Št. 12 - 24.6.2011 - Notranjsko kraške novice

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 12 24. junij 2011

str 1

petek, 24. junij 2011, letnik X / št. 12 / Tiskovina / Poštnina pla~ana pri pošti 1102 Ljubljana / Regijski ~asopis, izhaja za ob~ine Bloke, Cerknica, Logatec, Loška dolina, Pivka, Postojna

Najvišje priznanje ilustratorju Marjanu Man~ku 4

V Prestranku drugo leto nova šola

O svetovnih koliš~ih z dr. Antonom Veluš~kom 8

6

FOTO: VERONIKA RUPNIK

Sre~no naprej, Slovenija!

Slovenija bo jutri praznovala svoj 20. rojstni dan. Beležimo dve desetletji spominov in izkušenj, ki si jih bodo klju~ni akterji zapomnili za vselej. Kaj pa ostali državljani? Osnovnošolci in dijaki so povedali, da slabo poznajo zgodovino naše države, saj se pri pouku o tem premalo pogovarjajo. Kriv je šolski sistem, ki to poglavje zanemarja, pa tudi starši, saj svojo mladino premalo vzgajajo v domoljubju, opaža tudi Janko Boštjan~i~, ki to podro~je kot vodja Parka vojaške zgodovine dobro pozna. ^e smo takrat belo-modrorde~o zastavo za boljšo prihodnost ponosno dvignili v zrak, jo zdaj pešajo~a demokracija spuš~a. Sre~no naprej, Slovenija!

2

»Ne bodo nas utišali« Ob~ina prek odvetniške družbe grozi CI za samostojen Notranjski muzej in pri~akuje, da prekli~e nekatere svoje izjave Marjetica Mahne, ena najvidnejših akterjev Civilne iniciative (CI) za samostojen Notranjski muzej, je prejela dopis Odvetniške pisarne Mužina in partnerji, ki jo je najela ob~ina Postojna. Od nje zahteva preklic po mnenju ob~ine žaljivih izjav na ra~un ob~inskega ravnanja pri pripojitvi muzeja Zavodu Znanje. V CI odgovarjajo, da jih ob~inski veljaki ne bodo cenzurirali.

V odvetniški družbi so v imenu ob~ine Mahnetovi zapisali, da ji nestrinjanja z odlo~itvijo ob~ine sicer ne morejo o~itati, da pa ima tudi pravica svobo-

de govora svoje meje, ki jih je Mahnetova po njihovem presegla. O~itajo ji, da so njene izjave (dejansko gre za izjave CI in ne Mahnetove oseb-

no) namenjene »blatenju in žaljenju ob~ine«, zato takšno ravnanje ocenjujejo kot nedopustno, celo protipravno in od nje pri~akuje preklic izjav in opravi~ilo. V nasprotnem primeru bodo prisiljeni pose~i po sodnem varstvu. »Grožnje so o~itno namenjene utišanju CI,« odgovarjajo v CI. Odvzem samostojnosti muzeja, izpeljan kljub nasproto-

 Veronika Rupnik

vanju muzealcev, sveta muzeja in stroke, so že ve~krat obsodili in zahtevali, da muzej spet postane samostojna ustanova in ne organizacijska enota novope~enega zavoda, saj to ogroža njegovo dejavnost in razvoj. »Vse naše izjave so utemeljene, dostojne, nobena od njih ne žali – razen v primeru, da koga od omenjenih žalijo dejstva.

Ustava nam zagotavlja pravico do svobode izražanja, zato nas ob~inski veljaki ne morejo in ne bodo cenzurirali,« so odlo~ni v CI. Njen predstavnik Jadran Sterle opozarja, da je podžupan Zvonko ^erna~ predstavnike CI ozna~il za

»politi~ne hujska~e«. »To je izrazoslovje prejšnje enoumne diktature zveze komunistov. Te kvalifikacije vsekakor niso izraz demokrati~ne kulture in kulture dialoga,« je poudaril.

V CI obžalujejo, da ob~inski veljaki ne doumejo, da bi svoje dobro ime in ~ast lahko veliko bolje kot z grožnjami in tožbami ob~anom zavarovali tako, da se ne bi šli politike, ki je v nasprotju z voljo ob~anov, da ne bi sprejemali odlo~itev, ki degradirajo institucije, ponižujejo ugledne strokovnjake in prizadevne delavce, prizadevajo ob~ane in krnijo ugled ob~ine v državi in onstran meje.

LJUBLJANA, BTC MERCATOR TC Beblerjev trg 2, tel.:(01) 75 56 001 POSTOJNA, SPAR TC Titova cesta 10, tel.: (05) 72 63 170 CERKNICA, ZDRAVSTVENI DOM Cesta 4. Maja 17, tel.: (01) 70 93 008

3

Iz vsebine: Sto let Gasilskega društva na Uncu Gasilci na Uncu so s slavnostno sejo praznovali 100-letnico društvene dejavnosti, ~eprav je zametke gasilstva na tem koncu ~utiti že veliko prej. str. 4

Kdaj boljši pogoji za društva?

V stari postojnski porodnišnici bi radi uredili društveni center, ki bi povezal razli~na društva in nevladne organizacije in tako prinesel nove vsebine. str. 6

Za~enja se poletni Heksenfest

Najodmevnejši festival na cerkniškem s številnimi prireditvami, glasbenimi dogodki in delavnicami vabi že ta konec tedna. str. 9

Bralcem voš~imo lepo praznovanje dneva državnosti in 20-letnice samostojnosti.

Naslednja številka Notranjsko-kraških novic izide 8. julija.

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 12 24. junij 2011

V sredi{~u

Notranjsko-kraške novice petek, 24. junij 2011

Najbolj vro~ e je bilo 2. in 3. julija

Komentar

Blanka Markovi~ Kocen

^as za novo poglavje

 Petra Tr~ ek

Nad Logatec so krenili tanki in oklepniki iz vrhniške vojašnice, a so jih teritorialci zaustavili Logatec – Obmo~ je Logatca in Vrhnike je med vojno varovalo okoli 800 teritorialcev. Po besedah pomo~ nika poveljnika 53. obmo~ nega štaba TO Mira Poga~ nika so bili Logat~ ani na spopad dobro pripravljeni, saj so se že pozimi urili pri Cajnarju v Novem Svetu. Do streljanja je na Logaškem prišlo trikrat, najhuje pa je bilo 2. julija, ko so z Vrhnike proti Logatcu krenili tanki.

V Logatcu je bilo že od zime v pripravljenosti 30 oboroženih ljudi, v poveljstvu so ves ~ as dežurali. Tudi oboroženi so bili dobro, saj so orožje iz skladiš~ a v vojašnici pred vojno na skrivaj prepeljali na skrita mesta. Med vojno je na Logaškem prišlo do treh incidentov. S Tolstega vrha so teritorialci z minometi obstreljevali

radar na Ljubljanskem vrhu, med Lazami in Ravnikom, kjer so imeli skladiš~ e goriva, pa so streljali na helikopter v nizkem preletu in ga poškodovali, da je moral prisilno pristati v vojašnici na Vrhniki.

Najbolj vro~ e je bilo 2. in 3. julija. Potem ko so letala najprej napadla blokado teritorialcev, je popoldne iz vrhniške vojašnice krenilo 20 tankov in osem oklepnih transporterjev 2. oklepnega bataljona JLA, ki so želeli prodreti do Logatca. A jim to ni uspelo, saj so teritorialci bataljon zaustavili na barikadi pri Cestarju oz. pri Cesarskem vrhu na vrhniškem klancu. O premikih tankov so jih obvestili obveš~ evalci, ki so opa-

zovali vojašnico. Pri barikadi je nekaj enot že ~ akalo v zasedi. »Izbrali smo najožji del na cesti, za odcepom za Zaplano; na desni je sklana stena, na levi prepad,« se spominja Poga~ nik.

Tik preden so prišli tanki, so v barikado zapeljali še dva tovornjaka. Fantje v zasedi so kmalu tudi sami zaslišali truš~ in ropot bližajo~ ih se tankov. Prva reakcija je bil pani~ na, saj so se v taki nevarnosti znašli prvi~ . »Šokiralo jih je tudi, ko so s tanki za~ eli streljati: to je, izstrelki so porezali drevje nad njimi in vse je padalo po njih; nekaj fantov iz diverzantskega voda so v strahu kar odšli in jih nekaj dni ni bilo do-

mov,« pravi Poga~ nik. V spopadu sta bila ranjena dva teritorialca, sovražniku pa so uni~ ili dva tanka; eden od njiju je zapeljal na mino, da mu je raztrgalo gosenice. Ko so v poveljstvu vojašnice na Vrhniki videli, da se ne bodo mogli prebiti, so se tanki in oklepniki 3. julija zve~ er vrnili v vojašnico.

Teritorialci so podobne zasede postavili tudi na cesto med Zaplano in Rovtami, na stari tankovski cesti in na cesto med Gr~ arevcem in Planino, poleg drugih enot pa je bila v pripravljenosti pri jamarski ko~ i tudi enota za protispecialno delovanje.

»V šoli je premalo domoljubja«

 Veronika Rupnik

Osamosvojitev Slovenije – snov, za katero zmanjka ~ asa

Družbeno dogajanje jih zanima vse manj »Zdaj smo drugi letnik gimnazije, pa se o osamosvojitvi nismo

F OTO : VERO NIKA RUPNIK

»Dobili smo demokracijo,« je na vprašanje, zakaj osamosvojitev ocenjuje kot pozitivno, odgovoril eden od u~ encev osmega razreda Osnovne šole Miroslava Vilharja Postojna. In nato presenetil z za svojo starost še eno zrelo mislijo: naša demokracija ima tudi napake.

Z osmošolci, pa tudi z dijakinjami drugega letnika gimnazije smo preživeli šolsko uro, da bi preverili, koliko vedo o osamosvojitvi in kako razmišljajo o svoji domovini.

V šoli so do zdaj o slovenski osamosvojitvi slišali zelo malo, zato je njihovo vedenje in zavest odvisna predvsem od lastnega interesa in doma~ e vzgoje. »Že ve~ ina staršev letošnjih osmošolcev je bila ob osamosvojitvi premlada, da bi temu dogodku dajala potrebno težo in se o tem z otroki pogovarjala. Z vsako naslednjo generacijo je tega še manj. Osamosvojitev postaja nekako samoumevna,« ugotavlja u~ iteljica zgodovine Martina Debevec Grossi. »V šoli je premalo domoljubja.

U~ itelji na to nimamo vpliva, razen kolikor lahko prispevamo s svojo osebno noto,« dodaja Debevec Grossijeva. Osamosvojitev pride v u~ nem programu na vrsto šele ob kocu devetega razreda, ~ e zanjo sploh ostane ~ as.

Tudi vsa ostala u~ na snov, povezana s Slovenijo, se osmošolcem zdi preve~ zapostavljena.

Pri geografiji se ve~ nau~ ijo o drugih državah kot o Sloveniji, pri glasbi zapojejo bolj malo slovenskih domoljubnih pesmi, preslabo spoznajo slovensko književnost, u~ enju angleš~ ine posve~ ajo skorajda prav toliko pozornosti kot u~ enju materinega jezika, ki ga premalo spoštujemo, prav tako sami sebe, kriti~ no opažajo že osnovnošolci sami.

Dijakinje Mihaela Klasi~ , Nives Agi~ in Nuša Mele (z leve) že razmišljajo tudi o možnosti, da bi po študiju svoje izzive poiskale v tujini. še ~ isto ni~ u~ ili, razen ~ e je kdaj mimogrede pogovor nanesel nanjo. Recimo, prav danes nam je, verjetno zaradi obletnice, o osamosvojitveni vojni pripovedoval profesor pri slovenš~ ini,« priznavajo tudi dijakinje drugega letnika gimnazije. »Kar vemo, vemo predvsem s televizije in drugih medijev. No, nekaj osnovnih dejstev smo izvedeli tudi v devetem razredu osnovne šole,« odkrito povedo dijakinje. Ta tema jim zato niti ni posebej blizu. Tudi na vprašanje, koliko spremljajo in razumejo aktualno družbeno-politi~ no-gospodarsko dogajanje, odgovarjajo, da doma~ e manj kot odmevne svetovne dogodke, kot je bila, denimo, jedrska katastrofa na Japonskem. Pri psihologiji pa so pred kratkim debatirali o novem družinskem zakoniku. »Tema je sprožila velik ~ ustveni odziv. Soo~ ali smo argumente

str

za in proti, da bi homoseksualni partnerji lahko posvojili biološkega otroka enega od partnerjev,« pove ena od dijakinj, ki se spominja tudi razprave okrog zakona o malem delu. »Mladi so šli protestirat zaradi protesta samega. Ve~ ina se sploh ni pozanimala, za kaj gre in proti ~ emu sploh protestirajo.« »Opažam spreminjanje generacij. V~ asih so dijaki sami sprožili debato o raznih aktualnih dogajanjih, postavljali vprašanja. Zadnja leta je tega vedno manj. Ve~ krat poskušam sama vre~ i kost, pa ni odziva. Mladino danes zanimajo druge re~ i – zlasti tiste, ki se ti~ ejo njih osebno, širše dogajanje pa manj,« ugotavlja Mirjam Po~ kar, pomo~ nica ravnateljice in predstojnica gimnazije na Šolskem centru Postojna. Razloži, da v gimnaziji predmeta državljanska vzgoja, kakršnega imajo v osnovi šoli,

ni. Državljanska vzgoja v sklopu nekaj ur je vklju~ ena zgolj v obvezne izbirne vsebine v tretjem letniku. Osamosvojitev Slovenije je v u~ nem na~ rtu pri pouku zgodovine v ~ etrtem letniku, vendar za to snov pogosto zmanjka ~ asa. Kakšno besedo o osamosvojitvi pa morda re~ ejo tudi pri sociologiji v tretjem letniku pri poglavju o delovanju države. »V samih u~ nih na~ rtih je teh vsebin dejansko premalo ali skoraj ni~ ,« obžaluje Po~ karjeva in odpira vprašanje, ali lahko tudi s tem dejstvom povezujemo pomanjkanje zdrave narodne zavesti pri mlajših generacijah.

Osmošolci bi rekli, da so krivi tudi slovenski politiki, ki se ne znajo poenotiti glede tega, kaj je za državo najbolje. »^e bi upoštevali dobre ideje ne glede na to, ~ igave so, bi bilo stanje zdaj verjetno veliko boljše, kot je,« sklene eden od osmošolcev.

Jutri praznujemo dan državnosti, spomin na dni, ko je Slovenija uradno postala neodvisna.

Klju~ ni korak k temu mejniku slovenske zgodovine je bil, ko se je kar 88,2 odstotka državljanov Slovenije odlo~ ilo za samostojno pot v prihodnost. To dejanje smo opravili z ogromno koli~ ino energije, ki pa je do danes, žal, docela izpuhtela.

Le redko kdaj je bil naš mali narod tako enoten kot pred dvajsetimi leti. Spomnimo, ta enotnost je bila dosežena demokrati~ no, upoštevala je pluralizem, usklajevanje takrat tako razli~ nih politi~ nih dejavnikov.

V dvajsetih letih smo, roko na srce, dosegli marsikaj, izgubili pa smo povezanost, socialno varnost in delavski razred, ki ga skoraj ni ve~ , kolikor pa ga je vendarle še ostalo, životari na robu revš~ ine. Slovenija ni ve~ socialna država, ~ eprav nekateri tako radi poudarjajo nasprotno. Niti kapitalisti~ na država ni, saj ima preve~ uni~ eno gospodarstvo. Je država dvojnih meril in zakonov, država, kjer eni bogatijo na ra~ un drugih. In prvih zakoni ne dosežejo. Kot da zanje ne veljajo. ^e se ozremo nazaj, vidimo, da nas je vse ve~ in živimo vse dlje. Brezposelnost neusmiljeno naraš~ a: od najnižje v letu 2008, ko je bilo brez dela 63.216 ljudi, je v zadnjih dveh letih zaradi gospodarske krize število registriranih brezposelnih februarja letos doseglo skoraj 116 tiso~ . Realno sicer zaslužimo ve~ kot pred dvajsetimi leti, a so bile tudi cene življenjskih potrebš~ in lani za 1.155 odstotkov višje kot leta 1991.

Posebno skrb zbujajo~ je upad bruto doma~ ega proizvoda. Ta je bil zaradi krize skoraj rekorden. Potem ko se je Slovenija v letu 2007 dobesedno razcvetela, BDP se je namre~ realno okrepil za skoraj sedem odstotkov, zaradi ~ esar smo med drugim spremenili svoja vrednostna pri~ akovanja, je ta v letu 2009 zaradi krize zdrsnil za dobrih osem odstotkov.

Kriza je razgalila številne pomanjkljivosti in napake, ki so z nami že dolgo in jih moramo odpraviti. Za to pa potrebujemo u~ inkovite mehanizme pravne države in verodostojne analize stanja, predvsem pa premislek, kako naprej. Odpiramo pa~ novo poglavje v procesu spreminjanja, ki Slovenije ni zaobšel. In ~ e ne bomo premišljeno dolo~ ili prednostnih ciljev in bili dovolj samozavestni, potem bomo lahko ugotovili: za demokracijo nismo bili dovolj zreli.

