Št. 11 - 10.6.2011 - Notranjsko kraške novice

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 11 10. junij 2011

str

petek, 10. junij 2011, letnik X / št. 11 / Tiskovina / Poštnina pla~ ana pri pošti 1102 Ljubljana / Regijski ~ asopis, izhaja za ob~ ine Bloke, Cerknica, Logatec, Loška dolina, Pivka, Postojna

»Vzgajajo nas za življenje«

Tisa v Stranah dobila knjigo 6

Rojstvo Erazmove penine 10

10

FOTO: VALTER LEBAN

Skrb s smetmi Odpadna embalaža je lahko tudi vir zabave in ustvarjanja, pravijo osnovnošolci. Niti najmanj zabavno pa ni vprašanje, kam z odpadki, za naše politike, saj v regiji še vedno ne vemo, kam bi postavili center za ravnanje z odpadki. Zeleni teden, ki poteka pod okriljem pivške RRA, je ponovno odprl že velikokrat prežve~ ena, a vedno aktualna vprašanja, kako lo~ evati odpadke. V tokratni središ~ ni temi smo se pogovarjali tudi z direktorjem Komunale Cerknica, ki letos obeležuje visok jubilej.

Bazena ne zapirajo

Bazen v Zapolju, edini tovrstni objekt v regiji, vrata zapira samo ~ ez poletje – Na~ rti o pokritem adrenalinskem parku so zaenkrat zamrznjeni Logatec, 4. junij – Kljub govoricam, ki so se v zadnjem ~ asu razširile po Logatcu in okolici, bazena v Gostinsko-rekreativnem centru Zapolje ne bodo zaprli, ~ eprav gre za dejavnost, ki – tako lastnik Rajko Žakelj – ne prinaša dobi~ ka, za razliko od številnih drugih dejavnosti pa posluje s pozitivno ni~ lo. Gre za edini tovrstni objekt dale~ naokoli, v katerem se med šolskim letom dnevno u~ i plavanja od 50 do 60 otrok, ki prihajajo celo iz Kopra, Ajdovš~ ine in Ilirske Bistrice. To pa o~ itno ni bil zadosten razlog za ministrstvo za šolstvo, kamor se je lastnik obrnil z vlogo za morebitno subvencijo. »Bazen je pa~ v zasebni lasti,« zavrnitev ministrstva pojasnjuje Žakelj.

Bazen trenutno deluje za šole in organizirane skupine in bo odprt do 10. julija. Po besedah lastnika ga ~ ez poletje vedno zaprejo, ponovno odprtje v jeseni pa napoveduje z 90-odstotno gotovostjo.

Gostinsko-rekreativni center Zapolje so odprli spomladi 2005, za~ etni investitor, podjetje Timimpex v lasti Mitje Žigona, pa je z njim želel

ustvariti neke vrste center obrtne cone in koristen objekt za sam Logatec.

Danes je v lasti Tim-impexa samo še športna dvorana, nekaj je manjših posami~ nih lastnikov, ve~ inski pa je podjetje TGM Žakelj, ki se ukvarja tako z gradbeništvom kot z gostinsko in turisti~ no dejavnostjo. »Ko smo objekt za~ eli graditi, nismo natan~ no vedeli, v kaj se spuš~ amo,« pojasnjuje Rajko Žakelj in dodaja, da se je za~ etna usmerjenost v rekreativno dejavnost kmalu izkazala za nekoliko zmotno, ker »rekreativni plavalci in družinski kopalci ne sodijo v isti bazen.« Sogovornik poudarja: »^e bi hoteli preživeti zgolj z rekreacijo, bi potrebovali subvencije, ki pa jih nismo dobili. Financiramo

2

 Blanka Markovi~ Kocen se samo iz naslova dejavnosti.« »Kot podjetnik premišljujem, ali je vredno ohranjati dejavnost, pri kateri si izpostavljen tolikšnemu tveganju,« pravi Žakelj, ki je že razmišljal o opustitvi, po drugi strani pa ni želel zavre~ i dolgoletnega truda. Govorice o tem, da je bazen potreben prenove, zavra~ a: »Bazen je star šele pet let in v takem ~ asu tovrstnih objektov praviloma ni še treba obnavljati.« V rekreacijskem delu centra sicer ponujajo tudi fitnes, masažni center, savne in dvorano za badminton, ki so jo lani za~ asno zaprli, v zunanjem delu pa dve teniški igriš~ i. Z obiskom rekreativnih dejavnosti, ki so glede na sezono razli~ ne, je lastnik zadovoljen.

na spletu

vsak dan

www.nkr-novice.si

na spletu

vsak dan

3

Iz vsebine: Njihov kupec je tudi Hilton

V prestižni hotelski verigi Hilton slaš~ ice zavijajo v škatle uspešnega cerkniškega družinskega podjetja Eurobox. Bernarda in Damjan Krajc pravita, da se slovenski proizvajalci premalo zavedajo, da lepša embalaža prinaša tudi boljšo prodajo, saj kupci kupujejo z o~ mi. str. 4

V Pivki bodo imeli svoje glasilo

Pivški svetniki so odlo~ ili, da bo ob~ ina enkrat mese~ no izdajala ob~ insko glasilo. Prav tako bodo zagotovili sredstva za odprtje varne hiše, v prvem branju pa so sprejeli tudi odlok o opremljanju stavbnih zemljiš~ , ki se bodo v Zagorju priklju~ ila na novo zgrajeno kanalizacijo. str. 5

Ob~ ina Cerknica praznuje

Na današnji slavnostni seji bodo v Cerknici podelili najvišja ob~ inska priznanja, praznovanje ob ob~ inskem prazniku pa jutri nadaljevali s prireditvijo na Taboru in številnimi kulturnimi, športnimi in drugimi prireditvami. str. 6

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 11 10. junij 2011

V s r e d i { ~ u

Notranjsko-kraške novice petek, 10. junij 2011

Bo Cero za Klijem?

Ministrstvo za okolje pritrdilo civilni iniciativi Logat~ anov, da lokacija pri Lomu ni sprejemljiva – Dogovora z Novo Gorico ni bilo – CI: projekt ni ekonomsko upravi~ en

Komentar Veronika Rupnik

Smetarska saga se nadaljuje

 Veronika Rupnik

Možen celo referendum Župana smo zato povprašali, kako naprej. Kot odgovarja, so sprejemljive lokacije v obstoje~ ih industrijskih conah v Logatcu. »V ospredju je zagotovo lokacija za Klijem, saj je

FOTO: ANŽ E VR AB L

Centru za ravnanje z odpadki Notranjske, Istre in Krasa (Cero NIK) je ministrstvo za okolje in prostor (MOP) dalo zeleno lu~ , a ne pri Lomu, pa~ pa na neki drugi okoljsko in družbeno sprejemljivi lokaciji v Logatcu. Po preigravanju ve~ možnosti, tudi takšne o enem skupnem Cero za celotno Primorsko v Stari Gori, ki bi se mu priklju~ ile tudi južnoprimorske in notranjske ob~ ine, je zdaj tako padla odlo~ itev o gradnji dveh centrov. Toda logaška civilna iniciativa (CI) opozarja, da gre za ekonomsko zgrešen projekt in da dva Cero na Primorskem in Notranjskem nista upravi~ ena. Cero v Logatcu zato še naprej nasprotujejo. »O~ itno je imela logaška civilna iniciativa prav glede Loma,« je po sestanku na ministrstvu za okolje in prostor priznal Gašpar Gašpar Miši~ , koordinator projekta Cero NIK, sicer piranski podžupan. Na MOP so namre~ dali jasno vedeti, da lokacija pri Lomu, kot je pred tem glasno opozarjala že (CI) in nekateri opozicijski svetniki, okoljsko ni sprejemljiva, saj bi šlo za poseg v obmo~ je Nature 2000. Logaški župan Berto Menard jo je prvotno predlagal zaradi oddaljenosti od mesta in lahke dostopnosti, v CI pa so takrat poudarili, da je nedopustno odpiranje še ene, tretje industrijske cone, tako reko~ , sredi gozda.

Župan Berto Menard je napovedal, da bodo za zainteresirane ob~ ane organizirali ogled enega od Cero in pripravili okroglo mizo. ob~ ina tam lastnica okrog dveh hektarov in upamo, da bo ta lokacija bolje sprejeta tudi s strani naših ob~ anov,« pravi Menard, ki zatrjuje, da bo kon~ na odlo~ itev sprejeta na podlagi strokovnih mnenj in v soglasju z ob~ ani.

Toda Logat~ ani, zbrani v civilni iniciativi Logatec danes in jutri, soglasja za Cero o~ itno ne bodo dali. »Projekt je nedodelan in ekonomsko zgrešen. V Novi Gorici so se stvari lotili celovito, vendar bi tudi oni morali vklju~ iti ve~ ob~ in, da bi dosegli rentabilnost,« pravi Primož Tolazzi iz CI. Kot napoveduje, bodo uporabili vsa pravna sredstva,

da bodo zadnjo besedo imeli ob~ ani, pa ~ eprav referendum.

Spomnimo, da je tudi MOP še pred ~ asom z vidika rentabilnosti dajal prednost le enemu Cero za Primorsko, prav tako tudi Gašpar Gašpar Miši~ , a je novogoriški župan Matej Ar~ on nasprotoval možnosti, da bi se tudi južnoprimorske in notranjske ob~ ine priklju~ ile projektu severnoprimorskih ob~ in Cero Nova Gorica. Vendar pa Cero NIK zaradi kraškega terena ne bo mogel imeti odlagališ~ a ostanka odpadkov (ki naj bi bil sicer ~ im manjši), toda lokacijo odlaganja bodo morali pred-

stavniki še najti.

Kakorkoli, ~ asa za kon~ no odlo~ itev ni ve~ veliko, saj bi morala biti morebitna lokacija v Logatcu dolo~ ena v slabem mesecu dni in nato podana vloga za uvrstitev projekta med kohezijske projekte. Menard verjame, da bodo do pridobitve sofincerskih sredstev iz kohezijskega sklada upravi~ eni. Projekt izgradnje centra z mehanskobiološko obdelavo odpadkov, h kateremu je pristopilo 17 ob~ in Notranjske, Istre in Krasa, je sicer ocenjen na 42 milijonov evrov, iz kohezijskega sklada bi lahko dobili 85 odstotkov sredstev.

Z zelenim tednom motivirali k lo~ evanju Cilj spreminjanje navad – V akcijo pritegnili širšo javnost s poudarkom na mladih – Akcijo želijo organizirati vsako leto

 Alenka Bev~ i~

FOTO: VA LT ER LEB A N

Notranjska, 5.–11. junij – Regijska razvojna agencija Notranjsko-kraške regije je z akcijo Zeleni teden želela spremeniti navade ljudi in jih spodbuditi k pravilnemu lo~ evanju odpadkov. V akcijo so se vklju~ ili vsi akterji, ki lahko pripomorejo k skrbi za ~ isto okolje. Zeleni teden so zaznamovale številne prireditve, predavanja in prakti~ ni prikazi pravilnega lo~ evanja odpadkov.

RRA Notranjsko-kraške regije je Zeleni teden organizirala v sklopu mednarodnega projekta »Wasman – Ravnanje z odpadki kot politi~ no orodje za skupno upravljanje«. V sklopu projekta so bile predvidene tudi tri pilotne akcije, zato bodo do konca leta izvedli še akciji »Izboljšanje lo~ enega zbiranja frakcij komunalnih odpadkov« in »Poenotenje ob~ inskih odlokov upravljanja z odpadki«, Zeleni teden pa je prva od njih. »Namen akcije je prebivalce notranjsko-kraške regije motivirati in spodbuditi k pravilnem lo~ evanju odpadkov ter zmanjševanju odpadkov na izvoru,« je povedala koordinatorka akcije Martina Erjavec.

Prepri~ ani so, da se bo stanje

knjižnice, koncesionarji, ki opravljajo komunalno službo, Inštitut za raziskovanje krasa, nevladne organizacije ter mediji, kar v RRA ocenjujejo kot dober obet za nadaljnje delo. »Skupaj smo pripravili nabor potencialnih ozaveš~ evalnih aktivnosti ter izbrali za izvajalce najprimernejše. Vsak izvajalec naj bi s svojim znanjem in izkušnjami pripomogel k izboljšanju stanja na podro~ ju ozaveš~ anja glede ravnanja z odpadki,« pravijo na RRA.

Številni dogodki V sklopu Zelenega tedna so sodelujo~ i pripravili vrsto do-

Martina Erjavec s pivške RRA pravi, da bodo s tovrstno akcijo nadaljevali tudi prihodnje leto, saj moramo o tej problematiki intenzivno razmišljati. na podro~ ju lo~ evanja odpadkov izboljšalo le, ~ e se bodo spremenile navade potrošnikov, zato so se osredoto~ ili na širšo javnost, torej na gospodinjstva in predvsem na mlade. »Želimo si, da bi z akcijami nadaljevali tudi v prihodnjih letih in da bi ljudje intenzivno razmišljali o problematiki odpadkov

str

ter se informirali,« še dodaja Erjav~ eva.

Dober odziv sodelujo~ ih V akcijo so pritegnili vse, ki se neposredno ukvarjajo s problematiko odpadkov in tudi tiste, ki se jih tematika dotika le posredno. Odzvale so se šole,

Celo sam koordinator Centra za ravnanje z odpadki Notranjske, Istre in Krasa Gašpar Gašpar Miši~ mi je pred ~ asom dejal, da je to, kar se v tej mali Sloveniji dogaja okrog odpadkov, pravzaprav že smešno, v ironi~ nem pomenu besede. Pri tem je seveda mislil tudi na nezmožnost vseh primorskih in notranjskih ob~ in, da bi dosegle pameten dogovor o tem, kako bodo na ~ im bolj tehnološko dovršen, u~ inkovit in racionalen na~ in reševale problem svojih odpadkov. Mimogrede - koliko ~ asa je trajalo, da so sploh dosegle vsaj nekakšen dogovor, raje ne sprašujte. In v tej svoji neu~ inkovitosti v slovenskem prostoru sploh niso edine. Toliko o majhnosti, ki žal, ni zgolj geografska ...

Poleg ozkogledih ob~ in pa je tu še ministrstvo za okolje in prostor, ki s svojo birokracijo – jasne strategije nima – odgovornost prelaga na prve.

Za povrh pa vnaša zmedo s tem, ko enkrat pravi, da na obmo~ ju zahodne Slovenije podpira dva centra za ravnanje z odpadki, drugi~ da enega, ~ eš, da dva ne bi bila rentabilna, tretji~ pa spet, da kar oba (logaškega in novogoriškega).

Ugotovimo torej lahko, da se ob~ ine na razdalji okrog sto kilometrov niso bile sposobne dogovoriti o enem skupnem projektu, od katerega bi vse imele koristi. Seveda ne, ko pa jih je toliko! Bo že držalo, da bomo morali slej ali prej radikalno zmanjšati število ob~ in, saj je sedanji sistem nevzdržen. Pa pri tem ne gre za odpadke, temve~ celo vrsto drugih zadev. A prihranimo to temo za kdaj drugi~ in se vrnimo k Cero NIK, ki ima po zadnjih informacijah vrhovno politi~ no podporo, ne pa tudi še podpore javnosti. Njegova akterja, omenjeni Gašpar Gašpar Miši~ in logaški župan Berto Menard, sta, kot da ne bilo že dovolj drugih težav, mimo udarila že s predlagano lokacijo in pri~ akovano pogorela. Lekcija je dvojna: da se ne gre igrati z naravo, pa tudi z javnostjo ne. A ker se politiki tega še niso nau~ ili, javnost zadnje besede še ni rekla. »^e politiki ne spregledajo, moramo pa ljudje dose~ i, da bodo,« je slišati iz aktivisti~ nih vrst.

godkov. Zvrstila so se predavanja o onesnaženosti jam in njihovem ~ iš~ enju v zadnjih desetletjih, delavnica na temo pravilnega doma~ ega kompostiranja z demonstracijo pravilne postavitve komposta in njegovega vzdrževanja, knjižni zeleni otoki v knjižnicah, predavanje o ekologiji, globalizaciji in trajnostnem razvoju, otroška

predstava na temo odpadkov, ozaveš~ evalne aktivnosti o uporabi neustekleni~ ene pitne vode, delavnice o smotrnem ravnanju z elektri~ no in elektronsko opremo v šolah ter razstavi recikliranih umetniških izdelkov osnovnošolcev v trgovskih centrih, kjer je bila uprizorjena tudi demonstracija pravilnega lo~ evanja odpadkov.

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 11 10. junij 2011

V s r e d i š ~ u

str

Notranjsko-kraške novice petek, 10. junij 2011

Stoletje cerkniške komunale Cerkniška komunala pod vodstvom Stojana Franeti~a v osmih letih do uspešnega podjetja

 Petra Tr~ ek

S kakšnimi prijemi in ukrepi vam je uspelo okrepiti podjetje, ki je bilo leta 2003 v zelo slabem stanju?

Ko sem s sodelavci prevzel podjetje, je bilo tik pred zaprtjem.

Bilo je v nezavidljivem stanju, poslovalo je z veliko izgubo, bilo je slabo organizirano ter je imelo zastarelo mehanizacijo. Kot vsaka odgovorna uprava smo pripravili sanacijski na~ rt, ki sta ga potrdila skupš~ ina in nadzorni svet podjetja. Celovito smo pristopil k pregledu organizacije v podjetju. Zmanjšali smo število zaposlenih ter uredili njihove zadolžitve in organizacijo podjetja. Vozni park smo uredili, kolikor dobro se je dalo, in pripravili na~ rt zamenjave zastarelih vozil.

Povpre~ na starost voznega par-

ka pred osmimi leti je bila namre~ deset let in pol, danes pa je 5,3 leta. Zamenjali smo tudi zastarel informacijski sistem.

Velik poudarek smo dali dvigu strokovne izobrazbe zaposlenih in izvedli postopke razpisov za izbiro ugodnejših dobaviteljev in kooperantov. Pristopili smo tudi k oblikovanju celostne podobe podjetja in ureditvi delovnih pogojev. Veliko smo naredili pri pridobivanju dodatnih del na podro~ ju gradnje nove infrastrukture. Tako smo delež tržnih dejavnosti pove~ ali za kar 400 odstotkov, prihodki od prodaje pa so se v zadnjih sedmih letih pove~ ali za 260 odstotkov. Veliko smo naredili tudi glede nadzora vodovodnih objektov. Te zdaj pregledujemo s telemetri-

FOTO: VALTER LEBAN

Cerkniška komunala letos praznuje stoto obletnico delovanja.

Leta 1911 so namre~ v uporabo pa tudi v upravljanje predali rakovški vodovodni sistem, takrat najve~ ji na Cerkniškem, ki so ga zgradili predvsem zaradi prihoda železnice. V stotih letih so v ob~ ini zgradili še kilometre in kilometre vodovodnih in kanalizacijskih sistemov ter drugih objektov, s katerimi upravlja komunala. V jubilejnem letu so med drugim izdali bilten Repkove novice ter prenovili upravno stavbo z okolico pa tudi spletno stran. Direktor Komunale Cerknica Stojan Franeti~ je pred osmimi leti prevzel podjetje, ki je imelo visoko izgubo in vrsto težav. Danes je komunala uspešno podjetje, ki upravlja s sistemi na 483 kvadratnih metrih površine in pobira odpadke v 131 naseljih. Kljub temu da imajo pri gospodarskih javnih službah ravnanja z odpadki, upravljanja s pitno vodo ter odvajanja in ~ iš~ enja odpadnih voda nekaj izgube, saj ob~ ani ne pla~ ujejo polne cene, podjetje posluje z dobi~ kom, ki ga zagotavljajo s tržnimi dejavnostmi.

jo, zaradi ~ esar hitreje odkrijemo okvare. Tako imamo boljši nadzor nad delovanjem vodov in sistemov, to pa pomeni, da smo zmanjšali stroške obratovanja in nadzora. Opremo vodohranov in ~ rpališ~ smo posodobili z modernimi napravami, s ~ imer smo

Pravilno kompostiranje – pomo~ naravi Logatec, 7. junij – V eni od prireditev tako imenovanega zelenega tedna smo v Logatcu prisluhnili predavanju Miše Pušenjak, avtorice številnih knjig o vrtnarjenju in odli~ ne poznavalke tega podro~ ja. V okviru projekta Watsman, v katerem sodeluje tudi logaško komunalno podjetje, je spregovorila o pravilnem kompostiranju in pritegnila vso pozornost ve~ kot 40 slušateljev.

Kompostiranje je naravni proces, v katerem se biomasa spreminja v kompost in posledi~ no v humus, najboljše in najbolj naravno hranilo rastlin. Pušenjakova je na predavanju med drugim pojasnila, kako je treba pravilno sestaviti kompostni kup, kakšna naj bi bila njegova višina, kje naj bo postavljen, katere so faze razvoja, nanizala pa je tudi cel kup zanimivosti in nasvetov, ki jih s pridom lahko uporabimo na doma~ ih vrtovih in pri gojenju sobnih rastlin, saj je zemlja, kot je poudarila predavateljica, živ organizem in se nenehno spreminja. Med drugim je opozorila, da mati~ ne osnove tal sicer ne moremo spreminjati, izogibati pa se moramo pretiranemu dovažanju nove zemlje. »Bolje je revitalizirati to, kar imamo,« pravi Pušenjakova in dodaja, da je treba v vrtu delati zmerno, saj pretiravanje prej škodi kot koristi. bmk

Razstava še do konca tedna Cerknica – V okviru akcije Zeleni teden je predstavnica družbe za ravnanje z odpadno embalažo 7. junija v Mercatorjevem centru v Cerknici predstavljala pravilno lo~ evanje odpadkov in mimoido~ im, ki jih je to zanimalo, pojasnila, katere vrste odpadkov sodijo med embalažo in katere med druge, na primer nevarne odpadke. Njena pojasnila so pritegnila predvsem starejše ljudi, medtem ko so se povabilu k lo~ evanju odpadkov odzvali predvsem otroci. ^e so hoteli dobiti simboli~ no nagrado, so morali odpadke pravilno razvrstiti glede na vrsto. Še do konca tedna pa bo v trgovskem centru na ogled razstava recikliranih umetniških izdelkov u~ encev osnovnih šol iz Cerknice, Nove vasi, Starega trga pri Ložu in z Rakeka. pt

izboljšali izkoristke in obenem znižali stroške. Lahko re~ em, da smo danes uspešno javno podjetje, ki se lahko primerja z najboljšimi tovrstnimi podjetji v regiji in Sloveniji.

Uporabnikom ne zara~ unavate lastne cene komunalnih storitev. Kdaj boste to lahko naredili?

Vse naše cene potrjujeta ob~ inska sveta Cerknice in Loške doline, nato pa moramo dobiti še soglasje ministrstva za okolje in prostor. Predloge cen smo že pripravili in jih posredovali ob~ inam. Na ob~ inskih svetnikih pa je, ali jih bodo sprejeli ali ne.

