih dejavnosti. Delo me vle~ e, zraven pa se zavedam, da ljudje rabijo pomo~ pri pridobivanju raznih soglasij in dovoljenj, pri izdelavi dokumentacije za okoljske upravne postopke in nenazadnje pri razumevanju in poznavanju okoljske zakonodaje, še zlasti pa pri kompleksnih povezavah znotraj nje ter njenih številnih lukenj, zaradi ~ esar ni prav preve~ prijazna uporabnikom. Po drugi strani pa potrebujem tudi ukvarjanje z umetnostjo. Poezija je normalen sestavni del mojega življenja. Mogo~ e sem v zadnjih letih nekoliko zanemarjala glasbo.

Neko~ sem bila že na tem, da grem študirat glasbo v tujino, vendar sem se zaradi razli~ nih razlogov premislila in nato študirala kemijo. Vendar se z glasbo še vedno ukvarjam. V ustvarjanju in izvajanju glasbe zelo uživam.

Pri svojih pesniških projektih sodeluješ tudi z drugimi ustvarjalci. Z nekaterimi tvojimi deli sta vsaka na svoj na~ in povezani tudi Silvana Lautar in Kristina Mati~ i~ Strle, tvoja h~ i.

Za kakšno sodelovanje gre?

Leta 2010 sem bila povabljena kot prvi slovenski književnik na »Brod knjižara« - Ladjo knjig.

To je projekt, ki ga imajo Hrvati že od leta 2001. Ladja plove ob Jadranski obali in v obmorskih mestih književniki s prebiranjem predstavljajo svoja dela. Lansko leto so na to ladjo prvi~ povabili tudi tuje avtorje, od Slovencev mene. Takrat je na njihovo pobudo izšla tudi moja dvojezi~ na antologijska zbirka Vprašaj magnolijo/ Pitaj magnoliju, ki jo je v hrvaški jezik odli~ no prevedla Silvana Lautar, ilustrirala pa moja h~ i Kristina. Kristina je ilustrirala tudi mojo zadnjo zbirko Pesmi o

Marjah in izdelala naslovnici še za dve prejšnji zbirki.

Kritiki te ozna~ ujejo za samosvojo pesnico, ki ne posega po nobenih ustaljenih pravilih.

Kaj je pravzaprav tisto posebno, ki tvoje pesništvo dela tako druga~ no?

Mislim, da druga~ nost primarno izhaja iz tega, kdo sem jaz, kako ~ utim, kako ~ ustvujem in razmišljam, prav gotovo pa tudi iz tega, da nisem študirala slovenš~ ine ali primerjalne književnosti, novinarstva ali igralstva kot mnogi drugi pesniki in pisatelji. Ker nisem šla skozi to šolanje, me tovrstna znanja ne usmerjajo pri mojem pisanju.

Te tvoja ustvarjalnost zanese kdaj tudi med pisanje proze?

Nekaj krajših zgodbic sem res napisala, na povabilo založnika.

Sama se ne bi odlo~ ila za pisanje proze. V bistvu mi je to pisanje relativno težko, verjetno tudi zato, ker pri sebi komajda dosežem zadovoljstvo s svojim proznim delom. Moje zgodbice so objavljene v dveh knjižnih zbirkah: Žuborenje Slovenije in Svoboda na izpitu. Pri teh delih sem ~ utila, da lahko nekaj povem, da želim povedati, zato sem jih tudi napisala, ~ eprav sem se pri pisanju dejansko precej namu~ ila.

Skratka, proza ni ravno moje podro~ je. Ob~ udujem pisatelje.

Pisateljevanje je svojevrstna sposobnost, ki je res nima vsak.

Igraš klavir in violino, v mladih letih si tudi že pisala glasbo, tvoje glasbeno ustvarjanje pa se kaže tudi na zadnjem delu, ki je ugledalo lu~ sveta v teh decembrskih dneh. Kaj lahko poveš o tem?

Ta mesec je izšel CD-singel z naslovom Na Silvestrovo, na katerem je istoimenska pesem posneta v slovenski in angleški izvedbi – z naslovom New Year’s Eve. Pesem je zapela pevka Vesna Kova~ , na CD-singlu smo ji dali umetniško ime – Vesna. Mislim, da ima Vesna, v primerjavi z ve~ ino pevk trenutne slovenske glasbene scene, gotovo svojevrsten vokal, ki izstopa po barvi in energiji. Z Vesno sva prvi~ glasbeno sodelovali leta 2007 v Cerknici na ve~ eru poezije in glasbe, kjer je med drugim zapela dve moji skladbi. Takrat je prišlo do ideje, da bi na tak na~ in sodelovali kaj ve~ , letos pa sva to idejo nadgradili z izdajo CD-singla.

K sodelovanju sva povabili dva odli~ na in izkušena glasbenika, kitarista Bernarda Godešo in klaviaturista Andreja Rovana, ki sta nastopila kot izvajalca in sodelovala tudi kot aranžerja pesmi. Snemanje je potekalo v Studio Urgenca Mateja Zalarja, ki je morda bolj poznan kot pevec skupine Rock Shock, malokdo pa ve, da je tudi izvrsten in perspektiven tonski mojster. Trudili smo se, da bi pesem znala pri~ arati pravo novoletno vzdušje, upamo, da nam je to uspelo.

Leto zaklju~ uješ s silvestrsko pesmijo, kakšne na~ rte pa imaš za leto, ki prihaja?

V prihodnjem letu bo izšla moja nova pesniška zbirka, verjetno pa se bom tudi bolj posvetila glasbi.

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAĹ KE NOVICE  ĹĄt  23  23. december 2011 

14

Regijske kulturne diagonale

Notranjsko-kraĹĄke novice

 

str 4

petek, 23. december 2011

Ogreli ĹĄtevilno ob~instvo

 Saťa Musec

Z raznolikim in kakovostnim glasbenim programom logaťki godbeniki privabili ťtevilne posluťalce – Za njimi zelo uspeťno leto, pred njimi pa gostovanje v St. Tropezu ma Danzon No.2 in Libertango ogrel ťe z energi~nimi ritmi kubanskega plesa in tanga. Ker so bili pihalci ob koncu koncerta deleŞni bu~nega aplavza, so ob~instvu zaigrali ťe tri dodatke.

Kot zadnjega Radetzky marsch, brez katerega se ne zaklju~i noben njihov novoletni koncert.

Za prazni~no, pa tudi zabavno in sproĹĄ~eno vzduĹĄje na najbolj obiskani glasbeni prireditvi v Logatcu, sta poskrbela povezovalca Anja Sedej in Miha Brajnik.

Logatec, 17. december – Logaťki godbeniki so Şe tradicionalno poskrbeli za ~udovit boŞi~no-novoletni koncert, skozi katerega so se sprehodili z gostoma Evo Hren in Markom Nzobandora ter ťtevilnimi solisti. Tokrat so ve~er pri~eli malo druga~e, saj so v polno dvorano prikorakali v vro~ih ťpanskih ritmih kora~nice Spanish Parade Sequence.