Kakšne ob~ utke imamo ob prazniku Notranjci, kako je prek naše regije gazila sovražna noga, kako smo se ji zoperstavili in kdo so bili pri tem glavni akterji, med drugim preberite v predprazni~ ni izdaji Notranjskokraških novic.

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 12 24. junij 2011

V središ~u

Pod drobnogledom

Slovenija, vse najboljše!

U~ ence osmega razreda OŠ Miroslava Vilharja Postojna smo ob dnevu državnosti povprašali, kako se po~ utijo v svoji domovini in kaj ji želijo za njen 20. rojstni dan.

Dominik Bev~ i~ , 13 let  V Sloveniji se dobro po~ utim, ~ eprav niso vse stvari na svojem mestu, na primer, demokracija v parlamentu je pomanjkljiva, saj se ne upoštevajo mnenja vseh. Ob dvajsetletnici Sloveniji želim, da bi imela pamet v glavi in da bi se ~ im prej rešila iz krize, pa da ne bi šla na francosko-nemški vlak, ampak bi ustvarila ~ isto svoj, slovenski vlak.

Tilen Horvat, 13 let  V Sloveniji se zaenkrat še kar dobro po~ utim. Želel bi si, da bi se bolj poenotili, da bi bolj sodelovali med seboj in predvsem, da bi državne zadeve tako uredili, da bi bili ljudje bolj zadovoljni. Pomembno je, da bi ljudje dobili delovna mesta in da ne bi imeli tako slabih pla~ , pa~ pa, da bi lahko normalno preživeli iz meseca v mesec.

str

Notranjsko-kraške novice petek, 24. junij 2011

Osamosvojitev do~ akal v JLA

 Alenka Bev~ i~

Janko Boštjan~ i~ : Proces osamosvajanja je širši in nanj ne moremo gledati samo kot na razglasitev osamosvojitve in osamosvojitveno vojno V Parku vojaške zgodovine v Pivki je pomemben del zbirk posve~ en slovenskemu osamosvajanju. Vodja projekta Janko Boštjan~ i~ , ki tudi prou~ uje takratne dogodke in jih zato zelo dobro pozna, pa je bil tisti ~ as na služenju vojaškega roka v Srbiji in se je domov vrnil šele po kon~ ani vojni. Prepri~ an je, da obdobju nastajanja samostojne države posve~ amo premalo pozornosti.

Spomnim se slovenske zastave na mejnem prehodu, ki smo jo takrat prvi~ videli. V Sloveniji smo za~ utili neizmeren optimizem. Tudi sami smo ga bili polni in pred sabo nismo videli ve~ nobenih ovir.

Kako se spominjate osamosvojitvene vojne?

Moji spomini na slovensko osamosvojitveno vojno so nekoliko nenavadni. Sem iz generacije, rojene leta 1971, ki se je ravno takrat znašla v jugoslovanski armadi. Poslan sem bil v Užice oziroma takrat še v Titovo Užice

Kako pa danes gledate na to obdobje?

To so bili klju~ ni dogodki v slovenski zgodovini, ki jim žal ne posve~ amo zaslužene pozornosti. Glede na težo, ki jo ima to dogajanje v zgodovini nacije, ga celo zelo zanemarjamo in želim si, da bi z malo ve~ jim

vela tiso~ letne sanje slovenskega naroda.

Verjetno je bil strah kar precej mo~ an, saj niste vedeli, kaj se vam lahko zgodi?

Na za~ etku niti ne. ^utili smo le negotovost, kajti nih~ e ni vedel, kako se bodo stvari zasukale.

Z žalostjo in v~ asih tudi z zgroženostjo opažamo nenavadno skromno koli~ ino znanja o takratnih dogodkih, še bolj pa sem žalosten, ko opažam, da med otroki in mladimi vlada tudi veliko nezanimanje. Gre za problem, ki presega probleme slovenskega šolskega sistema, gre za odnos do tega procesa, ki bi ga morali otrokom privzgojiti že v družinah.

Pa je to sploh mogo~ e, kajti že pri zgodovinskih zapisih prihaja do razli~ nih interpretacij takratni dogodkov, ~ eprav je od takrat minilo samo 20 let in so akterji

Martina Marinšek, 14 let  V Sloveniji se dobro po~ utim, ker nimam še toliko resnih obveznosti, razen šole seveda.

Po mojem mnenju je Slovenija nekoliko preve~ strankarsko razdeljena, vsak rine v svojo smer, namesto da bi si prizadevali za skupne cilje. Za 20. rojstni dan želim Sloveniji, da bi bilo v njej manj delitev in da bi se uspešno razvijala naprej.

Aljaž Glava~ , 13 let  V Sloveniji se kar dobro po~ utim. Zdi pa se mi, da smo Slovenci še premalo poznani po svetu, ~ eprav imamo veliko uspešnih športnikov, izumiteljev, pisateljev ... Imamo veliko talentov – to smo videli tudi v oddaji Slovenija ima talent. Lahko bi še bolj izkoristili vse naše talente in pokazali svetu, kaj znamo. Potem bi tudi k nam prišlo ve~ turistov. Za 20. rojstni dan Sloveniji želim, da bi njeni poslanci sprejemali pametne odlo~ itve in naredili, kar obljubijo.

FOTO: VALTER LEBAN

Patricija ^esnik, 13 let  V Sloveniji se po~ utim v redu, ker imamo toliko gozdov, ~ isto okolje. Slovenija je prijetna dežela za bivanje. Po svoje je tudi koristno, ~ e so politiki v nekaterih re~ eh razdeljeni. ^e eni namre~ razmišljajo narobe, jih drugi popravijo in obratno. In ~ e si prisluhnejo, se lahko zakon izboljša.

Janko Boštjan~ i~ , vodja Parka vojaške zgodovine v Pivki. Slednji je pri osamosvajanju odigral klju~ no vlogo.

Na Rakeku bežali, na Blokah odkrili strelivo Rakek, Nova vas – Že kmalu po za~ etku vojne za Slovenijo so se vojaki JLA iz vojašnice pri Rakeku, v kateri je Jugoslovanska ljudska armada skladiš~ ila orožje, z mili~ niki dogovorili, da prebegnejo. S prebegi so nadaljevali tudi vojaki, ki so na Rakek prišli za njimi, zato je poveljstvo vojašnice tik ob mreži nastavilo mine. JLA je nekaj orožja imela tudi v skladiš~ u v Velikih Blokah, ~ eprav je komandant zagotavljal, da ga ni.

Kmalu po za~ etku osamosvojitvene vojne se je eden od vojakov iz vojašnice pri Rakeku s cerkniškimi mili~ niki dogovoril, da se jim bo vojska pod okriljem no~ i predala. Ti so zaprli cesto, saj niso vedeli, ali ne gre mogo~ e za past. A ni bila. Mili~ niki so ob pomo~ i protidiverzantske enote v Podskrajniku pobrali skoraj vse vojake, ki so bili takrat v vojašnici. Tam sta ostala še vojak in podporo~ nik, ki ju niso prepeljali v Cerknico. Na Rakek so kmalu prišli novi vojaki; veliko jih je že v nekaj dneh prebegnilo in so jih v Zelšah dobili mili~ niki. Ostale poskuse prebegov je prekinil oficir JLA, ki je tik ob mreži okoli vojašnice postavil mine. Mili~ niki so se odzvali tako, da so vojski prek zvo~ nikov na bližnji lipi predvajali novice.

Vojaško skladiš~ e v Velikih Blokah pa so vojaki JLA mili~ nikom predali kmalu po za~ etku vojne, že 28. Junija 1991. ^eprav jim je komandant zagotovil, da v skladiš~ u ni orožja, so mili~ niki med šotorskimi krili, spalnimi vre~ ami in drugo vojaško opremo našli zaboj avtomatskih pušk in nekaj streliva. Nad odkritjem je bil videti presene~ en tudi komandant. Mili~ niki so pri skladiš~ u že razobesili tudi slovensko zastavo, ki pa je ob poznejšem obisku ni bilo ve~ in je namesto nje spet vihrala jugoslovanska. Predvidevali so, da vojaki niso želeli, da bi JLA ugotovila, da so se predali. pt

v osrednji Srbiji, zato sem slovensko vojno doživel in preživel tam. Dobro se še spominjam, kako smo na nekem pretihotapljenem radiu, kajti vojaki jih

»Šlo je za boj Davida z Goljatom. Ne smemo pozabiti, da je šlo za dejansko vojno, v kateri so se skromno oborožene enote TO in policije spopadle z armado, ki se je deklarirala kot »tre}a sila svijeta«.« takrat nismo smeli imeti, poslušali osamosvojitveno slovesnost s Trga republike v Ljubljani. Bili smo zelo ponosni, zelo veseli, obenem pa smo ~ utili tudi tesnobo, saj smo vedeli, da nismo na pravi strani, da nas je usoda prikovala v armado, ki je do nas postajala vedno bolj sovražna. Kljub temu pa je prevladal ob~ utek ponosa in veselja, da pripadamo generaciji, ki je doži-

Z za~ etkom in potem stopnjevanjem vojne v Sloveniji se je strah krepil. Dejansko nismo vedeli, kje in kako bomo kon~ ali.

ponosom obeležili in praznovali tudi 20. obletnico.

Zmaga Slovenije v vojni proti JLA je bila kot zmaga Davida Kako ste potem prišli domov? nad Goljatom. Kaj je bilo po vašem mnenju klju~ no za uspeh?

Iz naše vojašnice je bilo Primerjava je res dobra – res je nemogo~ e pobegniti. Skupini Slovencev so v vojašnici otežili šlo za boj Davida z Goljatom. tudi medsebojno komuniciranje, Ne smemo pozabiti, da je šlo za a smo vseeno obdržali stike. Po dejansko vojno, v kateri so se skromno oborožene enote TO in brionskem sporazumu, mislim, policije spopadle z armado, ki se da je bilo sredi julija, pa je padla odlo~ itev, da bodo Slovence je deklarirala kot »tre}a sila svijenaslednji mesec poslali domov. ta«. Omalovaževanje osamosvojitvene vojne kot operetne vojne Iz vojske so nas odpustili v za~ etku avgusta, vendar nismo je smešno in žaljivo – vojna bi se lahko tudi razplamtela in dovedeli, kako naj se vrnemo. S segla dimenzije, kakršne so imeli sabo nismo imeli potnih listov, zato nismo mogli ~ ez druge dr- spopadi na Balkanu v naslednjih letih. žave, letala takrat niso letela, Na proces osamosvajanja pa saj je bil Brnik bombardiran, pa ne moremo gledati samo kot tudi za Zagreb jih ni bilo ve~ . na razglasitev osamosvojitve in Spomnim se, da so tisto no~ , osamosvojitveno vojno. Gre za ko naj bi se z vlakom le vrnili domov in smo že kupili tudi vo- mnogo širši proces, ki je bistveno povezan s procesom slovenske zovnice, razstrelili še železniško progo. Razmišljali smo tudi demokratizacije, torej s procesom, ki se je za~ el v drugi poloo vrnitvi ob dalmatinski obali, vici 80. let, vrhunec pa je dosevendar nas je neizmerna želja gel z osamosvojitvijo in potem po ~ im prejšnji vrnitvi prignala do tega, da smo našli nek avto- še s sprejetjem slovenske ustave. bus in se z njim prepeljali prek hrvaških bojiš~ .

Kakšen odnos do takratnih dogodkov pa opažate v Parku voKako se spomnite vzdušja v jaške zgodovine, ko na ogled Sloveniji po vrnitvi? prihajajo šolarji in dijaki?

osamosvajanja še med nami?

Zakaj je tako?

Gre za proces z veliko težo in seveda bi si pri tem vsi radi pripisali najmanj takšen delež, kot jim pripada, velikokrat pa celo ve~ jega.

Mislim pa, da se v resni literaturi in v resnih oddajah ta resnica le kristalizira, da dokumenti prihajajo na dan in da so stvari v osnovi raz~ iš~ ene. Nekateri detajli so sicer še nejasni, se jih bo pa zagotovo raz~ istilo takrat, ko bodo odprti vsi arhivi.

»Odnos do tega procesa bi morali otrokom privzgojiti že v družinah, naš šolski sistem da premalo na to.« Tudi Dan prej?

Tudi zanemarjeni Dan prej. V ve~ ini zgodovinskih tekstov, tudi v u~ benikih, se kot dan za~ etka agresije pojavlja 27. junij, ~ eprav so agresijo na že osamosvojeno Republiko Slovenijo za~ eli tanki najprej iz vojašnice v Pivki in potem še v Ilirski Bistrici že 26. junija.

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 12 24. junij 2011

Aktualno v regiji

str

Notranjsko-kraške novice petek, 24. junij 2011

Podelili ob~ inska priznanja Ob~ inski praznik v Cerknici obeležili s slavnostno sejo in prireditvijo na Taboru – Priznanje 12. junij letos v roke ilustratorju Marjanu Man~ ku

Gasilca imajo prav v vsaki hiši

Od štirn do vodovodnih cevi

 Petra Tr~ ek

Unški gasilci so praznovali 100-letnico društva, a njihova dejavnost sega še vsaj 50 let dlje svojega gasilca. »Na to smo ponosni. Vsak prispeva toliko, kolikor meni, da mu dovoljujeta njegovo življenje in interes.« In prispevali so od nekdaj. Obramba pred ognjem se je na Uncu oblikovala že po uni~ evalnem požaru leta 1859. Dve leti pozneje so Un~ ani s svojo brizgalPred sejo so gasilci, tudi nekda- no sodelovali v gašenju požara v Martinjaku. Potem ko so leta nji, in njihovi prijatelji v spomin na to obletnico prejeli spominski 1911 ustanovili gasilsko društvo, znak društva. Na seji so podelili so najprej naredili shrambo za kipce Gasilske zveze Cerknica za orodje, nato pa kupili motorno dolgoletno prostovoljno gasilsko brizgalno, ki jo še vedno hranijo ob ro~ ni brizgalni v malem delo Mariji Godeša, ~ astnemu muzeju društva. Zdaj gasijo z predsedniku Francu Gnezda in rosenbauerjevo brizgalno iz leta ~ astnemu poveljniku Vladimirju Mati~ i~ u. Podpisali so tudi listino 1962 in eno mlajšo iz 2002.

S svojevrstno težavo so se o pobratenju z gasilci iz hrvaspopadli v 70-ih letih prejšnješkega Vrbovca. ga stoletja, ko so zaradi gradnje Gasilsko društvo ima danes avtoceste ostali brez gasilskega 738 ~ lanov, kar je ve~ , kot je doma. »Brezštevilne so bile ure vaš~ anov, saj so vanj vklju~ eni in napori, da smo prišli do notudi ljudje iz sosednjih krajev vega,« se spominja Urbar. Odprli in celo ostalih delov Slovenije.

Kot je v svojem govoru poudaril so ga leta 1981 in nato z Lovsko družino Rakek dogradili pisarno predsednik PGD Unec Bogdan in hladilnico, pozneje pa pod Urbar, ima vsaka hiša na Uncu

Z leve: Prejemnika kipca Gasilske zveze Cerknica, Marija Godeša in Vladimir Mati~ i~ , predsednika PGD Unec Bogdan Urbar in Marija Gnezda, ki je kipec prevzela v imenu moža Franca.

Cerknica, 17. junij – Na Komunali Cerknica so 100 let delovanja obeležili s posebno prireditvijo, na katero so povabili lokalne politike ter svoje poslovne partnerje in prijatelje.

streho uredili še sejno dvorano.

Ker dom stoji na parceli, ki je bila neko~ last generala Rudolfa Maistra, so temu leta 1995 pred stavbo postavili spomenik. Prostor za njo so uredili v igriš~ e, kjer vadijo gasilci in se zadržuje unška mladina. Zaklju~ ujejo tudi z ureditvijo prizidka, v katerem bosta garaža in shramba orodja ter prostor Društva za podvodne dejavnosti Rak. Unški gasilci so leta 2002 za~ eli z Maistrovim gasilskim pokalom za najmlajše ekipe, štiri leta pozneje pa so sodelovali pri organiziranju prvega Maistrovega pohoda, ki se mu je ~ ez nekaj let pridružil še Maistrov tek.

S tem so zelo nazorno pokazali, da jim kot gasilcem ni mar le za krotenje ognja, pa~ pa, da so ljudje, ki živijo in dihajo s svojo vasjo. S temi prireditvami in tekmovanjem so, kot je spomnil tudi Urbar, presegli meje svojega kraja in tudi ob~ ine. »Nismo pa še dosegli kon~ nih meja,« je prepri~ an Urbar.

Na Cerkniškem so že leta 1860 za~ eli graditi vaške vodnjake, štirne, ki so bili po besedah direktorja Komunale Cerknica Stojana Franeti~ a znanilec razvoja oskrbe z vodo. Gradnja železnice skozi Rakek pa je pripomogla k temu, da so ljudje za~ eli razmišljati o boljši oskrbi.