Pri~ akujete, da se bodo cene v prihodnje še dvignile?

Glede na dejstvo, da trenutne cene ne pokrivajo enostavne reprodukcije oziroma v veljavi niso lastne cene, lahko pri~ akujemo tudi dvig cen.

Kako se je obneslo lo~ eno zbiranje odpadkov?

V lanskem letu smo vzpostavili sistem lo~ enega zbiranja embalaže od vrat do vrat, gospodinjstvom smo razdelili brezpla~ ne kompostnike, stanovalcem v ve~ stanovanjskih hišah pa smo dali možnost, da biološko razgradljive odpadke lo~ eno zbirajo v rjavih zabojnikih. Intenzivno se ukvarjamo z izobraževanjem in ozaveš~ anjem ob~ anov o lo~ enem zbiranju, prilagodili smo urnik delovanja zbirnih centrov. Vsi ti ukrepi so že dali izredno dobre rezultate na podro~ ju ravnanja z odpadki, saj delež lo~ eno zbranih frakcij raste. V lanskem letu smo lo~ eno zbrali 29 odstotkov vseh zbranih odpadkov, v prvih štirih mesecih letošnjega leta pa že 38 odstotkov ve~ .

Ali so vodni viri, s katerimi upravljate, dovolj kakovostni?

Ve~ inoma so naši vodni viri kraški vodonosniki, ki nimajo samo~ istilnega u~ inka in so zelo ob~ utljivi na vse vplive v okolju, tako na kmetijstvo in promet kot na industrijo in stanovanjsko gradnjo. Predvsem ob ve~ jih deževjih opažamo pove~ ano onesnaženost vodnih

virov, kar je lahko tudi posledica neustrezno zgrajenih greznic oziroma neustreznega ravnanja z grezni~ nimi vodami, ki jih nekateri še vedno zlivajo po poljih.

Zavedati se moramo, da se te goš~ e ob ve~ jih nalivih spirajo v zemljo in onesnažijo vodne vire, ki so vir naše pitne vode.

S kakšnimi težavami se soo~ ate na kanalizacijskem omrežju?

Najve~ ji problem je dejstvo, da ljudje še vedno ne vedo, kaj ne sodi v odtoke. Velike težave predstavljajo trdi odpadki: pal~ ke za ušesa, cunje, vložki, plenice, vlažilni rob~ ki, v kanalizaciji se pojavijo celo kosi lesa.

Nekateri v odtoke zlivajo celo nevarne snovi, na primer gospodinjsko odpadno olje, motorna olja, barve, lake, zdravila. Zaradi tega se kvarijo ~ rpalke na sistemu, tako ravnanje pa lahko povzro~ i celo nepravilno delovanje ~ istilnih naprav.

Druga težava, ki je povezana z omrežjem, se pojavi ob mo~ nih nalivih, kadar v kratkem ~ asu pade veliko padavin. Takrat prihaja do preobremenjenosti kanalizacijskega sistema, saj se meteorne vode stekajo v kanalizacijo. To se dogaja vse bolj pogosto.

Kdaj boste sanirali odlagališ~ e na Rakeku?

Sanacija deponije že poteka.

Deponija na Rakeku ne deluje ve~ od oktobra lani. Brežine smo delno sanirali že takrat, ko je bilo odlagališ~ e še odprto, ve~ ji del sanacije pa nas ~ aka v naslednjih treh letih. V skladu z okoljevarstvenim dovoljenjem bomo morali v celoti sanirati brežine in vrh deponijskega polja, nato pa še 30 let izvajati monitoring oziroma spremljati in nadzorovati podzemne vode, pline in izcedne vode.

Katere bodo vaše glavne naloge v prihodnje?

Najve~ ji je pomislek o tem, kam z odpadki. Poiskati bomo morali novega prejemnika komunalnih odpadkov, saj bodo deponijo v Logatcu zaprli, ~ akamo pa tudi na novo uredbo. Verjetno bomo od vrat do vrat zbirali tudi

star papir, zaradi ~ esar bomo mogo~ e posamezno vrsto odpadkov pobirali na tri in ne na dva tedna. Upam, da bomo dobili okoljevarstveno dovoljenje za ravnanje z gradbenimi odpadki in jih bomo lahko prevzemali, odlagali in obdelovali. Predelovali bi jih lahko v peskokopu, imamo tudi ve~ je zemljiš~ e poleg odlagališ~ a na Rakeku. Z ob~ ino se pogovarjamo še o gradnji novega zbirnega centra s prekladalno postajo v peskokopu v Podskrajniku.

Na podro~ ju oskrbe z vodo moramo zmanjšati vodne izgube in stroške upravljanja. To ni tako enostavno, izgube so precejšnje, okoli 40 odstotkov, enkrat ve~ kot obi~ ajno. To gre na ra~ un zastarelih vodovodnih sistemov, grajeni so bili zelo slabo, z nekakovostnimi materiali, zaradi ~ esar je veliko okvar.

Omrežje ves ~ as saniramo, a sredstev je vedno premalo. Poleg tega želimo ve~ ji nadzor nad ~ rnimi odvzemi, ki jih je poleti veliko, vsaj na podeželju, ~ eprav niso dovoljeni. Ve~ moramo narediti tudi glede kakovosti in zadostnosti vodnih virov. V Loški dolini razmišljamo o dodatnem vodnem viru poleg tistega v Kozariš~ ah. Kanalizacijsko omrežje želimo pripeljati do ~ im ve~ ob~ anov. Težave so z blatom iz ~ istilnih naprav, ki smo ga odlagali na Rakeku, zdaj pa moramo odlaganje pla~ ati.

Osnovno dejavnost dopolnjujemo s tržno. Predvsem se ukvarjamo z nizkimi gradnjami, na primer z gradnjo kanalizacijskih in vodovodnih sistemov, ve~ inoma tistih, ki jih nato prevzamemo v upravljanje. Na ta na~ in lahko pogosto sodelujemo pri na~ rtovanju objektov in izbiri materialov, kar nam nato olajša upravljanje. Radi bi bili še bolj kakovostni pri vzdrževanju cest, ~ eprav moram poudariti, da smo pri zimskem vzdrževanju zelo dobri.

Veliko pa moramo še narediti na pristopu oz. odnosu do ob~ anov. Biti moramo bolj prijazni in dostopni ter postati svetovalec ter ljudi prek publikacij še bolj ozaveš~ ati. Po drugi strani me veseli dobro sodelovanje s šolami in vrtci.

Stojan Franeti~ , direktor JP Komunala Cerknica: »Trenutne cene ne pokrivajo enostavne reprodukcije, zato lahko pri~ akujemo njihov dvig.«

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 11 10. junij 2011

Gospodarstvo

str

Notranjsko-kraške novice petek, 10. junij 2011

Njihov kupec je tudi Hilton V prestižni hotelski verigi slaš~ ice zavijajo v škatle uspešnega cerkniškega družinskega podjetja Eurobox Lepša embalaža, boljša prodaja

Eurobox se kot majhno podjetje ne more kosati z velikimi proizvajalci embalaže, zato je njihova strategija druga~ na. »Cenovno tekmovanje z velikimi je težko, zato se moramo znajti druga~ e.

Kupcem ponujamo druga~ no in zahtevnejšo embalažo, ki jim je konkurenca ne more, pa tudi svetovanje, kako bi svoje izdelke druga~ e zapakiral, boljše, ceneje. V tem je naša prednost, omogo~ ajo pa nam jo prav prilagodljivost, hitra odzivnost, znanje.

Majhnost podjetja skušamo izko»Leta 2001, ko je po odkupu ristiti sebi v prid,« razlaga Krajc. podjetje v celoti prešlo v družinŽe kmalu so spoznali, da lahske roke, je štelo 15 zaposlenih, ko sebi v prid izkoristijo tudi krizo, imeli smo slab milijon evrov pro- saj je podjetja prisilila v iskanje meta. Odtlej pospešeno vlagamo druga~ nih možnosti embalirav ljudi, opremo, poslovne prosto- nja, ki bi prinesle prihranke. »Za re, izboljšujemo produktivnost, Ikeo recimo izdelujemo karton, širimo program in dosegamo ki se zloži na druga~ en na~ in. stalno rast z izjemo leta 2009, Je sicer nekoliko dražji, a lahko ko nas je prizadela kriza,« povanj zapakirajo 60 do 70 odstotslovno filozofijo povzema Krajc. kov izdelkov ve~ na eno paleto, Lani je podjetje z zdaj že 37 kar na koncu pomeni ve~ ji prizaposlenimi zabeležilo 3,8 mihranek,« ponazarja Krajc. Prav lijone evrov prihodkov, po prvih tako so v krizi podjetja za~ ela petih mesecih letos pa je Krajc spoznavati, da se ustrezno paoptimisti~ en, saj ra~ una, da bodo kiranje – ~ eprav sprva nekoliko letos prihodke pove~ ali za petidražje – obrestuje, ker pomeno. S trdim delom so prek svojih ni manj fizi~ nih poškodb blaga prodajnikov v tujini uspeli prodre- in posledi~ no manj reklamati celo do hotelov Hilton v Avstriji, cij, pa tudi manj nezadovoljstva Nem~ iji in Švici, v njihovi embakupcev. laži so tudi proizvodi Boscha in »Bolj dojemljivi pa so kupci Simensa. tudi za samo kakovost in zuna-

FOTO: VERONIKA R U P NI K

Podskrajnik – »Namesto v navaden papir in plasti~ no vre~ ko bi morale tudi naše slaš~ i~ arne imeti vsaka svojo škatlo z natisnjenim imenom slaš~ i~ arne. S tem ko kupci takšno škatlo nesejo po ulici, namre~ promovirajo slaš~ i~ arno, pa tudi marsikaterega mimoido~ ega spodbudijo, da tudi sam kupi tortico,« o pomenu embalaže pravi Bernarda Krajc. Njen mož Damjan Krajc, solastnik in direktor komerciale v družinskem podjetju Eurobox, ki izdeluje embalažo iz kartona, dodaja, da so z nastopom krize podjetja tudi na slovenskem trgu postala bolj odprta za to, da se tudi z lepšo in kakovostnejšo embalažo njihova blagovna znamka višje pozicionira. Prav to pa je priložnost za Eurobox.

 Veronika Rupnik

Bernarda in Damjan Krajc pravita, da se slovenski proizvajalci še premalo zavedajo, da lepša embalaža prinaša tudi boljšo prodajo, saj kupci kupujejo z o~ mi. nji izgled embalaže, ki je zdaj pri nas še preslab. Ker ljudje kupujejo z o~ mi, lepša embalaža prinese tudi boljšo prodajo,« poudarja Krajc.

Da si njihovi izdelki, recimo, vina, kozmetika, spodnje perilo,

SENČILA OD IZMERE DO MONTAŽE ä$/8=,-( 52/(7( .20$51,., 3/,6( =$9(6( 7(1'(

DEKOR SENČILA D.O.O.

Pod Hruševco 44g, 1360 Vrhnika www.dekor-sencila.si tel: 01 755 47 88, 051 633 740

~ okolada, zaslužijo lepo in kakovostno embalažo, ki bo prispevala k pove~ evanju prodaje in promociji blagovne znamke, pa želi nekatere slovenske proizvajalce prepri~ ati Bernarda Krajc. Prek podjetja Slokart, še

enega podjetja v lasti družine Krajc, bodo na slovenskem trgu skušali zapolniti tržno nišo, in sicer s prodajo luksuzne embalaže. Podjetje Slokart namre~ od lani deluje kot zastopnik francoske družbe Cosfibel Group, ki

oblikuje embalaže za blagovne znamke, kot so Kenzo, L’Oréal, Nivea, Prada, Bacardi, Lindt, Chanel ... Kraj~ eva pravi, da so tik pred podpisom pogodbe s prvim slovenskim kupcem, katerim še ostaja skrivnost.

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 11 10. junij 2011

Aktualno v regiji

Notranjsko-kraške novice petek, 10. junij 2011

Pivka ima nov ~ asopis

str

 Alenka Bev~ i~

Od leta 2000 ve~ sprememb ob~ inskega glasila – Pivka se pridružuje projektu varne hiše za Primorsko – Priklju~ ki na kanalizacijo v Zagorju okrog 800 evrov Pivka, 25. maj – Pivški svetniki so na 6. seji odlo~ ili, da bo ob~ ina samostojno, enkrat mese~ no izdajala ob~ insko glasilo.

Prav tako bodo zagotovili sredstva za odprtje varne hiše, v prvem branju pa so sprejeli tudi odlok o opremljanju stavbnih zemljiš~ , ki se bodo v Zagorju priklju~ ila na novo zgrajeno kanalizacijo.

Pivški list enkrat mese~ no V Pivki so že dalj ~ asa razmišljali, kaj naj storijo z ob~ inskim glasilom. To je z imenom Pivške novice vsaka dva meseca izhajalo med leti 2000 in 2007, pozneje pa je pod imenom Piv-

ški list izhajalo kot ~ etrtletna priloga našega ~ asopisa. Zdaj so na ob~ ini presodili, da Pivka potrebuje samostojno glasilo. »Izkazalo se je, da v obstoje~ ih ~ asopisih ni dovolj prostora za kakovostne novi~ ke, ki bi pokrivale vse dejavnosti društev in ostalih akterjev v ob~ ini,« je

Varna hiša do jeseni

pojasnil župan Robert Smrdelj.

Na seji so zato svetniki sprejeli spremembe obstoje~ ega odloka o ob~ inskem glasilu, po katerih bo Pivški list enkrat mese~ no brezpla~ no prihajal v vsa gospodinjstva v ob~ ini. Vršilka dolžnosti glavne in odgovorne urednice je postala Doris Komen, ki je v zadnjih mesecih na ob~ ini zaposlena tudi kot predstavnica za odnose z javnostmi, v uredniški odbor pa so imenovali še Jožico Knafelc, Ireno Margon, Janija Franka in Miho Smrdelja.

ta je CSD Sežana, vanj pa se vklju~ uje 12 ob~ in. Ob~ ina Pivka bo za projekt namenila dobrih 7 tiso~ evrov, ki bodo namenjeni za najem hiše za dve leti ter za financiranje strokovnih delavcev do konca letošnjega leta, potem pa bo to prevzela država.

Svetniki so dali zeleno lu~ tudi za odprtje varne hiše za Primorsko. Hiša naj bi prvim žrtvam nasilja zato~ iš~ e ponudila že letošnjo jesen. »V ob~ ini imamo komisijo za socialna vprašanja, ki s stanovanjskimi enotami, za katere ni potreben razpis, reši ve~ ino stisk, se pa v~ asih pojavijo tudi primeri, ko to ni dovolj, ko so težave hujše in do zdaj smo morali te žrtve namestiti v varne hiše drugod po Sloveniji,« pravi Robert Smrdelj. Nosilec projek-

Okrog 800 evrov za kanalizacijo Na seji so opravili tudi prvo branje odloka o opremljanju stavbnih zemljiš~ za obmo~ je 4. faze izgradnje kanalizacije v Zagorju. Na kanalizacijo so namre~

priklju~ ili vse objekte, ki se navezujejo na novo zgrajene vode in zgradili tudi priklju~ ke do njih.

Ob~ ina je z odlokom predlagala, da komunalni prispevek na zavezanca oziroma posamezni objekt znaša 821 evrov, ki bi ga ti poravnali v treh obrokih. Glede na nasprotovanje nekaterih svetnikov, ~ eš da znesek ne more biti enak za vse, saj objekti niso enako oddaljeni od glavnega voda in zato tudi cena gradnje priklju~ ka ni mogla biti enaka, bodo do naslednjega branja to v predlagani ceni tudi upoštevali.

Nadaljevanje s str. 1

Gostje se vra~ ajo Veliko izbire nimamo žno enako število.« Po njegovih besedah se nekateri turisti radi vra~ ajo, ker se jim je Logatec na nek na~ in prikupil.

Adrenalinski park na ~ akanju Natolcevanja o njem in njegovi družini Rajko Žakelj pripisuje deloma svoji mladosti, do uspešnosti je bolj zadržan, in veliki ustvarjalnosti. Poudarja tudi, da

Reforma pokojninskega sistema je nedvomno potrebna, predlog, ki ga je pripravila vlada, pa ni najprimernejši, so na referendumsko nedeljo dejali nekateri naklju~ no izbrani notranjski volivci. Podjetnik in brezposelna restavratorka zakona o delu na ~ rno nista podprla.

z ob~ ino ni nikoli imel težav, ~ eprav ve~ jega posluha nima in se kake ve~ je pomo~ i od nje ne nadeja, med drugim tudi zato, ker ~ asi temu niso naklonjeni. »Razmišljamo o športni dvorani in pokritem adrenalinskem parku, vendar so te zamisli zaenkrat zamrznjene. V kratkem ~ asu se namre~ ne nameravamo podajati v ve~ je investicije,« Žakelj razkriva prihodnje na~ rte.

Franc Rudolf, podjetnik

FOTO: VALTER LEBAN

Gostinski del ne ponuja samo malic in kosil znotraj obrtne cone, ampak prihajajo tudi gostje iz okoliških krajev, ob koncih tedna pa imajo veliko porok in drugih prireditev. »Tranzitnih turistov, ki samo potujejo mimo, nimamo veliko, precej pa je turistov, ki pri nas prespijo, med njimi celo Izraelci,« pravi sogovornik. »Ne morem govoriti o prirastu, jih je pa vsako leto pribli-

Pokojninska reforma, ki jo je pripravila vlada, je nekoliko nedore~ ena, ~ eprav se zavedam, da so spremembe nujne. Delovna mesta so bila pred 40, 45 leti bistveno bolj naporna, onesnažena kot danes in tudi s tega vidika menim, da bi ~ lovek do predlagane starosti lažje delal. ^e smo že torej tako dale~ in je reforma tako nujna, je bolje, da jo sprejmemo prej kot pozneje. Iz solidarnosti do nekaterih bi morda glasoval proti, iz nekega razumevanja do mladih in tudi do starejših pa se mi zdi, da je prav, ~ e jo na podprem.

Kar zadeva zakon o delu na ~ rno, sem prepri~ an, da je sedanji dovolj dober, treba ga je le izvajati. Predlog, ki so ga zdaj pripravili, pa je po mojem mnenju neživljenjski in ne bo spodbudil boljšega nadzora nad delom na ~ rno. Ta zakon, ki ga imamo, naj inšpektorji natan~ neje izvajajo! Glasoval sem proti.

FOTO: VALTER L EBAN

FOTO: VALTER LEBAN

Miha Pe~ kaj, Mislim, da je pokojninska reforma kljub negativni propagandi potrebna, slej ko prej bi jo morali sprejeti. Tudi ~ e pogledamo druge, razvitejše evropske države, kot je, denimo, Nem~ ija, so nas v tem pogledu že prehitele. Reforma je nepriljubljena, nih~ e si ne želi dlje delati, vendar mislim, da je potrebna. Glasoval sem za, nisem se demagoško odlo~ al.

Zakona o delu na ~ rno ne poznam podrobno, mislim pa, da so nekatere stvari v njem gotovo v redu. Tu sem bil zaradi obilne propagande nekoliko bolj negotov, vendar so me pa~ prepri~ ali, da je v predlaganem zakonu ve~ pozitivnega kot negativnega. In pozitivno je treba podpreti.

Rajko Žakelj, lastnik GRC Zapolje: »^e bi hoteli preživeti zgolj z rekreacijo, bi potrebovali subvencije, ki pa jih nismo dobili. Financiramo se samo z naslova dejavnosti.«

Urška Nagode, brezposelna restavratorka

FOTO: VA LTER L EBA N

Pokojninska reforma se mi ne zdi najboljša, ampak veliko drugih razli~ ic ni. Nisem pa je podprla. Tudi zakona o delu na ~ rno nisem podprla, ker mi po lastnih izkušnjah ne koristi. Tri leta sem brezposelna in, ~ e povem po pravici, dobim najve~ dela, ~ e delam na ~ rno. Sem restavratorka in delovnih mest preprosto ni. Od ne~ esa pa~ moram živeti, ne gre druga~ e.

Najodlo~ nejši ne zakonu o delu na ~ rno Tudi v naši regiji so volivci na referendumu vse tri zakone prepri~ ljivo zavrnili. Najmanjše podpore je bil v obeh volilnih okrajih, postojnskem in cerkniško-logaškem deležen zakon o prepre~ evanju dela in zaposlovanja na ~ rno. Volivci so ga na postojnskem zavrnili s 76, na cerkniško-logaškem pa s kar 78 odstotki glasov proti, kar je nad državnim povpre~ jem. Pokojninsko reformo so v obeh okrajih volivci zavrnili s 73 odstotki glasov proti, proti zaprtju arhivov pa je bilo v postojnskem okraju 70, v cerkniško-logaškem okraju pa 74 odstotkov volivcev. Udeležba je bila v cerkniško-logaškem okraju 45 odstotna, v postojnskem pa 37 odstotna. vr

barva:  cmyk  NOTRANJSKO-KRAĹ KE NOVICE  ĹĄt  11  10. junij 2011

Aktualno v regiji

str

Notranjsko-kraĹĄke novice    petek, 10. junij 2011

ÂťVzgajajo nas za ĹživljenjeÂŤ Ĺ est desetletij Vzgojnega zavoda Planina

 Veronika Rupnik ga nasilja vendarle ne vra~ ajo domov ali pa imajo stike pod nadzorom.

Planina, 30. maj – Imamo jih radi, trudimo se z njimi, kot bi bili naťi, in jih Şelimo usposobiti za Şivljenje. Delo s takťno populacijo ni le sluŞba, to je na~ in Şivljenja, o svojih varovancih pravi Leonida Zalokar, ravnateljica Vzgojnega Zavoda Planina, ki v teh dneh obeleŞuje 60-letnico delovanja.

FOTO: VALTER LEB AN

Osebje, ki dela s temi otroki, mora biti trdno, izgrajeno, moralno neopore~ no. Vsi od ~ istilke do mene kot ravnateljice moramo biti za vzgled otrokom, ki prihajajo iz takťnih in druga~ nih okolij, nekatera so tudi patoloťka, delinkventna, razlaga Zalokarjeva. Ve~ ina starťev naťih otrok je brezposelnih, z razli~ nimi druŞinskimi teŞavami, kot so alkoholizem, narkomanija, agresija ... Bojim se, da je v kriznih razmerah, kakrťne so danes, takťnih teŞav ťe ve~ . ^eprav s starťi ve~ inoma dobro sodelujejo, se nekateri otroci zaradi ťkodljivega vpliva starťev, spolnih zlorab, hudega fizi~ nega ali psihi~ ne-

Po vzoru druĹžinskega Ĺživljenja

Visok jubilej je z varovanci zavoda, ki ga vodi Leonida Zalokar, praznoval tudi ťolski minister Igor Lukťi~ .