Ve~namensko dvorano je pred nastopom celotnega orkestra ogrela Ĺže osem~lanska trobilna zasedba Longaticum brass, ki deluje znotraj orkestra, vodi pa jo trobenta~ Robert Albreht. Ĺ tevilni posluĹĄalci so se v nadaljevanju ve~era prepustili vzduĹĄju Broadwaya, saj so godbeniki z dirigentom Marjanom Grdadolnikom odigrali kar tri skladbe Leonarda Bernsteina, pri dveh iz mjuzikla West Side Story je bil solist Logat~an Marko Nzobandora. Kot solistka je ob~instvo navduĹĄila tudi izjemna vokalista Eva Hren, ki je z logaĹĄkimi godbeniki sodelovala Ĺže ve~krat, tokrat jo je orkester spremljal pri zimzelenih slovenskih popevkah in gospelu Oh, When the Saints. Odli~ne glasbenike pa imajo tudi v lastnih vrstah. Velik aplavz so posluĹĄalci namenili Janji Nagode, ĹĄtudentki Akademije za glasbo v Ljubljano in vsestranski glasbenici, ki je pri skladbi A tribute to Lionel blestela na vibrafonu, v orkestru pa igra ĹĄe klavir in ostala tolkala. Del koncerta je bil posve~en skladatelju Bojanu

Izjemno leto 2011

Z logaĹĄkimi godbeniki je na boĹži~no-novoletnem koncertu nastopila tudi pevka Eva Hren.

Adami~u, saj drugo leto praznujemo 100 let njegovega rojstva.

Pri eni od njegovih skladb - Ne glej nazaj, sine – se je izkazal ťe en solist, mlad trobenta~ Jer-

nej Gantar, prav tako ĹĄtudent ljubljanske Akademije za glasbo. ÂťPosebej bi pohvalil soliste iz orkestra ter glavna gosta, oba Logat~ana. Zelo me veseli, da

je orkester sposoben zaigrati na tako visokem nivoju brez substitutov, torej s samimi doma~imi glasbeniki,ÂŤ zadovoljstva nad izvedbo koncerta ni skrival diri-

gent Marjan Grdadolnik. Mrzel zimski ve~er pa je orkester, ki ima ĹĄtevilen podmladek in ki bi ga brez ve~jih teĹžav lahko oklicali za mladinskega, s skladba-

Leto 2011 je bilo po besedah Grdadolnika tudi zanj najbolj uspeĹĄno od kar dirigira orkestru - v januarju so posegli po prvem mestu na mednarodnem tekmovanju v Pragi, izvedli so vrsto kakovostnih koncertov, v juliju so gostili in pripravili odmevna koncerta z orkestroma iz Nem~ije in Francije, so tudi prejemniki ob~inskega priznanja za izjemne doseĹžke na mednarodnem podro~ju, prav tako se veselijo povabila na priznani festival v St. Tropezu, kamor se odpravljajo naslednje leto junija.

Pihalni orkester Logatec pa ĹĄe ni povsem zaklju~il uspeĹĄnega leta. Tisti, ki ste zamudili njihov sobotni koncert, jim lahko danes ob 19. uri prisluhnete v Domu krajanov Rovte.

Prejeli smo

Pevska skupina Studenec iz Pivke je sredi novembra uresni~ila svoj drugi letoťnji projekt – obisk Slovencev v Novem Sadu (spomladi je gostovala v pobratenem mestu Durach). Pevci so bili povabljeni k sodelovanju na slavnostni prireditvi ob 10-letnici izhajanja slovenskega biltena, najstarejťe tovrstne publikacije v Srbiji, ter 20-letnici osamosvojitve Republike Slovenije.

Predan, namestnik slovenskega veleposlanika v Srbiji. Poudaril je izreden pomen ohranjanja slovenskega jezika in kulture v teh teĹžkih ~asih, ki tovrstnemu udejstvovanju gotovo niso najbolj naklonjeni.

V prvem delu kulturnega programa so nastopila vsa tamkajĹĄnja slovenska druĹĄtva, in sicer Z veseljem so se odzvali popevski zbori, solisti, deklamavabilu KD Slovencev Kredarica torji in folklorne skupine. V Noiz Novega Sada, s katerim so vem Sadu Ĺže dolga leta deluje navezali stike ob lanskoletnem tudi ĹĄola slovenskega jezika in obisku Subotice. Tudi na novosadski prireditvi so se zbrala slo- vanjo je vklju~enih veliko mlavenska druĹĄtva iz celotne Srbije, dih. Prav ganljivo je bilo sliĹĄati natan~neje iz Beograda, Suboti- otroke, kako ob~uteno deklamirajo Gregor~i~evo, Vodnikovo in ce, Zrenjanina, NiĹĄa in VrĹĄca.

Osrednji dogodek se je odvijal Pav~kovo pesem. Mogo~e je bil v veli~astni novosadski sinagogi, kakťen naglas narobe postavljen, toda v njihovih besedah ki je bila kljub svoji mogo~noje bilo ~utiti toplino in ponos. To, sti skoraj docela napolnjena s kar pri naťih otrocih v~asih zelo posluťalci. Navzo~im je med pogreťamo ‌ Videti je bilo, kako drugimi spregovoril tudi Milan

resno in odgovorno se druĹĄtva pripravljajo na ta dogodek, vsak se je hotel predstaviti najbolje, kot zna in zmore.

V drugem delu prireditve je nastopila naĹĄa pevska skupina.

Izbrali smo program, ki je takoj ogrel srca posluĹĄalcev, nagrada pa so bili aplavzi, ki jih kar ni hotelo biti konca. Veselo razpoloĹženje se je nadaljevalo tudi po koncertu, ko smo navzo~e pogostili z doma~o potico in teranom.

Izredno mrzlo in megleno vreme nam je sicer onemogo~ilo, da bi videli vse lepote tega ~udovitega vojvodinskega mesta, nepozabno pa se nam bosta vtisnili v spomin izredna gostoljubnost in prijaznost gostiteljev, ki so poskrbeli, da je bilo naĹĄe bivanje v Novem Sadu prijetno za nas vse. Irena Rep

F OTO : PETRA Ĺ AJN

Zapeli rojakom v Novem Sadu

Pivka, 1 . december – V ťportni dvorani Skala se je kot Şe nekaj let zaporedoma v predprazni~nem vzduťju odvil pravi plesni spektakel, ki so ga pripravila dekleta iz druťtva Pike.

Obiskovalce so obdarile s predstavo Naťe darilo, v kateri so gostile tudi Plesno druťtvo Srebrna iz SenoŞe~, ki pleťe irske plese, ter akrobate Kraťke kobilice iz SeŞane in So high so real iz Srednjeťolskega centra Postojna, ki so dogajanje ťe dodatno popestrili. Nabito polno dvorano sta zaznamovala pri~akovanje in navduťenje, saj se obiskovalci z veseljem vra~ajo vsako leto. Neutrudna dekleta, zdruŞena v druťtvo Pike, od najmlajťih pa do starih Şe ~ez dvajset let, so znova dokazala, da so izjemno nadarjena ter predana svoji najve~ji strasti – plesu. Razli~no stare skupine trenirajo pod mentorstvom Sande Husi}, Špele Korent, Sanele Milaťinovi}, Urťke Korent, Tjaťe Savkovi~ ter Mojce Korent, ki je hkrati tudi predsednica druťtva. Zaradi trdega dela in navduťenja nad plesom ne izostajajo niti uspehi, saj so Pike redne gostje tako drŞavnih kot tudi mednarodnih plesnih in navijaťkih tekmovanj. pť

in 2%02Ăž1$ 2%5712 32'-(71,ĂŁ.$ =%251,&$ /2*$7(& organizirata dne VHPLQDU 1RYL ]DNRQ R YDUQRVWL LQ ]GUDYMX SUL GHOX WHU QRYRVWL QD SRGURĂżMX YDUVWYD SUHG SRĂŚDURP 1D VHPLQDU YDELPR YVH RGJRYRUQH RVHEH NDGURYVNH VOXĂĽEH YRGMH SURL]YRGQLK REUDWRY GUXJH RGJRYRUQH YRGMH GHO LQ YVH RVHEH NL VR NDNRUNROL YNOMXĂžHQH Y VLVWHP ]DJRWDYOMDQMD YDUQRVWL LQ ]GUDYMD SUL GHOX DOL YDUVWYD SUHG SRĂĽDURP Y SRGMHWMLK 3URVLPR GD YVL ]DLQWHUHVLUDQL MDYLWH YDĂŁR SUHG SULMDYR QHSRVUHGQR QD 22= /RJDWHF QD WHO DOL QD EDUEDUD JUXP#R]V VL 1D RVQRYL ]EUDQLK SUHG SULMDY YDV ERPR ODĂĽMH UD]YUVWLOL Y GRSROGDQVNL DOL SRSROGDQVNL WHUPLQ