Tako so avgusta 1911 zgradili prvi vodovodni sistem od Cerknice do Rakeka. »S tem se je za~ ela komunalna dejavnost in pozneje širitev vodovodnega sistema,« je dejal Franeti~ . Ob vodovodu so pred sto leti naredili tudi napajališ~ a za živino, s ~ imer so po mnenju Okrajnega glavarstva Logatec poskrbeli za dvig živinoreje. »O~ evidno je tedaj, da bode naprava vodovoda koristna ne le o zdravstvenem, ognjevarstvenem in sploh javnem, ampak tudi v narodno gospodarskem oziru,« je zapisano v razsodbi glavarstva iz leta 1906.

V sto letih je komunala svojo dejavnost precej razširila. Poleg oskrbe z vodo skrbi za odvajanje in ~ iš~ enje odpadnih voda in ravnanje z odpadki, vzdržuje ceste in javno razsvetljavo, lotevajo se tudi investicij. »Pripomorejo k temu, da je podjetje

 Petra Tr~ ek

bolj uspešno in iz tega naslova krijemo razliko v ceni na podro~ ju gospodarskih javnih služb,« pravi Franeti~ . Veseli ga, da je poslovanje komunale v zadnjih letih vedno bolj uspešno. Tako so, na primer, leta 2002 imeli manj kot dva milijona evrov ~ istega prihodka od prodaje, leta 2003 že skoraj 2,5 milijona, lani pa kar pet milijonov evrov. pt

Direktor Stojan Franeti~ je obiskovalcem razkazal prostore komunale.

Odslej tudi kombinacija klasi~ nega študija in študija na daljavo

FOTO: VA LT ER L EB A N

Unec, 11. junij – ^eprav organizirane oblike boja proti ognjenim zubljem na Uncu segajo 150 let nazaj, pa so vaš~ ani pod vodstvom Lovra Sebenikarja, u~ itelja Petra Repi~ a in podjetnika Avgusta Belleta pred stotimi leti odlo~ ili, da ustanovijo gasilsko društvo Unec. Jubilej so gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Unec praznovali s slavnostno sejo v gasilskem domu.

stala po stripih Dajnomir in Miliboža, s katerimi se je zapisal v zgodovino slovenskega stripa.

Za svoje prepoznavno in izvirno delo je bil ve~ krat nagrajen doma in po svetu, za ilustratorski opus pa je leta 2007 prejel Levstikovo nagrado za življenjsko delo.

Zlati taborski znak so v Cerknici podelili Francu Dolni~ arju, ki se ga doma~ ini spomnijo kot u~ itelja v cerkniški šoli, tajnika samoupravne interesne skupnosti za izobraževanje, amaterskega igralca in pevca, ter gasilskim društvoma Dolenja vas za 120 let delovanja in Unec za 100-letnico delovanja. Srebrna taborska znaka sta prejela cerkniško in rakovško društvo upokojencev, bronasta pa gasilec Blaž Kranjc, Mažoretni, twirling in plesni klub Mace, skavti Steg Cerknica 1, Steg Presihajo~ ega jezera, sodelavka Rde~ ega križa Ljudmila Rožanec in Vida Žlogar, ki že leta preu~ uje in ohranja plesno in pevsko izro~ ilo Notranjske.

FOTO: VALTER L EBAN

Ob ob~ inskem prazniku se Cerkni~ ani spominjajo 12. junija 1870, ko je bil v Cerknici enajsti od 18 taborov, na katerem je skoraj osem tiso~ ljudi zahtevalo uresni~ itev politi~ nega programa Zedinjena Slovenija, napisanega leta 1848. V govoru na slavnostni seji 10. junija je župan Marko Rupar spomnil na investicije, ki se jih bodo lotili.

Najve~ ja bo postavitev novega vrtca v Cerknici; pri~ akujejo, da bodo z gradnjo za~ eli še letos.

Proti koncu naslednjega leta

z gasilskim domom. »Zavedamo se, da je nujna tudi gradnja športne dvorane na Rakeku, zato intenzivno iš~ emo možnost, da bi prišli do sredstev, kar pa v situaciji, v kateri se nahaja država, ne bo lahka naloga,« je še dodal Rupar.

Z najvišjimi ob~ inskimi priznanji so se ob ob~ inskem prazniku zahvalili zaslužnim ob~ anom. »Vaše delo in vnema za sooblikovanje naše kulture pomenita pomemben prispevek k celostnemu razvoju in prepoznavnosti naših krajev. Vaši dosežki niso dela, ki bi minila, temve~ dela, ki smo si jih zapomnili,« je nagrajence pozdravil Rupar. Priznanje 12. junij je prejel Marjan Man~ ek, ilustrator, karikaturist, stripar, filmski animator, ki že 30 let živi in ustvarja v Selš~ ku. Ilustriral je okoli 200 knjig, avtorskih slikanic in mlaLetošnji prejemniki so se najvišjih priznanj Ob~ ine Cerknica iskreno razveselili. dinske periodike, ustvaril stripe in likovno zasnoval pet lutkovtrškem jedru bodo obnovili stolp nih predstav. Med drugim je renaj bi za~ eli s postavitvijo težko gim spomnil tudi na investicije, ki jih bodo sofinancirali z Jur~ kovega tabora, v Begunjah pri~ akovane ~ istilne naprave v aliziral deset kratkih animiranih Dolenji vasi. Rupar je med druevropskim denarjem: v starem pa zgradili ve~ namensko stavbo filmov in serijo Hribci, ki je naFOTO: VALTER LEB AN

Cerknica – S slavnostno sejo ob~ inskega sveta in podelitvijo najvišjih ob~ inskih priznanj so v Cerknici 10. junija slovesno obeležili ob~ inski praznik, nekoliko manj slovesno, a zelo zabavno, pa so praznik Cerkni~ ani doživeli na prireditvi dan pozneje, ko so se lahko okrep~ ali z županovim golažem, si ogledali sejem, zanimivo prireditev, nastop društva Lovrenc, godbenikov in mažoretk ter sejem, na katerem so se predstavila doma~ a društva.

Praznovanje so zaklju~ ili z zabavo, na kateri so obiskovalce ogreli zvoki ansamblov Fletno in Christine.

 Petra Tr~ ek

Postojna – Na Višji strokovni šoli v Postojni v novem študijskem letu uvajajo novost – kombinacijo klasi~ nega študija in študija na daljavo. »U~ ni proces želimo prilagoditi modernemu na~ inu življenja, ki zahteva ~ im ve~ jo ~ asovno prožnost. S kombinacijo obeh oblik, bo lahko vsak študent na~ in dela prilagodil svojim željam,« pojasnjuje vodja sistema za kakovost in e-študij na Višji strokovni šoli Postojna Iztok Slejko. Novost bodo najprej uvedli pri izrednem študiju programa Poslovni sekretar. Izklju~ no E-študij oziroma študij na daljavo vsakomur ni vše~ , saj imajo nekateri pomisleke glede potrebnega ra~ unalniškega predznanja, ali pa si želijo osebnega pristopa in druženja s sošolci in predavatelji, zato bo novost zelo dobrodošla. »Za vsako po urniku razpisano uro študijskih aktivnosti se bo študent lahko odlo~ il, ali bo fizi~ no prisoten v predavalnici ali pa bo v tem ~ asu »on-line« sledil vsebinam, ki bodo takrat potekale v predavalnici. Vsebine pa bo lahko, v dolo~ enem ~ asovnem obdobju, obdelal tudi sam.« Višja strokovna šola je letos, pod okriljem projekta IMPLETUM, pridobila tudi priznanje za vzpostavitev sistema kakovosti. sam

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 12 24. junij 2011

str 5

Strešna kritina S-METAL je prava izbira!

Kritina S-Metal je izredno lahka, estetska, trajna, ugodna in odporna na vse vremenske razmere. V Sloveniji je s kritino SMetal pokrito ve~ kot 20.000 objektov, prodaja te kritine pa vsako leto naraš~a, kar je dober pokazatelj, da vse ve~ ljudi zaupa v kritino S-Metal.

Strešna kritina S-Metal daje hiši zelo lep izgled, je trajna in cenovno ugodna kritina vrhunske kakovosti. Odlikuje jo standard kakovosti SIST EN 14782:2006 in SIST EN 14783:2006.

Kritina za vse vrste ostrešij Primerna je za vse vrste ostrešij, tako za nova kot stara, saj je izredno lahka (5–5,5 kg/m2).

Odli~no se je obnesla tudi pri prekrivanju streh z zelo malim naklonom. Prav tako pa jo lahko prekrivate preko salonita, tegule ali eternita.

Naraven izgled in sedem barvnih tonov Strešna kritina S-Metal je kritina naravnega izgleda iz vro~e cinkane jeklene plo~evine. Na voljo je v sedmih barvnih odtenkih, v ope~ni ali trapezni obliki, s protikondenzno ali toplotno izolacijo stiropor.

Od slemena do žleba v enem kosu Velika prednost kritine S-Metal je, da se od slemena do žleba pokriva v enem kosu. Tako ni vmesnih spojev in možnosti zamakanja.

Dobavljiva je v teh delovnih dneh (pri naro~ilu nad 100 m2) in v sedmih barvnih tonih!

KRITINE

-

®

• • • • •

ODPORNA PROTI TO»I OPE»NIH ALI TRAPEZNIH OBLIK Z IZOLACIJO ALI BREZ PRIMERNA ZA VSE TIPE OSTREŠIJ VISOKA KAKOVOST, UGODNE CENE, NARAVEN VIDEZ • DOBAVA NAD 100 m2 V DVEH DNEH

Mebi, d. o. o.,

P. E. Podlog 63, 3311 Šempeter v Savinjski dolini, 03/700 17 07

www.s-metal.si

PROIZVODNJA IN PRODAJA: Strešne kritine S-METAL, MEBI d.o.o., Šempeter v Savinjski dolini, tel.: (03) 700 17 07, www.s-metal.si

Promocijsko sporo~ilo, naro~nik: Mebi d.o.o., Podlog 63, 3311 Šempeter v Savinjski dolini

Cenovno ugodna in kakovostna kritina naravnega izgleda

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 12 24. junij 2011

Aktualno v regiji

6

Notranjsko-kraške novice

str 6

petek, 24. junij 2011

Eno leto za izgradnjo nove šole

 Veronika Rupnik

Velika pridobitev tudi dva vrt~evska oddelka prvega starostnega obdobja, ki ju zdaj ni bilo – Pomisleki glede ravne strehe

Prostor tudi za glasbeno šolo Novo, enonadstropno šolo z vrtcem bo gradilo podjetje Imos iz Ljubljane, ki je bilo izbrano na razpisu kot najboljši ponudnik.

Celotna investicija vklju~no z opremo je ocenjena na 3,5 milijona evrov. Ve~ino bo ob~ina zagotovila iz lastnih sredstev, nekaj pa iz sredstev, ki jih ob~ina

dena zgolj razdelilna, hrano pa bi vozili iz kuhinje postojnskega vrtca. Jakinova je namre~ prepri~ana, da bi morala biti zdrava in sveža prehrana odraš~ajo~ih otok na prvem mestu, prav tako ta možnost ne bi bila bistveno dražja, ~e sploh.

Novo šolo z vrtcem bodo zgradili na lokaciji obstoje~e šole, ki jo bodo – z izjemo telovadnice – odstranili. dobi v skladu s 23. ~lenom zakona o financiranju ob~in.

Kot je pojasnil županov svetovalec Robert Ozbi~, se bosta šola s 13 u~ilnicami s kabineti in vrtec s štirimi oddelki raztezala na 3000 kvadratnih metrov upo-

Kdaj boljši pogoji za društva?

Obudili zamisel o ureditvi društvenega centra v stari porodnišnici Postojna, 11. junij – »Naš namen je znotraj društev poiskati interes in ljudi, ki bodo pripravljeni sodelovati pri izvedbi projekta,« pravi Samo Vesel iz Zveze društev Mladinski center Postojna, pobudnik projekta Društveni center Postojna, ki bi objektu stare porodnišnice prinesel novo vsebino, saj bi tu v sodelovanju z ob~ino uredili prostore za trenutno razkropljene in nepovezane nevladne organizacije. Zdaj v pritli~ju stavbe za~asno delujejo trije oddelki vrtca, preostali del pa propada.

Pobuda je stara že tri leta, a je obstala na mestu, zato jo je Vesel sklenil obuditi. Prvi korak bo oblikovanje delovne skupine.

Vesel pri~akuje predvsem odziv tistih društev in nevladnih organizacij, ki imajo neurejene

prostorske razmere, in tistih, ki pri~akujejo nadaljnji razvoj svojih dejavnosti. Vesel ra~una, da bi prostore v centru lahko dobilo 20 do 30 društev in nevladnih organizacij, obenem pa bi vzpostavili skupne prostore in podporne storitve za nevladni sektor v ob~ini. Pomembno podporo pri pripravi in vodenju projekta ter prijavah na razpise, doma~e in evropske, jim bo nudilo Regijsko sti~iš~e nevladnih organizacij Boreo.

Ob~ina ga podpira »Ob~ina projekt podpira, saj ne moremo dovoliti, da društva pla~ujejo visoke najemnine.

Do konca mandata bo treba to problematiko rešiti, seveda pa

%ODç

pri~akujemo, da bodo pobudniki prišli sami z idejami in se prijavili na razpise,« odgovarja župan Jernej Verbi~.

Verbi~ ocenjuje, da glede na demografske trende v prihodnje tudi vpis v vrtec ne bo ve~ tako velik, da ne bi mogli stavbe stare porodnišnice v celoti prepustiti društvom. Z novo šolo v Prestranku se bosta namre~ odprla dodatna dva oddelka, prav tako namerava ob~ina podeliti koncesijo za zasebni vrtec z dvema oddelkoma. V prvem krogu se sicer ni prijavil nih~e, v drugem krogu pa Verbi~ napoveduje, da bo ta podeljena. Kot ovira se je izkazala zagotovitev ustreznih prostorov, a naj bi tudi za te ustrezno poskrbeli. vr

SEDEŽNE GARNITURE Tapetništvo Podskrajnik 18

rabne površine. Dva prostora bosta namenjena dislocirani enoti glasbene šole. Telovadnica ostaja ista, saj je bila pred kratkim stati~no sanirana, zdaj se jo bo le še dodatno obnovilo in povezalo z novogradnjo.

WHU SUHNR GUXJLK PRGHORY

M: 051 641 310 T: 01 70 90 300 F: 01 70 96 903 Tovarniški salon Podskrajnik, 1380 Cerknica, 7-18 sob. 9-13 e- pošta: info@brest-top-tapetnistvo.si www.sedezne-garniture.com

Ravnateljica upa, da bo ob~ina ponovno preu~ila tudi možnost zagotovitve lastne kuhinje v šoli, saj je zdaj predvi-

Šola se bo ogrevala na lesno biomaso, na strehi pa bo imela manjšo son~no elektrarno, ki jo bo ob~ina oddala v najem. Sicer pa predvidena ravna streha, kljub 35-letni garanciji materiala, vzbuja kar precej pomislekov in bojazni pred zamakanjem.

OBVESTILO O MERJENJU HITROSTI Medob~inski inšpektorat in redarstvo ob~in Postojna, Cerknica, Pivka, Loška dolina in Bloke obveš~a vse voznike motornih vozil, da bo v mesecu juliju 2011 pri~elo z ob~asnim izvajanjem meritev prekora~itev dovoljenih hitrosti na odsekih ob~inskih cest in na odsekih državnih cest v naseljih, na obmo~ju ob~in Postojna, Cerknica, Pivka, Loška dolina in Bloke. Meritve hitrosti bomo izvajali na obmo~jih šol, otroških vrtcev, otroških igriš~, v predelih, kjer se nahaja ve~je število pešcev, kolesarjev, v obmo~jih naselij, kjer so bile podane pobude oziroma zahteve po namestitvi hitrostnih ovir zaradi pogostih prekora~itev hitrosti ter drugih odsekih, kjer bi bila lahko zaradi prekora~ene hitrosti ogrožena varnost udeležencev v cestnem prometu.

Meritve bomo opravljali s samodejno merilno napravo, ki je vgrajena v vozilo in prekrške beleži ter jih slikovno dokumentira. Vozilo s samodejno merilno napravo bomo v dolo~enem ~asovnem razmiku postavljali na razli~ne lokacije in tako opravili nadzor na kar najve~ kriti~nih to~kah po ob~inah. Za ugotovljene prekrške bodo kršiteljem izdani pla~ilni nalogi z izrekom globe in morebitnimi kazenskimi to~kami skladno z Zakonom o pravilih cestnega prometa.

Poskusne meritve hitrosti, ki so bile na obmo~ju navedenih ob~in opravljene v mesecu aprilu 2011, so pokazale, da je problematika prevelike hitrosti velika, zato je osnovni namen meritev hitrosti predvsem preventivno delovanje in umirjanje prometa v naseljih.