Doma~ e je od rok Prodajalci: Zaradi lokacije izgubljamo kupce – Ob~ ina: LaŞji dostop z avtomobilom Številni Postojn~ ani leto dni po odprtju ťe vedno ne vejo, da ima Postojna ekotrŞnico, potrjujeta tako anketa med naklju~ nimi vpraťanimi kot sami prodajalci na ekotrŞnici. Slednji opozarjajo, da so zaradi tega ob marsikaterega kupca, ki je na stari lokaciji v srediť~ u mesta, pred marketom na TrŞaťki cesti sadje ali zelenjavo kupil mimogrede. Da lokacija pred Primorko ni ravno posre~ ena, potrjujejo tudi kmetje, ki so v teh dneh kljub formalni prepovedi svoje pridelke vseeno prodajali na TrŞaťki cesti, pa ~ eprav v odprtih prtljaŞnikih. Danes, ko je sobota, sem kar nekaj prodal, med tednom pa je Şalostno, saj sem pogosto edini prodajalec, kupcev pa je zelo malo, saj ťtevilni sploh ne

vejo, da smo tu. Želim si, da bi lahko vsaj med tednom prodajal v centru, nam je preteklo soboto povedal kmet iz Goriťkih brd, ki je na ekotrŞnici prodajal ~ eťnje. Ker gre za sezonsko sadje, je zanj vsakodnevna uspeťna prodaja ťe toliko pomembnejťa kot za kmete, ki lahko razli~ ne proizvode prodajo daljťe obdobje. Da je zaradi nepriro~ ne lokacije izgubil marsikatero, predvsem starejťo stranko, nam je priznal ťe en kmet, ki kot prednost lokacije pred Primorko sicer navaja moŞnost parkiranja in dostave. Zadovoljni smo, da je trŞnica urejena, sama lokacija pa ni ravno najbolj primerna. Mi smo predlagali tudi druge, vendar je ob~ ina tista, ki odlo~ a, kje bo trŞna dejavnost, zato smo se morali pa~  podrediti, pojasnjuje tudi Aleť Zidar, strokovni vodja Druťtva za razvoj podeŞelja med SneŞnikom in Nanosom, ki izvaja projekt kme~ kih trŞnic.

1 ali 2 kmeta prodajata med tednom, vendar ne vsak dan, ob sobotah jih Ni konkurence je obi~ ajno 5, ob ~ ez cesto sejemskih dnevih pa Urban Pinter z ob~ ine Postojna odgovarja, da so mnenja glede tudi do 15.

Junij je rezerviran za Cerknico

 Veronika Rupnik

lokacije res deljena, a dodaja, da so se mnogi Şe navadili na novo lokacijo in jo predvsem zaradi laŞjega dostopa z avtomobilom tudi odobravajo. Kot poudarja, se je ob~ ina za ureditev trŞnice na pred tem degradiranem obmo~ ju na trgu pred Primorko odlo~ ila predvsem zato, ker je bil prostor pred marketom premajhen, teŞava pa je bilo tudi parkiranje. Na novi lokaciji kmetje prodajajo na stojnicah oziroma v hiťkah, ki jih je kupila ob~ ina in jih je mogo~ e najeti za razmeroma nizko ceno, drugod v mestu pa prodaja ni mogo~ a, razen ob posebnih prireditvah in dogodkih s posebnim soglasjem ob~ ine.

Lani se je na trĹžnici postavilo 340 stojnic, na katerih je proda-

V planinskem zavodu edini pri nas sprejemajo otroke in mladostnike s tako imenovanimi kombiniranimi motnjami: teŞavami v vedenju in ~ ustvovanju, laŞjimi duťevnimi motnjami, pa tudi duťevnimi boleznimi in psihiatri~ nimi motnjami. Varovanci skupaj z vzgojitelji po vzoru druŞinskega Şivljenja Şivijo v petih stanovanjskih hiťah. Tu obiskujejo osnovno ťolo z niŞjim izobrazbenim standardom in niŞjo poklicno ťolo, njihov prosti ~ as pa zapolnjujejo ťtevilne dejavnosti, povezujejo pa se tudi z zunanjim okoljem. Zalokarjeva pravkar kon~ uje doktorsko nalogo, v kateri je preverila, kako se varovanci znajdejo kasneje v Şivljenju. Eni uspejo, drugi obti~ ijo,

v zaporih jih je pa tudi nekaj,ÂŤ v enem stavku sicer kompleksno tematiko povzema Zalokarjeva.

Trenutno je v zavodu nastanjenih 25 varovancev, v stanovanjski skupnosti v Postojni pa osem, zanje pa skrbi 47 zaposlenih. Struktura varovancev, ki so stari od devet do 19 let, je pestra: Boťnjaki, Albanci, Makedonci, Romi in Slovenci. V stanovanjski skupnosti so bili pred ~ asom nastanjeni tudi azilanti, ki so se na svoji poti v novo, boljťe Şivljenje znaťli v Sloveniji.

18-letno Suzano so v zavod premestili pri njenih 17 letih, potem ko se Şe eno leto sploh ni ťolala, saj so jo izklju~ ili. Doma sem imela teŞave, pretepala sem se, kradla, odkrito pripoveduje.

Zdaj, kot pravi, razmiťlja druga~ e. Ja, bivanje v zavodu mi je veliko pomagalo, priznava in dodaja, da si Şeli, potem ko bo zaklju~ ila bivanje v zavodu, nadaljevati ťolanje na trgovski ťoli.

jalo 33 prodajalcev, ve~ inoma ob sobotah. Stroťek obratovanja trŞnice pa je po Pintarjevih besedah okrog 10 tiso~  evrov letno. ^eprav so prodajalci zadovoljni, da imajo infrastrukturno urejeno trŞnico, je vendarle zanje najbolj pomembna uspeťna prodaja. Li~ ne prodajne hiťice namre~  ni~  ne koristijo, ~ e je kupcev premalo.

Sicer pa je sliťati ťe eno razlago, zakaj kmetje ne smejo ve~  prodajati v centru: da ne bi bili konkurenca nasproti leŞe~ i prodajalni sadja in zelenjave. Briťke ~ eťnje, denimo, je bilo mogo~ e pri kmetu kupiti po tri evre, medtem ko so v centru stale ve~  kot ťe enkrat toliko.

Cerknica – S slavnostno sejo ob~ inskega sveta, na kateri bodo podelili najviťja ob~ inska priznanja bodo danes, 10. junija, obeleŞili svoj ob~ inski praznik. Praznovanje bodo jutri nadaljevali na Taboru, sicer pa so prazni~ ni junij zaznamovale ťtevilne prireditve.

Na slavnostni seji bodo program sooblikovali doma~ i kulturni ustvarjalci, Şupan Marko Rupar pa bo zasluŞnim ob~ anom podelil ob~ inska priznanja, priznanje 12. junij ter tri zlata taborska priznanja, dve srebrni in pet bronastih.

Sobota, 11. junija, bo pravi prazni~ ni dan. Med drugim bo na igriť~ ih ob osnovni ťoli ťportno-humanitarna prireditev Veter v laseh, s ťportom proti drogi, ob 11. uri bodo pred ťolo v Grahovem odkrili spominsko obeleŞje, v Kulturnem domu pa se bo ob isti uri za~ ela ekoloťka lutkovna predstava. Ob 18.30 bo pred gasilskim domom na Uncu sve~ ana seja PGD Unec ob 100-obletnici delovanja gasilskega druťtva, ob 17. uri pa se bo na placu pod lipo na Taboru za~ elo pravo praznovanje. Župan Rupar ob~ ane vabi na golaŞ, prireditev bodo med drugim sooblikovali konjenica in maŞorete, prikazali pa bodo tudi zgodovinski spektakel z naslovom Martin Krpan. Najmlajťi bodo uŞivali na delavnicah, vsem se bodo predstavila ťtevilna doma~ a druťtva in organizacije ob glasbi skupin Fletno in Christine.pt

@@@ -3=;9/8 <3

F OTO : V ERO NI KA R U PN I K

D

.9 :9:><=+

:9:><=+ ? :;37/;> H8+8-3;+84+

:9:><=+

:9:><=+

? :;37/;> H8+8-3;+84+

( ' '$ # ( # $% ( ( ! +&% % ! ( '!( !% $!"!% ! $% ) % ! ) $$! % ! ( ( " %! !"# '$ ( !$% $ * ( ( & ! !$% C

?/ 6/=3 :919.,/8/ 1+;+8-34/ 3=;9E8 ;/.3= /+<381 19.8+ :98>.,+ ?/64+ .9 " 7+4+ A+ 97/4/89 5963I389 ?9A36 9A3;97+ .9 ;+A:;9.+4/ A+691 A+ HA3I8/ 9</,/ :;3 :99,6+FI/832 :;9.+4+6-32 3=;9E89?32 ?9A36 53 <9./6>4/49 ? +5-343 ;37/; 3809;7+=3?8/1+ 3A;+I>8+ H8+8I8/1+ 6/+<381+ A+ ?9A369 3=;9E8 " /6/-=398 3 ($ B 7/</I89 9.:6+I/?+84/* 7+69:;9.+48+ -/8+ A 38 ?564>I/8373 :9:><=3 $ * 4/ 9,;+I>8+8 ? 9,;9532* 7/</I83 9,;95 4/ "% ' :;3 " :9691> 38 ;9I89<=3 &! 7/</-/?* 8+ .+8 !( # ! A8+F+ ' 38 </ <:;/7/83 I/ </ <:;/7/8349 /6/7/8=3 3A;+I>8+* 3A;+I>8 =/7/643 8+ 9<89?3 38./5<+ 9,;/<=3 " 7/</I83 < <5>:89 6/=89 9,;/<=89 7/;9 % $' * H8+8-3;+8+ ?;/.89<= & ' $ * <5>:83 A8/</5 A+ :6+I369 ! '& ! + :9.;9,89<=3 9 :98>.,3 </ 9,;83=/ 8+ ?+F/1+ :;9.+4+6-+ ?9A36 3=;9E8 9;+,+ 19;3?+ :;/.<=+?64/832 79./69?) 597,383;+8+ ?9G84+ 9. # .9 ( # 6 57 73<34+ !) 9. !$ .9 %( 1 57 635/ <9 <37,963I8/ /I 8+ @@@ -3=;9/8 <3

Prodajalec ~â&#x20AC;&#x160;eĹĄenj iz GoriĹĄkih brd zaradi nepriro~â&#x20AC;&#x160;ne lokacije ekotĹžnice zlasti med tednom s teĹžavo proda svoje sadje.

Avto Merlak d.o.o.

Drenov GriÄ? 99, 1360 Vrhnika, gsm: 031 643 597, tel. prodaja: 01 / 75 53 807, tel. servis: 01 / 75 51 007

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 11 10. junij 2011

Aktualno v regiji

str

Notranjsko-kraške novice petek, 10. junij 2011

Bodi ^ lovek in pomagaj

 Barbara ^epirlo

S projektom Pomagajmo (sebi in drugim) osvetliti védenje o nudenju prve pomo~ i in mladim privzgojiti ~ ut za so~ loveka zapored vklju~ eni vsi u~ enci osnovnih šol Pivka in Košana, od 1. do 9. razreda. Na koristnih in pou~ nih delavnicah radi sodelujejo, zaklju~ ne prakti~ ne vaje pa priložnost, da u~ enci preizkusijo svoje znanje, ki so ga nabrali skozi vse šolsko leto, hkrati pa se seznanijo še z delom reševalnih služb in policije, ugotavljajo avtorja in mentorja projekta, Lili Primc in Duško Goji} ter pedagoški delavci in dodajajo, da so delavnice izredno uspešne in dosegajo svoj namen.

Pivka – Konec maja je ekipa projekta POMAGAJMO (sebi in drugim), ki ga vsebinsko podpirata tudi urad predsednika države in ministrstvo za šolstvo, s palškimi in postojnskimi gasilci, postojnskimi Klubom vodnikov reševalnih psov, reševalcem nujne medicinske pomo~ i in policisti ter u~ enci OŠ Pivka in Košana, na zelenici za šolo izvedla skupno vajo ob zaklju~ ku šolskega leta. Tokratno vajo so izvedli že na petih prizoriš~ih, kjer so prikazali nudenje prve pomo~i ter osvetlili védenje o splošni požarni varnosti. defibrilator, oskrbeli opekline in pasji ugriz ter tako spoznali vsestranskost trikotnih rut. U~ enci so bili navdušeni tudi nad tem, da so jim policisti dovolili sesti v svoj modri avto, namenjen pridržanim osebam, na motor, še posebej pa jih je prevzel policijski pes.

V projekt so že drugo leto

Med po~ itnicami bo pivško Društvo Vita z gonilno silo, Lili Primc, svoje znanje razširjalo tudi na konju, z jahalno šolo v Trnju.

Prim~ eva in Goji} sta poudarila, da je poleg samozaš~ itnega in preventivnega védenja izrednega pomena tudi odnos do so~ loveka ne glede na spol, izobrazbo, versko prepri~ anje, narodnost, barvo kože, socialni položaj ali politi~ no prepri~ anje. »Pomembno je, da si najprej ~ lovek z veliko za~ etnico,« v enem stavku povzemata bistvo avtorja. »Žal so topli in ~ loveški odnosi v sodobnem na~ inu življenja zelo okrnjeni. Veliko odraslih je, ki v vsakdanjem pehanju za denar in materialne dobrine pozabijo na so~ loveka, veliko je nestrpnosti in nesprejemanja druga~ nosti, otroci pa vse pogosteje prevzamejo vzorce odraslih.«

FOTO: B AR B AR A ^EP I R LO

Pomembno je, da si ^lovek

FOTO: ARHIV DRUŠTVA VITA

U~ enci in obiskovalci so si po uspešni evakuaciji šole lahko ogledali gašenje naftnih derivatov, prikaz iskanja pogrešane osebe z reševalnimi psi, od blizu so se seznanili z delom policistov in preizkusili lisice, ~ elado, neprebojni jopi~ in š~ it, aktivno pa so sodelovali tudi pri oživljanju ponesre~ enca, uporabili

U~ enci so se lahko preizkusili tudi v oživljanju s pomo~ jo koristne naprave – defibrilatorja, ki ga imajo tudi na pivški šoli.

Prednost projekta je zlasti v tem, da u~ encem, njihovim staršem in ostalim ponuja paleto koristnih znanj, nasvetov in prakti~ nih napotkov za vsakdan, da teorijo prenese v prakso in da že pri najmlajših spodbuja pozitiven odnos do narave.

Dobro in po njunih besedah zelo u~ inkovito je tudi to, da sta

u~ encem za razli~ na vprašanja, dileme in nasvete na voljo kadarkoli, tudi izven delavnic, osebno, prek telefona ali spletne pošte.

Tovrstnih prakti~ nih delavnic se ne otepajo niti odrasli, pravita Prim~ eva in Goji}. Pred kratkim sta namre~ svojo roko ponudila novoustanovljeni Univerzi za tre-

tje življenjsko obdobje Postojna, kjer bosta s svojimi krožki obogatila programe, z jahalno šolo Islandski konji Trnje pa bosta od julija letos pripravljala delavnice za mešane skupine. O aktivnostih in delu društva si lahko somišljeniki preberejo ve~ na www.drustvo-vita-pivka.com.

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 11 10. junij 2011

Aktualno v regiji

Notranjsko-kraške novice petek, 10. junij 2011

Kljub bolezni ostajajo aktivni Multipla skleroza je bolezen, o kateri še vedno premalo vemo mo, kaj za nas ta bolezen pomeni, saj je ne poznajo, in prav zato je bila ve~ ina naših ~ lanov pred postavitvijo prave diagnoze obravnavana kot delomrzneži ali lenuhi.« Multipla skleroza Slovensko združenje za multiplo je bolezen, ki prizadene celotno telo, ni ozdravljiva, pojavlja se sklerozo je bilo ustanovljeno v zagonih, pogostejša pa je pri leta 1974. Nekaj let kasneje se ženskah kot pri moških, vendar je zaradi oddaljenosti obolelih od sedeža društva izkazala po- moški zbolevajo za težjo obliko, na njeno poslabšanje pa lahko treba po ustanovitvi dislociravplivajo zelo razli~ ni dejavniki; nih enot, zato so po celotnem od cepljenja, fizi~ ne obremeniobmo~ ju Slovenije ustanovitve, stresa, poškodb. li podružnice. Ena izmed njih Po pozdravnem nagovoru je tudi notranjska, ki pokriva 11 je predsednik podružnice odob~ in. Celotno združenje šteje 2124 ~ lanov, notranjska podru- prl uradni del ter navzo~ e seznanil s preteklim delovanjem. žnica pa jih združuje 134. Na Med drugim je povedal, da se vprašanje, za kaj se v društvu oboleli za multiplo sklerozo zavzemajo, predsednik podrutrudijo ostajati aktivni na vseh žnice poudarja: »Ni~ esar ne podro~ jih in se tako ukvarjajo prosimo. Želimo le, da nas ljuz razli~ nimi športi, kot sta lokodje spoznajo, da jim predstavi-

Kunaverjev pohod pa tudi tabornikov, šole alpinizma, šole jamarstva, pohodništva in astronomskih opazovanj. Imel je tudi ve~ lastnih opazovalnic, Po zboru ob 9. uri pred železni- pred Hotelom Rakov Škocjan je vodil je mladinske observatoško postajo Rakek so pohodnivse udeležence pri~ akala hrana, rije, napisal je mnogo ~ lankov ki krenili po markirani Kunapija~ a in glasba, prav tako pa so in knjig o astronomiji. Rakov verjevi pohodniški poti, ki jih je se pohodniki lahko zapeljali z Škocjan je prvi~ obiskal že pred vodila preko Rakovškega polja, lojtrnikom ali ko~ ijo. prvo svetovno vojno, kasneje pa skozi bukove gozdove in jih pri Pavle Kunaver (1889–1988) je tja za~ el množi~ no voditi svoMalem naravnem mostu prije bil slovenski pedagog, ljubije številne ekskurzije. telj narave in poljudnoznanstvepeljala v osr~ je slovitih udornic Kunaverjevega pohoda se je Rakovega Škocjana. Tam so se ni pisec, bil je tudi popularizator po ocenah organizatorjev udeastronomije, ki se je rodil v Dobu ležilo ~ ez 600 pohodnikov, od pridružili u~ ni poti, ki povezuje celotno dolino Rakovega Škocja- pri Ljubljani. Svoje znanje je pri- tega okoli 250 otrok iz Osnovne na. Bolj vzdržljivi so svoj pohod dobil na pedagoški akademišole Rakek, ki so se pohodu pripodaljšali še do Velike Karlovice ji dunajske univerze. Kunaver je družili v sklopu Unescovega prona Cerkniškem jezeru. Na cilju bil odli~ en organizator skavtov, jekta Drevo = Življenje. aj

Rakek–Rakov Škocjan, 4. junij – Minulo soboto je v organizaciji Turisti~ nega društva Rakek potekal že 4. tradicionalni Kunaverjev pohod od Rakeka do Rakovega Škocjana.

 Petra Šajn strelstvo ali balinanje. Poverjenice za posamezne predele podružnice so poro~ ale o novostih na svojem podro~ ju ter dodale, da se ljudje s to boleznijo še vedno težko soo~ ajo, zato jim je potrebno pustiti ~ as, da se odlo~ ijo in se sami pridružijo društvu. Pri okrog 40 zbranih je bilo ~ utiti optimizem in dobro voljo ob vnovi~ nem snidenju. Po dobri dve uri trajajo~ em uradnem delu, na katerem sta bila gosta tudi podžupan ob~ ine Pivka, Boris Rebec, ki društvu s svojimi donacijami tudi finan~ no pomaga, in nevrologinja prim. dr.

Beatrike Kon~ an Vra~ ko, ki je sre~ anju dodala strokovni pridih. Ob koncu so za razvedrilo poskrbeli še ~ lani Kulturnega društva Harije s svojim izvirnim humorjem.

FOTO: ANDREJA JERNEJ^I^

Pivka, 21. maj – Z namenom narediti prelet po preteklem letu in za~ rtati smernice za prihodnje so se funkcionarji in ~ lani društva za multiplo sklerozo sre~ ali na 25. rednem ob~ nem zboru.

str

FOTO: PETRA ŠAJN

Obiskovalce so na kon~ ni to~ ki v Rakovem Škocjanu pri~ akale pogostitev, pija~ a in zabava.

Pivka, 7. maj – Na son~ no majsko soboto je v okviru Krpanovega festivala potekal 5.

Krpanov pohod. Glavni organizator tradicionalnega pohoda po pivškem delu Krpanove poti je bila Ob~ ina Pivka in soorganizatorji, Turisti~ no društvo Pivka, Vaška skupnost Jurš~ e in Kulturno društvo Jurš~ e. Pohod se je pri~ el v Parku vojaške zgodovine Pivka, pot pa je kot vsako leto vodila mimo utrdb na Primožu, preko Šilentabra s spustom v Zagorje, nato pa po makadamski poti proti Jurš~ am, kjer je bil tudi cilj pohoda. Na Jurš~ ah je pohodnike ~ akalo okrep~ ilo, vaš~ ani pa so pripravili tudi kulturni program. Prisotne je nagovoril pivški župan Robert Smrdelj. Pohod je bil dolg približno 15 kilometrov, pohodniki pa so po poti hodili slabe štiri ure. Son~ no in toplo vreme je na pot privabilo okrog 200 udeležencev, izmed katerih je veliko takšnih, ki na pohodu vztrajajo že vsa leta. pš

F OTO : PET RA ŠAJN

Udeleženci ob~ nega zbora notranjske podružnice z gosti.

barva:â&#x20AC;&#x192; cmykâ&#x20AC;&#x192; NOTRANJSKO-KRAĹ KE NOVICEâ&#x20AC;&#x192; ĹĄtâ&#x20AC;&#x2030;â&#x20AC;&#x2030;11â&#x20AC;&#x192; 10. junij 2011

Aktualno v regiji

Notranjsko-kraĹĄke noviceâ&#x20AC;&#x192;â&#x20AC;&#x192;â&#x20AC;&#x192; petek, 10. junij 2011

Znanec iz sosednje ulice

ď&#x20AC;¸ Damijana Ĺ krlj

Ĺ˝alec, 12. maj â&#x20AC;&#x201C; Ob Tednu vseĹživljenjskega u~â&#x20AC;&#x160;enja (TVU) so podelili priznanja za izjemne doseĹžke, posameznikom ali skupinam na podro~â&#x20AC;&#x160;ju samoizobraĹževanja in bogatitve znanja drugih. ÂťPoslanstvo TVU je promovirati pomen, vlogo ter moĹžnost u~â&#x20AC;&#x160;enja in izobraĹževanja v vseh Ĺživljenjskih obdobjih in za vse vloge, ki jih prevzema ~â&#x20AC;&#x160;lovek â&#x20AC;&#x201C; posameznik, ~â&#x20AC;&#x160;lan druĹžine, delovnega kolektiva in drugih skupnostiÂŤ so zapisali na spletnih straneh. Za leto 2010 je komisija izbrala sedem dobitnikov priznanj, med njimi tudi Notranjca, Janeza KoĹĄirja iz SelĹĄ~â&#x20AC;&#x160;ka pri Begunjah pri Cerknici. ravoslovja in lokalne zgodovine ter postavljanju novih smernic v ohranjanju ljubezni do doma~â&#x20AC;&#x160;ih krajev. V okviru Turisti~â&#x20AC;&#x160;nega druĹĄtva MeniĹĄija, katerega soustanovitelj in ~â&#x20AC;&#x160;lan je, pa sodeluje pri zasnovi in realizaciji ĹĄtevilnih projektov. Med drugim je v sodelovanju s ~â&#x20AC;&#x160;lani TD MeniĹĄija pripravil prospekte o MeniĹĄiji, skupaj so s predstavitvenimi tablami ozna~â&#x20AC;&#x160;ili in opremili sprehajalno pot po Medvedovih stopinjah ter nastavili in realizirali ĹĄe mnoge druge projekte, ki jih z delom in idejami izdatno podpirajo tudi

Rakek â&#x20AC;&#x201C; Po smoli z vremenom, ki so jo lani imeli organizatorji najbolj atraktivnega in zahtevnega gasilskega tekmovanja Fire Combat, letos Prostovoljno gasilsko druĹĄtvo Rakek obljublja, da bodo v soboto, 18. junija, tekmo izpeljali v vsakem vremenu.