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 23 23. december 2011

Zeleni razgledi

15

Notranjsko-kraške novice petek, 23. december 2011

S son~ nimi celicami velik prihranek

str 15

 Barbara ^epirlo

Na strehi postojnskega podjetja PVC Nagode bodo konec leta zagnali son~ no elektrarno, s katero bodo veliko privar~ evali in koristili okolju

Son~ na elektrarna na strehi podjetja PVC Nagode ne bo proizvajala hrupa in okolju škodljivih plinov ter bo tako prispevala k zmanjševanju toplogrednih plinov.

elektri~ no energijo za obdobje 15 let,« pojasnjujejo v podjetju Nagode, ki je prvo na Postojnskem s tako velikim številom son~ nih celic na strehi. Na naše vprašanje, kdaj se jim bo celotna investicija, vredna 248 tiso~ evrov, povrnila, odgovarjajo, da v približno sedmih letih, življenjska doba elektrarne brez ve~ jih stroškov vzdrževanja pa je od 30 do 40 let. Za postavitev elektrarne, še prej pa potrebne dokumentacije, je poskrbelo sežansko podjetje Adriaplan.

Tako izvajalec kot direktor podjetja PVC Nagode, Peter Nagode, se zavedata, da je živeti v naravnem in zdravem okolju ena od osnovnih ~ lovekovih pravic, zato son~ no elektrarno priporo~ ajo »vsem fizi~ nim in pravnim osebam, ki imajo možnost postavitve ustrezne strešne površine in jim je mar za našo prihodnost«. Škoda bi namre~ bilo, da ne bi izkoriš~ ali alternativnih virov energije in vseh ugodnosti, ki so trenutno vezane na prodajo oziroma proizvodnjo elektri~ ne energije, še dodajajo.

Sicer pa je osnovna dejavnost podjetja v obrtni coni Kazarje s trinajstletno tradicijo proizvodnja, prodaja in montaža PVC stavbnega pohištva iz profilov znanega nemškega proizvajalca Rehau. Podjetje trenutno zaposluje 60 ljudi, skrbi pa še za 10 zunanjih sodelavcev. »V podjetju vlada pravo delovno vzdušje, ki je pogoj za kakovost in strokovnost, ki jo naše stranke od nas pri~ akujejo,« odgovarjajo v podjetju. V 13 letih je podjetje pridobilo številne certifikate in priznanja, najve~ pa

štejejo, tako pravijo, zadovoljne stranke. Za kupce so na voljo v dveh razstavnih salonih, v Postojni in ljubljanskem Rudniku, kjer se z njimi pogovorijo, jim svetujejo in izdelajo okna po naro~ ilu.

Poslanstvo podjetja je zagotavljati kakovosten izdelek in storitev za širok spekter kupcev stavbnega pohištva, so prepri~ ani v PVC Nagode. Njihov ciljni trg je celotna Slovenija, stavbo pohištvo pa izvažajo tudi v severno Italijo in na avstrijsko Koroško.

Kaj pa poslovni cilj? »Cilj delovanja je opredeljen s pojmi kakovost in strokovnost ter dolgoro~ no oskrbovanje kupcev s poprodajnimi storitvami za maksimalno zadovoljstvo naših strank,« odgovarjajo sogovorniki, ki imajo v tem prazni~ nem mesecu veliko dela.

V podjetju sledijo svoji viziji, ki so jo za~ rtali na za~ etku svoje dejavnosti, to je, da bi postali podjetje za zagotavljanje kompletne storitve na podro~ ju stavbnega pohištva. »Vse na enem mestu, kakovostno in strokovno.«

FOTO: FOTO: VALTER LEBAN

»V letu dni bomo zmanjšali emisije ogljikovega dioksida za skoraj 80.000 kg. Investicija v son~ no elektrarno pa je na drugi strani tudi donosna naložba, saj nam država kot spodbudo za vlaganje v obnovljive vire energije nudi subvencionirano odkupno ceno za proizvedeno

FOTO: OSEBNI ARHIV

Postojna – V podjetju PVC Nagode iz Postojne, ki se ukvarja s proizvodnjo, prodajo in montažo PVC stavbnega pohištva, so se odlo~ ili, da bodo naredili korak naprej tudi pri var~ evanju z energijo oziroma podali roko okolju. Zato so na svoji strehi, ki se razprostira na 700 kvadratnih metrih, postavili son~ ne celice. »Son~ na energija je zagotovo energijski vir prihodnosti in z njeno uporabo bomo mo~ no znižali fosilna goriva ter na ta na~ in ohranili ~ isto okolje za naše otroke in bodo~ e generacije,« so modro potezo z besedami pozdravili v podjetju.

S son~ nimi celicami, ki se razprostirajo na površini 700 m2, bodo v podjetju prihranili skoraj 80.000 kg ogljikovega dioksida in tako koristili tudi okolju.

POPRAVEK V ~ lanku z naslovom Pridobitev evropskih sredstev ni »misija nemogo~ e«, objavljenem 25. novembra, je prišlo do napake. Napisali smo, da ve~ inski delež pripada podjetju Brest pohištvo d.o.o., ki je na javnem razpisu za razvojni center prejel 17 milijonov evrov evropskega denarja, kar ne drži.

Pravilno je, da je velik delež evropskih sredstev dobil Konzorcij podjetij za projekt razvojni center, izmed katerih je partner projekta tudi Brest pohištvo d.o.o. Prizadetim se opravi~ ujemo. NEC Cerknica

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 23 23. december 2011

Avtomobilisti~no

16

Notranjsko-kraške novice

str 6

petek, 23. december 2011 V sodelovanju z automobilom.si

Novi beetle, zadnja novost letošnjega leta nazaj pomaknjenim, pokon~nim vetrobranskim steklom. Navezuje se na obliko, ki jo je nakazala leta 2005 v Detroitu predstavljena študija Ragster, nekakšen sfriziran model na osnovi new beetla (1998). Povsem nova so tudi proporcionalna razmerja s Novi beetle se želi ponovno širino 1.808 mm (plus 84 mm), približati »ljudstvu« z dinamiko, višino 1.486 mm (minus 12 mm) prostornostjo, ceno in var~nostjo in dolžino 4.278 mm (plus 152 in nenazadnje po uporabnomm). Po novem je težiš~e na Csti, tako za vsakodnevne vožnje stebri~ku. Ve~ja sta tudi kolotek kot tudi za daljša potovanja. Z – spredaj in zadaj kot medosna dizelskim motorjem 1,6 TDI in razdalja. Tudi notranjost z armaz obljubljeno porabo goriva 4,5 turno ploš~o nima ve~ ni~ skul/100 km je lahko najvar~nejši pnega s predhodnikom.

Beetle vseh ~asov.