Varnost v cestnem prometu je izredno pomemben dejavnik, ki vpliva na kakovost bivanja ljudi na dolo~enem obmo~ju, zato pomeni uvedba merjenja hitrosti vozil s stacionarnim radarjem pomemben prispevek k ve~ji prometni varnosti najšibkejših udeležencev v prometu in posledi~no izboljšanje stanja varnosti cestnega prometa kot takega.

O predvidenih terminih izvajanja meritev hitrosti bo Medob~inski inšpektorat in redarstvo ob~in Postojna, Cerknica, Pivka, Loška dolina in Bloke sprotno obveš~alo javnost na spletnih straneh ob~in.

MERKANT il Knežak 3, 6253 KNEŽAK tel: 05/ 7880-512 www.merkantil.si

adicijo r t s t s o v Kako

PRODAJA TEHNIÈNIH PLINOV kisik argon

VSE MERE IZDELAMO PO ŽELJI

Jim bodo hrano vozili?

177 u~encev in 35 vrt~evskih otrok bo v prihodnjem šolskem letu obiskovalo OŠ Prestranek, ki bo eno leto delovala na treh lokacijah.

vodik acetilen

ogljikov dioksid dušik

varilne in ostale mešanice plinov

!

O V O N Vedno na zalogi na Vašem bencinskem servisu Agip v Knežaku!

Tel.: 05-7882-064

Promocijsko sporo~ilo, naro~nik: Medob~inski inšpektorat in redarstvo Ob~in Postojna, Cerknica, Pivka, Loška dolina in Bloke, Jeršice 3, 6230 Postojna

Ravnateljica šole Magda Jakin ^erne pojasnjuje, da so starše o poteku dejavnosti v prihodnjem šolskem letu že obvestili. Vrt~evski otroci se bodo selili dvakrat. Od prvega julija do za~etka novega šolskega leta bodo morali starši otroke v varstvo voziti v postojnski vrtec, predvidoma v enoto v Gregor~i~evem drevoredu, od 1. septembra naprej bo vrtec skupaj s prvima trema razredoma osnovne šole ter upravo šole gostoval v stari slavinski šoli, kjer bodo ~ez poletje prostore ustrezno uredili. Velik zalogaj je predvsem ogrevanje. Za športno dejavnost bodo uredili prostor nekdanje trgovine.

U~enci ~etrtega in petega razreda bodo gostovali na OŠ Antona Globo~nika, u~enci zadnjih

štirih razredov pa na OŠ Miroslava Vilharja. »Razredi bodo ostali nespremenjeni, u~ili bodo naši u~itelji,« pravi ravnateljica. Poskrbeli bodo tudi za šolske prevoze ter ve~inoma tudi za jutranje in popoldansko varstvo.

Z novogradnjo bodo v vrtcu pridobili dva oddelka prvega starostnega obdobja. »To bo velika pridobitev, ki smo jo že dolgo ~asa potrebovali. Povpraševanje po vklju~evanju najmlajših otrok je veliko. Zdaj je približno 30 otrok prvega starostnega obdobja iz našega okolja vklju~enih v vrtec Postojna,« pojasnjuje Jakinova in dodaja, da sta bila tudi oddelka drugega starostnega obdobja zadnja leta povsem polna.

FOTO: VERONI KA R U P NI K

Prestranek – Prihodnji petek se bo za~elo rušenje le 33 let stare, a zaradi plesni z zdravstvenega vidika za dejavnost neprimerne stavbe Osnovne šole (OŠ) Prestranek. Nova šola z vrtcem naj bi bila nared do za~etka prihodnjega šolskega leta, medtem pa bo pouk potekal v stavbi kulturnega doma v Slavini ter na obeh postojnskih osnovnih šolah.

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 12 24. junij 2011

Aktualno v regiji

Notranjsko-kraške novice

Akcija se zaklju~uje

 Damijana Škrlj

FOTO: DA MI JANA ŠKR LJ

Od leve proti desni: Aleksandra Šega, predsednica OZRK Cerknica–Loška dolina–Bloke, Vlasta Kebe, pomo~nica ravnateljice cerkniške OŠ, Nina Jeri~, sekretarka OZRK, Marija Braniselj, ravnateljica OŠ Notranjski odred, Jelka Otoni~ar in Tanja Jenko, gonilni sili zbiralne akcije v cerkniški OŠ, ter Gregor Pokleka, strokovni sodelavec OZRK.

Matemati~ni labirint Rakek – OŠ Jožeta Krajca Rakek se lahko pohvali z najmanj eno pridobitvijo. Zanjo je zaslužna Antonija Šlajnar, u~iteljica matematike na OŠ Jožeta Krajca Rakek, ki je skupaj s šestošolci rakovške šole, v prvi vrsti pa z avtorjema, Jakom Strohsackom in Anjo Zdovc, uresni~ila idejo o pripravi knjižice matemati~nih vaj.

Mlada avtorja sta jo poimenovala Matemati~ ni labirint.

Knjižica vklju~ uje matemati~ ne vaje, ki sta jih nadarjena u~ enca svoji mentorici oddajala skozi vse leto. Avtorja sta kljub ostalim obveznostim – redno namre~ sodelujeta na matemati~ nih tekmovanjih, Jaka se bo letos udeležil evropskega prvenstva v namiznem tenisu – svoj del projekta iz-

peljala pravo~ asno. Pri pripravi matemati~ nih vaj sta se opirala predvsem na svoje ideje, saj sta želela, da je zbirka vaj kar najbolj izvirna. Izvirnost Matemati~ nega labirinta je med drugim tudi v tem, da se skozenj sprehajamo po grafi~ nih labirintih, vaje pa so med seboj tematsko pomešane brez ozna~ b, h kateremu poglavju spadajo. »Zbirka vaj

odnosi. Na OZRK so s sodelovanjem s cerkniško šolo zadovoljni, saj sodelujejo tudi na drugih projektih. Nina Jeri~ , sekretarka OZRK, pravi: »Letos smo u~ encem predstavili krvodajalsko akcijo, naše skladiš~ e, v odbor pa se je vklju~ ila tudi Vlasta Kebe, pomo~ nica ravnateljice cerkniške OŠ«. Cerkniška OŠ skozi izbirni predmet, »Varstvo pred naravnimi in drugimi nesre~ ami«, ki si ga u~ enci lahko izberejo v zadnji triadi, u~ encem predstavi delovanje organizacij; gasilske, civilne zaš~ ite, Rde~ ega križa, medtem ko ekipe prve pomo~ i, v katere bi bili vklju~ eni u~ enci, zaenkrat še nimajo. Sicer pa so tovrstne akcije za pomo~ so~ loveku priložnost za krepitev medsebojnih odnosov. »Ko dobiš povabilo k taki akciji, imaš dve možnosti: ali povabilo ignoriraš ali pa greš z njim na u~ iteljsko konferenco in tam predstaviš projekt ter izpelješ postopek.

V~ asih je potrebno zelo malo, da se zgodi zelo veliko,« sklene ravnateljica OŠ Notranjski odred Cerknica, Marija Braniselj.

Obnavljajo kapelico

je v prvi vrsti namenjena kot pomo~ pri matematiki otrokom naše šole. Nekatere naloge so po težavnosti celo za višje nivoje, nekatere za srednje šole, ~ eprav so nastale iz snovi za šesti razred,« komentira Šlajnarjeva. Na vprašanje, ali sta se Anja in Jaka tudi v prihodnje pripravljena priklju~ iti še h kakšnemu podobnemu projektu, sta pritrdila. Za kon~ no podobo Matemati~ nega labirinta sta poskrbeli še Anja Štefan~ i~ z likovno opremo in Lidija Anzeljc, ki je zbirko vaj pripravila za tisk in je na šoli zadolžena za informatiko. dš

Podskrajnik – V Podskrajniku so za~eli obnavljati kapelico sv. Antona, ki so jo leta 1908 postavili v spomin na sre~no vrnitev dveh doma~inov, Svetovih fantov, iz Amerike. Za kapelico so vrsto let skrbeli vaš~ani, v zadnjih letih pa je žalostno propadala.

Dolgo ~asa niso našli rešitve, kako bi to znamenje rešili uni~enja, nato pa so trije iz Cerknice in Podskrajnika rešitev vzeli v svoje roke. Lastnik zemljiš~a, na katerem je kapelica, se je strinjal, da zemljo prepiše na ob~ino, na pobudo treh ob~anov, ki so ljudi pozvali k dajanju prostovoljnih prispevkov, pa so na ob~ini pristali tudi na to, da odprejo podra~un za zbiranje denarja. »Ob~ina aktivno ne sodeluje pri tej akciji, smo samo ponudili pomo~, da se bo videlo, da bodo zbrana sredstva transparentno porabljena,« pravi župan Marko Rupar. Veseli pa ga iniciativa ob~anov, da bi ta objekt kulturne dediš~ine ohranili tudi za poznejše rodove. pt

FOTO: VALTER LEBAN

lo, ker vem, kako se po~ utiš, ko ga nimaš. Sam ga namre~ pogosto pozabim doma.« Glavna koordinatorka zbiranja šolskih potrebš~ in v OŠ Notranjski odred, Jelka Otoni~ ar, specialna pedagoginja in vodja projekta Podajmo si roke, je z odzivom u~ encev na akcijo zelo zadovoljna. Pri akciji sta ji pomagali še mentorica šolske skupnosti in u~ iteljica španš~ ine, Tanja Jenko in Marija Primoži~ , u~ iteljica pouka na razredni stopnji.

Sicer pa na OŠ Notranjski odred za humanitarne namene Karitasa vsako leto zbirajo plasti~ ne zamaške, odpadni papir pa za lastne potrebe. V šoli se zavedajo, da se tudi s pomo~ jo zbiralnih akcij izboljšujejo medsebojni

str 7

7

petek, 24. junij 2011

Akcija Obmo~nega združenja Rde~ega križa (OZRK) Cerknica– Loška dolina–Bloke, ki se je za~ela konec maja, se zaklju~uje.

Vsi, ki imate doma uporabne in ~iste šolske torbe, peresnice, pisala, barvnike, nepopisane zvezke, kolesa (tudi ~e so potrebna manjšega popravila), rolerje, ~elade … in jih ne potrebujete, lahko do konca meseca prinesete v prostore RK Cerknica (skladiš~e) vsak delavni dan, med 8. in 14. uro. Letošnji zbiralni akciji so se pridružile še nekatere osnovne šole: OŠ Notranjskega odreda Cerknica, OŠ Grahovo in OŠ Stari trg.

Po oceni OZRK je bilo v cerkniški šoli, ki je zbiranje šolskih potrebš~ in vklju~ ila v celoletni projekt »Podajmo si roke«, namenjen medgeneracijskemu sodelovanju ter spoznavanju razli~ nih humanitarnih, dobrodelnih in drugih ustanov in društev, ki pomagajo ljudem v stiski, v sklopu katerega so se predstavili RK Cerknica, ZD Cerknica, CDS Cerknica, gasilci, Karitas, vojska, policija, jamarji, taborniki, skavti, DEOS oz. Dom starejših ob~ anov, zbranih okrog 200 kg šolskih potrebš~ in. Zagretost u~ encev je bila pri zbiranju potrebš~ in res velika, saj so nekateri prinesli tudi ~ isto nove. Eden od u~ encev nam je povedal: »Prinesel sem lepi-

U~enci 6. razreda OŠ Jožeta Krajca Rakek z mentorico Antonijo Šlajnar, spredaj sedita avtorja Anja Zdovc in Jaka Strohsack.

Begunje, 1 . in 1 . junij – TD Menišija je v sklopu letošnjega praznovanja ob~inskega praznika v sodelovanju s Plesnim društvom Kolesar izpeljalo kolesarjenje po Meniševski kolesarski poti, katerega start je bil izpred brunarice v Begunjah. Kolesarski podvig je potekal v dveh etapah: daljši (20 km) za tiste z boljšo kondicijo, ki pelje ~ez Bezuljak, Kožljek, Koželjški graben do pod Pokojiš~a in nazaj proti Begunjam, in krajši, ki se Kožljeku izogne in je primeren

FOTO : A RH IV TU R IST I^ NEG A DR U ŠTVA M ENIŠIJA

FOTO : DA M IJANA ŠKRL J

Za praznik kolesarili

tudi za najmlajše. Za kolesarje, ki se jih je zbralo okrog 60, so dobro poskrbeli, saj so jih ob poti ~akali osvežilni napitki, na koncu pa še malica. ^lani meniševskih društev so krajanom pripravili še vsakoletno prireditev »Na lepi Menišiji« v športni dvorani OŠ Maksima Gasparija v Begunjah. Poleg nepogrešljivega Kulturnega društva Menišija, ki letos praznuje 20-letnico delovanja, so program oboga-

tili glasbeni gostje mešanega komornega zbora Fran Gerbi~ iz Cerknice, harmonikarji Blaž Petri~, Klemen Klu~ar in Marko Kranjc ter mladi trobenta~ Jakob Košir. Za zaklju~ek je že tradicionalno poskrbel doma~i glasbeni trio Cekin pod vodstvom Borisa Medena. Okrog 130 obiskovalcev se je po zaklju~ku slovesnosti lahko posladkalo z dobrotami pekarskih mojstric Meniševk. dš

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 12 24. junij 2011

Pogovor

str

Notranjsko-kraške novice petek, 24. junij 2011

Koliš~ a – kulturna dediš~ ina ~ loveštva

 Jadran Sterle,

novinar TV Slovenija

Eden najbolj zaslužnih slovenskih raziskovalcev za ta vpis je arheolog dr. Anton Veluš~ ek z Inštituta za arheologijo ZRC SAZU – Sicer Primorec živi danes v Logatcu

Kakšne so bile okoliš~ ine odkritja koliš~ na Ljubljanskem barju?

Ostaline, ki so jih pripisali koliš~ arjem, t. j. ljudem, ki so živeli v manjših pravokotnih kolibah na kolih s podi privzdignjenimi od tal, so odkrili v Švici leta 1854. Novica je mo~ no odjeknila po tedanjem svetu. Seveda je to dogajanje spremljal tudi naš ~ lovek. O švicarskem odkritju je med prvimi pisal postojnski župnik in dekan Peter Hitzinger. Leta 1864 sta na Kranjskem Ferdinand von Hochstetter in Karl Deschmann iskala ostanke prazgodovinskih koliš~ . Bila sta tudi na Cerkniškem jezeru, a kot obmo~ je, kjer so bila najverjetneje koliš~ a, sta razglasila Ljubljansko barje. Leta 1875 se je njuna slutnja potrdila. Ob ~ iš~ enju drenažnih jarkov vzdolž ižanske ceste so odkrili ostanke kolov, ~ repinje starih posod in veliko koli~ ino živalskih kosti.

Kakšne najdbe so prišle na dan in kam so jih odnesli? Na kakšen na~ in je takratna slovenska javnost spoznala koliš~ arsko kulturo? Odmeve ...

Kot omenjeno, najdbe so bile zna~ ilno »koliš~ arske«: ostanki nosilnih kolov, veliko je bilo zelo razkošno okrašene lon~ enine, ki jo strokovno imenujemo keramika, veliko je bilo tudi živalskih kosti ter drugih najdb. Lepše najdbe so prepeljali v Deželni muzej v Ljubljano, danes Narodni muzej Slovenije. Od tod so marsikateri najdeni predmet odpeljali na Dunaj, v Zagreb ... »Grše« ostanke posod pa so bojda pustili kar na Barju. Tudi novica o odkritju naših koliš~ je zelo odjeknila, tako doma kot po svetu. Zavoljo pre~ udovitih najdb je Deschmann leta 1879 v Ljubljani organiziral prvi avstrijski antropološki in prazgodovinski kongres. Ljubljana je bila nekaj dni središ~ e znanosti, saj so jo obiskali vodilni evropski u~ enjaki.

Kako je bilo s prvimi ugotovitvami o obdobju in kulturi, ki so bile nakazane že v Dežmanovem ~ asu?

Deschmann je takoj po odkritju vedel, kaj najdbe pomenijo. Kot strokovnjak na razli~ nih podro~ jih je bil zmožen podati na podlagi najdb in rezultatov terenskega dela zelo iz~ rpno razlago o življenju koliš~ arjev. Pisal je o tem, da je bilo v ~ asu koliš~ na Ljubljanskem barju jezero, da so se koliš~ arji ukvarjali z lovom, ribolovom, nabiralništvom, izdelovanjem lon~ enine, metalurgijo bakra in brona … Skratka, skoraj o vsem, kar o koliš~ arjih, seveda veliko bolj podrobno, vemo danes. Deschmannu je bilo tudi jasno, da so bili na Barju koliš~ arji dolgo pred Rimljani.

Kakšna je kratka zgodovina raziskovanj »mostiš~ arjev« na Ljubljanskem barju?