Tekma se bo na Rakeku za~â&#x20AC;&#x160;ela ob 9. uri in bo ena od ĹĄestih, ki ĹĄtejejo za pokalno tekmovanje Slovenije. Na tekmovanju, ki preskuĹĄa psihofizi~â&#x20AC;&#x160;ne sposobnosti operativnih gasilcev, se bo pomerilo okrog 50 tekmovalnih dvojic, v katerih bodo nastopile tudi Ĺženske.

Fire combat od gasilcev zahteva ogromno mero kondicijske pripravljenosti, veliko vztrajnosti in predvsem mo~â&#x20AC;&#x160;i. Tudi na Rakeku bodo morali tekmovalni pari v popolni opremi, med drugim z masko in izolirnim dihalnim aparatom, ~â&#x20AC;&#x160;im prej opraviti s 30-metrsko progo, na kateri jih ~â&#x20AC;&#x160;aka vrsta teĹžkih preizkuĹĄenj. Na tekmi bodo ekipe dvojic premagale improvizirano steno, splezale na ĹĄestmetrski stolp, se splazile skozi tunel, prenesle 70-kilogramsko lutko in na koncu raztegnile 200-kilogramsko cev z vodo.

Za name~â&#x20AC;&#x160;ek bodo tekmovalci morali, Ĺže na robu svojih zmogljivosti, s curkom vode zadeti ĹĄe deset metrov oddaljen tulec, velik kot 1,5-litrska plastenka, ki je postavljen meter od tal. V resni~â&#x20AC;&#x160;nih situacijah bi za delo poprijelo ve~â&#x20AC;&#x160; gasilcev ali pa bi vlekli prazne cevi. Z izzivom tekmovalci opravijo povpre~â&#x20AC;&#x160;no v treh minutah, najboljĹĄi pa v dveh in manj. Med temi so tudi tekmovalci z naĹĄe regije, in sicer iz PGD Rakek, Postojna in HruĹĄevje. Po tekmovanju, najpozneje po 18. uri, pa bo tekmovalce in gledalce za~â&#x20AC;&#x160;ela zabavati doma~â&#x20AC;&#x160;a skupina Drug problem. ď&#x20AC;łpt

PODSKRAJNIK IC, 35 km iz Ljubljane, proizvodnoVNODGLâÄ&#x201A;QLŠSURVWRULŠQDGŠ ŠP ŠYHÄ&#x201A;ŠSLVDUQ ŠVDQLWDULM ŠYVLŠ SULNOMXÄ&#x201A;NL ŠRJUDMHQR ŠYDURYDQR Š]HPOMLâÄ&#x201A;HŠQDGŠ ŠP Š SURGDPŠDOLŠRGGDP ŠODKNRŠSRŠGHOLKŠ PRäQDŠ]DPHQMDYDŠLQŠ sodelovanje) 7$3(71,ĂĄ792Š]ŠXWHÄ&#x201A;HQRŠL]GHODYRŠVHGHäQLKŠJDUQLWXUŠ]Š ODVWQLPLŠSURVWRULŠLQŠ]ŠYVRŠRSUHPRŠY REUDWRYDQMXŠ]Š ŠGHODYFLŠRGGDPŠR] ŠLâÄ&#x201A;HPŠSRPRÄ&#x201A;QLNDŠDOLŠ GLUHNWRUMD ŠLQIR#EUHVWĂľWRSĂľWDSHWQLVWYR VL Š Š

TEL: 01/ 75 64 167 GSM: 040 235 206

sokrajani. Njegovo delo odlikuje prostovoljstvo in pripravljenost prisko~â&#x20AC;&#x160;iti na pomo~â&#x20AC;&#x160;, najsi bo to skozi delo v TD MeniĹĄija, skozi projekte v sodelovanju z OĹ Maksima Gasparija ali skozi pomo~â&#x20AC;&#x160; pri pripravi seminarskih nalog. Njegova vsakoletna delavnica ÂťNarava za nasÂŤ na taboru UNESCO ĹĄol je posebno doĹživetje. Vso to njegovo Ĺživljenjsko energijo je za~â&#x20AC;&#x160;util tudi predlagatelj Bojan Ĺ˝nidarĹĄi~â&#x20AC;&#x160; iz VITRE, Centra za uravnoteĹžen razvoj Cerknica, ki je zapisal: ÂťJanez KoĹĄir je pou~â&#x20AC;&#x160;en primer ~â&#x20AC;&#x160;loveka, ki je osebno travmo brezposelnosti vzel kot odsko~â&#x20AC;&#x160;no desko v Ĺživljenje, kjer z veliko Ĺžlico zajema in daje.ÂŤ KoĹĄir je ob vpraĹĄanju, kako se je po~â&#x20AC;&#x160;util ob novici, da je prejel priznanje, preprosto odgovoril: ÂťPriznanja so zgolj formalnost, saj delam in se u~â&#x20AC;&#x160;im zato, ker mi je to v veselje in ne zaradi priznanj. Moje Ĺživljenje se mi ne zdi ni~â&#x20AC;&#x160; posebnega.ÂŤ

RakovĹĄki jamarji odkrili Razbito jamo

ď&#x20AC;¸ Andreja Jernej~â&#x20AC;&#x160;i~â&#x20AC;&#x160;

Rakov Ĺ kocjan â&#x20AC;&#x201C; RakovĹĄki jamarji so se zadnji dve leti in ĹĄe kakĹĄen mesec ve~â&#x20AC;&#x160; posve~â&#x20AC;&#x160;ali tudi raziskovanju na novo odkrite jame, ki so jo poimenovali Razbita jama. LeĹži na SZ pobo~â&#x20AC;&#x160;ju Ĺ kanskega gri~â&#x20AC;&#x160;a, ki razmejuje CerkniĹĄko jezero in dolino Rakovega Ĺ kocjana. Gre za nov vhod v ZelĹĄke jame, ki omogo~â&#x20AC;&#x160;a dostop do slabo raziskanega vodnega rova, enega glavnih odtokov CerkniĹĄkega jezera. V sklopu Razbite jame so izmerili 630 metrov rovov, v vodnem rovu pa so namerili 2218 m rova (okrog 400 m novih rovov).

Po predhodnih meritvah so se dela na dihalniku lotili marca 2008. Po posutju materiala na samem povrĹĄju so drasti~â&#x20AC;&#x160;no pove~â&#x20AC;&#x160;ali varnostne ukrepe z odstranitvijo strmega brega nad vhodom in postavitvijo jeklene kletke. JaĹĄek je postal globok, zato so postavili trinoĹžnik in tako v enajstih pribliĹžno osem ur trajajo~â&#x20AC;&#x160;ih akcijah priĹĄli do prvega malo ve~â&#x20AC;&#x160;jega prostora.

Upali so na preboj, zato se je ta dan akcije udeleĹžilo rekordno ĹĄtevilo ljudi. Na Ĺžalost so naleteli le na zasuto kamro. Nadaljevali so s kopanjem v skalni razpoki do globine 12 m. NiĹžje (do 22 m) je bilo potrebno prekopan del vseskozi utrjevati z armirno mreĹžo in odrskimi cevmi. Na 40. akciji se je rov kon~â&#x20AC;&#x160;no zravnal.

To je vse sodelujo~â&#x20AC;&#x160;e razveselilo, a hkrati za~â&#x20AC;&#x160;elo predstavljati resno teĹžavo, saj se je podor tako znaĹĄel nad glavo. Vse skupaj je bilo kljub utrjevanju precej labilno in tako je ta kopan del dobil ime ÂťObmo~â&#x20AC;&#x160;je somrakaÂŤ. Do kon~â&#x20AC;&#x160;nega preboja v prostornejĹĄi meander so opravili ĹĄe 6 akcij.

Otovorjeni z veliko koli~â&#x20AC;&#x160;ino opreme in dobre volje, so se julija 2009 spustili skozi Obmo~â&#x20AC;&#x160;je somraka do prehoda, kjer je ~â&#x20AC;&#x160;akal ÂťdeviĹĄkiÂŤ meander. Meander se je razĹĄiril in spustili so se ~â&#x20AC;&#x160;ez prvo stopnjo, do globine 40 m. Za o~â&#x20AC;&#x160;itnim prehodom se je odprlo brezno premera 5 x 5 metrov, bogato s sigo in okraĹĄeno z metrskimi ĹĄpageti se je spuĹĄ~â&#x20AC;&#x160;alo 80 metrov do kon~â&#x20AC;&#x160;ne globine 118 metrov. Nadaljevanje v horizontalno jamo je 7 metrov nad zagruĹĄ~â&#x20AC;&#x160;enim dnom,

kjer se je kratek vodoraven rov zaklju~â&#x20AC;&#x160;il v oĹžini z mo~â&#x20AC;&#x160;nim prepihom. ^ez kak teden so se vrnili v jamo, tokrat opremljeni z ve~â&#x20AC;&#x160; vrvi in macolo. Po razĹĄirjeni oĹžini so nadaljevali z raziskovanjem neznanega. Med balvani so skozi vodoraven rov priĹĄli do ve~â&#x20AC;&#x160;jega prostora. Na tem obmo~â&#x20AC;&#x160;ju je veliko jamskega okrasja, kot so en meter dolgi ĹĄpageti, poĹĄevno raĹĄ~â&#x20AC;&#x160;eni sta-

lagmiti in kristalno bela siga, rov, dolg okoli 50 metrov, ob strani je vidna osuĹĄena struga poto~â&#x20AC;&#x160;ka, ki te~â&#x20AC;&#x160;e ob poplavah.

Sledi hodnik pravilne trikotne oblike, imenovan ÂťStar gateÂŤ.

Zatem se rov ponovno precej razĹĄiri v rov s ĹĄtevilnimi ponvicami. Na tem mestu se Ĺže sliĹĄi ĹĄum vode. Tako so jamarji priĹĄli do podzemne reke Rak, ki si v veliki dvorani med balvani utira pot. S tem so utrli kopensko pot do delov med sifonoma Karlovice in ZelĹĄkih jam.

Akcij so se udeleĹževali: Matej Zalokar, Tone IlerĹĄi~â&#x20AC;&#x160;, Miha Prudi~â&#x20AC;&#x160;, Peter IlerĹĄi~â&#x20AC;&#x160;, Miha IlerĹĄi~â&#x20AC;&#x160;, AleĹĄ Ĺ trukelj, Ana Makovec, MatjaĹž Milhar~â&#x20AC;&#x160;i~â&#x20AC;&#x160;, Ana Mati~â&#x20AC;&#x160;i~â&#x20AC;&#x160;, TomaĹž Svet, Damjan Intihar in Marko Mati~â&#x20AC;&#x160;i~â&#x20AC;&#x160;.

F OTO : M ATJ A Ĺ˝ MI L HA R ^ I^

Gasilci obljubljajo spektakel

FOTO: AR HI V JANEZ KOĹ I R

Janez KoĹĄir je energi~â&#x20AC;&#x160;en upokojenec, ki je svojo brezposelnost ob ste~â&#x20AC;&#x160;aju podjetja izkoristil kot izziv. Kljub teĹžki situaciji se ni prepustil maloduĹĄju, temve~â&#x20AC;&#x160; je izkoristil danosti, ki so mu priĹĄle naproti: s pomo~â&#x20AC;&#x160;jo Zavoda RS za zaposlovanje se je usposobil za turisti~â&#x20AC;&#x160;nega vodnika, se na delavnicah u~â&#x20AC;&#x160;il javnega nastopanja, rabe ra~â&#x20AC;&#x160;unalnika in ostalega uporabnega znanja. V svoji zreli dobi se je poklicno torej popolnoma prekvalificiral in svoj ~â&#x20AC;&#x160;as namenil tudi zbiranju lokalnega ustnega izro~â&#x20AC;&#x160;ila, preu~â&#x20AC;&#x160;evanju na-

str

Posebnost Razbite jame so tudi poĹĄevno raĹĄ~â&#x20AC;&#x160;eni kapniki.

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 11 10. junij 2011

10

Regijske kulturne diagonale

str 10

Notranjsko-kraške novice petek, 10. junij 2011

Rodila se je Erazmova penina Obudili zgodovinsko legendo in povezali Predjamski grad z Vipavsko dolino Lani so na pobudo Vinskega konventa Erazma Predjamskega 365 steklenic penine iz lokalne sorte vinske trte klarnica vinarja Bogdana Makovca iz Brij na Vipavskem dali v zorenje v skalno duplino gradu. Po dobrem letu se je dogodivš~ ina, na katero so povabili skupino tujih novinarjev, ki se ukvarjajo s kulinariko in enologijo, za~ ela v vinogradu klarnice, se nadaljevala z

obiranjem ~ ešenj in sledenjem Erazmovi poti skozi nanoške gozdove do vrha pe~ ine nad Predjamskim gradom, od koder je sledil spust po skrivnem rovu do gradu, kjer so udeleženci slovesno nazdravili z Erazmovo penino, nato pa uživali še v predstavi srednjeveške skupine ter srednjeveški ve~ erji v grajski taverni. »Za ~ asa Erazma Predjamskega niso poznali ne

FOTO: VERONI KA R U P NI K

Predjama, 26. maj – Dobro poznano legendo o tem, kako je baron Gašper Ravbar iz Trsta ve~ mesecev neuspešno oblegal Predjamski grad, Erazem pa je skozi skrivni prehod hodil v Vipavsko dolino po svežo hrano, ki jo je metal prek obzidja Ravbarjevim vojakom v posmeh, so v družbi Postojnska jama vzeli za izto~ nico zanimivega dogodka za ~ astilce srednjega veka, s katerim so obudili zgodovinsko povezavo gradu z Vipavko dolino in obeležili rojstvo prav posebne Erazmove penine.

 Veronika Rupnik

FOTO: VERONIKA RUPNIK

365 steklenic penine je 15 mesecev zorelo v pe~ inah Predjamskega gradu in se navzelo uporniškega duha Erazma Predjamskega.

»Dobra zadeva, samo razumeti jo moraš. Penina, kakšne nismo vajeni,« je ocenil vinar Bogdan Makovec.

Tisi v Stranah posvetili knjigo Namesto svojih domov doma~ ini ob požaru gasili svoje sveto drevo

Stranci so na svoji tisi navezani in ponosni.

»O nobenem drugem drevesu v Sloveniji ne govori toliko strokovnih prispevkov kot ravno o starejši tisi iz Stran,« ugotavlja Alenka ^uk. Pred 150 leti je o »brez pretiravanja najstarejšem drevesu na Kranjskem« prvi pisal nekdanji ravnatelj Deželnega muzeja v Ljubljani, predhodnika današnjega Narodnega muzeja, Karel Dežman, njemu pa so sledili še številni drugi avtorji.

Dežman je, kot je povedala Habi~ eva, pred 150 leti izra~ unal, da je drevo staro pribIižno tiso~

F OTO : V ERON I KA R U PN IK

Strane, 29. maj – Eno najstarejših dreves v Sloveniji, stara tisa v Stranah pod Nanosom, je kot menda prvo drevo v Sloveniji dobila svojo knjigo. Njeni urednici Špela Habi~ z Zavoda za gozdove Slovenije in Alenka ^uk z Notranjskega muzeja Postojna sta v sodelovanju z Mirjam Gorki~ in Davidom Fu~ ko z Zavoda za varstvo narave v njej zbrali tako svoje prispevke kot tudi vse poznane (strokovne) ~ lanke in fotografije o tisi, ki so nastali v zadnjih 150 letih. Ve~ ina avtorjev, med katerimi so ugledni naravoslovci svojega ~ asa, poskuša razvozlati najve~ jo skrivnost stare dame, njeno starost.

let. Danes strokovnjaki ocenjujejo, da ima okrog 500 let, mlajša tisa pa okrog 240. »Z gotovostjo tako lahko trdimo, da je ob ustrezni skrbi ve~ ji del življenja še pred njima,« je prepri~ ana Habi~ eva.

Obe tisi, ki rasteta na posve~ enem mestu pred vaško cerkvijo svetega Križa, sta varovani kot naravna vrednota državnega pomena, starejša že dobrih šest desetletij. Predvsem pa so svoji tisti skozi desetletja in stoletja ob~ udovali in varovali vaš~ ani ter iz roda v rod prenašali zgodbe, ki so se odvijale pod njunima krošnjama.

Jože Posega, najbližji sosed in prvi varuh tise, jo kli~ e »kraljica in lepotica vasi«. Ustno izro~ ilo pravi, tako Posega, da je bila posajena že leta 350. Pod njo naj bi, kot pripovedujejo legende, pridigali sveti Hieronim, pa tudi znamenita brata Ciril in Metod na poti v Rim. Stara rimska cesta je namre~ tekla nad vasjo Strane. Zgodba pripoveduje, da so jo hoteli za ~ asa Avstrije odpeljati na prestolni Dunaj, a je bila njena krošnja prevelika, da bi lahko potovala skozi železniške predore. Tudi ponudbo bogatih tržaških trgovcev, da bi jim drevo prodali, so ponosni vaš~ ani odklonili že sredi 19. stoletja. »Tisa je ve~ krat gorela, tudi leta 1920.

Namesto da bi Stranci takrat gasili svoje lastne domove, so gasili tiso. Kakšen ponos naših prednikov je bil to! Dvomim, da bi bilo tudi danes tako,« še poudarja Posega.vr

stekleni~ enja ne hlajenja, nobenega sodobnega postopka, zato smo se tudi mi v duhu vra~ anja k tradiciji odlo~ ili za naraven postopek zorenja,« je dejal Makovec, ki je sicer kot eden prvih za~ el z obujanjem avtohtone vrste klarnica. Vrhunski sommelier Jean Pierre Skrlj

iz Nice pa je bil ob okušanju penine presene~ en: »Zelo prijetna harmonija, sveže in pitno.

Francozi bi rekli atipi~ no. Takšne penine ne morete poskusiti nikjer drugje.« »V družbi Postojnska jama so dokazali, da lahko naredimo iz na videz obrobnih zadev dober,

druga~ en turisti~ ni produkt. V Sloveniji se ne samo v turizmu, še marsikje drugje zapiramo za hotelska vrata, ob~ inske stavbe, za posamezne regije in ne znamo z združevanjem ustvariti atraktivnih vsebin,« pa je ob dogodku opozoril etnolog Janez Bogataj.

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 11 10. junij 2011

Regijske kulturne diagonale

str 11

11

Notranjsko-kraške novice petek, 10. junij 2011

Prebudili so jamskega zmaja Baletna pravljica v kraljestvu podzemlja Postojnske jame ta: vodno kraljico, ognjenega princa, zra~ no kraljico, strašnega zmaja, razne škrate, šviglje, srebrnokrilce, številne vile, raj-

sko ptico ter druga pravlji~ na bitja so s plesom uprizorili baletke in baletnik iz Logatca, Cerknica, Postojne in Pivke. Da

je vse potekalo, kot je treba, je skrbela predsednica društva Mateja Kocman.

FOTO: VERONIKA RUPNIK

Kar 120 baletk, ki pleše pod okriljem Baletnega društva Postojna, skozi baletne korake vodijo koreografinje Petra Pibernik, Manca Krnel Hess, Jelena Milovanovi~ , Jerneja Omahen Razpotnik in Lisa Volk. Še posebej so ponosne na edinega plesalca v svojih vrstah, Matevža Požarja, ki je kot pastir~ ek Jakob odigral pomembno vlogo in Postojn~ ane rešil pred hudobnim zmajem.

FOTO: VERONIKA RUPNIK

»Pred davnimi, davnimi ~ asi, ko je bil naš svet še brez življenja, so se zbudile sile Narave in za~ ele ustvarjati svoje kraljestvo. Nastale so ~ udovite krajine, ki že stoletja s svojo ~ arobnostjo in lepoto krasijo naš svet. Ve~ ina starodavnih kraljestev se še danes razprostira in daje dom ~ loveku in vsem bajeslovnim bitjem,« je gledališki igralec Renato Jen~ ek pri~ el baletno pravljico.

FOTO: VERONI KA R U P NI K

je ogledalo 700 ljudi, in imeli so kaj videti. 120 baletk in baletnik so oživeli dobra in zlobna bitja podzemnega sve-

Vila Mirta (Valerija Ženko) je skupaj z Labodi iz Pivke pripomogla k temu, da so dobra bitja premagala hudobne zmajeve pomo~ nike.

Vse kostume, ki so jih nosile baletke, je po lastni zamisli sešila Alenka Požar. Tudi za srebrnokrilce, ki so jih s plesom obudile postojnske Zarje z Žano Vidmar.