Podobno kot prvotni hroš~ Glede na predhodnika, new ima novi beetle na sovoznikovi beetle iz leta 1998, je nastal strani vgrajen dodaten, v ~elno popolnoma nov model, znatno ploš~o integriran predal s pokroširši in vidno nižji, bolj položen, vom, ki se odpira navzgor (druz daljšim pokrovom motorja in gi, serijsko vgrajeni standardni

predal na sovoznikovi strani ima pokrov, ki se odpira navzdol). Še ena zna~ilnost novinca so opcijski dodatni instrumenti nad avdio-/navigacijskim sistemom: prikaz temperature olja, štoparica in prikaz polnilnega tlaka.

V novem beetlu je prostora za štiri, s prtljažnikom prilagodljive prostornine do 905 l. V beetlu je prvi~ na voljo tudi sistem za dostop in zagon motorja brez klju~a keyless access. Motorji najnovejše generacije imajo razpon: od 77 kW (105 KM) do 147 kW (200 KM). Osnovni model 1.2 TSI 77kW (105) s 6-st. ro~nim menjalnikom stane že 17.861 evrov. Na izbiro sta še 1,4 TSI 160 KM in dvolitrski TSI 200 KM za 27.320 evrov. Dizelski je samo eden, že omenjeni 1,6 TDI za 19.658 evrov.

FOTO: B R ANKO LAGI NJA

Volkswagen je slovenskemu trgu z beetlom predstavil zadnjo novost letošnjega leta. Z beetlom 2011 se legenda obnavlja, ne samo z zna~ilno silhueto, ki želi biti prepoznavna kot steklenica Coca Cole ali o~ala Ray-Ban Aviator.

Nova optima januarja Nagrajen Citroen vembra lani s prodanimi 45.985 vozili. Evropi sledi Severna Amerika s 37 odstotki ali 41.861 vozili in z ve~jimi prodajnimi številkami, Kitajska s 33 odstotki oziroma 48.689 vozili Kia. Skupno so pri najstarejšem korejskem avtomobilskem proizvajalcu v enajstih mesecih leta 2011 prodali 2.264.262 vozil, kar je 19 odstot-

kov ve~ kot lani.

Kiin tržno najuspešnejši model je bil novinec rio s 37.764 prodanimi primerki v novembru. Med prvimi petimi so še sportage (30.148 vozil), legendarni veliki športni terenec sorento (19.358 vozil) in nova Kiina zvezda – limuzina Optima (15.483 vozil), ki jo pri nas pri~akujemo januarja.

Konec leta je obi~ajno ~as za nagrade in priznanja. Letos je med ve~krat nagrajenimi tudi Citroen, ki je za celotno linijo DS prejel nagrado tudi za strategijo.

Podelila mu jo je priznana specializirana revija »L’Automobile Magazine«. Ekskluzivno linijo neobi~ajnih stilskih in oblikovnih rešitev je lansko leto prvi~ predstavil DS3, letos pa sta se mu pridružila še modela DS4 in DS5, ki je v prodaji od 26. novembra.

Revija L’Argus pa je na svoji zadnji tradicionalni podelitvi nagrad dodala novo kategorijo »Zelenih avtomobilov«. Letos je to nagrado prejel CITROËN DS5 Hybrid4 in tako nasledil DS3, lanskoletnega zmagovalca v kategoriji »Tendance«.

CITROËN DS5 je najnovejši avtomobil iz linije DS, zasnovan v duhu zadnjih smernic znamke, ki jih ponazarja slogan »Créative Technologie«. DS5 želi

v izvedbi HYbrid4 združiti užitek v vožnji, zmogljivosti in prijaznost do okolja. Skupna mo~ motorja HDi 160 in elektri~nega motorja znaša147 kW/200 KM. Elektri~ni motor poganja zadnji par koles, kar pomeni, da gre za 4-kolesni pogon posebne tehni~ne zasnove, s porabo hibrida, ki naj ne bi preseglo 3,8 l/100 km/h in emisijami z najve~ 99 g CO2 na prevožen kilometer.

FOTO: CITROEN

FOTO: BRANKO LAGINJA

Mesec november je bil prodajno uspešen tudi za korporacijo Kia Motors. Poro~ajo, da so novembra prodali 220.037 vozil, kar predstavlja 23-odstotno pove~anje v primerjavi z lanskim novembrom. Skorajda povsod pa so zabeležili dvomestno pove~anje – v Evropi so se odrezali 41 odstotkov bolje kot no-

Klikni na www.automobil.si 2011_12_23_VW_CMC.pdf

1

15.12.11

13:13

V TRGOVINAH: Agrocenter Mlin Cerknica Tel.št.:01 707 16 26

C

M

Y

CM

MY

Agrocenter Iga vas Tel.št.: 01 707 16 40

Agrocenter Nova vas Tel.št.: 01 709 80 75

Agrocenter Vrhnika Tel.št.: 01 750 68 40

CY

CMY

K

Velika izbira PIROTEHNIKE! KGZ KRPAN ŽELI VSEM SVOJIM STRANKAM, ČLANOM, POSLOVNIM PARTNERJEM IN ZAPOSLENIM, VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 2012!

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 23 23. december 2011

[port

Notranjsko-kraške novice

V Karate klubu Postojna koledarsko leto 2011 zaklju~ujejo s številnimi izjemnimi tekmovalnimi rezultati, ki so jih v slovenskem karate prostoru umestili v sam vrh najboljših karate klubov. Številno ~lanstvo, predvsem med osnovnošolsko populacijo, kaže, da je zanimanje za ta šport veliko in da stopa ob bok drugim prepoznavnim športom, kot sta košarka in nogomet.

kleve in Klavdija Hrvati~a pripravlja novo vozilo, s katerim želi pose~i v sam vrh državnega prvenstva.

FOTO: AR HI V JU R ETA KOVA^A

Kova~ je odli~no zaklju~il svojo prvo sezono v Gorsko-hitrostnih dirkah. Z eno zmago in petimi drugimi mesti je v skupnem seštevku zasedel drugo mesto v skupni uvrstitvi za Yugopokal, kot sovoznik pa je nastopil tudi na državnem prvenstvu v reliju in v skupnem seštevku dosegel 1. mesto v Yugopokalu ter 3. mesto v diviziji 1.

Za prihajajo~o sezono ob pomo~i prijateljev Denisa De-

Prejeli smo Postojn~ani so bili s svojimi posameznimi rezultati v kategorijah mlajših in starejših de~kov in deklic ter v kategoriji kadetinj in kadetov med najboljšimi v Sloveniji, saj je klub dosegel ~etrti najboljši rezultat od petdeset sodelujo~ih klubov. Pred skoraj zaklju~enim tekmovalnimim letom so sedaj trdno na šestem mestu od skupno 66 karate klubov, ki so v letu 2011 osvojili kakšno medaljo na številnih tekmovanjih.

V tem letu se lahko pohvalijo z uvrstitvijo kadetinje Tine Stegel na evropsko in na svetovno kadetsko in mladinsko prvenstvo ter uvrstitev na 29. evropsko kadetsko in mladinsko prvenstvo do 21 let februarja naslednje leto v Azerbajdžanu. Kar pa je najbolj razveseljujo~e za ta klub, ki bo v letu 2013 praznoval svoj štirideseti rojstni dan, je to, da je v klubu podmladek, ki nakazuje, da bodo še naprej med najboljšimi karate klubi v državi. Koledarsko leto so zaklju~ili z izpiti za višje pasove, kjer je k izpitom pristopilo veliko kandidatov. V zadnjem tednu pa je potekal tudi ob~ni zbor kluba, na katerem so predstavili poro~ila o delu ter na~rte za naprej.