Dejansko se je vse skupaj za~ elo leta 1875, ko so odkrili prvo koliš~ e. Po Deschmannovi smrti leta 1889 je pred 1. svetovno vojno vodilno mesto v raziskovanju koliš~ za kratek ~ as prevzel Walter Schmid, med obema vojnama se je s koliš~ arji ukvarjal Rajko Ložar, po drugi vojni pa Josip Korošec in njegovi u~ enci, med katerimi naj izpostavim Tatjano Bregant. Pomembna raziskovalca sta bila tudi »Gori~ an« Zorko Harej in topograf Davorin Vuga. V zadnjem desetletju in pol se s koliš~ i v glavnem ukvarjamo sodelavci Inštituta za arheologijo ZRC SAZU. Seveda, pri tem sodelujejo številni zunanji sodelavci, med katerimi naj omenim dendrokronologinjo dr. Katarino ^ufar z ljubljanske Univerze.

diranja si lahko podrobno preberete v obsežni monografiji, ki je izšla leta 2004 pri Založbi ZRC. Kot nagrado »z nebes« za naše vztrajno in v~ asih zelo naporno delo pa vsekakor štejem odkritje najstarejšega podvozja lesenega voza na svetu. Leta 2002 smo na koliš~ u Stare gmajne pri Verdu našli dele kolesa iz jesenovega lesa in v celoti ohranjeno hrastovo os. Odkritje je doživelo znatno publiciteto v doma~ em in tujem tisku in drugih medijih. Od takrat dalje je javnost veliko bolj pozorna na dogajanje, ki je povezano z arheološkimi raziskavami na Ljubljanskem barju.

Kaj govori najdba ostankov voza z arheološkega najdiš~ a Stare gmajne?

Najdba govori oziroma ponovno dokazuje, da so koliš~ arji in tudi drugi ljudje v prazgodovini odli~ no poznali naravo in z njo Kdaj ste pa vi za~ eli z izkopava- živeli v sožitju. Vsekakor ni šlo za nji? Danes ste vodilni slovenprimitivne ljudi, ki naj bi živeli na ski arheolog pri raziskovanju neki nižji razvojni stopnji in naj ne bi bili sposobni tega in onega. »mostiš~ arjev«. Katera izkopavanja so med vašimi najpoZavedati se moramo, da sta kolo membnejšimi dosežki? in os za ve~ kot pol tiso~ letja staSlužbo na Inštitutu za arheolorejša od velikih piramid v Egiptu. gijo sem nastopil ob koncu leta Najdba tudi dokazuje, da je bil 1994 in od takrat dalje se stronaš prostor v stiku z ostalim svekovno ukvarjam tudi s problema- tom. Voz na Barje ni prišel sam tiko poselitve Ljubljanskega barja, od sebe, pa ~ eprav je bil verjetno katere pomemben delež pripada delo vrhunskega doma~ ega kolarja. Seveda, postavlja se vprakoliš~ arjem. Z manjšo skupino sodelavcev smo najprej natan~ no šanje, kaj so z vozom po~ eli na koliš~ u, na obrobju jezera. Zanelocirali že znane koliš~ arske sljivega odgovora ni mogo~ e poto~ ke, šli smo tudi v arhive, in nato so sledili izkopavanja in dati. V strokovni literaturi beremo, da so prve vozove uporabljali bodrugi na~ ini terenskega nabiranja za arheologijo pomembdisi v kultne namene bodisi kot nih podatkov. Meni najljubše je transportno sredstvo. vsekakor prvo pravo sondiranje, pred tem smo sicer opravili Kako so dosedanja izkopavanja predstavljena lokalnim skupnonekaj terenskih akcij s pomo~ jo stim in širši slovenski javnosti? potaplja~ ev v Iš~ ici in po drenažnih jarkih na ve~ najdiš~ ih širom Vsekakor je opaziti pove~ ano zaLjubljanskega barja, ki smo ga nimanje za arheologijo Ljubljanizvedli leta 1998 na Ho~ evarici skega barja. Ko sem za~ enjal, je pri Verdu. O rezultatih tega sonbila situacija povsem druga~ na.

FOTO: VALTER LEB AN

V Parizu poteka še zadnje dejanje podalpskih dedi~ ev koliš~ arske kulture: skupaj z Italijo, Švico, Francijo, Nem~ ijo in Avstrijo je Slovenija vstopila v preddverje zakladnice vsega ~ loveštva. S koliš~ i na Ljubljanskem barju se bo naša država (kon~ no) vpisala na UNESCOv seznam držav, ki se ponašajo s prestižno kulturno dediš~ ino. Doslej smo bili tam »samo« z naravno – s Škocjanskimi jamami (1986).

Dr. Anton Veluš~ ek dolga leta raziskuje življenje koliš~ arjev z Ljubljanskega barja. Na sliki s h~ erko Ano. Kar se pa ti~ e obveš~ anja in vklju~ evanja javnosti v naše delo, lahko re~ em, da imajo nekateri raziskovalci raje ad hoc promocijo, s takojšno objavo v dnevnem ~ asopisju in npr. v Tv dnevniku nacionalke. Slabost takega poro~ anja je ta, da prepogosto v javnost pridejo povsem nepremišljene izjave o pomenu dolo~ ene najdbe, ki si to nikakor ne zasluži. Moje mnenje je, da s tem bolj kot ne škodijo arheologiji, da ne pozabimo, govorimo o znanstveni vedi, ki ima svoja pravila.

Osebno na podro~ ju promocije nisem ravno briljanten. Delam na dolgi rok. Pomembna se mi zdita vzgoja ljudi in njihovo vklju~ evanje v aktivno varovanje kulturne dediš~ ine. Leta 1995 sem bil na krajšem delovnem obisku v Nem~ iji, kjer sem se seznanil s tem, kako je treba ljudem prikazati kulturno dediš~ ino, ki leži v zemlji nedale~ pro~ od njih. Iz videnega mi je postalo jasno, da v svetu dediš~ ino varuje-

jo ozaveš~ eni ljudje, ne policija in ne zakoni. Tako smo za~ eli v sodelovanju s KUD »Fran Govekar« z Iga pripravljati strokovne ve~ ere z naslovom »Barje, ali te poznam?«. Omenjeno društvo bo že ~ etrto leto zapored organiziralo, v sodelovanju z Inštitutom za arheologijo, strokovno-družabno prireditev »Koliš~ arski dan«, ki se bo letos odvijala konec avgusta na Barju pri Igu. Vse, ki jih naša davna preteklost zanima, predvsem to velja za družine s šoloobveznimi otroki, toplo vabim, da enodnevno prireditev obiš~ ejo. Organiziramo tudi razstave … Skratka, dela in možnosti je veliko.

Kakšne »posledice« ima vpis koliš~ na Ljubljanskem barju na seznam kulturne dediš~ ine Unesca, še posebej, ker je to prvi vpis kulturne »tvorbe« na naših tleh? Sodelovanje z ostalimi raziskovalci koliš~ pomeni tudi spoznavati skupno prete-

klost teh prostorov ...

Vsekakor se mi zdi pomembno, da smo v projektu serijske nominacije aktivno sodelovali tudi z našimi koliš~ i, kajti smo del nekega fenomena, ki je najbolje opisan ravno na podro~ ju okoli Alp. Sodelovanje pri vpisu pomeni tudi sodelovanje na strokovnem podro~ ju, kjer lahko z uporabo primerljivih raziskovalnih metodologij dejansko prvikrat v zgodovini primerjamo naša odkritja s tistimi iz npr. Švice ali južne Nem~ ije. V dneh, ko to berete, bo v Parizu dokon~ no odlo~ eno, ali bodo koliš~ a uvrš~ ena na seznam svetovne kulturne dediš~ ine UNESCA. Gre za serijsko nominacijo, za katero upam, da ne bo imela »hujših« posledic za Slovenijo. Naša naloga bo (je!) varovati kulturno in naravno dediš~ ino, in ~ e bomo to zgledno opravljali, se nimamo ~ esa bati. UNESCO pa zagotavlja, da bomo odslej na o~ eh svetovne javnosti.

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAĹ KE NOVICE  ĹĄt  12  24. junij 2011 

Regijske kulturne diagonale

Notranjsko-kraĹĄke novice

 

str 9

9

petek, 24. junij 2011

Za~etek Heksnfesta

 Andreja Jernej~i~

NajodmevnejĹĄi festival za mlade na CerkniĹĄkem bo ta konec tedna popestril mesto

pravljamo zaklju~ni koncert, na katerem bodo nastopile skupine Rock partyzani, Alee, Christine in Mentalci. Za vse tiste, ki po koncertu ne bodo Ĺželeli domov, organiziramo tudi after party z elektronsko glasbo na ÂťFarbarjevem kozolcuÂŤ,ÂŤ naniza pestro dogajanje Petan. Za ugodne vibracije bodo skrbeli Aleksij, Crazy Lemon, Pan vs Mistic, DJ Bowner vs Yuriy in DJ Zhitko.

Kot vsako leto je najve~ji problem festivala finan~na plat, saj je festival vseeno premajhen, da bi pritegnil ve~je sponzorje. Lokalna podjetja – razen

Heksnfest 2011 ponuja pester glasbeni, ĹĄportni in druĹžabni program.

EMKEJ, UNKNOWN, IZIČ & KOWK, IARIA, R.F.I. GRAFITARJI: 1107 CREW DJ: ZAVODKRU

ROCK PARTIZANI, ALEE, CHRISTINE, MENTALCI ALEKSIJ, CRAZY LEMON, PAN VS MISTIC, DJ ZHITKO, DJ BOWNER VS YURIY

VSTOPNINE NI! Organizator:

ÂťKoliĹĄ~arjiÂŤ Ljubljanskega barja Dr. Anton VeluĹĄ~ek (pogovor z njim smo objavili na str. 8) je natan~en in dosleden znanstvenik, vendar zna raziskave napisati tudi druga~e. Knjiga ÂťKoliĹĄ~arjiÂŤ pripoveduje ÂťznanstveneÂŤ zgodbe o koliĹĄ~arjih na Ljubljanskem barju na tak na~in, da si bralec zapomni vse bistvene podatke in ugotovitve. A med vrsticami je ĹĄe dovolj prostora za domiĹĄljijo, s katero si zamislimo Ĺživljenje koliĹĄ~arjev pred 4 oz. 5 tiso~ leti. Svet, ki ga razkriva knjiga, je privla~en prav tako kot knjiga sama.

Knjiga je izťla v zaloŞbi ZRC SAZU, na prodaj pa je v knjigarni Azil na Novem trgu v Ljubljani. js

redkih izjem – nimajo interesa, da bi finan~no prispevala k organizaciji festivala, sogovornik osvetljuje finan~ne teŞave. Drugi problem, ki je prav tako zelo pomemben, je pomanjkanje mlajťih aktivistov, ki bi pomagali pri organizaciji in kasneje prevzeli vodenje festivala. Vsekakor je to ena ve~jih prireditev v ťirťi okolici Cerknice, zagotovo pa najve~ja prireditev za mlade in se jo spla~a razvijati tudi v prihodnjih letih, doda. Kljub teŞavam pa festival vsako leto obiť~e ve~ obiskovalcev. Lani se je zaklju~nega koncerta udeleŞilo kar 1500 obiskovalcev, gne~a je bila tudi na ťportnih prireditvah. Ponosni smo, da nam je uspelo sestaviti krajťi predstavitveni film~ek festivala v celoti. Film~ek si lahko ogledate na spletni strani festivala www.heksnfest.com, sklene organizator.

Ve~er med grajskimi zidovi Loťka dolina, 11. junij – V poro~ni dvorani gradu SneŞnik so ťtirje mladi glasbeniki v sodelovanju z Narodnim muzejem Slovenije pripravili pevski ve~er ob spremljavi klavirja.

S petjem so nastopili ĹĄtudentje Akademije za glasbo in upodabljajo~o umetnost na Dunaju. Sopranistka Anemarija Ĺ tefan~i~, doma~inka iz Pudoba, ki svojo glasbeno pot uspeĹĄno gradi Ĺže vrsto let, je na tekmovanju za mlade glasbenike Slovenije leta 2008 dosegla zlato priznanje in drugo nagrado, lani pa je osvojila bronasto priznanje.

S svojim tenorjem je nastopil David Jagodic. Leta 2010 je na Mednarodnem tekmovanju v ^rni Gori osvojil 2. nagrado, letos pa 1. nagrado.

Matija Cergolj, baritonist, se je s petjem za~el ukvarjati kot gimnazijec, od leta 2007 pa ĹĄtudira na Dunaju. Vse tri pevce

FOTO: BORUT KRAĹ EVEC

ÂťS festivalom Ĺželimo predvsem obuditi Cerknico v prvih poletnih dneh, hkrati pa omogo~iti mladim, da se druĹžijo in spoznavajo v lokalnem okolju,ÂŤ nam je povedal Domen. V devetih dneh se bo tako zvrstilo ve~ ĹĄportnih dogodkov, vsak dan festivala bo potekal vsaj en turnir. Lahko se boste udeleĹžili ve~era stand-up komedije in magi~nega ve~era s ~arovnikom. ÂťVrhunec festivala bodo zagotovo prireditve 1. in 2. julija, ko bodo v petek pred OĹ Cerknica organizirali Hip hop asfalt, kjer bodo imeli glavno vlogo raperji in grafitarji. V soboto pri-

FOTO: KATJA DEB EVC

Cerknica, . junij – Danes se je v Cerknici za~el festival Hesknfest 2011, ki ga vsako leto ob koncu ťolskega leta organizira Notranjski ťtudentski klub. V okviru festivala, ki bo potekal do 2. julija, se bo zvrstilo ve~ ťportnih, zabavnih, kulturnih in druŞabnih prireditev. Tik pred pri~etkom festivala smo se pogovarjali s predsednikom Notranjskega ťtudentskega kluba, Domnom Petanom.

Z leve proti desni: PrimoĹž Urban~, Matija Cergolj, Anemarija Ĺ tefan~i~ in David Jagodic. je za klavirjem spremljal PrimoĹž Urban~, ki ĹĄtudira na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Na koncertu so med drugimi izvajali dela Mozarta, Verdija, Ravela in Schuberta. Poleg solisti~nih

in nastopov v duetu so po dolgem aplavzu zapeli tudi skupaj.

V tej zasedbi so nastopili prvi~, Şelijo pa si, da bi v prihodnje skupaj pripravili ťe ve~ podobnih koncertov. bok

BITKA NARODOV PRI NIDERDORFU Nedelja, 26. junij 2011, ob 13. uri Dolenja vas pri Cerknici

040/481-693 MITJA

‘˜”‡Â?Â… Č‹ Â‘ÂŤÂ‹Â…Â‡ČŒ

Ne zamudite bogatega programa!

GAJSTER, D.O.O. Gradbeniťtvo, trgovina,prevozi, storitve, d.o.o. /2ý(1 '2/ 52*$â.$ 6/$7,1$

ŠRQTVPK RCTM 2QUVQLPC VGN YYY RK\\C EWM UK

barva:  cmyk  NOTRANJSKO-KRAĹ KE NOVICE  ĹĄt  12  24. junij 2011

Regijske kulturne diagonale

10

str 10

Notranjsko-kraĹĄke novice    petek, 24. junij 2011

Semena in korenine Vida Sarka

 Saťa Musec

Za avtorjem leto intenzivnega razstavljanja – Tokrat na ogled risbe z rastlinskimi motivi upodabljanja, kot so jih razvile daljne kulture vzhoda, med njimi Japonska.

Ĺ e nekaj za telo

Na razstavi Logat~ ana Vida Sarka so se obiskovalci lahko okrep~ ali tudi z okusnimi rastlinskimi pripravki, ki jih je pripravilo Druťtvo za zdravilne rastline Ognji~ .