Cent za Afriko

Nežka se moži

katerega vsako leto omogo~ ajo šolanje približno 40 otrokom s posebnimi potrebami. ^e želite otroka na daljavo posvojiti tudi

vi in mu s tem omogo~ iti lepšo prihodnost, se lahko obrnete na društvo abaana.drustvo@gmail. com.aj

Cerknica, 4. junij – V okviru praznovanja ob~ inskega praznika v Cerknici se je v tamkajšnjem Kulturnem domu odvijala predstava Nežka se moži v igralski zasedbi Jurija Zrneca, Nine Vali~ in Bojana Emerši~ a. Avtor predstave Vinko Möderndorfer je idejo za scenarij dobil pri slovenskem pisatelju Antonu Tomažu Linhartu in njegovi komediji Ta veseli dan ali Mati~ ek se ženi. Poleg teme si je avtor izposodil tudi imena glavnih junakov Mati~ ka, Nežke in Ton~ ija. Mati~ ek je slavist srednjih let, profesor na srednji poklicni šoli, v njegovo življenje pa je pred kratkim stopila mlada Nežka. Njuno sre~ o nekega dne zmoti Nežkin bivši, ki želi svojo ljubezen nazaj. Komi~ ni zapleti in dialogi, za~ injeni z igrivim besednim zakladom, so komedijo popeljali do nagrade za najboljšo izvirno komedijo na nate~ aju, ki je potekal v okviru celjskega festivala Dnevi komedije 2010. Upravi~ enost nagrade so potrdili tudi obiskovalci, ki so napolnili kulturni dom.aj

F OTO : A ND R EJ A JER N EJ^ I^

Rakek, 16. maj – V Osnovni šoli Rakek so pripravili posebno akcijo, ki se imenuje Cent za Afriko. Na posebnih to~ kah bodo otroci OŠ Rakek in podružnice na Uncu zbirali denar za šolanje 12-letnega de~ ka Briana Simwande iz Zambije, ki prihaja iz družine s sedmimi otroki, stroški šolanja, ki na mesec znašajo 12 evrov, pa so za njegovo družino previsoki. Ve~ kot tiso~ dvesto zambijskih otrok ima t. i. botre v Sloveniji, enemu pa so se s pomo~ jo u~ iteljev odlo~ ili pomagati tudi otroci OŠ Rakek.

Posameznik ali ustanova, ki se odlo~ i za tovrstno dejanje, prejme fotografijo otroka in nekaj njegovih osnovnih podatkov.

Ve~ o šolstvu in na~ inu življenja v Afriki pa je otrokom povedala Saša Pivka, socialna pedagoginja, ki je ve~ kot leto dni kot prostovoljka živela v Ugandi. Saša je po prihodu iz Afrike ustanovila društvo Abaana s sedežem v Cerknici, s pomo~ jo

F OTO : A ND R EJ A JER N EJ^ I^

lo v plesni dvorani Postojnske jame. Velik organizacijski podvig, pri katerem je sodelovala tudi družba Postojnska jama, si

FOTO: VERONI KA R U P NI K

Postojna, 29. maj – Baletno društvo Postojna je zaklju~ ni nastop ter obeležitev pete obletnice delovanja pripravi-

 Katarina Temkova

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 11 10. junij 2011

Regijske kulturne diagonale

12

str 12

Notranjsko-kraške novice petek, 10. junij 2011

Plesi, napevi in obi~ aji iz vse Slovenije

 Saša Musec

Na regijskem sre~ anju »Zaplešimo kolo« osem folklornih skupin – Zaplesali tudi Rakov~ ani skih pa tudi koroških plesov, pri tem pa so se ves ~ as menjale tudi noše, zna~ ilne za posamezne pokrajine. Skupine, ki so nastopile v Logatcu, so šle pred tem ~ ez sito obmo~ nih izborov, najboljše med njimi pa se bodo v juliju in septembru predstavile na državnem sre~ anju v Beltincih oziroma Mariboru. Kot gostje so nastopili tudi ~ lani folklorne Razveseljivo je predvsem to, da skupine iz Hotedršice, ki jo vodi Matija Logar, oder Narodnega v skupinah prevladujejo mladoma pa so zapolnili tudi foldi, tudi srednješolci, ki v svojih klorniki iz KD Rak Rakek z vodjo folklornih skupinah ohranjajo Vido Žlogar. »Skupina poustvarja zajeten del slovenske kulturne dediš~ ine. Odrske postavitve, izro~ ilo Dolenjske in Bele Krajine, najbolj pa se posve~ a Notranjki jih vedno spremlja tudi glasski, kjer je doma, in tukajšnje ba v živo, zaradi raznolikih in plese, glasbo, šege in navade privla~ nih kostumov niso samo paša za o~ i, ampak oživljajo tudi vklju~ uje v svoje odrske postavitve,« je o nastopajo~ ih, ki so se ljudske obi~ aje, ki so ve~ inoma predstavili z notranjskimi plesi že potonili v pozabo. Folklorin odrsko postavitvijo Vajenca niki iz Ljubljane, Notranjske in na plesu, povedala povezovalka Dolenjske so se tako sprehodiAnja Sedej. li po vsej Sloveniji in prisotnim Zanimiv program je poleg prikazali bogastvo primorskih, ostalih nastopajo~ ih predstavidolenjskih, notranjskih, štajer-

FOTO: JANEZ ERŽEN

Logatec, 29. maj – Da folklora ni nekaj starega in preživetega, so na son~ no nedeljo v dvorani Narodnega doma dokazali številni folklorniki iz Osrednje Slovenije. Po štirih letih se je namre~ v Logatcu ponovno odvijalo regijsko sre~ anje odraslih folklornih skupin, ki ga je pripravil Javni sklad RS za kulturne dejavnosti (JSKD), obmo~ na izpostava Logatec. Blizu 170 nastopajo~ ih se je predstavilo s spleti razli~ nih ljudskih plesov in napevov iz vse Slovenije.

Na regijskem sre~ anju se je zavrtela tudi Osrednja folklorna skupina KUD Židan parazol iz Ljubljane, ki se je predstavila s koroškimi plesi.

Glasbo ima v krvi Urška se je v glasbeno šolo vpisala v prvem razredu osnovne šole. Sprva je igrala flavto, vendar pravi, da je želela nekaj glasnejšega. Tako ji je o~ e predlagal saksofon. O~ e je bil tudi tisti, ki jo je navdušil za glasbo, saj je tudi sam glasbenik. Trenutno je zaposlena s šolanjem, saj ji pouk vzame ve~ ino ~ asa, kljub temu pa pridno vadi ve~ ur na dan in za to izkoristi vsak prosti trenutek: »Vedno poskušam iz odmorov potegniti ~ im ve~ ~ asa za vadbo. Odvisno je seveda tudi od tega, koliko nastopov imam v dolo~ enem obdobju in koliko snovi dobim za predela-

ti, vendar med tednom obi~ ajno vadim dve do tri ure dnevno, ~ ez vikend, ko imam ve~ prostega ~ asa, pa še kakšno uro ve~ .« Ko se je odlo~ ala za nadaljevanje šolanja na Konservatoriju, se je še kako dobro zavedala, da je pri štirinajstih letih zgodaj za odlo~ itve o poklicni poti, vendar je vseeno poizkusila. »O ideji, da bi s šolanjem saksofona nadaljevala, sem premišljevala že dlje ~ asa, vendar sem imela pomisleke. Decembra sem se dokon~ no odlo~ ila, da grem vsaj poskusit na sprejemne izpite, ki so bili v marcu. Poskusiti ni greh, uspelo mi je. In sedaj si življenja brez glasbe in saksofona sploh ne morem predstavljati.«

Prvi mednarodni uspeh Da je Urška na pravi poti, je potrdila marca letos, ko se je ude-

2011_06_10_avtopralnica.pdf

1

1.6.11

 Andreja Jernej~ i~

ležila tekmovanja »Davorin Jenko« v Beogradu in domov prišla z osvojeno prvo nagrado. »Tekmovala sem v kategoriji saksofon, 16 do17 let. Osvojila sem zlato priznanje in prvo nagrado, kar mi je še dodatna spodbuda za naprej. To je bilo moje prvo ve~ je tekmovanje,« pove Urška.

Gre za tekmovanje razli~ nih instrumentov, ki se ga je udeležilo ve~ kot 800 tekmovalcev iz ve~ kot 11 držav.

Za njen uspeh sta gotovo zaslužna tudi njena profesorja, ki jo spremljata na glasbeni poti, in sta ji, kot pravi sama, tudi velika vzornika: »Prva tri leta na nižji glasbeni šoli me je u~ il profesor Lev Pupis, kasneje pa me je pou~ eval profesor Luka Loštrek. Sedaj na srednji glasbeni šoli pa je že drugo leto moj profesor Lev Pupis.

Verjetno sta tudi oba profesorja

FOTO: ANŽE VRABL

Hotedršica – Urška Erjavec je 17-letna glasbenica, ki že od svojega devetega leta igra saksofon, trenutno pa zaklju~ uje drugi letnik na Konservatoriju za glasbo in Balet v Ljubljani. Marca letos se je s tekmovanja v Beogradu vrnila s prvo nagrado.

la tudi folklorna skupina Veselje iz Mestnega društva gluhih Ljubljana. Sestavljajo ga navdušeni gluhi ljubitelji in ljubiteljice plesa, ki so se odlo~ ili za ohranjanje ljudskega izro~ ila v okviru svojih fizi~ nih zmožnosti, v Logatcu pa so odplesali plese iz Razkrižja. Zaradi omejenega sluha so morali dolo~ ene plesne korake in glasbene viže poenostaviti, vendar ni bil zaradi tega njihov nastop ni~ manj prepri~ ljiv.

Kot je na skladovih prireditvah že praksa, je tudi tokratno sre~ anje potekalo pod budnim o~ esom strokovnega spremljevalca, tako je folklornike ocenjevala Neva Trampuš, kostume pa je pod drobnogled vzel Bojan Knific, strokovni svetovalec za podro~ je folklore na JSKD. Njune ocene in komentarji, ki so jih bili deležni vodje skupin po prireditvi, bodo namre~ odlo~ ali o tem, kdo od nastopajo~ ih se bo udeležil državnega sre~ anja.

pripomogla, da sem se odlo~ ila za nadaljevanje šolanja saksofona.« Urška ni aktivna le kot solo izvajalka. Je ~ lanica Pihalnega orkestra Logatec, ki ga vodi Marjan Gardadolnik, igra pa tudi v big bandu Wonderbrass pod vodstvom pozavnista Branka Mraka. »Seveda, saj imam tudi v šoli obvezna predmeta orkester in komorno skupino, torej kvartet saksofonov, kjer igram alt saksofon,« doda. Ob natrpanem urniku Urški tako ostane bolj malo ~ asa za druge hobije. Ko pa ga ima, ga posveti predvsem družini in prijateljem. »Glede na to, da je tudi moja mlajša sestra glasbenica, igra pre~ no flavto, v~ asih med vikendom kaj zaigrava skupaj, o~ e pa se usede za klavir in naju spremlja. Ali pa Špela igra flavto in jo spremljam jaz,« sklene saksofonistka.

9:54

Agrocenter Nova vas tel. 01 709 80 75 Agrocenter Vrhnika tel. 750 68 40

Agrocenter Mlin Cerknica tel. 707 16 27 Agrocenter Iga vas tel. 01 707 16 40

Akcijske cene C

M

Y

CM

MY

GRADBENEGA MATERIALA (cement, maltit, modularna opeka,...)

BREZPLAÈEN PREVOZ S HIAPOM!

CY

CMY

K

Pri nakupu kmetijskega in gradbenega repromateriala v naših agrocentrih, vam nudimo

CHAIN LUBE olje za verige motornih žag

1L

4,99 €

35,90 €

Motorno olje za diesel motorje OLMA SHPD 15W40

10 L

Valvoline olje Odstranjevalec mrèesa SYN POWER 50W40 4/1 SONAX

29,90 €

WD-40 3,90 €

4L

Akcija velja od 10.06.2011 do 10.07.2011 oz. do razprodaje zalog. Vse cene so v EUR in vsebujejo DDV. Slike so simbolne.

200 ml

4,60 €

500 ml

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 11 10. junij 2011

Regijske kulturne diagonale

13

Notranjsko-kraške novice petek, 10. junij 2011

Skulpture in slike v Žagi

 Borut Kraševec

ne. Skulptura roke, ki že stoji v središ~ u Vrhnike pri Ložu in jo je na lanski delavnici ustvaril kipar Janez Grauf, naj bi bila za~ etna to~ ka te na~ rtovane pešpoti.

Drugi dan prireditve so se kiparjem pridružili še slikarji, ki so prostor žage napolnili z ve~ Benjamin Žnidarši~ , Nej~ Slapar in Polona Škodi~ med razstavljenimi deli v žagi. kot šestdesetimi deli v razli~ nih tehnikah in z razli~ no motiviko nekateri že drugo leto zapored, skih slikark Stanislave Sluga ustvarjalci iz drugih krajev Sloin izrazno mo~ jo. »Kljub temu Pudobske in Karmen Bajec, Da- venije: Verena Novak, Marta pa je razstava vsebinski pouda- doživljajo tukaj,« je o delih degmar Mlakar ter Ludvika ŠraFrei, Stojan Rutar, Sonja Pouhe, rek temu okolju in temu dožive- jala Polona Škodi~ . ja, so svoja dela razstavili tudi Rezka Arnuž, Nej~ Slapar, SilPoleg doma~ inov, akademtju, ki ga umetniki in ustvarjalci,

FOTO: B OR U T KR AŠEVEC

Loška dolina, 3.–5. junij – Ob izviru Obrha v Vrhniki pri Ložu sta se v ambientu starodavne žage že drugo leto zapored odvijali kiparska delavnica in razstava slikarskih in kiparskih del mnogih avtorjev iz razli~ nih koncev Slovenije in sosednje Italije.

Pobudnik tega kulturnega dogodka je lastnik žage Benjamin Žnidarši~ , tetraplegik, ki slika z usti. Dogodek je potekal pod okriljem njegovega Zavoda za kulturo, integracijo in socializacijo družbenih skupin ARS VIVA. Odprtje je vodila Polona Škodi~ , umetnostna zgodovinarka, rde~ a nit prireditve pa je bila glasba, ki jo je iz svoje harmonike izvabljal Nej~ Slapar, tudi sam slikar.

V kulturnem programu so nastopale še Šiške – pevski zbor vzgojiteljic iz Postojne, aktivno pa so sodelovale tudi Potepinke – neformalno združenje vaš~ ank iz Vrhnike pri Ložu.

Tridnevna kulturna prireditev se je pri~ ela s kiparsko delavnico, na kateri so v lesu ali kamnu ustvarjali Stipe Mili~ i}, Marta Frei, Janez Grauf, Brane Kumer, Igor Somrak, Barbara Zupanc, Stane Novak, Drago Vukovi~ , Jože Tomaži~ , Janez Žgajnar, Dražen Poje in Marjeta Vrbnik.

Ideja in želja, ki vodita Benjamina Žnidarši~ a pri organizaciji te delavnice, je, da bi skulpture, ki bodo v nekaj letih tu nastale, spremljale kiparsko pešpot, ki jo na~ rtuje na Gornje Polja-

str 13

vo Mehle, Željko Vertelj, Rasso Causevig, Igor Somrak, Jože Potokar, Drago Vukovi~ , Jože Tomaži~ , Boris Šter, Janez Žgajnar, Jože Vodušek, Itzak Adir, Vojko Gašperut, Neja Zrimšek Žiger, Benjamin Žnidarši~ ter slikar Mario Barbujani iz sosednje Italije. Slikarjem in kiparjem se je s svojim ustvarjanjem pridružilo tudi nekaj otrok. Polona Škodi~ , ki je vodila odprtje razstave, je še dodala, »da je posebnost te razstave, da so nekateri svoje slike ustvarjali z usti, drugi pa z rokami. To je dokaz, da je umetnost ena sama in pripada vsem in tu ni meja«.

Razstavo, ki so si jo obiskovalci lahko ogledali do nedelje, 5. junija, je simboli~ no odprl Janez Komidar, župan ob~ ine Loška dolina, ki se je ustvarjalcem zahvalil, ~ estital in povedal, »da je Loška dolina od izvira Obrha do Golobine s prekrasno pokrajino prava inspiracija za umetnike, ki videno s pomo~ jo rok ali ust prenesejo na platno«.

Prepevanje povezuje Gne~ a v deželi ostrnic

Zapeli tudi v slovenskem jeziku Z obsežnejšim repertoarjem pa so se seveda predstavili gosti, ki jih že od za~ etka, leta 1971,

PREBARVAJMO IN IZOLIRAJMO HIŠO Ponudba velja od . maja do 0. junija 0

VEČ O UGODNI PONUDBI SI LAHKO OGLEDATE NA NAŠI INTERNETNI STRANI: http://www.obnova.si

Za uvod so u~ enci OŠ heroja Janeza Hribarja iz Starega trga s svojimi mentoricami odprli razstavo likovnih del in izdelkov, ki so nastajali pri tehni~ nem pouku ter z njimi na ogled napolnili grajske galerijske prostore.

Drugi sklop prireditve, ki so ga poimenovali Zabava med ostrnicami, se je pri~ el z ljudskimi pevci, ki so s petjem pozdravili Deželo ostrnic, in nadaljeval z Ansamblom Bloški odmev ter doma~ imi harmonikarji, ki so kljub vlažnemu in hladnemu vremenu s svojim nastopom razgreli obiskovalce. Ti so se lahko sprehodili med stojnicami doma~ e in umetne obrti, si ogledali prikaz doma~ ih opravil, povezanih s košnjo in ostrnicami, in se tudi sami pomerili v igrah, povezanih z ostrnicami. Ta del prireditve je bil praznik tudi za gasilce PGD Stari trg.

V uporabo so prevzeli novo gasilsko vozilo, ki ga je na prireditvi blagoslovil doma~ i duhovnik.

Zaradi slabega vremena nekoliko manj obiskani Zabavi med ostrnicami je sledil Srednjeveški dan, ki je h gradu Snežnik privabil ve~ kot dva tiso~ obiskovalcev. Ti so si lahko napasli o~ i na

Logatec, 8. junij – »Moj svet« je naslov prve samostojne likovne razstave Tjaše Arh, u~ enke 9. razreda OŠ 8 talcev, ki v okviru odkrivanja nadarjenih u~ encev tokrat razstavlja v Stekleni dvorani. S panojev v nas zrejo dinozavri vseh oblik in vrst, dostikrat preobraženi v najrazli~ nejše fantazijske like, ki se v Tjašini domišljiji rojevajo vsak dan sproti. Te pradavne živali jo navdušujejo že od otroštva, ko se je z njimi spoznala v filmih. Risbe so likovno izredno dovršene, tudi zato ne ~ udi, da je na sprejemnih izpitih na Srednji šoli za oblikovanje v Ljubljani, smer grafi~ no oblikovanje, prejela najve~ to~ k. Riše vse od malih nog, k temu jo je spodbudila njena mati, in kot pravi sama, ne mine dan, da v rokah ne bi držala svin~ nika.

Razstavljena dela, nekatera med njimi so tudi ra~ unalniško obdelana, so nastala v zadnje pol leta, razstava pa je nastala na pobudo njene mentorice Simone Nagode. V »njen svet« lahko pokukate do 14. junija, glede na videno, pa sem prepri~ ana, da to zagotovo ni njena zadnja razstava. sm

FOTO: ARH IV JAVNI ZAVOD ZA K ULTURO IN TURIZEM GRAD SNEŽNIK

pevski sezoni pogosto navduševali na samostojnih koncertih in pevskih revijah.

umetniško usmerja zborovodja Hans-Peter Schurz. Obiskovalci so lahko prisluhnili kar nekaj delom iz obdobja renesanse, njihova rde~ a nit pa je klasi~ na in moderna zborovska glasba.

Poslušalce so presenetili tudi z izvedbo slovenske skladbe Rasti, rožmarin Emila Adami~ a. Sicer pa v zboru prepeva približno 50 pevcev vseh starosti, med njihovimi projekti pa posebno mesto vedno zavzamejo mednarodna gostovanja. Odsle jih bodo tudi na Logatec in Slovenijo vezali posebni spomini.

sve~ ani povorki v pisane kostume odetih nastopajo~ ih, ki so priredili Viteški in lokostrelski turnir. Obiskovalce so pritegnili tudi prikazane srednjeveške vraže in ~ arovništvo, sprehod po srednjeveški tržnici ter ogled rokodelskih spretnosti. Na svoj ra~ un so na likovnih in ustvarjalnih delavnicah prišli tudi najmlajši.

Celotno prireditev so zaklju~ ili s koncertom Pihalnega orkestra Kovinoplastika Lož. bok

F OTO : S A ŠA M U SEC

Logatec, 4. junij – Logaški Mešani pevski zbor Adoramus je v cerkvi sv. Nikolaja pripravil prijeten ve~ er zborovske glasbe, v goste pa je povabil nemški Neuruppin A-Cappela zbor. Ne po naklju~ ju, saj so tudi Nemci oktobra kar nekaj dni gostili Logat~ ane, prijateljstvo med njimi pa se je skovalo že pred nekaj leti na Slovaškem.

Oba zbora sta leta 2008 sodelovala na tekmovanju v Bratislavi, kjer so pevci prvi~ navezali stike.

Tako se je Adoramus minulo leto odpravil na dolgo pot proti Berlinu, natan~ neje v prijetno mestece Neuruppin v njegovi bližini, kjer so prav tako imeli koncert.

Vse od takrat so se pripravljali na sprejem nemških prijateljev, ki so v njihovi organizaciji videli tudi del~ ek slovenskih znamenitosti kot so Ljubljana, Piran, Lipica in Postojnska jama, nad njimi pa so bili zelo navdušeni. V spomin se jim je vtisnilo tudi prijetno bivanje v Planini pri Postojni.

Vrhunec pa je bil vsekakor koncert v dolnjelogaški cerkvi, ki se je za~ el z doma~ imi pevci in njihovim dirigentom, Marjanom Grdadolnikom. Program je bil zelo raznolik, od sodobnih sakralnih skladb do slovenske ljudske in gospela, z njim pa so v tokratni

Loška dolina, 26.–29. maj – V gradu Snežnik in njegovi okolici je že sedmo leto zapored potekala etnološko turisti~ na prireditev V deželi ostrnic. Javnemu zavodu za kulturo in turizem grad Snežnik je k sodelovanju uspelo pritegniti ve~ je število društev, organizacij in posameznikov, ki so pripravili ve~ dnevni pester program.

 Saša Musec

FOTO: TEJA M ALO VRH CIGAL E

Ve~ er zborovske glasbe

Prikazali so zdevanje ostrnic.

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 11 10. junij 2011

Šport

Notranjsko-kraške novice petek, 10. junij 2011

Za ~ lane že v osnovni šoli

Pri nas si želi igrati za Salonit Anhovo, kasneje pa zastopati moskovski Dinamo

V Rovtah so plezali Rovte, 26. maj – Po uspešni lanski izvedbi, so ~ lani plezalne sekcije planinskega društva Rovte tudi letos organizirali dve tekmovanji v športnem plezanju na umetni steni. V Domu krajanov so tako zadnji majski ~ etrtek gostili ob~ insko in medob~ insko tekmovanje za otroke.

 Marko Premrl

Luka Mulec je sedemnajstletni dijak šišenske gimnazije, poleg tega pa je tudi izvrsten igralec odbojke.

Veš~ in tega športa se je nau~ il pri Odbojkarskem klubu Logatec, kjer je v moštvu ~ lanske ekipe debitiral v devetem razredu O[.