Državno prvenstvo do 21. let v karateju Žalec, . december – Karate zveza Slovenije je v sodelovanju z doma~im karate klubom organiziral mladinsko državno prvenstvo za posameznike do 21 let. V mo~ni konkurenci 54. slovenskih karate klubov je postojnski karate klub osvojil peto mesto s štirimi zlatimi ter s po enim srebrnim in bronastim odli~ jem.

Njihovi posamezni rezultati so naslednji:

V borbah se s prvim mestom lahko pohvalijo Nala Jurca v kategoriji mlajših deklic nad 40 kg, Zala Kuštrin med starejšimi deklicami do 45 kg in Tina Stegel med kadetinjami do 54 kg. Prav tako v borbah je bil med kadeti nad 70 kg Alen Nuhanovi} drugi. Dobro so se odrezali Postojn~ ani tudi v katah, najboljša med starejšimi deklicami je bila s prvim mestom Zala Kuštrin, s tretjim mestom se je morala zadovoljiti Adrijana Bajc med mal~ icami. Ob zaklju~ ku državnega prvenstva v Žalcu je potekala podelitev najboljšim tekmovalcem in klubom za Pokal Slovenije, kjer so bili zbrani najboljši slovenski tekmovalci v karateju. Skupno je Karate klub Postojna dosegel 4. mesto med 67. slovenskimi klubi. Pokale pa so na podelitvi prejeli tudi najuspešnejši tekmovalci vseh treh pokalnih tekmovanj, in sicer sta bili skupno najbolj uspešni Zala Kuštrin med starejšimi deklicami in Tina Stegel med kadetinjami, obe s prvim mestom za dosežke v katah in borbah. Za svoje dosežke v katah so pokale za najboljše uvrstitve prejeli še: Sara Lišinovi} za 2. mesto v katah med mal~ icami, Marko Panteli} za 2. mesto kate in skupno 3. mesto med mlajšimi de~ ki, Nala Jurca s prvim mestom v borbah med mlajšimi deklicami, Timon Jurca za 2. mesto v katah med starejšimi de~ ki, Svit Pavši~ za 3. mesto med mlajšimi de~ ki in Alen Nuhanovi} za 3. mesto med kadeti v borbah. Pokale so prejele tudi štiri ekipe, ki so na pokalnih tekmovanjih nastopale v katah, in sicer za 2. mesto med mal~ ki, med mal~ icami in mlajšimi deklicami ter za 1. mesto med starejšimi de~ ki. Sabina Ilerši~ Kovšca

Jaka Grže bronast v gorskih tekih 25. novembra je bil v Medvodah zaklju~ek sezone pokalnih tekem v gorskih tekih atletske zveze Slovenije. Zaklju~ek sezone je potekal slovesno ob podelitvi pokalov najboljših Slovenskih gorskih teka~ev v sezoni 2011.

Jaka Grže je prejel pokal Atletske zveze Slovenije, združenja za gorske teke za osvojeno 3. mesto v kategoriji U14 (mlajši de~ki letnik 98,99). V sezoni 2011 se je poleg ostalih tekov udeležil pokalnih gorskih tekov na Grintovec (4. mesto), Ratitovec (2.

mesto), Šumberk – Domžale (3. mesto) in finalne gorske tekme grand prix Šmarna gora, kjer je potrdil s 3. mestom v mo~ni državni konkurenci svojo uvrstitev.

Nanizal je 200 to~k in zaostal za drugouvrš~enim za 25 to~k.

Zastopal je barve osnovne šole

Miroslava Vilharja pod vodstvom u~itelja dr. Branka Peternelja AD Mass. Trenutno pa je pristopil k Atletskem klubu Postojna, kjer trenira za naslednjo sezono.

V letošnjem letu je nastopil tudi na pokalnih tekih Primorskih novic (4. mesto), Ljubljanskem maratonu (8. mesto), teku trojk (ekipno 10. mesto) in državnem atletskem prvenstvu za osnovne šole v Domžalah. Tomaž Grže

FOTO: TO M AŽ GRŽE

P o s t o j n a

Ljubljana, 10. december – Na ve~eru prvakov so podelili priznanja najuspešnejšim avtomobilistom minule sezone.

Udeležil se ga je tudi mladi Postojn~an Jure Kova~ in domov odnesel kar tri pokale – po enega za prvo, drugo in tretje mesto.

FOTO: KONR AD JU RCA

k l u b

17

petek, 23. december 2011

Sezono zaklju~il s tremi pokali

Uspešno tekmovalno leto Karate kluba Postojna

K a r a t e

str 7

Prejeli smo

Kon~alo se je državno prvenstvo posameznikov in državno prvenstvo dvojic v kegljanju 2011 po kategorijah za de~ke in deklice. V letošnji sezoni smo bili keglja~i, keglja~ice ter njihovi trenerji zelo uspešni.

Pokazalo se je, da v naši regiji zelo dobro delamo. Kegljaški klubi Pivka, Postojna in Brest Cerknica veliko vlagajo v delo z mladimi. Na državnem prvenstvu pa so najve~ medalj pobrali mladi keglja~i iz kegljaškega kluba Brest iz Cerknice (na sliki), pod vodstvom trenerju Janeza Žnidarši~a in vodje Gregorja Pokleke. Dobitniki

medalj v dvojicah med de~ki so: 1. kategorija: Simon Miši~– Gašper Urbas (Brest Cerknica), Gašper Mlakar–Jordan Lekše (Brest Cerknica), Žan Udovi~– Anej Širaj (Brest Cerknica), 2. kategorija: Domen Špeh–Laura Pokleka (Brest Cerknica), 3. kategorija: Žiga Požar–Alen Alibegi~ (Proteus Postojna), 4. kategorija: Gal Jurca–Kevin Gorjanc (Proteus Postojna). Med deklicami so slavile: 1. kategorija: Gaja Kolari~–Ajda Ule (Brest Cerknica), 2. kategorija: Amanda Zalar–Nataša Radi~ (Pivka), deklice 3. kategorija: Maruška Ogrizek–Eva Dužnik (Proteus

Postojna). Posamezno so med de~ki slavili: 1. kategorija: Gašper Urbas (Brest Cerknica), Simon Miši~ (Brest Cerknica, 2. kategorija: Domen Špeh (Brest Cerknica), Denis Paši~ (Pivka), 3. kategorija: Žiga Požar (Proteus Postojna), 4. kategorija: Patrik Drobni~ (Brest Cerknica).

Med deklicami pa: 1. kategorija: Ajda Ule (Brest Cerknica) in Gaja Kolari~ (Brest Cerknica), 2. kategorija: Katja Žnidarši~ (Brest Cerknica) in Laura Pokleka (Brest Cerknica), 3. kategorija: Tina Hren (Brest Cerknica) in Eva Dužnik (Proteus Postojna). Gregor Pokleka

FOTO: G R EG O R P OK L EK A

V Cerknici so odli~no kegljali

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 23 23. december 2011

Obvestila in horoskop

18

Anine zvezde

Kaj nam prinaša leto 2012?

Za~ nimo z mrki in luninimi menami, ki vsekakor vplivajo na ves živi svet in ne morejo mimo nas neopaženo. Mrki vedno ozna~ ujejo konec ene faze in za~ etek novih poglavij življenja, nove za~ etke.

Ko je na nebu mrk, se mnogi znajdejo pred pomembnimi odlo~ itvami, situacija je takrat obi~ ajno vro~ a in mi iš~ emo rešitev.

Kakorkoli, nikoli se ne odlo~ ajte teden dni pred in teden dni po mlaju. Takrat velja biti oprezen, saj se mnogokrat ~ isto napa~ no odlo~ imo.