LogaĹĄki oktet praznuje 40 let

Big Band Cerknica z novim dirigentom

Zelťe 18. junij – Kulturno druťtvo Logaťki oktet letos praznuje 40. obletnico. Ob tej priloŞnosti so priredili koncert tudi v akusti~ ni cerkvi sv. Volbenka v Zelťah. Za ljubitelje zborovskega petja so pripravili raznovrsten program, pesmi doma~ ih in tujih avtorjev, ki smo jih lahko sliťali tako v slovenskem kot tujih jezikih. Širok repertoar od ljudskih pa do domovinskih pesmih je stalnica na njihovih koncertih, kar so se prepri~ ali tudi obiskovalci sobotnega koncerta. Kot posebni gostje so se jim na odru pridruŞili ťe kvartet Jutro, v katerem nastopajo bratje Smrtnik z Jezerskega. Logaťki oktet je v svoji zgodovini nastopal po ťtevilnih krajih tako doma kot v tujini, med drugim tudi v Argentini, Belgiji, Franciji in ťe bi lahko naťtevali. Med svoje najbolj odmevne nastope ťtejejo tudi nastop v moskovskem Kremlju, kjer so nastopili kot prva slovenska zasedba po osamosvojitvi Slovenije. Logaťki kvartet trenutno sestavljajo Janez Podjed, Andrej Grom, Peter Grom, BlaŞ Sajovic, Janez Ma~ ek, Tone Škrlj, Marko Škrlj in umetniťki vodja Lovro Grom (na sliki). aj

Cerknica, 19. junij – Big Band Cerknica se je v nedeljo doma~ emu ob~ instvu predstavil z novim dirigentom Sebastjanom Jermolom, ki je v za~ etku leta zamenjal Igorja Matkovi~ a. Presene~ enje ve~ era je bil Igor Matkovi~ , ki je kot solist nastopil skupaj z Big Bendom. Igor je tako izpolnil obljubo, da slovo z dirigentskega prestola zagotovo ni dokon~ no slovo od Big Benda Cerknica in da ga bomo z Big Bendom v taki ali druga~ ni obliki ťe lahko videli in sliťali. V skoraj dvournem programu so poleg Igorja navduťili tudi ostali ~ lani Big Benda, sliťali pa smo lahko skladbe Michaela Bubleja, Phila Collinsa, Boba Mintzerja in drugih. Kot so zvesti posluťalci Şe navajeni, je ob koncu namesto saksofona v roke prijel mikrofon Saťo Kova~ i~ in z Big Bendom odpel dve skladbi. V cerkniťkem Kulturnem domu so glasbeniki spet predstavili pester program in navduťili doma~ e ob~ instvo. aj

F OTO : AND REJA JERNEJ^I^

Ĺ KD VRH

predpremiera 24.06.2011 ob 21h premiera 25.06.2011 ob 21h ponovitve 26 junij, 1.,2.,8.,9. Julij ob 21h rezervna termina v primeru odpovedi predstav 22.,23. Julij ob 21h

35,6(*$ 2 32/12Ăż, DYWRULFH 0DQLFH .RPDQRYH NUDWND YVHELQD

9DV RE 6DYL Y ĀDVX çHWYH NDNR VWROHWMH QD]DM &LJDQL RE UREX YDVL SRVWDYLMR VYRMH üRWRULüĀH 3RçDU ERJDW NPHW ] YDVL Y]DPH Y VOXçER HQHJD RG FLJDQRY 0DUND NL VH L]NDçH NRW RGOLĀHQ GHODYHF 6YRMH GHOR YHVWQR RSUDYOMD 0HG QMLP LQ avtor MANICA KOMANOVA 3RçDUMHYR KĀHUMR $QNR VH YQDPH OMXEH]HQ $QND YHOMD ]D SRüWHQR GHNOH ]DWR ML OMXEH]QL V FLJDQRP QH EL QLKĀH RGSXVWLO 5D]XP SUDYL HQR VUFH GUXJR LQ WX VH SRMDYL YLU priredba in reŞija FRANCI JEREB YVHK WHçDY NL QDVWRSLMR Y QDGDOMHYDQMX 3ROHJ WHJD VR UDGRYHGQL OMXGMH YHGQR QD SUHçL 2GNDU MH SRGUW PRVW ĀH] 6DYR SUHELYDOFH ĀH] UHNR V VSODYRP SUHYDçD VWDUL .RULWQLN 1D WD UDĀXQ SRüWHQR VOXçL YHQGDU YVHHQR YHOMD ]D ]DXSDQMD YUHGQHJD ĀORYHND =DWR VH $QND QHNHJD YHĀHUD ]DWHĀH N QMHPX LQ ]JRGL VH SULVHJD 7RN GRJRGNRY VH YHV ĀDV REUDĀD WDNR GD $QND RVWDMD QHPRĀQD 3RURĀL VH V 3DYOHWRP LQ WX VH ]DQMR NRQĀQR ]DĀQH VUHĀQR çLYOMHQMH .R çH NDçH GD ER YVH OHSR LQ SUDY VH ]RSHW ]DSOHWH 8VRGD VH UHV ODKNR JUGR SRLJUD V ĀORYHNRP

PRISEGA 2 32/12Ă˝,

GLEDALIĹ KA PREDSTAVA NA PROSTEM pri PoĹ Vrh Sv. Treh Kraljev

Avtor je k sodelovanju na tokratni razstavi povabil Druťtvo za zdravilne rastline Ognji~ , ki so s cvetli~ nimi aranŞmaji galerijo skoraj spremenili v barvit junijski travnik, obiskovalci pa so se lahko prepri~ ali, da so napitki in namazi iz zdravilnih rastlin in zeliť~ , ki rastejo v naťi okolici, okusnejťi, predvsem pa bolj zdravi, od tistih s trgovskih polic.

S pesmijo o zelenih travnikih, pticah in pomladi pa so nas nahranila dekleta iz seksteta Adoramus in tako zaokroŞila prijeten ve~ er, ki ga je pripravila logaťka izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti.

F OTO : AND REJA JERNEJ^I^

Razstava risb z rastlinskimi motivi ni botani~ na predstavitev teh pradavnih bitij, ~ eprav je vsaka od njih pospremljena s slovenskim in latinskim imenom, ampak je predvsem odraz avtorjeve intimne povezanosti z njimi.

Sam se namre~ Şe vrsto let navduťuje nad njihovo vsestransko uporabnostjo, tokrat pa ga je

bolj kot zdravilna mo~ pritegnil njihov karakter: Risba skuťa slediti karakterjem rastlin, bolj kot natan~ nim izrisom njihovih posebnosti. Razvrstitev in izbor risanih motivov sledi o~ em na vsakodnevnih popotovanjih po okoliťkih travnikih, gozdovih in vrtovih. Gre torej za oseben poklon Şe tako popolnemu rastlinskemu sistemu, ki nas obdaja, je povedal Sark, ki Şe dobro leto intenzivno ustvarja in razstavlja.

Fotografska razstava Solnca, Nevidna mesta, Risana Rusija in Popotniťka risba so naslovi njegovih samostojnih razstav, s katerimi je v zadnjem letu gostoval po vsej Sloveniji. Pri svojem ustvarjanju Şe nekaj ~ asa ostaja zvest osnovnemu orodju, kot so pero, ~ opi~ , tuť in papir, vedno bolj pa ga nagovarjajo na~ ini

FOTO: SAĹ A MU SEC

Logatec, 10.–30. junij – V galeriji Hiťa sonca razstavlja Logat~ an Vid Sark, ki se predstavlja z novim sklopom del. Razstavo je nekoliko dvoumno poimenoval Semena in korenine, ~ eprav prav omenjenega na risbah ne bomo naťli. S tem opazovalcu dopuť~ a moŞnost, da v njih sam poiť~ e bistvo, ki je o~ em pogosto skrito. Program na odprtju je sooblikovalo Druťtvo za zdravilne rastline Ognji~ iz Logatca in Sekstet Adoramus.

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 12 24. junij 2011

Šport

Notranjsko-kraške novice

str 11

11

petek, 24. junij 2011

Vonj bencinskih hlapov v Loški dolini

 Marko Premrl

Karting klub Loška dolina letos praznuje svojo enajsto obletnico.

Ljubitelji avtomotošporta so se namre~ leta 2000 odlo~ili, da ustanovijo, kot še dandanes nosi uradno ime, Društvo ljubiteljev avto-moto športa Loška dolina s stalnim naslovom Nadlesk 4a, Stari trg pri Ložu. Od takrat so priredili že nekaj motoristi~nih praznikov, na jutrišnji dan državnosti pa bodo prvi~ na Primorskem predstavili Karting varne vožnje s Sožitjem in Son~kom v Ilirski Bistrici.

jo ~ lani, ter prototip skrajšanega juga 45, ki meri v dolžino 230 centimetrov) pa se lahko pohvalijo, da so edini v Sloveniji, ki vsako leto organizirajo tri dobrodelne karting prireditve. Njihov glavni prostor je parkiriš~ e pred Kovinoplastiko, kjer z malo dobre volje hitro nastane dirkališ~ e. »Ne tekmujemo, nismo mahnjeni na lovorike, z našim hobijem se ukvarjamo le rekreativno,« je povedal prvi mož kluba Leon Truba~ ev na vprašanje, ali lahko izpostavijo kakšen tekmovalni rezultat. Kljub temu si prizade-

Vabljeni na praznik v Ilirski Bistrici V soboto, 25. junija, se bo za~ elo že dopoldne. Razpored predvideva ob 10. uri na parkiriš~ u pred TIB Transportom vožnjo ~ lanov društev Son~ ek in Sožitje. V popoldanskem ~ asu bodo na svoje prišli osnovnošolci in ostali obiskovalci, za zabavo pa bodo zve~ er poskrbeli Duo Dalton in izkušena ekipa gostilne Pod gradom. A to še zdale~ ni vse. Motorna veselica se nadaljuje tudi v nedeljo. Imetje bo na prazniku predstavila znana avtohiša s svojimi modeli, ši pa sedeminštirideset let, jutri pripeljali pa naj bi se tudi lastni~ aka morebiti najve~ ji dogodek. ki prototipov in bolidov formuS pomo~ jo župana Ilirske Bistrice le ena.

FOTO: AR HI V KAR TI NG KLU B A LOŠKA DOLI NA

Marsikdo bi lahko ljubitelje avtomobilizma ozna~ il kot onesnaževalce okolja in norce, ki »kurijo« gume, a loški Karting klub ponuja nekaj ve~ . Morda lahko za~ nemo pri najbolj plemeniti potezi, saj se vedno znova in znova trudijo, da motorna vozila brezpla~ no predstavijo tudi otrokom s posebnimi potrebami.

Glavni moto je najprej varnost, zato sodelujejo s šolo varne vožnje Braneta Kuzmi~ a, poleg izposoje njihovih avtomobilov (vozni park obsega 11 kartov, ki so last kluba, sedem, ki jih ima-

Emila Rojca ter skupino lokalnih zanesnjakov in nekaj sponzorjev, bodo 25. in 26. junija popestrili otrokom zaklju~ ek šolskega leta.

Dirka na parkiriš~u pred Kovinoplastiko. vajo, da bi v naslednjem letu ali ali Loške doline, vendar še pred dveh organizirali gorsko-hitrostno tem sedemindvajset ~ lanov, kjer karting dirko na podro~ ju Brkinov ima najmlajši deset, najstarej-

Logatec gostil teka~e 9,8 kilometra dolgo progo potreboval 33 minut in 29 sekund, v cilju pa je bil le 4 sekunde pred drugouvrš~enim Jernejem Šemrovom (AD Kladivar Celje). Ženske so tekle krog manj, kar je naneslo 6,5 kilometra, kar je najhitreje pretekla Eva sever

Rus (TSK Valkarton Logatec) in bila za minuto in pol hitrejša od tekmic.

Sedaj sledi poletni premor pred nadaljevanjem ELGO Nova NTP, naslednja tekma bo namre~ Tek na Blokah 11. septembra. el

Zmagovalci po kategorijah:

F OTO : TD SOVIC A

Logatec, 1 . junij – 199 tekmovalcev je nastopilo na peti tekmi ElgoNOVA Notranjskega tekaškega pokala, kjer so ~lani TSK Logatec organizirali Olimpijski tek 2011. Med moškimi je progo najhitreje pretekel Rok Tršan (TSK Valkarton Logatec), ki je za

2011_06_24_klima.pdf

Agrocenter Nova vas tel. 01 709 80 75 Agrocenter Vrhnika tel. 750 68 40

Agrocenter Mlin Cerknica tel. 707 16 27 Agrocenter Iga vas tel. 01 707 16 40

Valvoline olje Odstranjevalec mrèesa SYN POWER 50W40 4/1 SONAX

CHAIN LUBE olje za verige motornih žag

4,99 €

1L

WD-40

35,90 €

3,90 €

Motorno olje za diesel motorje OLMA SHPD 15W40

29,90 €

10 L

C

4,60 €

Y

CM

4L

200 ml

500 ml

Akcija velja od 10.06.2011 do 10.07.2011 oz. do razprodaje zalog. Vse cene so v EUR in vsebujejo DDV. Slike so simbolne.

Durum Polži 28

1,13 € 500 g + 250 g GRATIS

Jajèni špageti

2,70 € 500 g

V vseh živilskih trgovinah!

KORUZNI ZDROB

0,80 € 500 g

Durum špageti

2 + 1 GRATIS

M

Papirnica in drogerija STARI TRG Cesta Notranjskega odreda 18, Stari trg; tel.št.: 01/ 7071 647 Delovni èas: pon. - pet.: 08.00 - 17.00, sob.: 08.00 - 12.00

Delovni zvezki po naroèilu!

Možnost nakupa na obroke za zaposlene v Kovinoplastiki Lož d.d..

1,50 € 670 g + 330 g GRATIS

Akcija velja od 15.06. do 15.07.2011 oz. do razprodaje zalog. Vse cene so v EUR in vsebujejo DDV.

Pester izbor šolskih potrebšèin

(šolske torbe tudi po naroèilu)!

MY

CY

CMY

K

1

31.5.11

13:54

Punce 1: Klara Jernej~i~ (OŠ Rakek), Fantje 1: Luka ^esnik (TSK Idrija); Punce 2: Anja Hrvati~ (OŠ Tabor Logatec), Fantje 2: Nejc Šraj (OŠ Nova vas); Punce 3: Nina Hrvati~ (OŠ Tabor Logatec), Fantje 3: Tim Slabe; Moški do 29 let: Rok Tršan (TSK Valkarton Logatec); Moški 30 do 39 let: Sebastjan Puš (Matic K); Moški 40 do 49 let: Jože Kirm (Tržiške strele); Moški 50 do 59 let: Rolando Turši~ (Nova vas); Moški nad 60 let: Jure Gornik (TKD Sovica); Ženske do 29 let: Eva sever Rus (TSK Valkarton Logatec); Ženske 30 do 39 let: Kristina Bele (AK Pivka); Ženske 40 do 49 let: Marta Švigelj (ŠD Hotedršica); Ženske nad 50 let: Sonja Knap (Plesno društvo Kolesar).

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 12 24. junij 2011

1

Zeleni razgledi

Notranjsko-kraške novice

str 1

petek, 24. junij 2011

Utrinki Zelenega tedna

FOTO: P OLONA FER JAN^I ^

1

(1) Predstava Smetiš~ni škrat, (2) Predavanje ga. Miše Pušenjak o pravilnem kompostiranju na doma~em vrtu, (3) Razstava recikliranih umetniških izdelkov v Supermarketu Mercator Cerknica Knjižni zeleni otok v knjižnici Bena Zupan~i~a v Pivki je majhne in velike obiskovalce vabil, da si prelistajo ali izposodijo knjižno gradivo na temo ekologije in lo~evanja odpadkov.

Predaval je tudi dr. Mitja Prelov-

šek z Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU o onesnaženosti jam in njihovem ~iš~enje. Na predavanju v Pal~ju je bila posebna pozornost namenjena jami Golobina v neposredni bližini vasi. Martina Erjavec in Dragica Bratani~

FOTO: M ARTINA ERJAVEC

opremo, dijaki Šolskega centra Postojna pa so ustvarili plakate o pravilnem lo~evanju odpadkov.

Na OŠ 8 talcev Logatec je potekalo predavanje Miše Pušenjak o pravilnem kompostiranju na doma~em vrtu. Predviden je bil tudi prakti~ni prikaz, ki pa je žal odpadel zaradi hudih nalivov.

Ve~ kot 40 zadovoljnih udeležencev si je zaželelo še ve~ tovrstnih predavanj.

Predstavo Smetiš~ni škrat, v izvedbi Zavoda Vista iz Murske Sobote, si je ogledalo ve~ kot sto otrok in staršev. Otroci so aktivno sodelovali med predstavo in kasneje v ustvarjalni delavnici, kjer so se otroci spoznali z aktualno ekološko tematiko na njim primeren, zanimiv ter igriv na~in.

Razstava recikliranih umetniških izdelkov v Supermarketu Mercator Cerknica, kjer so med drugimi osnovnošolci razstavljali tudi u~enci iz Starega trga pri Ložu. Le-ti so iz odpadnega papirja izdelali uporabna, privla~na in malce druga~na koša za odpadke.

FOTO: B . P EVEC

Za nami je Zeleni teden, regijska pilotna ozaveš~evalna akcija mednarodnega projekta Wasman – Ravnanje z odpadki. Razli~ni dogodki so v ~asu od 5. do 11. junija prebivalce regije opozarjali na pomembnost pravilnega lo~evanja odpadkov in predvsem zmanjševanja odpadkov na izvoru. V knjižnicah so bili nameš~eni knjižni zeleni otoki.

Osnovnošolci in vrt~evski otroci so izdelali umetniške reciklirane izdelke in jih postavili na ogled v Mercator centrih Postojna in Cerknica, kjer sta bili prikazani tudi demonstraciji lo~evanja odpadkov. V Pal~ju in Cerknici sta bili predavanji o onesnaženosti jam in njihovem ~iš~enju. V Logatcu so ob~ani lahko obiskali delavnico na temo pravilnega doma~ega kompostiranja, najmlajši pa so si ogledali igrico »Smetiš~ni škrat«.

Na Vrhniki je bilo zelo obiskano predavanje o ekologiji, globalizaciji in potrošniških navadah. Dijaki SGLŠ Postojna so pri urah fizike izvedli delavnice o smotrnem ravnanju z elektri~no in elektronsko

Novi vodniki Zelenega krasa

 Petra Šajn

je obdarjen z naravnimi lepotami in biotsko pestrostjo.