Za~ el z nogometom Odbojkarska pot Luke se je za~ ela v tretjem razredu. Prej je namre~ treniral nogomet, potem pa je mreže na golu zamenjal za tiste, ki lo~ ijo dve polovici igriš~ a pri odbojki. Kljub kratki karieri je vpisal nekaj lepih izidov, izpostavil pa bi dva:

»Najve~ ja uspeha sta drugo mesto v selekciji U-18 v odbojki na mivki ter tretje mesto na državnem prvenstvu v mlajših kategorijah.« Njegove dobre igre so opazili tudi pri prvoligašu Marchiolu, saj so ga pridružili svojemu podmladku na turnirju v Italiji, izmuznil pa se ni niti vodilnim možem v reprezentanci. »Spominjam se prvega zbora reprezentance, ko smo v Mariboru osvojili prvo mesto srednjeevropske lige,« je najlepši utrinek opisal mladi reprezentant, ki pa bo moral še veliko delati, ~ e bo

hotel neko~ uspeti v odbojki, ki šteje. Upa, da bo prihajajo~ a sezona boljša, letos ni šlo, tudi po »zaslugi« poškodb, a to je sestavni del športa. ^e bo šel po stopinjah svojega vzornika Matjaža Hafnerja, nekdaj enega najboljših slovenskih igralcev, ki je zbral 105 nastopov za dres z državnim grbom in bil ~ lan kadetske selekcije Jugoslavije, potem se bo tudi Logatec lahko kmalu pohvalil, da je iz njihovega gnezda vzletel pravi odbojkarski as.

s tretjim mestom v medob~ inski konkurenci si je naziv ob~ inskega zmagovalca prislužil Nejc Rupnik.

Simon Tušar pa je zmagal v konkurenci de~ kov letnika 1996 in 1997, drugi je bil Martin Skvar~ a in tretji Andraž Jereb (vsi Logatec).

Po zaklju~ ku tekmovanja je bil zelo zadovoljen vodja tekmovanja Jože Tušar: »Zelo sem vesel, da nam je drugo leto zapored uspelo organizirati to tekmovanje in da je bilo število nastopajo~ ih še višje kot lani. Ob pomanjkanju ~ asa nam ne bi uspelo organizirati tekmovanja brez pomo~ i

sorodnih društev, pri katerih bi se posebej zahvalil idrijskemu Društvu aktivnih lenivcev in ~ lanom alpinisti~ nega odseka Žiri za pomo~ pri postavitvi plezalnih smeri, ob~ ini Logatec, Etiketi Tiskarni, graverstvu Pika, trgovini Kibuba in podjetju City wall za finan~ no in materialno podporo, s katero so pripomogli, da je bila prireditev izpeljana na visokem nivoju in da so tekmovalci in njihovi starši prizoriš~ e tekmovanja zapuš~ ali polni lepih vtisov z željo, da se prihodnje leto spet sre~ amo.« el

FOTO: BK POSTOJNA

Trenutno se Logatec ne more ravno pohvaliti z vrhunsko odbojkarsko zasedbo, vsaj kar se prve ekipe ti~ e, zato podobno kot množica drugih klubov, ki že lep ~ as niso videli najvišjih lig, stavi na karto razvoja mladih talentov. Logaška šola je v zadnjih letih mlajšim selekcijam slovenske reprezentance ponudila nekaj imen, med njimi pa je tudi Luka Mulec. Sedemnajstletni sprejemalec že nekaj let nastopa pri ~ lanih lokalnega kluba, neko~ pa bi se rad preselil kakšno ligo više. »Na~ rt je, da neko~ postanem profesionalni odbojkar. Rad bi sicer ~ im dlje ostal v Logatcu, v Sloveniji pa bi rad zaigral za Salonit Anhovo,« je povedal tokratni gost.

Kot vsakega športnika, ki bi si v svojem poklicu želel uspeti, tudi njega vle~ e tujina. »Rad bi neko~ nastopil za moskovski Dinamo,« so skrite želje, a najprej se je treba uveljaviti v Sloveniji. Za naslednjo sezono so ga v svoje vrste vabili pri ^rnu~ ah in Kamniku, a se je odlo~ il, da vsaj še eno leto ostane doma.

V šestih starostnih kategorijah je skupaj nastopilo 50 otrok iz ob~ in Idrija, Žiri in Logatec, ki so ob bu~ nem navijanju polne dvorane uprizorili prave borbe s postavljenimi smermi. Marsikdo od prisotnih se je ~ udil njihovi mo~ i, gibljivosti in iznajdljivosti. V kategoriji predšolskih otrok sta prvi dve mesti po zaslugi Ane Zba~ nik in Gala Šebalja ostali v logaški ob~ ini. Tudi med deklicami, rojenimi v letih 2001–2004, je zmagala predstavnica logaške ob~ ine, najuspešnejša je bila Teja Treven, družbo pa ji je na zmagovalnih stopni~ kah z osvojenim tretjim mestom delala Maja Pivk. Najve~ nastopajo~ ih je bilo v kategoriji deklic letnika 1997–2000, in sicer 15, zmaga pa je po zaslugi Sare Sedej odšla v Idrijo. Osmo mesto je osvojila Beti Reven, tik za njo pa sta se uvrstili Lea Marolt in Jerica Cigale, ki so bile hkrati najboljše tri v ob~ inski razvrstitvi.

Med de~ ki letnik 2001–2004 sta za dvojno zmago logaške ob~ ine poskrbela Rok Bošnjak s prvim in Tjaš Likar Vavken z drugim mestom. Edino `irovsko zmago je tokrat dosegel Žan Gorjup v kategoriji de~ kov letnik 1998–2000,

FOTO: ANDR I JA M AJSEN

14

str 14

Prejeli smo Postojna – Mladi balinarji Balinarskega kluba Postojna (na sliki) so se dobro odrezali na državnem prvenstvu, kamor so se preko obmo~ nih prvenstev uvrstili Blaž Janev, Nik Švara, Jan Zakrajšek in Matic Lulik. Na tekmovanju v Sežani, kjer so se nastopajo~ i pomerili v disciplini posamezno klasi~ no, je nastopilo 16 de~ kov, v finale pa sta se uvrstila Zakrajšek, ki je na koncu zasedel drugo mesto, ter Lulik, ki je tekmovanje kon~ al kot sedmi. Koper pa je bil prizoriš~ e polfinala državnega prvenstva v igri v krog, z dobrim nastopom sta si finale priigrala Janev in Zakrajšek. Slednji je zatem odli~ no nastopil na finalu v Kranju, kjer je brez izgubljene igre postal državni prvak. Janev je finalni nastop kon~ al na petem

Zaklju~ ek kitajskih veš~ in v Domu starejših Logatec Izteka se prva sezona ene najstarejših oblik celostne vadbe na svetu

Srebro za Martina Otoni~ arja

stransko zadovoljstvo po letošnji vadbi lahko zaklju~ imo, da je TJQ in QG dobrodošla novost, ki jo je vredno vklju~ iti kot kakovostno popestritev v sicer že zelo aktivno življenje v domovih starejših po vsej Sloveniji.

Milan Doganoc

Solighetto (Italija), 22. maj – V nedeljo je bila v sosednjem Solighettu, ki velja za eno izmed najzahtevnejših enodnevnih mednarodnih dirk pri naših sosedih, mednarodna dirka za starejše mladince Dirke se je udeležilo 200 tekmovalcev. Poleg naših najboljših ekip so nastopile še reprezentance iz Hrvaške, Avstrije, ^eške, Madžarske, Rusije in najboljši tekmovalci iz Italije. Proga je bila zahtevna, saj so tekmovalci morali prevoziti 133 km, pri 31 stopinjah Celzija pa premagati ve~ kot 1100 m višinske razlike .

Na cilj se je pripeljalo 40 tekmovalcev, med Slovenci se je najbolje izkazal 17-letni Piv~ an Martin Otoni~ ar, ~ lan Hit Casinos, ki se je prvih 100 km vozil v glavnini in lovil sotekmece s prednostjo ~ ez pet minut. 40 km pred ciljem je Martinu ~ etico ko-

F OTO : RO M A N OTON I^ A R

se izkazali kot zelo vztrajni in marljivi u~ enci. Vsako sredo, od septembra lani do junija letos, se jih je zbralo okoli 20 in spoznavalo TJQ Kratko formo, QG formo Baduanjin ter elemente samomasaže meridianov Jinglou anmo. Glede na odziv in oboje-

F OTO : M ILA N D OG A N OC

V Logatcu in Postojni se z veš~ inama Qigong in Taijiquan, ene najstarejših oblik celostne vadbe na svetu, bisera iz bogate kitajske kulturne dediš~ ine, spoznavamo že ~ etrto leto zapored v treh te~ ajih. V septembru 2010 smo kot prvi in do sedaj edini pri~ eli tudi z vadbo za stanovalke in stanovalce Doma starejših. Pobudo za vadbo starejše generacije ob~ anov sta dala u~ itelj TJQ Milan Doganoc in njegova pomo~ nica Lucija Rupnik, podprl pa jo je predsednik Slovenskega združenja Taijiquan hram CSN gospod Chen Shi Ning ter z zanimanjem in razumevanjem sprejelo vodstvo Doma starejših Logatec.

Vodenje vaj je bilo brezpla~ no in je donacija Slovenskega združenja CSN Domu starejših Logatec.

Stanovalke in stanovalci so vadili z velikim zanimanjem in

lesarjev uspelo dohiteti. Odlo~ ilen je bil namre~ zadnji vratolomni spust 35 km pred ciljem, kjer si je Martin priboril neulovljivo prednost pred zasledovalci in osvojil odli~ no drugo mesto.b~

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 11 10. junij 2011

Šport

str 15

15

Notranjsko-kraške novice petek, 10. junij 2011

Prvi Logat~ an na DOS

 Saša Musec

FOTO: ARHIV OŠ RAKEK

Logatec, 4. junij – ^etrto leto so ~ lani Lokostrelskega društva Logatec (na sliki) pripravili tekmo v 3D slogu, katere rezultati se štejejo za slovenski pokal in 3D pokal. V Centru vojnih veteranov Slovenije je logaški župan Berto Menard pozdravil vse prisotne in jim zaželel lovsko sre~ o. 117 tekmovalcev iz vse Slovenije je uživalo na progi, na kateri je vsak tekmovalec moral »uloviti« 40 razli~ nih živali. Tar~ e so bile oddaljene od strelnega mesta od 5 do 45 metrov, odvisno od vrste loka in starostne kategorije tekmovalcev. Tekma je trajala 5 ur, potem so tekmovalci zaužili zasluženo malico in ob prijetnem druženju po~ akali na razglasitev rezultatov. Grmenje in ~ rni oblaki so pospešili zaklju~ ek prireditve in ve~ ina se je zadovoljna s svojimi rezultati odpravila proti domu. el

Rakek, 26. maj – OŠ Jožeta Krajca Rakek je s ciljem promocije športa, medob~ inskega povezovanja, druženja in izmenjave izkušenj konec letošnjega maja prvi~ odprla vrata medob~ inskemu nogometnemu turnirju. Na podlagi predhodnega razpisa so se turnirja udeležile nogometne ekipe iz OŠ Livada ter iz novogoriške, renške, rakovške, postojnske in zaloške šole. Na razpis se je sicer odzvalo še ve~ šol, vendar zaradi prepozne prijave v letošnji turnir niso bile uvrš~ ene. Pokal za prvo mesto si je priborila ekipa OŠ Livada, na drugo mesto se je uvrstila ekipa OŠ Zalog, na tretjem pa je pristala ekipa OŠ Milojke Štrukelj Nova Gorica. Doma~ a ekipa je zasedla 5. mesto. Sicer pa je bil minuli mesec rakovške šole obarvan tudi dobrodelno. 16. maja so v okviru UNESCO projekta s humanitarnim dogodkom obeležili Mednarodni dan Afrike in za eno leto posvojili otroka iz Zambije, kateremu starši šolanja, ki mese~ no stane le 12 evrov, ne morejo omogo~ iti. V dobrih dveh tednih se je za posvojenca že nabrala petkratna vrednost potrebnih sredstev.dš

Logat~ an Boris Meze je na startu lanskoletne dirke okoli Slovenije (DOS) bolj v hecu kot zares razmišljal o tem, da se naslednji~ tudi sam pomeri na tej ekstremni preizkušnji v cestnem kolesarstvu. Kolesaril je tudi že prej, vendar dale~ od tega, da bi temu namenjal ve~ ji del svojega prostega ~ asa, saj je treba poleg družine doma skrbeti tudi za kmetijo.

Kljub vsemu je odlo~ itev padla in v letošnjem maju se je podal na ve~ kot 1000 km dolgo progo.

Dirke se je lotil neobremenjeno in brez pri~ akovanj, pomembno mu je bilo le to, da progo odpelje do konca. Uspelo mu je še bolje od zastavljenega cilja, pa ~ eprav se je na dirko pripravljal šele od februarja letos. »Imel sem sre~ o v nesre~ i, saj sem postal nezaposlen in sem lahko treniral ve~ , kot bi sicer,« je povedal Meze, prvi Logat~ an, ki se je do sedaj preizkusil na DOS-u.

Treniral je postopoma, proge so bile vedno daljše, ture so znašale tudi ve~ kot 200 km in to kar nekaj dni zapovrstjo. Tako se je na enem od popoldanskih treningov spopadel z dvema prelazoma, Vrši~ em in Soriško planino, da je odli~ en v vzponih, pa je dokazal na sami dirki, ko je za pokal Jureta Robi~ a - Juriš na Vrši~ dosegel 16. mesto, skupno pa se je v kategoriji moški solo uvrstil na 32. mesto. »Tako treningov kot dirke sem se lotil premišljeno, z glavo, imel sem konstanten ritem. Na cilju niti nisem bil preve~ utrujen, me je pa vmes dajala nespe~ nost in bole~ ine v kolenu, ki so jih

GOR AZ D B OŠNJAK

FOTO: LD LOGATEC

Dirka, na kateri udeleženci ne tekmujejo med seboj, ampak z utrujenostjo – Tudi drugo leto v boj

~ lani spremljevalne ekipe Anžon team dobro sanirali,« je povedal Meze, ki je v dobrih dveh dneh, kolikor je bil na kolesu, spal vsega tri ure. Njegova uvrstitev bi bila po besedah vodje spremljevalne ekipe, Dušana Jerine, lahko še boljša, ~ e se ne bi pojavile težave s kolenom. Sicer pa so bili v logaški ekipi, ki je bila na DOS prvi~ in je bila tudi zanjo ekstremna, še Branko Kav~ i~ , Peter Kobal in Aleš Bol~ ina. »Bili smo ~ isti amaterji na vseh podro~ jih. Ostale ekipe so bile dosti bolj ute~ ene in že skoraj profesionalne. Nekateri kolesarji so imeli tudi po tri spremljevalna vozila, kljub vsemu pa je naša ekipa dala vse od sebe in stoodstotno izpeljala vse, kar si je zadala. Kljub dejstvu, da smo bili vsi v ekipi še dan pred dirko po službah,« je povedal Jerina in dodal, da bi bili v prihodnje veseli še kakšne ekipe ve~ , pa tudi sponzorjev, ki bi jih podprli.

Stroški za spremljevalno vozilo namre~ niso majhni, velik delež predstavlja tudi hrana, predvsem v ~ asu priprav. Pa seveda opre-

Ribiški kot, 5. junij – ^etrta tekma ElgoNOVA Notranjskega tekaškega pokala je ob Cerkni-

ško jezero privabila kar 175 tekmovalcev, ki so se potegovali za zmage v razli~ nih kategorijah. V

     



Petek, 10. junij 2011, ob 20:00 Ravnanje z odpadki – projekt WASMAN (pogovorna oddaja) Petek, 10. junij 2011, ob 20:40 Predstavitev prireditve na Taboru ob praznovanju občinskega praznika (pogovorna oddaja)



Ponedeljek, 13. junij 2011, ob 20:00 (Sponka.tv) Svečana seja Občinskega sveta Občine Cerknica ob občinskem prazniku s podelitvijo priznanj

Nedelja, 12. junij 2011, ob 13:00 Torek, 28. junij 2011, ob 20:50

    Nedelja, 12. junij 2011, ob 14:00 Torek, 14. junij 2011, ob 20:50

 

Torek, 21. junij 2011, ob 20:00 Nedelja, 26. junij 2011, ob 13:00 Snemanje oddaj v okviru projekta Prostovoljstvo – izraz aktivnega državljanstva sofinancira Evropska komisija Generalni direktorat za komuniciranje (GD COMM).

Borba z utrujenostjo Tako Meze kot Jerina sta bila po takšni izkušnji mnenja, da na DOS udeleženci ne tekmujejo med seboj, ampak z utrujenostjo in premagovanjem bole~ ine, predvsem pa, da si vsak, ki pride na cilj, zasluži vso spoštovanje, predvsem ~ e gre za popolnega amaterja. Za lažjo predstavo lahko povemo, da gre za razdaljo od Logatca do Makedonije, ki so jo nekateri prevozili v pi~ lem dobrem dnevu. »Zelo zadovoljen sem s seboj kot tudi z ekipo, prav ni~ ne obžalujem svoje odlo~ itve, na dirko se bom odpravil tudi prihodnje leto. Spoznal sem tudi, kdo so moji pravi prijatelji, saj sem v okolici opazil tudi veliko privoš~ ljivosti, marsikdo mi ni verjel, da bom speljal do konca,« je skromno dodal Meze, ki bi svoje dosežke raje zamol~ al, kot se z njimi širokoustil, to raje prepusti drugim. To pa je vrlina, ki je med športniki že prava redkost.

175 teka~ ev ob Cerkniškem jezeru





ma in obla~ ila, tudi prijavnina, ki znaša 400 evrov.

Torek, 14. junij 2011, ob 20:00 Svečana seja Občinskega sveta Občine Cerknica ob občinskem prazniku s podelitvijo priznanj Petek, 17. junij 2011, ob 20:00 Svečana seja Občinskega sveta Občine Cerknica ob občinskem prazniku s podelitvijo priznanj (ponovitev) Praznovanje občinskega praznika na Taboru – na placu pod lipco (prispevek, prvič) Nedelja, 19. junij 2011, ob 13:00 V deželi ostrnic - srednjeveški dan (prispevek, prvič) Praznovanje občinskega praznika na Taboru – na placu pod lipco (prispevek, ponovitev)

absolutni moški konkurenci je z novim rekordom proge zmagal Jan Breznik (AK Brežice), pred Tonijem Habjanom, tretji pa je bil Sebastjan Puš. Med 32 ženskami je bila najhitrejša Valentina Rebec (ŠD Polž), druga Kristina Bele (AK Pivka) in tretja Ajda Pristavec.

Zmagovalci po kategorijah: Punce 1: Klara Jernej~ i~ (OŠ Rakek). Fantje 1: Žan Poje (OŠ Grahovo). Punce 2: Sara Zidar (OŠ Nova vas). Fantje 2: Nejc Šraj (OŠ Nova vas). Punce 3: Teja Jenko (OŠ Ilirska Bistrica). Fantje 3: Blaž Otoni~ ar (OŠ Nova vas).

Moški do 29 let: Jan Breznik (AK Brežice). Moški 30 do 39 let: Toni Habjan. Moški 40 do 49 let: Anton Rok (TKD Sovica). Moški 50 do 59 let: Rolando Turši~ (Nova vas). Moški nad 60 let: Jure Gornik (TKD Sovica). Ženske do 29 let: Valentina Rebec (ŠD Polž). Ženske 30 do 39 let: Kristina Bele (AK Pivka). Ženske 40 do 49 let: Mateja Sterle (ŠD Loška dolina). Ženske nad 50 let: Sonja Knap (Plesno društvo Kolesar) Peta tekma ELGO Nova NTP 2011 bo 12. junija, ko bo v Logatcu potekal Olimpijski tek 2011. Zbirno mesto je pred tovarno Valkarton, za otroške kategorije in rekreativce so prijave od 8. do 8.50, za ~ lane in ~ lanice v ELGO Nova NTP pa od 8. do 9.30.el

Boris Meze s spremljevalno ekipo Anžon team, ki je pokazala, tako kot kolesar, da je iz pravega testa.

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 11 10. junij 2011

Zeleni razgledi

16

Notranjsko-kraške novice petek, 10. junij 2011

P N K OZAVEŠ^EVALNA NAGRADNA KRIŽANKA NA TEMO LO^ENEGA ZBIRANJA ODPADKOV T

P S T S

N

N

K

J

S J S

N Š

J

U

P

I

N

E

L

U

P

I

N

E

N

J Š

L

N

J

O V

D O

V

Z

P

R

I

K

L

S

K

E

M

I

K

L

S

K

E

M

R

Z Ž B

R

R

D Ž

P

T

str 16

L T

Napišite geslo,Bki se nahaja v sivo obarvanih poljih, in ga do 20. junija pošljite na naL slov: RRA Notranjsko-kraške regije, d.o.o., Pre~ na ulica 1, 6257 Pivka, s pripisom »Zeleni teden – križanka« Nagrade prispevajo: Slopak, družba za ravnanje z odpadno embalažo, d.o.o., KOVOD Postojna, vodovod, kanalizacija, d.o.o., Saubermacher Slovenija, d.o.o. in ZEOS, ravnanje z elektri~ no in elektronsko opremo, d.o.o.

1. nagrada (Slopak): stiskalnica za plastenke. 2. nagrada (KOVOD Postojna): tri trajnostne stekleni~ ke za vodo ali sokove. 3. nagrada (Saubermacher): tri maj~ ke in tri kape.

4. nagrada (Saubermacher): dve maj~ ki in dve kapi. 5. nagrada (ZEOS): tri maj~ ke in zbiralnik za odpadne baterije. 6. nagrada (ZEOS): tri maj~ ke in zbiralnik za odpadne var~ ne sijalke

1. V zabojnik za papir oddajamo, med drugimi stvarmi, tudi ...

2. Papir, steklo, plastenke, plo~ evinke odlagamo tudi na ekološke …

3. Našim zanamcem želimo zapustiti ... okolje 4. Ve~ je izdelke iz te surovine oddamo v zbirni center, manjše pa v zabojnik za mešane odpadke.

5. Sodijo v kompostnik ali zabojnik za biološke odpadke.

6. Odpadki, ki jih odlagamo v ~ rn zabojnik in se ne predelajo imenjujemo ... odpadki 7. Ta odpadek hranimo v plastenkah ali drugi primerni embalaži, ko se ga nabere velika koli~ ina, ga odpeljemo v zbirni center za lo~ eno zbiranje odpadkov, kjer ga brezpla~ no oddamo.

8. Kratica za odpadno elektri~ no in elektronsko opremo.

9. Ponuja podporo številnim medijem in seveda razli~ nim zvo~ nim in video formatom, sodi med elektri~ no in elektronsko opremo.