Letos imamo štiri mrke; 25. maja v Dvoj~ kih, 4. junija v Strelcu, 13. novembra v Škorpijonu in 28. novembra spet v Dvoj~ kih.

Samo v individualnih karatah horoskopa lahko natan~ no dolo~ imo, kaj nam bodo mrki prinesli ali odnesli, a ker bo ve~ ina mrkov v Dvoj~ kih in v Strelcu, lahko sklepamo, da bodo povezani s širšo komunikacijo, prometom, z u~ enjem, šolo, z izobraževanjem, religijo in višjimi znanji kot tudi s potovanji. Sestava financiranja – finance, nepremi~ nine bodo zahtevale ve~ pozornosti. Kot je jasno že zdaj, bo prihajalo do velikih transformacij predvsem na podro~ ju kapitalisti~ nega sistema, krize bodo prisotne še preko celega leta. Upam, da to ne bo zanetilo kakšne vojne, ki je precej mogo~ a po juliju 2012.

Naštela vam bom nekaj obdobij, v katerih morate biti malo bolj pozorni; To leto bo karakteristi~ no po dolgem tranzitu Marsa skozi Devico, kamor je vstopil že v novembru 2011 in bo tam vse do konca junija 2012. Ker tako gibanje vedno prinese kar nekaj težav nam vsem, je potrebno posebno pozornost nameniti delu, odnosom v službi, prehrani skrbi za zdravje. Na zdravstvenem podro~ ju bo predvsem prihajalo do hujših ~ revesnih bolezni, prebava nasplošno bo najbolj ob~ utljiva. Poskusite se o tem pogovoriti s svojim zdravnikom!

Od 25. 1. do 15. 4. 2012 ne hodite na operacije, ki niso nujne – ~ e boste šli vseeno, se bo situacija še bolj zakomplicirala, vi pa boste predolgo okrevali.

Nikar ne vlagajte tožb! ^e boste v tem ~ asu vložili tožbo, se bo situacija obrnila v vašo škodo. ^e ne verjamete, preizkusite!

Venera, planet ljubezni, bo letos v obdobju od 16. 5. do 28. 6.

2012 v Dvoj~ kih, kjer se bo dolgo zadrževala. Vsem Dvoj~ kom in tistim, ki imate v rojstni karti poudarjeno to znamenje, bo prinesla veliko ljubezenskih dogodkov, nihanje v zdravstvenem pogledu in težave z denarjem. K nam se bodo vra~ ale stare, že skoraj pozabljene ljubezni, samo zato, da se vprašamo, koga in koliko zares ljubimo!? V tem ~ asu nikar pred oltar!

Tudi Merkur, planet komunikacije, bo trikrat retrograden. Zamoril bo našo komunikacijo, prihajalo bo do zamud in zastojev z našimi projekti in dogovori. V tem ~ asu se težje dogovarjamo, saj dogovorjeno nikoli ne drži, zato nikoli ne menjamo služb ali podpisujemo drugih dogovorov. To je hkrati tudi slab ~ as za poroko.

V tem ~ asu ne kupujemo ni~ , kar ni zares nujno. Najbolj to velja za tehni~ ne stvari, ki jih je izumil ~ lovek, zato v tem ~ asu nikar ne kupujte strojev, aparatov, orodja in še posebno ne ra~ unalnika ali avtomobila.

Ta obdobja so od 13. 3. do 5. 4. 2012, od 16. 7. do 9. 8. 2012 in od 7. 11. do 27. 11. 2012 Jupiter, planet sre~ e, bo najbolj nagradil Bike v prvi polovici leta, kasneje pa tudi Dvoj~ ke, ki bodo letos imeli kar precej sre~ no leto.

Stari u~ itelj Saturn bo še do oktobra v Tehtnici, zato bodo vse Tehtnice morale še malo delati na izgradnji svojega zna~ aja.

Odnosi in zveze bodo še naprej v fazi izpraševanja. Mnogi pari bodo skupaj »odrastli«, a mnoge Tehtnice bodo kon~ no doumele, kaj si pravzaprav želijo in kaj pri~ akujejo od ljubezni, zveze in življenja nasplošno. Mnoge bodo žal tudi zbolele ali pa se bodo morale soo~ iti z izgubo bližnjih oseb. Ko bo 6. 10. Saturn zakorakal v Škorpijona, se boste vse Tehtnice po dveh letih in pol kon~ no malce sprostile in spo~ ile. Saturn vas zapuš~ a za dolgih 30 let.

Pred Škorpijoni bo od takrat ~ as izzivov, v katerem bodo morali pokazati resnost, odgovornost, soo~ anje z resnico bi lahko bilo precej bole~ e. Pripraviti se morajo za dolge maratonske faze frustracij, stagnacij in težav na vseh podro~ jih življenja.

Ne moremo pobegniti nobenemu pojavu. Kot se že dolgo govori, naš planet prihaja v ravnino s središ~ em naše galaksije.

Nekateri napovedujejo izredno mo~ ne energije iz središ~ a Zemlje (Mle~ na cesta), ki bo ožar~ ila našo Zemljo in povzro~ ila dolo~ ene težave. ^e bodo te težave potresi, cunamiji ali ~ loveška volja – po~ akajmo in videli bomo!

Karkoli se bo zgodilo, ostanite mirni in osredoto~ eni na dobro in na svetlobo, ki je v vas!

Pazite nase in Sre~ no 2012!

Prodam Polhovo mast, zdravilna za opekline, celi rane, za rano na želodcu, živalske rane. Tel.: 041 613 155.

Novo zamrzovalno skrinjo Beko HSA 13520, A+, še zapakirano, garancija 54 mesecev. Cena: zelo ugodno.

Tel.: 031 655 247.

Doma~ , ekološko pridelan in pasteriziran jabol~ no-hruškov sok, pakiran v 5-litrsko embalažo s pipico. Tel.: 041 256 678.

Kupim Rabljeno pe~ na drva.

Tel.: 041 518 695.

Nepremi~ nine Oddam 2-sobno pritli~ no stanovanje v centru Rakeka, l. 2002, 68,30 m2, CK, vsi priklju~ ki, ZK. Cena: 300 eur. Tel.: 040 122 806.

3-sobno stanovanje v Otonici pri Begunjah. Tel.: 041 753 537.

Prodam Gozd v k.o. Babno Polje in k.o.

Javorje (Loška dolina).

Tel.: 041 648 943.

Kmetijo ali kmetijsko zemljiš~ e in gozd. Tel.: 041 751 266.

3-sobno stanovanje na Rakeku, 72 m2, blizu trgovina, banka, pošta, 37 km od Ljubljane, nova okna, klima.

Cena: po dogovoru.

Tel.: 041 464 662.

3-sobno stanovanje na Rakeku, opremljeno, 81 m2, v manjšem bloku, skupaj s kletjo in parkirnim mestom. Cena: 101.000 eur.

Tel.: 031 756 898.

3-sobno stanovanje v Postojni, 4. nadstropje, 77,5 m2, shramba v stanovanju, klet, 2 balkona, svetlo in prenovljeno. Cena: 85.000 eur.

Tel.: 031 286 525.

Staro hišo v okolici Postojne, parcela 1264 m2, tlorisna površina 88 m2, lepa lokacija z gradbenim dovoljenjem. Cena: ugodno.

Tel.: 070 898 215.

2,5-sobno stanovanje na Rakeku z lastno garažo, obnovljeno l. 2003, 3. nadstropje, odli~ na lega in mirno naselje, nova okna in vrata, lesen tlak, nova kopalnica s tušem in bidejem, pralni in sušilni stroj sta na zaprtem balkonu, kjer je utility. Cena: 85.000 eur. Tel.: 051 690 091.