Te~aj so razdelili na štiri module, od katerih je bil prvi del namenjen predvsem uporabnikom znamke Zeleni kras (podjetjem in posameznikom), drugi in tretji turisti~nim delavcem, Pred kratkim so novim lokalceloten modul pa so obiskovali nim turisti~nim vodnikom na tisti, ki so želeli pridobiti licenco obmo~ju Zelenega krasa, ki lokalnega turisti~nega vodnivklju~uje Bloke, Cerknico, Loško ka, ki lahko vodenja opravlja na dolino, Ilirsko Bistrico, Pivko, Po- obmo~ju vseh omenjenih ob~in. stojno in Logatec, podelili potrUsposabljanje za vodnike je obdila za uspešno kon~an te~aj. segalo teoreti~ni del, ki je zajeMateja Sim~i~ iz RRA Notranjmal predavanja geografov, zgosko-kraške regije pravi, da je bilo dovinarjev, gozdarjev, turisti~nih združenje pod znamko Zeleni vodnikov z državno licenco ..., kras namenjeno pove~anju po- prakti~ni del pa je potekal na znavanja turisti~ne destinaciterenu. Udeleženci so se spreje tega obmo~ja ter s tem bolj hodili po gozdni u~ni poti na celovito in privla~no obiskovalcu Mašunu, obiskali kmetijo na Tapredstaviti ta konec Slovenije, ki trah, paintball poligon, ki stoji

Rakov Škocjan, 1 . junij – RRA Notranjsko-kraške regije je v sodelovanju s koprsko turisti~no-razvojno Agencijo Autentica organizirala te~aj za lokalne vodnike, na katerem so udeleženci dobra dva meseca spoznavali veš~ine vodenja in osnove turizma.

za Parkom vojaške zgodovine v Pivki, in šli na celodnevno ekskurzijo. Vodniki so za pridobitev potrdila morali opraviti pisni del s seminarsko nalogo ter ustni del, na katerem so svoje znanje zgodovine, geografije, etnologije, kulturologije, morali pokazati v praksi. Na te~aj se je prijavilo 56 kandidatov, preizkus pa jih je opravilo 48. Najve~ udeležencev je iz Pivke, sledili so Bistri~ani in Postojn~ani, Cerkni~ani, Ložani, najmanj pa se jih je pripeljalo iz Logatca in Blok. »Izredno sem vesela, da sem se udeležila te~aja, saj sem si razširila obzorja in pridobila veliko novega znanja. Upam, da bomo s kolegi Novope~eni lokalni turisti~ni ostali povezani in si še naprej ena od udeleženk. delili znanje, izkušnje, vtise in V ob~inah »Zelenega krasa« seveda tudi uspeh ter promosicer že potekajo priprave novih virali našo regijo,« je povedala

FOTO: ARHIV RRA NOTRANJSKO-KRAŠKE REGIJE

Zaklju~ili so te~aj za lokalne turisti~ne vodnike po sedmih ob~inah notranjsko-kraške regije

vodniki. odlokov o turisti~nem vodenju, ki bodo novo usposobljenim vodnikom omogo~ili nemoteno

vodenje po celotni regiji. Ob~ini Pivka in Postojna sta ta odlok že sprejeli.

Nagrajenci križanke Geslo ozaveš~evalne nagradne križanke na temo lo~enega zbiranja odpadkov, ki je bila objavljena v prejšnjih novicah, se glasi: Lo~ujmo odpadke. Nagrajenci so:

Piščančja prsa,

Piščančje krače,

zamrznjena

Turistična pašteta, 80g

zamrznjene

Barbara Škvar~a, Rovte 46 b, 1373 Rovte 1. nagrada: STISKALNICA ZA PLASTENKE, Slopak, družba za ravnanje z odpadno embalažo, d.o.o.

Nejc Lukan, Na vasi 22, 1381 Rakek 3. nagrada: TRI MAJ^KE IN TRI KAPE, Saubermacher Slovenija, d.o.o.

Uroš Gantar, Tržaška 81, 1371 Logatec 4. nagrada: DVE MAJ^KI IN DVE KAPI, Saubermacher Slovenija, d.o.o.

Olga Jovanovi~, Cesta v Pretržje 10, 1381 Rakek 5. nagrada: TRI MAJ^KE IN ZBIRALNIK ZA ODPADNE BATERIJE, ZEOS, ravnanje z elektri~no in elektronsko opremo, d.o.o Marta Korošec, Cesta na jezero 14, 1380 Cerknica 6. nagrada: TRI MAJ^KE IN ZBIRALNIK ZA ODPADNE VAR^NE SIJALKE, ZEOS, ravnanje z elektri~no in elektronsko opremo, d.o.o Vsi izžrebanci bodo nagrade prejeli po pošti

0,75

2,49

eur/kos

eur/kg

Pivka piščančja posebna salama,

2,69 eur/kg

1,30 Akcija traja od 20. 6. do 15. 7. 2011

400 g

eur/kos

Vabljeni v Pivkini trgovini na Kal in na Marof pri Cerknici

s široko in ugodno ponudbo mesa in izdelkov iz piščančjega, puranjega in kunčjega mesa. V trgovini lahko izbirate tudi med različnimi okusi turistične in tunine paštete, ribe z zelenjavo ter ostalimi ribjimi izdelki Delamaris.

www.pivkap.si

Žiga Klun, Selce 69, 6257 Pivka 2. nagrada: TRI TRAJNOSTNE STEKLENI^KE ZA VODO ALI SOKOVE, Kovod Postojna, vodovod, kanalizacija, d.o.o.

Diskont Kal: pon - pet: 7.30 - 18.30, sobota: 7.30 - 12.30, tel.: 05 70 31 020 Trgovina Marof: pon - pet: 7.30 - 19.00, sobota: 7.30 - 13.00, tel.: 01 70 71 945 Pivka NKR-novice 17-6-11.indd 1

6/17/11 2:14:34 PM

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 12 24. junij 2011

I z o b ~ i n s kKer ohni i{kea Prispevkov na straneh Iz ob~inske hiše ne pripravljajo sodelavci Notranjsko-kraških novic.

Prireditve ob ob~inskem prazniku Petek, 24. junij Razstava izdelkov Likovne šole Galerije Miklova hiša iz Ribnice ob 1 .00 Tovarna transportnih naprav Podskrajnik –TTN Organizator: Likovno izobraževalni center Galerije Miklova hiša Ribnica

Kresovanje s kulturnim programom, z gostinsko ponudbo in s sre~elovom ob 0.00 Škocjanska pot na Rakeku Organizator: Turisti~no društvo Rakek

Sobota, 25. junij Voden pohod po naravoslovni u~ni poti v Dobcu ob 9.00 Start pri vodnjaku – kapelici Lurške matere božje v Dobcu Organizator: Turisti~no društvo Menišija

Proslava ob 20-letnici ustanovitve kluba in 30-letnici za~etka dela namiznoteniške sekcije v okviru ŠŠD Rakek ob 15.00 Teniško igriš~e Rakek (Dovce), v primeru slabega vremena bo proslava v

jedilnici OŠ Jožeta Krajca Rakek Organizator: Ping Pong klub Rakek

Osrednja sve~anost z gasilsko parado ob 100-letnici delovanja PGD Unec in 20-letnici samostojnosti Republike Slovenije, ki se bo kon~ala z zabavnim programom ob 16. 0 Pred gasilskim domom na Uncu Organizator: PGD Unec

12. Poletni ve~er na prostem ob dnevu državnosti ob 0. 0 Tabor – na placu pod lipco Organizator: Kulturno društvo Godba Cerknica

Nedelja, 26. junij 4. bitka narodov pri Niderdorfu ves dan Dolenja vas Organizator: Društvo Lovrenc

Letni koncert Okteta Kres ob 19. 0 Zelška cerkev Organizator: Društvo pevski zbor Tabor Cerknica

Notranjsko-kraške Notranjsko-kraške novicenovice petek, petek, 24. junij 12.2011 marec 2010

str 1

1 1

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 12 24. junij 2011

14

Obvestila in horoskop

Anine zvezde OVEN  ^e greste v juliju na dopust, obstaja velika verjetnost, da se sploh ne boste odpo~ ili. Želeli si boste svobodo, zato boste letali z zabave na zabavo, neprespane no~ i pa se bodo kmalu za~ ele poznati pri vašem razpoloženju. Doma se boste po~ utili utesnjeno, v službi tudi ne boste dolgo zdržali in vse bolj vas bo vleklo med prijatelje. Konec meseca se obeta velika zabava. Son~ ni mrk najavlja spremembe v družini, morda celo selitev.

BIK  Pred vami je intenziven mesec, okolico boste šarmirali s svojo komunikativnostjo. Zelo uspešni boste, dopust pa raje preložite na prihodnji mesec, zdaj se posvetite dogovarjanju in sklepanju pogodb. Vaše obnašanje bo simpati~ no, marsikdo vas bo gledal z ob~ udovanjem. Le z denarjem boste morali ravnati bolj previdno, saj bodo zaloge po~ asi kopnele. Son~ ni mrk prinaša veliko komunikacije in veliko kratkih potovanj.

DVOJ^KA  Ves mesec boste nekam hiteli, do okolice boste precej distancirani.

Razo~ aranja iz prejšnjega meseca bodo povzro~ ila, da z nikomer ne boste delili svojega razmišljanja. Je pa julij ugoden za u~ enje. Konec meseca bodo odnosi v družini zahtevali precej pozornosti. Oborožite se s potrpljenjem. Tudi na finance popazite, saj vas v avgustu ~ aka ve~ nevše~ nosti, tudi ve~ ji stroški z avtomobilom.

Son~ ni mrk bo prinesel denarne težave.

RAK  Že v prvih dneh julija boste postali bolj zadovoljni, saj se bodo stvari in situacije izboljševale z dneva v dan. Energije boste imeli dovolj za vse podvige, ki si jih boste zamislili. Mra~ ne misli vas bodo zapustile, postali boste bolj optimisti~ ni. Z okolico boste uspešno komunicirali. Pred vami je eden lepših mesecev, zato ga izkoristite, kolikor se le da. Son~ ni mrk prinaša umiritev mnogih stresnih situacij.

LEV  V juliju se boste obnašali precej distancirano. Na dogodke boste gledali postransko, nikakor se ne boste želeli izpostavljati. ^e odhajate na dopust, bo to vsekakor miren kraj. V vsakem primeru bo to mesec po~ itka, razmišljanja in izolacije pred ostalim svetom. Notranje se boste umirili. V ljubezni se raje držite poznane in ustaljene zveze. Son~ ni mrk prinaša izolacijo in kritiko s strani drugih.

DEVICA  Na poslovnem podro~ ju bo ta mesec naporno in stresno, a boste kljub vsemu uspeli obdržati trezno glavo. ^akajo vas ugodna romanti~ na doživetja, zato ne bi bilo slabo, ~ e bi odšli na dopust in se pripravili na intenziven avgust.

Romanti~ ni in zaljubljeni boste, ugodna druženja s prijatelji pa bodo prav tako zapolnjevala ves julij. Mrk bo prinesel nekaj novosti prav v prijateljskih krogih.

TEHTNICA  Življenjski ritem bo v juliju hiter. Vse bolj se boste želeli zabavati, tudi za šport boste našli nekaj ~ asa. V vaši okolici pa žal ne bo vladala idila, preti vam veliko sporov in nerazumevanja. Pri poslih boste nihali med željami in možnostmi, pa še s financami ne boste stali najbolje. V ljubezni se obeta poznanstvo s tujcem ali z nekom, ki živi v tujini. Son~ ni mrk bo zanihal visoko na nebu in lahko bi nevarno ogrozil vaš status in položaj. ŠKORPIJON  Julij bo pravšnji mesec za dopust, saj vas ~ aka veliko prijetnih trenutkov, tudi romanti~ nih presene~ enj. Vaši odnosi s partnerjem se bodo precej izboljšali. ^e boste uspeli brzdati svojo ob~ asno škorpijonsko grobost, se boste še dolgo spominjali sanjskega dopusta, ~ e pa ne, se lahko zgodi, da vam ljubljena oseba izpuhti kot milni mehur~ ek. Son~ ni mrk prinaša potovanje v tujino ali poznanstvo s tujci.

STRELEC  Julij bo nedvomno eden najnapornejših mesecev v tem letu. Manjkalo vam bo dobro razpoloženje, ob~ utek iz~ rpanosti pa vas bo spremljal pri vseh obveznostih. Vsak dan si poskusite poiskati nekaj prostih trenutkov samo zase, da boste lažje preživeli naporne dneve. Veliko obveznosti boste morali postoriti sami, pa še prijatelji bodo vtikali nos v vaše zadeve. Son~ ni mrk lahko prinese finan~ ne nevše~ nosti in slovo od ne~ esa ali nekoga.

KOZOROG  Po~ asi boste postajali vse bolj utrujeni od obveznosti, vro~ ino boste zelo težko prenašali. V sredini meseca boste še spali bolj slabo. V tem ~ asu se izognite vsem konfliktnim situacijam, saj bi lahko pustile mo~ no sled v vašem življenju. ^e razmišljate o prekinitvi svoje zveze, potem raje potrpite še nekaj ~ asa, ~ e pa za~ enjate z novo, se prepri~ ajte, v kaj se spuš~ ate. Nekateri Kozorogi bodo v tem mesecu za~ eli verjeti, da imajo angela varuha na ramenu. Son~ ni mrk prinaša novosti v partnerstvu ali celo selitev.

VODNAR  Vplivi planetov bodo takšni, da bo vaše zdravje zelo ob~ utljivo. Morali boste ve~ po~ ivati in paziti nase. Možna so tudi presene~ enja na ljubezenskem podro~ ju kot tudi v širši družini. Ker na vse to ne boste pripravljeni, vas bodo dolo~ ene situacije spravljale ob živce. S stalnim partnerjem preti veliko prepiranja, sploh v drugi polovici meseca, saj ne boste želeli živeti podrejeno. A potrpite, pride tudi vaših pet minut. Son~ ni mrk prinaša zdravstvene težave.

RIBI  ^as je za odmor in dopust. Vse bolj boste ~ utili željo po potovanjih in zabavi, zato bo ta mesec kot nalaš~ pisan na vašo kožo. Okoliš~ ine v službi bodo ugodne, zato si le privoš~ ite kak nepozaben dopust. ^e ste samski, bi vas lahko spuš~ anje v avanture pripeljalo do velikih nevše~ nosti, saj vse preve~ idealizirate nasprotni spol. No, vaše srce bi na koncu lahko ostalo mo~ no ranjeno. Son~ ni mrk prinaša lepe trenutke ali celo novo ljubezen.

Notranjsko-kraške novice Izdajatelj: Notranjske novice, d.o.o., Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec Direktorica: Majda Strel.

Odgovorna urednica: Barbara ^epirlo.

Tehni~ ni urednik: Primož Brankovi~ . ^asopis izhaja vsak drugi petek. Ponatis celote ali posameznih delov in njihova uporaba v drugih medijih je dovoljena le s pisnim dovoljenjem uredništva. Rokopisov in fotografij ne vra~ amo. Nenaro~ enih prispevkov ne honoriramo. Notranjsko-kraške novice so vpisane v razvid medijev na Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno št. 33.

Oblikovanje in prelom: Studio Ajd. Tisk: Tiskarna SET, Vev~ e. Naklada: 17.800 izvodov.

Kontakt: Uredništvo 01 750 96 17 (urednistvo nkr-novice.si), Komerciala 040 922 949 (komerciala nkrnovice.si), Tajništvo 01 750 92 11 (tajnistvo nkr-novice.si), Faks 01 750 92 12.

Spletna stran: www.nkr-novice.si. ^asopis je brezpla~ en. Prejemajo ga vsa gospodinjstva v ob~ inah Bloke, Cerknica, Logatec, Loška dolina, Pivka in Postojna.

str 14

Notranjsko-kraške novice petek, 24. junij 2011

Pogoji objave:

Male oglase lahko pošljete po pošti na naslov: Notranjsko-kraške novice, Mali oglasi, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali po e-pošti: urednistvo@nkr-novice.si. Pripisati morate ime in priimek (naziv), naslov in telefonsko številko.

Zagotavljamo objavo malih oglasov, ki prispejo do štiri dni pred izidom ~ asopisa. Cenik malih oglasov: mali oglas (osnovni: do 110 znakov s presledki) je 6,96 eur, vsakih nadaljnjih 28 znakov je 1,92 eur. Cena barvne slike (40 x 30 mm) je 18 eur, okvir~ ka 6 eur (DDV je vklju~ en v ceno). Za fizi~ ne osebe je objava enega osnovnega malega oglasa na številko brezpla~ na, dodatni oglas se zara~ una po ceniku. Oglasi pravnih oseb morajo biti v skladu z zakonodajo podpisani s polnim nazivom podjetja in naslovom. Naro~ nik malega oglasa odgovarja za vsebino oglasa. Uredništvo si pridržuje pravico do urejanja in lektoriranja besedila v skladu z jezikovno politiko ~ asopisa. Zagotavljamo tudi objavo zahval in voš~ il, ki prispejo v pisni obliki do štiri dni pred izidom ~ asopisa. Tekst lahko oddate po faksu: 01 750 92 12, pošti: Notranjsko-kraške novice, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali e-pošti: tajnistvo@nkr-novice.si.