10. Izdelki, ki so narejeni iz njega, romajo v modri zabojnik.

11. So del avtomobila, oddamo jih v zbirni center.

12. Zaš~ iti nas pred dežjem, ob izteku svoje življenjske dobe sodi med mešane odpadke.

13. Uporabljamo jo za nego telesa in obraza, neuporabljeno oddamo ob akciji zbiranja nevarnih odpadkov.

14. Je zna~ ilen produkt potrošniške družbe, odlagamo jo v rumene zabojnike ali vre~ e.

I z o b ~ i n s Kk e r o hn i {k ea

Zeleni teden in Kovod Za sodelovanje pri projektu Zeleni teden smo se odlo~ ili tudi pri Kovodu. Vklju~ ili smo se v projekt promocija neustekleni~ ene vode, saj vemo, da je naša voda dobra in kakovostna. Sodelujemo z vsemi petimi osnovnimi šolami v postojnski in pivški ob~ ini. Otroke smo pozvali naj na temo, ki promovira neustekleni~ eno vodo, naredijo izdelke po lastni izbiri. Dobili smo tako plakate kot poezijo, pa tudi odgovore najmlajših, kaj njim pomeni voda. V zameno za izdelke so nekateri u~ enci dobili naše eko stekleni~ ke za vodo, nekateri u~ enci pa si bodo ogledali vodno zbirališ~ e v Malnih. Nada Milhar~ i~ , ki je na Kovodu zaposlena kot vodja laboratorija za analitiko, ima na šolah tudi predavanja, in sicer otrokom predstavlja sistem našega vodovoda in zanimivosti o vodi.

Direktor Kovoda, Edi Šibenik, je nad izdelki u~ encev navdušen, zato smo se odlo~ ili, da bomo v prostorih Kovoda naredili razstavo le teh. Razstava bo od 15. do 30. junija, hkrati pa vas vabimo, da si ogledate tudi našo novo spletno stran, ki prihaja v uporabo in kjer bodo prav tako objavljeni vsi izdelki. Janja Pangerc

Neustekleni~ ena voda Neustekleni~ ena voda je za nas zdrava, ~ eprav v njej v~ asih tudi kaj plava.

Ohraniti moramo bogastvo, kot pirati svoje mornarstvo.

Zato varujmo to dobroto, da si v življenju ne naredimo samoto.

Ines ^iri~ 7. razred, OŠ Prestranek

Notranjsko-kraške novice petek, 12. marec 2010

Šolska revija otroških in mladinskih pevskih zborov

živimo z naravo

www.komunala-cerknica.si

V sredo, 18. maja, smo na Osnovni šoli Notranjski odred Cerknica prvi~ organizirali prireditev za starše, ki je bila namenjena izklju~ no šolskemu zborovskemu petju. Na tej prireditvi so nastopili naslednji pevski zbori: - OPZ Begunje z zborovodkinjo Anito Štritof, - OPZ Grahovo z zborovodkinjo Marijo Obreza, - OPZ Cerknica (1. razred) z zborovodkinjo Bernardo Dolni~ ar, - OPZ Cerknica (2.–5. razred) z zborovodkinjo Dašo Joželj Kranjc, - MPZ Cerknica in MPZ Grahovo z zborovodkinjo Jasmino Žagar.

Vse zbore je na klavirju spremljala korepetitorka Andreja Lekše. Na prireditvi smo pevcem, ki ve~ let vestno obiskujejo pevske vaje in v okviru pevskega zbora dobro zastopajo in predstavljajo našo šolo na javnih in drugih prireditvah, podelili bronaste, srebrne in zlate Gerbi~ eve pevske zna~ ke. To priznanje smo že pred tremi leti poimenovali po Franu Gerbi~ u, velikem romanti~ nem skladatelju, pevcu in pedagogu, rojenem v Cerknici.

V ~ asu uresni~ evanja ideje o podeljevanju priznanj pevcem smo se mentorice odlo~ ile, da se u~ encem, ki pevske vaje redno in vestno obiskujejo ter naše šole

zastopajo na javnih prireditvah eno celo triado, podeli bronaste Gerbi~ eve pevske zna~ ke. Srebrne Gerbi~ eve zna~ ke prejmejo u~ enci, ki v pevskem zboru pridno pojejo dve triadi. U~ encem, ki vaje pevskega zbora redno obiskujejo ter v okviru pevskega zbora javno predstavljajo šolo vseh devet let osnovnega šolanja, pa podelimo zlate Gerbi~ eve pevske zna~ ke. Tako lahko u~ enci v 3. razredu prejmejo bronasto, v 6. razredu bronasto ali srebrno in v 9. razredu bronasto, srebrno ali zlato Gerbi~ evo pevsko zna~ ko. Ob podelitvi poleg zna~ ke prejmejo tudi listino, na katero smo letos še posebej ponosni, saj je dobila novo podobo, zasnovano po naših lastnih idejah. Kljub temu, da gre le za interno šolsko priznanje, menimo, da si le-to zasluži poimenovanje po našem velikem skladatelju.

Nenazadnje pa si tudi naši pevci, ki ve~ let krojijo šolsko zborovsko kulturo, na pevskih vajah trudijo in se na ra~ un javnih nastopov velikokrat tudi marsi~ emu odrekajo, zaslužijo temu primerna priznanja. Mentorice zborov pa si v prihodnosti želimo le še to, da pevske zna~ ke ne bi ostale interna šolska zadeva, temve~ bi se uvrstile na raven, primerljivo z drugimi priznanji, kot je npr. bralna zna~ ka. Izhajajo~ iz izkušenj, menimo, da si pevci v osnovnih

šolah to zares zaslužijo in da je že ~ as, da se ob vseh dosedanjih in še prihajajo~ ih spremembah osnovnošolskega sistema nekaj za~ ne spreminjati tudi v tej smeri.

Ob vsem tem pa nikakor ne smemo pozabiti tudi staršev naših otrok, ki naše delo vsa ta leta podpirajo, vozijo otroke na popoldanske vaje, generalke in raznorazne prireditve, zato bi se jim na tem mestu radi še posebej zahvalili.

Kot organizacijski in idejni vodja Gerbi~ eve pevske zna~ ke na naši šoli bi se rada za moralno in finan~ no podporo zahvalila tudi naši ravnateljici, Mariji Braniselj, in našemu likovnemu pedagogu Jerneju Dolni~ arju za ves trud in prosti ~ as, ki ga je vložil v oblikovanje nove podobe Gerbi~ eve pevske zna~ ke.

V duhu pevskih priznanj je tako izzvenela naša prva tovrstna prireditev, na kateri so pevci ponovno dokazali, da redno obiskovanje vaj pevskega zbora ni bilo zaman, saj se je iz njihovih grl slišalo zares ubrano petje.

Ob veselju, ki so ga prejemniki Gerbi~ evih priznanj pokazali, pa smo mentorice uvidele, da smo na pravi poti. Tako si bomo tudi v prihodnje prizadevale, da bo Gerbi~ eva pevska zna~ ka na naši šoli zaživela in postala tradicija.

Jasmina Žagar

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 11 10. junij 2011

I z o b ~ i n s Kk e r o hn i {k ea

Notranjsko-kraške Notranjsko-kraške novice novice petek, petek, 10. junij 12.2011 marec 2010

str 17

1717

Prispevkov na straneh Iz ob~ inske hiše ne pripravljajo sodelavci Notranjsko-kraških novic.

Ob~ anke in ob~ ani, prijazno pozdravljeni!

Bila je pred leti ... v ~ asu, ko se je 19. stoletje prelomilo v svojo drugo polovico ... ideja Slovenije! Bila je ideja, ki je zaživela v programu Zedinjene Slovenije, in ideja, ki je prebudila zavest tega naroda, da se imenujejo za Slovence. Dr. Janez Bleiweis je tedaj dejal: »Dajte nam Slovenijo!« Bili sta ideja in volja to podpreti. Tako je bilo v avstro-ogrskih ~ asih, med leti 1868 in 1871, na Slovenskem organiziranih ve~ taborov, ki pomenijo višek politi~ ne aktivnosti in zavzetosti slovenskega naroda.

12. junija 1870 je kot 11. po vrsti potekal tabor v Cerknici.

Danes ga imamo ... svoj dom – Slovenijo, ob~ ino, doma~ i kraj. Naj v nas ne usahne narodna zavest, ter ne ugasne pogum za odgovorno in smelo sooblikovanje naše kulture jutrišnjega dne.

S spomini na našo preteklost vam, drage ob~ anke in ob~ ani ob~ ine Cerknica, ~ estitam. Ob tej priložnosti sprejmite moje povabilo in se udeležite katerega od dogodkov v okviru kulturnega programa v po~ astitev 141.–obletnice tabora v Cerknici.

Osrednja prireditev – sve~ ana seja ob~ inskega sveta s podelitvijo ob~ inskih priznanj bo potekala v petek, 10. junija, ob 18. uri v Kulturnem domu Cerknica.

program prireditev

junij 2011

A

M

C

E

RNI TU

DO

KUL

Marko Rupar, župan

R K NIC

PRAZNOVANJE OB^INSKEGA PRAZNIKA NA TABORU – NA PLACU POD LIPCO Sobota, 11. junij Praznovanje bo otvoril župan ob~ ine Cerknica, Marko Rupar, ki bo vse zbrane povabil na županov golaž. Predstavili se bodo mnogi talenti vklju~ no z veliko konjenico, godbo, mažoretkami, ko pade mrak pa nas ~ aka še veliki zgodovinski spektakel z naslovom Martin Krpan. Najmlajši bodo lahko ustvarjali v otroških delavnicah, predstavila pa se bodo tudi številna društva in organizacije, ki skrbijo za kakovost bivanja v doma~ em kraju. Za glasbo in ples bosta poskrbeli glasbeni skupini FLETNO in CHRISTINE. Ve~ o vsebini prireditve najdete na spletni strani ob~ ine Cerknica www.cerknica.si. VABLJENI! Kdaj in kje: ob 17. uri, Tabor – na placu pod lipco.

Organizator: MOST-društvo za kakovost življenja

Dan druženja treh generacij na OŠ Cerknica V soboto, 14. maja, je bilo na naši šoli pestro in zanimivo.

Delovna sobota ni bila obi~ ajen šolski dan, saj smo ta dan zaklju~ ili s projektom Podajmo si roke, imeli smo EKO dan, ob tem pa so se pod okriljem Šport špasa družile vse tri generacije.

Mojca Pokraculja, likovno in literarno razstavo ali pa celo zaplesali in se razgibali pod vodstom gospe Andreje Štern, ki nam je predstavila zumbo. Delavnice so pripravila tudi lokalna društva in ustanove: gasilsko društvo, center za socialno delo, Rde~ i križ, Karitas, skavti, taborniki, godbe-

rih ~ lanov godbe. Tudi plesa ni manjkalo, saj so nam zaplesale plesalke Mažoretnega twirling in plesnega kluba Mace ter u~ enci, ki jih na šoli za ples navdušuje u~ iteljica Tanja Jenko. Poleg tega so bila podeljena EKO priznanja za najuspešnejše zbiratelje odpadnega

Preko dopoldneva so potekale najrazli~ nejše delavnice: športne, umetniške, ustvarjalne, zeliš~ arska, potopisna ... Obiskali smo lahko »sadno« stojnico in stojnico, kjer smo lahko dobili letošnje šolsko glasilo. Starši so lahko poslušali tudi predavanja zunanjih in notranjih strokovnih delavcev, predstavitev raziskovalnih nalog naših u~ encev in projekta »Izštekani«, si ogledali projekcijo gledališke predstave

niki in mažoretke. Veseli smo, da nas je z obiskom po~ astil tudi gospod župan, Marko Rupar.

Na koncu smo se zbrali na šolskem igriš~ u, kjer je potekala zaklju~ na pripreditev. Na njej sta nam skupaj zapela otroški in mladinski zbor šole, ki ju vodita u~ iteljici Daša Joželj Kranjc in Jasmina Žagar, zraven pa jih je spremljal združeni orkester u~ encev godbene šole in sta-

papirja in priznanja za literarno in likovno ustvarjanje na temo Podajmo si roke. Ker pa smo se ta dan družile tri generacije, smo podelili še zanimive nagrade, in sicer najstarejšemu in najmlajšemu udeležencu ter najštevilnejši družini.

Lahko re~ emo, da smo preživeli lepo skupno sobotno dopoldne, kjer so si tri generacije podale roke. Novinarski krožek OŠ Cerknica

Organizator: Občina Cerknica; Predprodaja vstopnic: Kulturni dom Cerknica: pon. - čet. od 10.00 do 14.00; tel. (01)7092 209 , http://www.mojekarte.si

Več o vsebini predstav najdete na spletni strani občine Cerknica: www.cerknica.si

sobota, 4. junij, ob 20.00 NEŽKA SE MOŽI SNG DRAMA; igrajo : Jurij Zrnec, Bojan Emeršič in Nina Valič

VSTOPNINA: 15 - 18 € komedija

Že naslov najnovejše igre Vinka Möderndorferja Nežka se moži (2009) kaže, da se je avtor navdihoval pri znamenitem delu Antona Tomaža Linharta Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Iz klasičnega Matička so vzeta tudi imena nastopajočih oseb (Matija, Neža, Tonči) in ena najbolj znanih komičnih situacij. Toda moderni Matiček ni mlad grajski služabnik, temveč slavist v zrelih srednjih letih, ki si služi kruh kot srednješolski učitelj slovenščine. Z malce mlajšo Nežo sta sveže zaljubljen par, ki se veseli raznovrstnih vidikov skupnega življenja, od kulinaričnih do posteljnih. Njuno srečo zmoti Nežin bivši, uspešen trgovec z avtomobili, ki se nekega popoldneva, ko je Neža za hip sama doma, pojavi pri njiju in zahteva svojo ljubo nazaj …Duhoviti dialogi, iskriv (ljubkovalni in erotični) besedni zaklad in nepričakovani komični obrati odlikujejo to sodobno ljubezensko travestijo, ki je zmagala na letošnjem natečaju za najboljšo izvirno slovensko komedijo v okviru celjskega festivala Dnevi komedije 2010.

torek, 7. junij, ob 17.00

VSTOP PROST! glasbena prireditev

MI GREMO PA NA POTEP Nastopajo učenci Predšolske glasbene vzgoje in Glasbene pripravnice Organizator: Glasbena šola Frana Gerbiča Cerknica

cetrtek, 9. junij, ob 20.00 SFINGA Igrano dokumentarni film; Slovenija / 2011 / 70’

petek, 10. junij ob, 18.00

VSTOPNINA: 4 € film

SVEČANA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE CERKNICA OB OBČINSKEM PRAZNIKU S PODELITVIJO PRIZNANJ

VSTOP PROST prireditev

Organizator: Občina Cerknica

sobota, 11. junij ob, 11.00 VREČKI GOVOREČKI Ekološka lutkovna predstava

VSTOPNINA: 5 - 6 € za otroke

To je zgodba o dveh že uporabljenih in zavrženih vrečkah: PVC vrečke in papirnate vrečke. Vrečki se spoprijateljita in želita bivati in živeti skupaj. Ker pa sta vsaka iz drugačnega materiala, torej pripadata različnim družinam odpadkov, ne moreta biti skupaj ne v smetnjaku za embalažo ne v smetnjaku za papir. Vrečki se odpravita na popotovanje. Iskanje novega doma jima povzroča številne preglavice, srečujeta se z nevarnostmi in kot smetki nista nikjer zaželeni.

Potovanje ju skoraj že pripelje do obupa in propada, ko njuna medsebojna ljubezen in njuno prijateljstvo le premagata najtežje ovire. Vrečki se na koncu, čisto po naključju in s pomočjo majhne deklice preoblikujeta v koristen predmet (dvonamenski dežnik), ki ju končno združi. Na tak način pa tudi pridobita novo uporabno in umetniško vrednost.

Predstava traja 45 minut in je primerna za otroke od 3. leta dalje.

cetrtek, 16. junij, ob 19.00 KONCERT ABSOLVENTOV Organizator: Glasbena šola Frana Gerbiča Cerknica

petek, 17. junij, ob 20.00 KLAVIRSKI RECITAL PIANISTKE ANDREJE LEKŠE, ŠTUDENTKE AKADEMIJE ZA GLASBO V LJUBLJANI Izvajala bo dela Brahmsa, Ravela, Beethovna, Bacha, Chopina in Lajovica

nedelja, 19. junij, ob 20.00 JEEZERO - KONCERT BIG BAND CERKNICA

Ponedeljek 20. junij ob 19.00

PLES DO NEBES Z EVORO Plesna prireditev plesnega kluba Evora

VSTOP PROST koncert VSTOP PROST koncert

VSTOPNINA: 8 - 10 € koncert VSTOP PROST plesna prireditev

Lutkovna predstava ob zaklju~ ku pravlji~ no-ustvarjalnih uric v šolskem letu 2010/2011

Julia Donaldson: Opi~ ja uganka ali Mamica, kje si? v izvedbi Lutkovnega gledališ~ a FRU-FRU t­orek, 21. junij 2011, ob 17.00 Lutkovna predstava je dolga 30 minut in je primerna za otroke od 2. leta starosti. Ogled predstave je brezpla~ en.

Julia Donaldson: Opi~ ja uganka ali Mamica, kje si?

Mala opica se izgubi in iš~ e svojo mamico. Pri iskanju ji pomaga pisan metulj~ ek. Pelje ga k slonu, ka~ i, pajku, žabi, papigi in netopirju, toda nobena od živali ni opi~ ja mamica. »Saj mi nobena od živali ni podobna,« joka mala opica. A tega metulj~ ek ni vedel, saj je bil prepri~ an, da je pri opicah tako kot pri metuljih, pri katerih niso njihovi otro~ i~ ki, majhne, kosmate gosenice prav ni~ podobni svojim pisanim lete~ im staršem. Mala opica pa je podobna svoji mamici in je zato ni ve~ težko najti.

KNJIŽNICA JOŽETA UDOVI^A CERKNICA Partizanska cesta 22 - Cerknica, www.kjuc.si

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 11 10. junij 2011

18

Obvestila in horoskop

Anine zvezde

DVOJ^KA Planet vladar: Merkur Najbolj zra~ no in nestalno znamenje. Je gib~ en, hiter, bister, lahkoten in mobilen. Ima veliko sposobnost spreminjanja in prilagajanja. Privla~ ijo ga vse oblike stikov, izmenjav in improvizacije. Neutrudno zbira informacije. Racionalno, logi~ no razmišlja.

Telesna raven: zgornje okon~ ine (rame, roke, dlani), plju~ a Planeti v Dvoj~ kih dobijo nestalen, površen zna~ aj, ker le-ta ljubi spremembe in se pogosto ukvarja z ve~ stvarmi hkrati. Prinaša radovednost in željo po znanju. Labilni in nemirni zna~ aj, ki se lahko izrazi nekoliko mote~ e.

Barva: rumena Smer neba: zahod, jugozahod Dežele: ZDA, Belgija, Anglija, Egipt, Armenija Kamni: ahat Kovina: živo srebro Drevo in rastline: oreh, mandelj, kostanj, šmarnica, sivka Hrana: grah, fižol, kumina, janež, majaron, zelenjava /razen zelja/ Živali: opice, metulj, majhne ptice Ko govorimo o splošnih zna~ ilnosti znamenja Dvoj~ ka, lahko zagotovo trdimo, da je vsestranskost njihov zaš~ itni znak.

Ponavadi po~ no veliko stvari hkrati, pri tem pa so zgovorni, bistri, svobodoljubni in idealisti~ ni. Prav otroško se v~ asih lotijo mnogih stvari, komunicirajo spretno in okretno. Najhujša napaka pa je njihova površnost, ki je posledica njihove radovednosti, kajti o vsaki stvari morajo vse vedeti, pri tem pa se dostikrat ne zavedo nujnosti resnejšega pogleda na nekatera vprašanja.

Dvoj~ ki so v svojem bistvu zelo nasprotni. Živeti skušajo polno in intenzivno vsak trenutek, hkrati pa se od tega znajo umakniti in analizirati. ^udež te narave je, da najdejo svojo celoto v razdrobljenosti njihovega delovanja. ^utijo strast po spremembi, ki jih lahko ozna~ i kot nestanovitne, po drugi strani pa se znajo prilagoditi drugim s spretnostjo, ne da bi kaj prekinili in prenehali. Zanimajo jih dnevne, obi~ ajne stvari, ne pa globoke teorije.

Njihov fizi~ ni izgled je ponavadi visoka pokon~ na postava, dolge roke, vidni zglobi, ožji so ~ ez ramena, ~ eprav športnega telesa. Glavo imajo manjšo, ponavadi je ~ elo malo potisnjeno nazaj, o~ i so prodorne in iskrive, koža je sveža in ustnice zavihane navzgor.

Na poslovnem podro~ ju lahko Dvoj~ ki izkoristijo svojo vsestranskost in veš~ ino komuniciranja. Radi imajo raznolik posel, zanje je pomembna svoboda in izmenjava idej z drugimi in primerjava razli~ nih pogledov. So veš~ i poslovneži, vendar pretirana ambicioznost pri njih ni izrazita. Uživajo v uspehu, a še preden je uspeh dosežen, hitijo dalje.

Pri izbiri poklica bo Dvoj~ kom ustrezalo podro~ je komunikacij, prevozov, trgovine, akviziterstva. So odli~ ni povezovalci, posredniki, izumitelji, vse to pa vnesejo v svoj poklic. Dobro se bodo znašli tudi kot novinarji, pisatelji in govorniki. Odgovarja jim delo z ljudmi, delo, ki ni monotono in kjer lahko uspešno uporabijo vse svoje domislice in se vedno znova kaj novega nau~ ijo.

Partnersko življenje je pri Dvoj~ kih živahno. Potrebujejo intelektualen odnos, ki jim daje dovolj neodvisnosti in širine.

Dvoj~ ki svojim ~ ustvom dostikrat ne zaupajo povsem in si jih skušajo racionalno razložiti. Kot starši so živahni in vsestranski, svojim otrokom nudijo razli~ ne aktivnosti.

Dvoj~ ki so zelo radovedni, zato so pravi za vas, ~ e bi radi zares nekaj novega v posteljnih aktivnostih. So radovedni in imajo radi predvsem igro in zapeljevanje, sam seksualni akt jih ne zanima kaj dosti. Njihove erogene cone so na zgornjem delu telesa in ramena. Ob~ utljive imajo prste in konice rok. Zelo jim ustreza masaža in po~ asen ritem.

Za Dvoj~ ke je prva ljubezenska no~ slu~ aj. Dvoj~ ek je rad v družbi, rad klepeta, rad ima vro~ e debate in nove trende.

Zgodilo se vam bo, da bo pozabil klju~ od stanovanja in vas vprašal, ~ e lahko prespi pri vas. Ko pride v stanovanje, ga postrezite s koktejlom, medtem ko bo pregledal vse televizijske programe, vmes poklical prijatelja ali dva. ^e bi ga radi spomnili na namen obiska, morate uporabiti druga~ ne prijeme.