Kupim Polovico hiše ali stanovanje v stanovanjski hiši v Postojni.

Tel.: 041 915 902.

Drugo Zdrav, delaven in situiran moški iš~ em preprosto žensko, staro okrog 50 let, za prijateljevanje ali kaj ve~ .

Tel.: 031 857 475.

Gospa, stara 66 let, iš~ em resnega prijatelja za družbo.

Tel.: 041 780 193.

Kupim, zbiram, menjam razglednice, znamke, kovance, bankovce, slike in vse ostale starine. Tel.: 041 230 514.

Strokovno obrezovanje sadnega in okrasnega drevja, svetovanje, sajenje. ^as je za zimsko rezanje.

Tel.: 031 652 133. Tiler d.o.o., Cesta pod Srnjakom 23, 1381 Rakek.

Urniki knjižnic Logatec pon., sre., pet. od 9.00 do 19.00 tor., ~ et. od 12.00 do 19.00 sob. od 8.00 do 13.00 Krajevna knjižnica Rovte tor. od 15.00 do 19.00 ~ et. od 12.30 do 19.00 Krajevna knjižnica Hotedršica sre. in pet. od 16.00 do 19.00 Krajevna knjižnica Vrh Svetih Treh Kraljev tor. od 12.30 do 14.30 pet. od 17.00 do 19.00 Jožeta Udovi~ a Cerknica pon.–pet. od 10.00 do 19.00 sob. od 8.00 do 13.00 Ivana ^ampa Nova vas tor. od 13.00 do 19.00 sre. od 10.00 do 14.00

str 18

Notranjsko-kraške novice petek, 23. december 2011

Pogoji objave:

Male oglase lahko pošljete po pošti na naslov: Notranjsko-kraške novice, Mali oglasi, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali po e-pošti: urednistvo@nkr-novice.si. Pripisati morate ime in priimek (naziv), naslov in telefonsko številko.

Zagotavljamo objavo malih oglasov, ki prispejo do štiri dni pred izidom ~ asopisa. Cenik malih oglasov: mali oglas (osnovni: do 110 znakov s presledki) je 6,96 eur, vsakih nadaljnjih 28 znakov je 1,92 eur. Cena barvne slike (40 x 30 mm) je 18 eur, okvir~ ka 6 eur (DDV je vklju~ en v ceno). Za fizi~ ne osebe je objava enega osnovnega malega oglasa na številko brezpla~ na, dodatni oglas se zara~ una po ceniku. Oglasi pravnih oseb morajo biti v skladu z zakonodajo podpisani s polnim nazivom podjetja in naslovom. Naro~ nik malega oglasa odgovarja za vsebino oglasa. Uredništvo si pridržuje pravico do urejanja in lektoriranja besedila v skladu z jezikovno politiko ~ asopisa. Zagotavljamo tudi objavo zahval in voš~ il, ki prispejo v pisni obliki do štiri dni pred izidom ~ asopisa. Tekst lahko oddate po faksu: 01 750 92 12, pošti: Notranjsko-kraške novice, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali e-pošti: tajnistvo@nkr-novice.si.

Uredništvo besedilo objavi v velikosti 83 x 98,5 mm ali 126 x 47,5 mm na željo naro~ nika. Cenik zahval, voš~ il in ~ estitk je 50,40 eur (DDV je vklju~ en v ceno). Cena barvne slike (40 x 30 mm) je 18 eur.

Mari~ ke Žnidarši~ Stari trg pon. od 9.00 do 15.00 ~ et. od 12.00 do 18.00 pet. od 14.00 do 19.00 Bena Zupan~ i~ a Postojna pon.–pet. od 7.30 do 18.30 sob. od 7.00 do 12.00 ^italnica pon.–pet. od 10.30 do 18.30 Bena Zupan~ i~ a Pivka pon. in ~ et. od 7.30 do 14.30 tor. od 9.00 do 14.30

sre. in pet. od 10.00 do 17.30 Bena Zupan~ i~ a Prestranek pon., sre. od 12.00 do 17.00

Dežurni zdravnik Zdravstveni dom Cerknica T: 01 705 01 00 Zdravstveni dom Logatec T: 01 750 82 29

090 68-49 VEDEŽEVANJE, TAROT, ANGELSKA SPORO^ILA, OSEBNA NAPOVED ZA LETO 2012 svetovanje.tarot@gmail.com Cena: 1,99 eur/min Naro~ nik: Kali s.p.

Uredništvo zagotavlja tudi objavo zahval, voš~ il in ~ estitk, ki prispejo v pisni obliki do štiri dni pred izidom ~ asopisa. Tekst lahko oddate po faksu: 01 750 92 12, pošti: Notranjsko-kraške novice, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali e-pošti: urednistvo@nkr-novice.si.

Notranjsko-kraške novice Izdajatelj: Notranjske novice, d.o.o., Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec Direktorica: Majda Strel.

Odgovorna urednica: Barbara ^epirlo.

Tehni~ ni urednik: Primož Brankovi~ . ^asopis izhaja vsak drugi petek. Ponatis celote ali posameznih delov in njihova uporaba v drugih medijih je dovoljena le s pisnim dovoljenjem uredništva. Rokopisov in fotografij ne vra~ amo. Nenaro~ enih prispevkov ne honoriramo. Notranjsko-kraške novice so vpisane v razvid medijev na Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno št. 33.

Oblikovanje in prelom: Studio Ajd. Tisk: Tiskarna SET, Vev~ e. Naklada: 17.910 izvodov.

Kontakt: Uredništvo 01 750 96 17 (urednistvo nkr-novice.si), Komerciala 040 922 949 (komerciala nkr-novice.si), Tajništvo 01 750 92 11 (tajnistvo nkr-novice.si), Faks 01 750 92 12.

Spletna stran: www.nkr-novice.si. ^asopis je brezpla~ en. Prejemajo ga vsa gospodinjstva v ob~ inah Bloke, Cerknica, Logatec, Loška dolina, Pivka in Postojna.

barva:  cmyk  NOTRANJSKO-KRAĹ KE NOVICE  ĹĄt  23  23. december 2011

Napovednik in razvedrilo

Notranjsko-kraĹĄke novice    petek, 23. december 2011

str 19

19

Napovednik dogodkov in prireditev V prihodnji ťtevilki Notranjsko-kraťkih novic bomo objavili brezpla~ en napovednik dogodkov in prireditev, ki bodo od 13. do 26. januarja. ^e Şelite spomniti in povabiti prebivalce na dogodke, nam informacije poťljite do petka, 6. januarja, na e-naslov urednistvo@nkr-novice.si.si. Za spremembe programa uredniťtvo ne odgovarja.

Razstave Razstava Darka Slavca Pogled v nebo, do 15. 1. v Notranjskem muzeju v Postojni.

Razstava Tanje Milhar~ i~ Moji gozdovi, do 14. 1. v Kulturnem domu v Postojni, v Galeriji na vogalu.

Razstava z naslovom Spomin je doma v muzeju, do 31. 12. v Notranjskem muzeju Postojna.

Prireditve, predavanja 23. 12. BoŞi~ no-novoletni koncert Pihalnega orkestra Logatec, ob 19. uri v Domu krajanov Rovte.

24. 12. Pohod ob boŞi~ u k polno~ nici v cerkev sv. Hieronima na Nanos, ob 19. uri izpred bara Nanos v Razdrtem.

25. 12. Novoletni koncert Godbe Cerknica, ob 19. uri v ĹĄportni dvorani v Cerknici.