Uredništvo besedilo objavi v velikosti 83 x 98,5 mm ali 126 x 47,5 mm na željo naro~ nika. Cenik zahval, voš~ il in ~ estitk je 50,40 eur (DDV je vklju~ en v ceno). Cena barvne slike (40 x 30 mm) je 18 eur.

Prodam Suha bukova ali mešana drva.

Možna sta razrez po dogovoru in dostava v Cerknico, Logatec in Postojno. Tel.: 031 392 091.

Starine in umetnine.

Tel.: 040 426 736.

Metrska drva na obmo~ ju Rakeka.

Tel.: 030 371 015.

Elektri~ ne škarje za živo mejo Black&Decker. Cena: 60 eur.

Tel.: 041 257 954.

Nepremi~ nine Prodam Staro hišo v okolici Postojne, parcela 1264 m2, tlorisna površina 88 m2, lepa lokacija z gradbenim dovoljenjem. Cena: ugodno.

Tel.: 070 898 215.

Garsonjero v centru Postojne, cca 28 m2, delno obnovljeno l.

2008, 1. nadstropje, kabelska, CK, domofon, nova streha. Cena: 43.000 eur. Tel.: 040 899 785.

2-sobno stanovanje v centru Cerknice (2/3), 60 m2, veliko, son~ no. Cena: 69.000 eur. Tel.: 031 562 352.

3-sobno stanovanje v Postojni, 66 m2, opremljeno, 4. nadstropje, l.

1980, zastekljen balkon, klimatska naprava. Cena: 81.000 eur.

Tel.: 041 218 963.

Oddam Spodnji del hiše v Prestranku, 50 m2, lastni vhod, delno opremljeno,

vseljivo takoj. Cena: 300 eur + stroški + varš~ ina. Tel.: 041 713 585.

Kupim Manjšo hišo, vsaj 1500 m zemljiš~ a njive ali travnika. Tel.: 041 353 400.

Drugo Na uredništvo smo prejeli obvestilo, da je družina iz Postojne našla štiri zapuš~ ene mucke. Dva mladi~ ka sta poginila, enega in mamico pa so sterilizirali in dali pregledati veterinarju. Zanju iš~ ejo primernega lastnika. Tel.: 041 328 731.

Iš~ em in nudim prevoz za vsakodnevno vožnjo na relaciji Postojna–Ljubljana Vi~ .

Tel.: 031 232 665.

Urniki knjižnic Logatec pon., sre., pet. od 9.00 do 19.00 tor., ~ et. od 12.00 do 19.00 sob. od 8.00 do 13.00 Krajevna knjižnica Rovte tor. od 15.00 do 19.00 ~ et. od 12.30 do 19.00 Krajevna knjižnica Hotedršica sre. in pet. od 16.00 do 19.00 Krajevna knjižnica Vrh Svetih Treh Kraljev tor. od 12.30 do 14.30 pet. od 17.00 do 19.00 Jožeta Udovi~ a Cerknica pon.–pet. od 10.00 do 19.00 sob. od 8.00 do 13.00 Ivana ^ampa Nova vas tor. od 13.00 do 19.00

Voš~ ilo Žarek vajine ljubezni naj še vrsto let gori, naj tako bo svetel in mo~ an, da zlato sonce zatemni.

Vlasti in Matiju Ilerši~ iz Rakeka, želimo ob srebrnem jubileju obilo zdravja, uspehov in sre~ e!

Družine Cantarutti, Steržaj in Intihar

Uredništvo zagotavlja tudi objavo zahval, voš~ il in ~ estitk, ki prispejo v pisni obliki do štiri dni pred izidom ~ asopisa. Tekst lahko oddate po faksu: 01 750 92 12, pošti: Notranjsko-kraške novice, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali e-pošti: urednistvo @nkr-novice.si.

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAĹ KE NOVICE  ĹĄt  12  24. junij 2011 

Napovednik in razvedrilo

Notranjsko-kraĹĄke novice

 

str 15

15

petek, 24. junij 2011

Napovednik dogodkov in prireditev V prihodnji ĹĄtevilki Notranjsko-kraĹĄkih novic bomo objavili brezpla~en napovednik dogodkov in prireditev, ki bodo od 8. do 21. julija. ^e Ĺželite spomniti in povabiti prebivalce na dogodke, nam informacije poĹĄljite do petka, 1. julija, na e-naslov urednistvo@nkr-novice.si. Za spremembe programa uredniĹĄtvo ne odgovarja.

Razstave Likovna razstava Korenine in semena avtorja Vida Sarka. Na ogled do 30. junija v galeriji HiĹĄa sonca v Logatcu.

24. 6. Razstava izdelkov Likovne ĹĄole Galerije Miklova hiĹĄa iz Ribnice, ob 18. uri v TTN Podskrajnik.

Prireditve, predavanja 24. 6. Osrednja ob~inska prireditev ob dnevu drĹžavnosti in 20-letnici samostojnosti RS, ob 19. uri pri kozolcu Toplar v Belskem.

24. 6. Plesna glasba dua Piccolo orchestra, ob 20. uri na trgu pred hotelom Kras. Vstopnine ni.

24. 6. Pod veharĹĄko lipo (maĹĄa za domovino in kulturni program pod veharĹĄko lipo), ob 19. uri v VeharĹĄeh.

24. 6. 27. ve~er pri vodnjaku v organizaciji MeĹĄanega pevskega zbora Pevskega druĹĄtva Logatec, ob 20.30 pri vodnjaku na ^evcah, Logatec.

25. 6. Sve~anost z gasilsko parado ob 100-letnici PGD Unec in 20-letnici samostojnosti Slovenije, ob 15. uri pred gasilskim domom na Uncu.

25. 6. 12. Poletni ve~er ob dnevu drĹžavnosti, ob 20.30 na placu pod lipco na Taboru.

25. 6. 4. Bitka narodov pri Niderdorfu, DruĹĄtvo Lovrenc, v Dolenji vasi, ure organizatorji ĹĄe niso sporo~ili.

25. 6. Koncert ob dnevu drĹžavnosti, Pihalni orkester Kovinoplastike LoĹž, ob 18. uri na parkiriĹĄ~u gostilne Ĺ kriban v Starem trgu pri LoĹžu.

26. 6. Kresna nedelja z bogatim kulturnim programom od 14.30 dalje, zve~er velika vrtna veselica in show program z ansamblom Navihanke, v HotedrĹĄici.

2. 7. PivĹĄki shod, od 17. ure dalje na ploĹĄ~adi pred Krpanovim domom v Pivki.

Kultura 25. 6. Letni koncert MePZ Postojna, ob 20.30 v Glasbeni ĹĄoli Postojna.

Javni zavod za kulturo in turizem grad SneĹžni vabi k ogledu razstave MEDITERANSKI POMOLI - slike in objekti, akademskega slikarja in magistra umetnosti KLAVDIJA TUTTE. Razstava je na ogled do 17. julija v gradu SneĹžnik v LoĹĄki dolini, vsak dan od 10. do 18. ure 25. 6. Koncert za duĹĄo in srce ob dnevu drĹžavnosti, koncert simfoni~nega orkestra Cantabile, ob 20.30 na ploĹĄ~adi pred upravnim centrom Ob~ine Logatec.

25. 6. Letni koncert Okteta Kres, ob 19.30 v cerkvi v ZelĹĄah.

26. 6. Prvi festival vojaĹĄkih orkestrov v Sloveniji, koncert orkestra albanske vojske, ob 12.30 na ploĹĄ~adi pred Postojnsko jamo.

. 7. – Trg pred cerkvijo sv.

Nikolaja, Logatec (v primeru deŞja v Ve~namenski ťportni dvorani) 11.00 – Koncert Pihalnega orkestra NMVV Blasorchester Niedergrßndau (Nem~ija) 19. 0 – Koncert Pihalnega orkestra L’Harmonie Saint Chaffre du Monastier-SurGazeille (Haute-Loire, Francija) 0. 0 – Koncert zdruŞenega mednarodnega orkestra iz Slovenije, Nem~ije in Francije, dirigent Marjan Grdadolnik

Za otroke in mladino 29. 6. Ure pravljic, ob 16. uri v knjiĹžnici Bena Zupan~i~a v Postojni.

30. 6. OtroĹĄke delavnice v okviru Poletja v Rovtah.

Regijska izjava: ÂťV ĹĄoli je premalo domoljubja. U~itelji na to nimamo vpliva, razen kolikor lahko prispevamo s svojo osebno noto.ÂŤ Martina Debevec Grossi, u~iteljica zgodovine na OĹ Miroslava Vilharja Postojna

P O L E T J E V ROVTAH 2011

Tradicionalna prireditev Poletje v Â‘Â˜Â–ÂƒÂŠÇĄ •‡ „‘ Ž‡–‘• ‘†˜‹ŒƒŽƒ Ä Â‡ Â†Â‡Â˜Â‡Â–Â‹ÂŤ zapored. Tako kot vsako leto, se je organizator Ĺ D KOVK Rovte potrudi in sestavil bogat program, kjer lahko najde vsak nekaj zase!

Sodobno opremljena delavnica za vse vrste kleparskih LQ OLÄ€DUVNLK VWRULWHY ]D RVHEQD LQ GRVWDYQD YR]LOD

, Ǣ ;ͲǤ Œ—Â?‹Œ ÇŚ –”‘ÌÂ?‡ †‡Žƒ˜Â?‹…‡ Ǣ ͳǤ Œ—Ž‹Œ ÇŚ ‹Â?‘ ’‘† œ˜‡œ†ƒÂ?‹

Pravilno reĹĄeno geslo prejĹĄnje kriĹžanke: Po to~i zvoniti ni prepozno. 1. nagrada: popravilo 30 udrtin od to~e: Alojzij Pivk, Medvedje Brdo 24 a, Godovi~; . nagrada: popravilo praske na plasti~nem odbija~u ali armaturni ploĹĄ~i: Marko Kranjc, Iga vas 15, Stari trg pri LoĹžu; . nagrada: prakti~no darilo: Jana Urban~i~, Kalce 11 b, Logatec.

Obvestila o nagradah, ki jih podarja Hoedlmayr d.o.o., TovarniĹĄka 36, 1370 Logatec, bodo na-

12 N a g r a d n a

Ǣ ʹǤ Œ—Ž‹Œ ÇŚ —”Â?‹” ˜ „ƒŽ‹Â?ƒÂ?ÂŒÂ—ÇĄ ‘Ž‡•ƒ”Œ‡Â?Œ‡ ’‘ Â‘Â˜Â–Â‡ÇĄ

‘Ž‡•ƒ”•Â?‹ Â†Â”Â—Ä Â‹Â?•Â?‹ Â?”‘‰ǥ —”Â?‹” ˜ —Ž‹Â?‹

Ime:

Â?Â‘ĂŚÂƒÂ”Â?‹ǥ ‘Â?‹ ’‘Š‘† ˜ Â?‡œÂ?ƒÂ?‘

Priimek:

Ǣ ;Ǥ Œ—Ž‹Œ ÇŚ ”‡†•–ƒ˜‹–‡˜ ˜‘œ‹Ž Â?ƒ ÂœÂ”ÂƒÂŤÂ?‹ „Žƒœ‹Â?‹ Naslov:

ξξ δδ

9(6(/,&$ = $16$0%/20 52.$ ä/,1'5(

6, /RJDWHF 7RYDUQLĂĽND 7HOHIRQ

ª%2*$7 65(ý2/29Š

Â˜Â‡ÂŤ ‹Â?ˆ‘”Â?ƒ…‹Œ Â?ƒ ™™™Ǥ”‘˜–‡Ǥ–˜

Geslo:

grajenci prejeli po poĹĄti.

Tokratne nagrade podarja: Avtoservis Bojan KraĹĄevec s.p., Studenec na Blokah 1 a, 1 5 Nova vas. 1. nagrada: vikend izposoja avta Kia pro ceed; .nagrada: potovalni vzglavnik; . nagrada: majica. Pri Ĺžrebanju bomo upoĹĄtevali kupone, ki bodo na naslov NotranjskokraĹĄke novice, ReĹĄitev kriĹžanke, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec prispeli do petka, 1. julija 011.

kriĹžanka / Kupon

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAĹ KE NOVICE  ĹĄt  12  24. junij 2011 

POSLOVNI PROSTORI ZA VSAKO DEJAVNOST!

Novozgrajen objekt s 54 enotami, l. 2011.

Enote so velikosti 50 m2. MoĹžnost nakupa in poslovnega najema tudi veÄ?jih enot.

VILO !

AKCIJA! IZREDNO UGODNO - OMEJENO Ĺ TE

Center je razdeljen na posamezne module dimenzij cca 5.20 m ĹĄirine in cca 9.60 m globine in povpreÄ?ne viĹĄine 4 m. Module lahko sestavljate tako, da nastanejo dimenzije ĹĄirine 5.20 m oz. 10.40 m in veÄ?, vendar vedno globine cca 9.60 m. Lahko sestavite poslovno halo tudi do 75 m ĹĄirine in 9.60 m globine.

v – Zapolje obsega 4 poslovne objekte razliÄ?nih dolĹžin, povpreÄ?ne viĹĄine 4m. Uporaba je poslovno skladiĹĄÄ?na, kar pomeni moĹžnosti: delavnic, proizvodnje, skladiĹĄÄ?, pisarn, hladilnic, garaĹž ali drugo.

Vsak poslovni modul ima prikljuÄ?ek za telefonijo, internet, WC, vodovod, elektriko in razsvetljavo.

Poletni pogovori..

29â‚Ź*

Nokia C1-01

Touch&Type Touch&

1â‚Ź*

15â‚Ź*

* Velja do 30.6.2011

Informacije in prodaja: Si-Tx d.o.o.

Ĺ martinska c. 152g, Ljubljana

Tel. 01/541-30-36, 041/484-736 www. si-tx.si | info@si-tx.si

* Sklenitev novega naroÄ?niĹĄkega razmerja ali podaljĹĄanje obstojeÄ?ega za 24 mesecev na pakete Povezani 45/77.

* Sklenitev novega naroÄ?niĹĄkega razmerja ali podaljĹĄanje obstojeÄ?ega za 12 mesecev.

72/($ G R R 5RERYD F 9UKQLND &HQH YNOMXĀXMHMR ''9 0RçQH VR QDSDNH Y WLVNX

Nokia X3

* Sklenitev novega naroÄ?niĹĄkega razmerja ali podaljĹĄanje obstojeÄ?ega za 24 mesecev na pakete Povezani 45/77.

Pri odkupu vaĹĄega poslovnega modula/prostora, se upoĹĄteva plaÄ?ana najemina.

UGODNO - AKCIJA! *

5PQMJOB EPNB OBK PTUBOF EPNB

* Sklenitev novega naroÄ?niĹĄkega razmerja ali podaljĹĄanje obstojeÄ?ega za 24 mesecev na pakete Povezani 45/77.

79â‚Ź*

Z najemnino do odkupa prostorov!

*OPWBUJWOJ QSPmMJ 3FIBV (FOFP J[ WJTPLPUFIOPMPĂ?

LFHB NBUFSJBMB 3BV 'JQSP PNPHPIJBKP J[SFEOF QSJISBOLF QSJ FOFSHJKJ TBK WFMKBKP [B FOFSHJKTLP OBKVIJJOLPWJUFK�F QSPmMF W TWPKFN SB[SFEV JO NFE WTFNJ PLOJ LJ VTUSF[BKP OBKTUSPäKJN TUBOEBSEPN [B QBTJWOF IJ�F 1PMFH PEMJIJOF UPQMPUOF J[PMBUJWOPTUJ VIJJOLPWJUF QSPUJISVQOF UFS QSPUJWMPNOF [B�IJJUF 3FIBV (FOFP QPTUBWMKB OPWF NFKOJLF QSJ WBSIJF WBOKV [ FOFSHJKP

Nokia E5 Samsung Galaxy ACE

str 16

IOC LOGATEC- ZAPOLJE

2 m / Že od 550 EUR

Za vse vrste Sestavite svoj poslovni dejavnosti!

Poslovno skladiĹĄÄ?ni center prostor! industrijski coni Logatec

 

-30%

POPUSTA NA AVTOPOLNILEC ob nakupu akcijskega aparata.

Sklepanje novih naroÄ?niĹĄkih razmerij in podaljĹĄanje obstojeÄ?ih za Mobitel d.d.

Tolea d.o.o. pooblaĹĄÄ?en posrednik Mobitel d.d.

TC Mercator, Robova cesta 6, Vrhnika, t: 01 755 71 61, m: 041 342 000

1PTUPKOB 5SäB�LB D B

-KVCMKBOB +VSIJLPWB D

XXX QWDOBHPEF TJ