Presenetite ga.

Znani dvoj~ ki: Tony Curtis, Isadora Duncan, Bob Dylan, Brigitte Fossey, Judy Garland, John F. Kennedy, Henry Kissinger, Marilyn Monroe, Paul McCartney, John Wayne Janez Trdina, Janez Jalen, Ivan Grohar, Ivan Vurnik, Edvard Rusjan, Neca Falk

str 18

Notranjsko-kraške novice petek, 10. junij 2011

Pogoji objave:

Prodam Rabljeno omaro 225 x 230 x 60 cm, razdeljena na tri dele, 60 cm, 110 cm in 55 cm. Pod širšim delom sta dva globoka predala, rde~ e in vanilija barve. Tel.: 040 154 833.

Suha bukova ali mešana drva.

Možna sta razrez po dogovoru in dostava v Cerknico, Logatec in Postojno. Tel.: 041 200 917.

Starine in umetnine.

Tel.: 040 426 736.

Nepremi~ nine Prodam 4-sobno novo stanovanje v Postojni, 101 m2, 12 m2 shrambe, atrij 120 m2, tudi oddam za daljši ~ as z možnostjo odkupa. Tel.: 040 634 283. Butinar d.o.o., Donova cesta 6, 1215 Medvode.

Parcelo v Postojni, 750 m2 s pravnomo~ nim gradbenim dovoljenjem za enodružinsko hišo, izjemno komunalno opremljena.

Tel.: 041 683 905. Butinar d.o.o., Donova cesta 6, 1215 Medvode.

Dvoj~ ka v centru Postojne, 203,46 m2, parcela 416 m2, IV. gradbena faza. Cena: 155.000 eur. Tel.: 041 229 088. MTI d.o.o., Devova 5, 1000 Ljubljana 2 stanovanji z atrijem v Postojni, III. gradbena faza, 85 m2. Cena: 87.000 eur. 110 m2. Cena: 83.000 eur.

Tel.: 041 229 088. MTI d.o.o., Devova 5, 1000 Ljubljana

Oddam Spodnji del hiše v Prestranku, 50 m2, lastni vhod, delno opremljeno, vseljivo takoj. Cena: 300 eur + stroški + varš~ ina. Tel.: 041 713 585.

Male oglase lahko pošljete po pošti na naslov: Notranjsko-kraške novice, Mali oglasi, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali po e-pošti: urednistvo@nkr-novice.si. Pripisati morate ime in priimek (naziv), naslov in telefonsko številko.

Zagotavljamo objavo malih oglasov, ki prispejo do štiri dni pred izidom ~ asopisa. Cenik malih oglasov: mali oglas (osnovni: do 110 znakov s presledki) je 6,96 eur, vsakih nadaljnjih 28 znakov je 1,92 eur. Cena barvne slike (40 x 30 mm) je 18 eur, okvir~ ka 6 eur (DDV je vklju~ en v ceno). Za fizi~ ne osebe je objava enega osnovnega malega oglasa na številko brezpla~ na, dodatni oglas se zara~ una po ceniku. Oglasi pravnih oseb morajo biti v skladu z zakonodajo podpisani s polnim nazivom podjetja in naslovom. Naro~ nik malega oglasa odgovarja za vsebino oglasa. Uredništvo si pridržuje pravico do urejanja in lektoriranja besedila v skladu z jezikovno politiko ~ asopisa. Zagotavljamo tudi objavo zahval in voš~ il, ki prispejo v pisni obliki do štiri dni pred izidom ~ asopisa. Tekst lahko oddate po faksu: 01 750 92 12, pošti: Notranjsko-kraške novice, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali e-pošti: tajnistvo@nkr-novice.si.

Uredništvo besedilo objavi v velikosti 83 x 98,5 mm ali 126 x 47,5 mm na željo naro~ nika. Cenik zahval, voš~ il in ~ estitk je 50,40 eur (DDV je vklju~ en v ceno). Cena barvne slike (40 x 30 mm) je 18 eur.

Urniki knjižnic Logatec pon., sre., pet. od 9.00 do 19.00 tor., ~ et. od 12.00 do 19.00 sob. od 8.00 do 13.00 Krajevna knjižnica Rovte tor. od 15.00 do 19.00 ~ et. od 12.30 do 19.00 Krajevna knjižnica Hotedršica sre. in pet. od 16.00 do 19.00 Krajevna knjižnica Vrh Svetih Treh Kraljev tor. od 12.30 do 14.30 pet. od 17.00 do 19.00 Jožeta Udovi~ a Cerknica pon.–pet. od 10.00 do 19.00 sob. od 8.00 do 13.00 Ivana ^ampa Nova vas tor. od 13.00 do 19.00 sre. od 10.00 do 14.00 Mari~ ke Žnidarši~ Stari trg pon. od 9.00 do 15.00 ~ et. od 12.00 do 18.00 pet. od 14.00 do 19.00 Bena Zupan~ i~ a Postojna pon.–pet. od 7.30 do 18.30 sob. od 7.00 do 12.00 ^italnica pon.–pet. od 10.30 do 18.30 Bena Zupan~ i~ a Pivka pon. in ~ et. od 7.30 do 14.30 tor. od 9.00 do 14.30 sre. in pet. od 10.00 do 17.30

Zahvala Draga mami, prazen dom je in dvoriš~ e, naše oko zaman vas iš~ e. Ni ve~ vašega veselja, le delo vaših rok ostaja, dobrota vašega srca nikoli ne bo pozabljena

Zahvala Zdaj ni~ ve~ se pesmica ne sliši, za vasjo nih~ e ve~ ne igra.

V zapuš~ eni tam samotni hiši, je utihnila harmonika.

(Ansambel Lojzeta Slaka) Po nenadni hudi bolezni nas je mnogo prezgodaj zapustil naš ljubljeni

ANTON ŠTRUKELJ (9. 5. 1952–24. 5. 2011) iz Hruškarjev nad Cerknico

Z bole~ ino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaš~ anom, prijateljem in znancem za izre~ eno sožalje, podarjeno cvetje in sve~ e ter za darove za svete maše. Hvala gospodu župniku Branetu Zadniku za ganljiv mašni obred, pogrebnemu podjetju Pietas iz Dolenje vasi, Moškemu pevskemu zboru Rafka Fabianija iz Dobrepolja za zapete žalostinke, Tini Ga~ nik Kadunc za zapeto Ave Mario, Mihi Kaduncu za zaigrano Tišino ter fantom iz ansambla Ugib. Posebna zahvala gre tudi cajnarskim gasilcem, ki so lepo poskrbeli za prometno ureditev. Hvaležni smo vsem, ki ste se poslovili od našega Antona in ga pospremili k ve~ nemu po~ itku.

Vsi njegovi najdražji

Po poti ve~ nosti je odšla naša draga mama, stara mama in prababica

FRAN^IŠKA MEDEN

(1927–2011) iz Kržiš~ a

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, poklonili sve~ e in cvetje, darovali za svete maše in v tako velikem številu pospremili našo mamo na zadnji poti.

Zahvala zdravstvenemu osebju bolnice dr. Petra Držaja, pogrebnemu podjetju Pietas Zrimšek d.o.o., Cerknica, pevcem pevskega zbora Tabor iz Cerknice, župniku g. Branetu Zadniku za lepo cerkveno slovesnost, za molitev v doma~ i hiši Olgi in Mirku. Še posebej se zahvaljujemo Geni in Alojzu Drašlerju iz Otav za pomo~ . Žalujo~ i: h~ erke Marija, Fani, Dani, sinovi Tone, Stane in Viktor z družinami, vnukinja Mateja in sedem pravnukov

Uredništvo zagotavlja tudi objavo zahval, voš~ il in ~ estitk, ki prispejo v pisni obliki do štiri dni pred izidom ~ asopisa. Tekst lahko oddate po faksu: 01 750 92 12, pošti: Notranjsko-kraške novice, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali e-pošti: urednistvo @nkr-novice.si.

Hvala vam Ob nesre~ i – požaru, ki nas je doletela, smo kljub škodi in izgubljenim stvarem veseli, saj smo spoznali, da nismo sami. Vsaka spodbudna beseda, pomo~ in denarni prispevki nam vlivajo pogum in optimizem za boljši jutri.

Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili gasilskemu društvu Postojna, ki je sprožilo dobrodelno akcijo, našim gasilcem, ki so nam pomagali in nam vedno stojijo ob strani, sosedu Roletu – Danilu Šantlju in njegovi družini, u~ iteljem, u~ encem in ostalim zaposlenim na OŠ Miroslava Vilharja, staršem, sodelavkam in sodelavcem Mercatorja v Postojni in Ljubljani, Kulturnemu društvu Menišija iz Begunj pri Cerknici, Ob~ ini Postojna, sosedom, prijateljem ..., vsem, ki jih ne poznamo in ste nam pomagali.

Iskrena hvala.

Družina Hrs – Košnjek

Notranjsko-kraške novice Izdajatelj: Notranjske novice, d.o.o., Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec Direktorica: Majda Strel.

Odgovorna urednica: Barbara ^epirlo.

Tehni~ ni urednik: Primož Brankovi~ . ^asopis izhaja vsak drugi petek. Ponatis celote ali posameznih delov in njihova uporaba v drugih medijih je dovoljena le s pisnim dovoljenjem uredništva. Rokopisov in fotografij ne vra~ amo. Nenaro~ enih prispevkov ne honoriramo. Notranjsko-kraške novice so vpisane v razvid medijev na Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno št. 33.

Oblikovanje in prelom: Studio Ajd. Tisk: Tiskarna SET, Vev~ e. Naklada: 17.800 izvodov.

Kontakt: Uredništvo 01 750 96 17 (urednistvo nkr-novice.si), Komerciala 040 922 949 (komerciala nkrnovice.si), Tajništvo 01 750 92 11 (tajnistvo nkr-novice.si), Faks 01 750 92 12.

Spletna stran: www.nkr-novice.si. ^asopis je brezpla~ en. Prejemajo ga vsa gospodinjstva v ob~ inah Bloke, Cerknica, Logatec, Loška dolina, Pivka in Postojna.

barva:â&#x20AC;&#x192; cmykâ&#x20AC;&#x192; NOTRANJSKO-KRAĹ KE NOVICEâ&#x20AC;&#x192; ĹĄtâ&#x20AC;&#x2030;â&#x20AC;&#x2030;11â&#x20AC;&#x192; 10. junij 2011

Napovednik in razvedrilo

Napovednik dogodkov in prireditev V prihodnji ĹĄtevilki Notranjsko-kraĹĄkih novic bomo objavili brezpla~â&#x20AC;&#x160;en napovednik dogodkov in prireditev, ki bodo od 24. junija do 7. julija. ^e Ĺželite spomniti in povabiti prebivalce na dogodke, nam informacije poĹĄljite do petka, 17. junija, na e-naslov urednistvo@nkr-novice.si. Za spremembe programa uredniĹĄtvo ne odgovarja.

Razstave Ĺ e danes je na ogled fotografska razstava Daritev knjige avtorice JoĹžice Zafred.

16. 6. Odprtje razstave ~â&#x20AC;&#x160;lanov KUD Pa-leta, ob 17. uri v galeriji Krpan v Cerknici. Razstava bo na ogled do 8. 7., v pon., sre., pet. od 9. do 12. ure, tor. in ~â&#x20AC;&#x160;et. od 14. do 18. ure.

18. 6. Odprtje razstave del Klavdija Tutte, ob 19. uri v kleti gradu SneĹžnik, KozariĹĄ~â&#x20AC;&#x160;e.

21. 6. Odprtje fotografske razstave, ob 19. uri v Galeriji na vogalu.

Prireditve, predavanja 10. 6. Sve~â&#x20AC;&#x160;ana seja Ob~â&#x20AC;&#x160;inskega sveta Ob~â&#x20AC;&#x160;ine Cerknica in podelitev priznanj ob ob~â&#x20AC;&#x160;inskem prazniku, ob 18. uri v kulturnem domu v Cerknici.

10. 6. Po~â&#x20AC;&#x160;astitev ob~â&#x20AC;&#x160;inskega praznika in 20-letnice osamosvojitve Slovenije, gosta Irena UrĹĄi~â&#x20AC;&#x160; in dr. Stane Granda, ob 20. uri v Krpanovem domu v Pivki.

11. 6. Praznovanje ob~â&#x20AC;&#x160;inskega praznika na Taboru, ob 17. uri na placu pod lipco v Cerknici.

11. 6. Sve~â&#x20AC;&#x160;anost ob 100-letnici delovanja PGD Unec, ob 18.30 pred gasilskim domom na Uncu.

16. 6. Prireditev ob 20-letnici samostojnosti Slovenije in zaklju~â&#x20AC;&#x160;ku ĹĄolskega leta, ob 18. uri v osnovni ĹĄoli Pivka.

18. 6. Shod v Trnjah, od 21. ure dalje.

20. 6. Plesna prireditev z Evoro, ob 19. uri v kulturnem domu v Cerknici.

22. 6. Plesni pozdrav turizmu, ob 17. uri na trgu pred hotelom Kras v Postojni.

Kultura 16. 6. Koncert absolventov GĹ Cerknica, ob 19. uri v kulturnem domu v Cerknici.

17. 6. Klavirski recital ĹĄtudentke Andreje LekĹĄe z Akademije za glasbo v Ljubljani, ob 20. uri v kulturnem domu v Cerknici.

17. 6. Nastop GS OĹ Miroslava Vilharja Postojna ter DruĹĄtva Slovencev Triglav iz Subotice, ob 20. uri v Krpanovem domu v Pivki.

17. 6. Letni koncert PS Studenec Pivka z gosti MePZ DruĹĄtvo Triglav iz Subotice, ob 20. uri v Krpanovem domu v Pivki.

17.â&#x20AC;&#x201C;28. 7. Festival Kulturni utrip poletja, trg pred hotelom Kras v Postojni.

18. 6. Poletna muzejska no~â&#x20AC;&#x160;, od 18. do 24. ure v Parku vojaĹĄke zgodovine v Pivki.

19. 6. Kulturna prireditev Na lepi MeniĹĄiji in razstava izdelkov doma~â&#x20AC;&#x160;e obrti, ob 17. uri v Parku miru in sprave v Begunjah.

19. 6. Letni koncert godalnega orkestra GĹ Postojna, ob 19. uri v glasbeni ĹĄoli v Postojni.

19. 6. Koncert Big Banda Cerknica, ob 20. uri v kulturnem domu v Cerknici.

str 19

19

Notranjsko-kraĹĄke noviceâ&#x20AC;&#x192;â&#x20AC;&#x192;â&#x20AC;&#x192; petek, 10. junij 2011

3RSUDYLODÂŤSRäNRGEÂŤRGÂŤWRÄ&#x201E;H Popravila poĹĄkodb v notranjosti vozila (tekstil, usnje, plastika) Popravila poĹĄkodb na steklenih povrĹĄinah

Hoedlmayr d.o.o., TovarniĹĄka 36, 1370 Logatec tel: 01 7558 403 fax: 01 7558 401 email. urska.grobovsek@hoedlmayr.com

Za otroke in mladino 11. 6. EkoloĹĄko lutkovna predstava Vre~â&#x20AC;&#x160;ki govore~â&#x20AC;&#x160;ki, ob 11. uri v kulturnem domu v Cerknici.

14. 6. Ustvarjalne delavnice za otroke od 4. leta dalje, ob 18. uri v knjiĹžnici Stari trg pri LoĹžu.

21. 6. Lutkovna predstava Opi~â&#x20AC;&#x160;ja uganka ali Mamica, kje si? v izvedbi gledaliĹĄ~â&#x20AC;&#x160;a Fru Fru, ob 17. uri v knjiĹžnici JoĹžeta Udovi~â&#x20AC;&#x160;a v Cerknici.

Rekreacija 11. 6. Kolesarjenje po MeniĹĄevski kolesarski poti, ob 9. uri pri Brunarici v Begunjah.

12. 6. Olimpijski tek Logatec, ob 9. uri v Logatcu.

Regijska izjava: ÂťVarovance imamo radi, trudimo se z njimi, kot bi bili naĹĄi, in jih Ĺželimo usposobiti za Ĺživljenje.

Delo s takĹĄno populacijo ni le sluĹžba, to je na~â&#x20AC;&#x160;in Ĺživljenja.ÂŤ Leonida Zalokar, ravnateljica Vzgojnega Zavoda Planina

Pravilno reĹĄeno geslo prejĹĄnje kriĹžanke: Revija Gaia je kompas za ljubitelje vrtnarjenja. 1.â&#x20AC;&#x201C;3. nagrada: pol-letna naro~â&#x20AC;&#x160;nina na revijo Gaia, nahrbtna vre~â&#x20AC;&#x160;a kluba Gaia in Bio Plantella Vita 500 ml: Bojan Majer, TovarniĹĄka 12, Logatec; JoĹžica Mesec, Planina 1, Planina; Marija Matko, Pod nasipom 15, Pivka. Obvestila o nagradah, ki jih podarja Klub Gaia, Sinja Gorica 2, 1360 Vrhnika, bodo nagrajenci prejeli po poĹĄti.

11 N a g r a d n a Ime: Priimek: Naslov: Geslo:

Â&#x160;RQTVPK RCTM 2QUVQLPC VGN YYY RK\\C EWM UK

Tokratne nagrade podarja: Hoedlmayr d.o.o., TovarniĹĄka 36, 1370 Logatec. 1. nagrada: popravilo 30 udrtin od to~â&#x20AC;&#x160;e; 2. nagrada: popravilo praske na plasti~â&#x20AC;&#x160;nem odbija~â&#x20AC;&#x160;u ali armaturni ploĹĄ~â&#x20AC;&#x160;i; 3. nagrada: prakti~â&#x20AC;&#x160;no darilo. Pri Ĺžrebanju bomo upoĹĄtevali kupone, ki bodo na naslov NotranjskokraĹĄke novice, ReĹĄitev kriĹžanke, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec prispeli do petka, 17. junija 2011.

kriĹžanka / Kupon

barva:â&#x20AC;&#x192; cmykâ&#x20AC;&#x192; NOTRANJSKO-KRAĹ KE NOVICEâ&#x20AC;&#x192; ĹĄtâ&#x20AC;&#x2030;â&#x20AC;&#x2030;11â&#x20AC;&#x192; 10. junij 2011

POSLOVNI PROSTORI ZA VSAKO DEJAVNOST!

IOC LOGATEC- ZAPOLJE

Novozgrajen objekt s 54 enotami, l. 2011.

Enote so velikosti 50 m2. MoĹžnost nakupa in poslovnega najema tudi veÄ?jih enot.

2 m / Že od 550 EUR VILO !

AKCIJA! IZREDNO UGODNO - OMEJENO Ĺ TE

Za vse vrste Sestavite svoj poslovni dejavnosti!

Poslovno skladiĹĄÄ?ni center prostor! industrijski coni Logatec Center je razdeljen na posamezne module dimenzij cca 5.20 m ĹĄirine in cca 9.60 m globine in povpreÄ?ne viĹĄine 4 m. Module lahko sestavljate tako, da nastanejo dimenzije ĹĄirine 5.20 m oz. 10.40 m in veÄ?, vendar vedno globine cca 9.60 m. Lahko sestavite poslovno halo tudi do 75 m ĹĄirine in 9.60 m globine.

v â&#x20AC;&#x201C; Zapolje obsega 4 poslovne objekte razliÄ?nih dolĹžin, povpreÄ?ne viĹĄine 4m. Uporaba je poslovno skladiĹĄÄ?na, kar pomeni moĹžnosti: delavnic, proizvodnje, skladiĹĄÄ?, pisarn, hladilnic, garaĹž ali drugo.

Vsak poslovni modul ima prikljuÄ?ek za telefonijo, internet, WC, vodovod, elektriko in razsvetljavo.

Nokia E5

29â&#x201A;Ź*

* Sklenitev novega naroÄ?niĹĄkega razmerja ali podaljĹĄanje obstojeÄ?ega za 24 mesecev na pakete Povezani 45/77.

Samsung Galaxy ACE

79â&#x201A;Ź*

* Sklenitev novega naroÄ?niĹĄkega razmerja ali podaljĹĄanje obstojeÄ?ega za 24 mesecev na pakete Povezani 45/77.

Nokia C1-01

15â&#x201A;Ź*

Sony Ericsson Cedar

72/($ G R R 5RERYD F 9UKQLND &HQH YNOMXÄ&#x20AC;XMHMR ''9 0RçQH VR QDSDNH Y WLVNX

PrikliÄ?ite poletje...

str 20

Z najemnino do odkupa prostorov!

Pri odkupu vaĹĄega poslovnega modula/prostora, se upoĹĄteva plaÄ?ana najemina.

UGODNO - AKCIJA! * * Velja do 30.6.2011

Informacije in prodaja: Si-Tx d.o.o.

Ĺ martinska c. 152g, Ljubljana

Tel. 01/541-30-36, 041/484-736 www. si-tx.si | info@si-tx.si

*OPWBUJWOJ QSPmMJ 3FIBV (FOFP J[ WJTPLPUFIOPMPĂ?

LFHB NBUFSJBMB 3BV 'JQSP PNPHPIJBKP J[SFEOF QSJISBOLF QSJ FOFSHJKJ TBK WFMKBKP [B FOFSHJKTLP OBKVIJJOLPWJUFK�F QSPmMF W TWPKFN SB[SFEV JO NFE WTFNJ PLOJ LJ VTUSF[BKP OBKTUSPäKJN TUBOEBSEPN [B QBTJWOF IJ�F 1PMFH PEMJIJOF UPQMPUOF J[PMBUJWOPTUJ VIJJOLPWJUF QSPUJISVQOF UFS QSPUJWMPNOF [B�IJJUF 3FIBV (FOFP QPTUBWMKB OPWF NFKOJLF QSJ WBSIJF WBOKV [ FOFSHJKP

5PQMJOB EPNB OBK PTUBOF EPNB

* Sklenitev novega naroÄ?niĹĄkega razmerja ali podaljĹĄanje obstojeÄ?ega za 12 mesecev.

5â&#x201A;Ź*

* Sklenitev novega naroÄ?niĹĄkega razmerja ali podaljĹĄanje obstojeÄ?ega za 24 mesecev.

-30%

POPUSTA NA AVTOPOLNILEC ob nakupu akcijskega aparata.

Sklepanje novih naroÄ?niĹĄkih razmerij in podaljĹĄanje obstojeÄ?ih za Mobitel d.d.

Tolea d.o.o. pooblaĹĄÄ?en posrednik Mobitel d.d.

TC Mercator, Robova cesta 6, Vrhnika, t: 01 755 71 61, m: 041 342 000

1PTUPKOB 5SäB�LB D B

-KVCMKBOB +VSIJLPWB D

XXX QWDOBHPEF TJ