26. 12. BoŞi~ no-novoletni koncert Postojnske godbe 1808, ob 19.30 v dvorani OŠAntona Globo~ nika Postojna.

26. 12. 5. dobrodelni novoletni tek in hoja, ob 10.30 (pohod), ob 11. uri (tek) na 5 ali 10 km, start na parkiriť~ u Kovinoplastike LoŞ.

Startnina: odrasli 8 evrov, otroci 2 evra. Poskrbljeno bo za kosilo in majhno presene~ enje.

26. 12. Otrok v boŞi~ ni no~ i – boŞi~ ni koncert KUD Adoramus ob dnevu samostojnosti, ob 18. uri v cerkvi Sv. Nikolaja v Logatcu.

27. 12. BoŞi~ ni koncert dekliťkega pevskega zbora Mavrica pod vodstvom Jelke Bajec, ob 18.30 v cerkvi Sv. Štefana v Postojni.

28. 12. Prazni~ ni zvoki ťestih strun, koncert u~ encev kitare, ob 16. in 18. uri v glasbeni ťoli v Postojni.

28. 12. Prednovoletno druŞenje ob ~ aju in predstavitev dejavnosti druťtev v organizaciji Šent-a Postojna, Šentprime in druťtva VSE-ENO, ob 14. uri v prostorih Šent Postojna.

28. 12. Novoletni sejem, ves dan na parkiriť~ u pred trgovino KGZ v Starem trgu.

2. 1. Gala novoletni koncert KD Simfoni~ ni orkester Cantabile z dirigentom Marjanom Grdadolnikom.

Solista: Nina Kompare Volasko-sopran, Edvard Strah-tenor, ob 19. uri v Ve~ namenski dvorani Logatec.

3. 1. Sre~ anje mamic z dojen~ ki Za~ etnica, od 10.30 do 12. ure v dvorani Doma starejťih Logatec.

Prispevek je 2 evra. Informacije in prijave na zacetnica@hotmail. com ali na 051 245 013. Organizira Zavod Objem.

Pivovarna in gostilna PEK od 1994. leta JRVWRP SRQXMD MHGL SR QDURĀLOX SL]]H GLYMDĀLQVNL JRODÌ ] GRPDĀLPL QMRNL LQ VODGLFH 1RYRVW VR JULOO VSHFLDOLWHWH /(6.29$ÿ.( .8+,1-( SUHEUDQDF YHäDOLFD XäWLSFL SOHVNDYLFD LWG

Ăż( 1( 9(67( .$0 9$6 /(7(Ăż, 08=,.$17, 35,3(/-(-2 . 1$0 32./,Ăż,7( 1$ ĂŁ7 9DEOMHQL

Za otroke in mladino 27. 12. Otroťka predstava Pavliha no~ e v ťolo, ob 18. uri v dvorani Krajevne skupnosti Tabor v Gornjem Logatcu.

28. 12. Pravlji~ ni kviz za osnovnoťolce, ob 11. uri v knjiŞnici Bena Zupan~ i~ a Postojna.

29. 12. Ustvarjalne delavnice za otroke nad 10 let, ob 11. uri v knjiŞnici Bena Zupan~ i~ a Postojna.

Kino 23. 12. En dan, ob 19. uri v Kinu Pivka.

27. 12. Jelen~ ek Niko, ob 18. uri v Kinu Pivka.

28. 12. Ta nora ljubezen, ob 19. uri v Kinu Pivka.

29. 12. Winx klub: ^arobna pustolovť~ ina, ob 18. uri v Kinu Pivka 30. 12. Johnny english 2, ob 19. uri v Kinu Pivka.

Regijska izjava: Na prazni~ ni dan so matere postregle z boljťim belim ali pisanim kruhom, ki je bil ťe boljťi. Spekli so ga iz bele in ~ rne pťeni~ ne moke, tudi iz pťeni~ ne in ajdove. Zelo cenjen je bil fin sladek bel masleni kruh. Dr. Stanislav Ren~ elj Pravilno reťeno geslo prejťnje kriŞanke: Trgovina Avantura, pirotehnika. 1. nagrada:

vrednostni bon za nakup pirotehnike za 30 eur: Ivica Albreht, Hotedrťica 79, Hotedrťica; 2. nagrada: vrednostni bon za nakup pirotehnike za 20 eur: Marija Miklavec, Ul. Dolomitskega odreda 10, Postojna; 3. nagrada: vrednostni bon za nakup pirotehnike za 10 eur: Valerija Manku~ , Kal 89, Pivka. Obvestila o nagradah, ki jih podarja Inocente TomaŞ s.p., Trgovina z opremo za prosti ~ as, Notranjska ulica 4,

23 N a g r a d n a Ime: Priimek: Naslov: Geslo:

6230 Postojna, bodo nagrajenci prejeli po poĹĄti.

Tokratne nagrade podarja: Pivovarna in gostilna Pek, Danilo ^ekada s.p., Dolenje 2, 6254 JelĹĄane. 1. nagrada: Grill

specialiteta – leskova~ ki voz z lepinjo za dve osebi; 2. nagrada: druŞinska pizza; 3. nagrada: dvakrat 1,5 litra doma~ ega kvasnega piva PEK. Pri Şrebanju bomo upoťtevali kupone, ki bodo na naslov Notranjsko-kraťke novice, Reťitev kriŞanke, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec prispeli do petka, 6. januarja 2012.

kriĹžanka / Kupon

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAĹ KE NOVICE  ĹĄt  23  23. december 2011 

 

str 0

+ 2x 3D oÄ?ala TDGBR250

+ torbica LCS-X10

NOVO!!!

MeseÄ?na naroÄ?nina 12

20 ¤

s .*/65& 7 .0#*5&-070 0.3&˜+& s .*/65& 7 045"-" 4-07&/4," 0.3&˜+" s 41030ĂŠ*- 4.4 ..4 s .# 10%"5,07

Samsung Galaxy ACE

1â‚Ź*

72/($ G R R 5RERYD F 9UKQLND &HQH YNOMXĀXMHMR ''9 0RçQH VR QDSDNH Y WLVNX

Paket 2012

HTC Wildfire S

1â‚Ź*

z izbiro NAJNAJ (7)

z izbiro NAJNAJ (7) * Sklenitev novega naroÄ?niĹĄkega razmerja ali podaljĹĄanje obstojeÄ?ega za 24 mesecev.

* Sklenitev novega naroÄ?niĹĄkega razmerja ali podaljĹĄanje obstojeÄ?ega za 24 mesecev.

Sklepanje novih naroÄ?niĹĄkih razmerij in podaljĹĄanje obstojeÄ?ih.

Tolea d.o.o., pooblaĹĄÄ?en posrednik Telekom Slovenije d.d.

TC Mercator, Robova cesta 6, Vrhnika, t: 01 755 71 61, m: 041 342 000

info@sonycenter.si 059-209-409

ObiĹĄÄ?ite nas v Cityparku v Ljubljani ali na naĹĄi novi spletni strani!

Ob nakupu zgornjih modelov se za moĹžnosti brezplaÄ?ne podaljĹĄane garancije pozanimajte pri prodajalcu. Vse cene so v â‚Ź in Ĺže vsebujejo DDV. Slike so lahko simboliÄ?ne. Za kakrĹĄnekoli tiskarske napake ne odgovarjamo. “Youtube, Skype in ostale registrirane blagovne znamke so priznane blagovne znamke pripadajoÄ?ih lastnikovâ€?. Akcija velja do razprodaje zalog.

poiĹĄÄ?ite vaĹĄ 3D svet v Sony Centru

www.sonycenter.si

Citypark Ljubljana