Št. 4 - 25.2.2011 - Notranjsko kraške novice

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 4 25. februar 2011

str

petek, 25. februar 2011, letnik X / št. 4 / Tiskovina / Poštnina pla~ ana pri pošti 1102 Ljubljana / Regijski ~ asopis, izhaja za ob~ ine Bloke, Cerknica, Logatec, Loška dolina, Pivka, Postojna

Prevoznike rešujejo tuji partnerji

Podpisi pri ministrici

CERO NIK odpira tudi delovna mesta

7

6

10

FOTO: VALTER LEBAN

Var~ ujmo z energijo Notranjsko-kraška regija se na podro~ ju var~ ne rabe energije prebuja, odgovarjata v središ~ ni temi energetska svetovalca na našem podro~ ju.

Izvirnih primerov dobre prakse beležimo le peš~ ico, ob~ utno ve~ je manjših energetskih sanacij, gradijo pa se tudi pasivne hiše, ki so zaradi velikih prihrankov in ugodne bivalne klime dobra naložba. V regiji se najve~ ogrevamo na drva, s pomo~ jo subvencij Eko slada, ki jih, kot pišemo, premalo koristimo, pa zasebniki energetsko sanirajo dotrajane hiše in bloke. Z nižjimi stroški za ogrevanje so zaradi vgradnje delilnikov toplote zadovoljni tudi stanovalci blokov.

2

3

4

Italijani kupili dvigala

Iz vsebine:

Liv hidravlika in kolesa družbi Fassi prodala program dvigal, ki pa naj bi ostal v Postojni

Borijo se za samostojnost muzeja

Civilna iniciativa za ohranitev Notranjskega muzeja, ki še zbira podpise, je napovedala, da se je za samostojnost in strokovno avtonomijo Notranjskega muzeja pripravljena boriti celo z referendumom. str. 7

Postojna, 23. februar – Italijanska družba Fassi iz Bergama, ki je svetovno znan proizvajalec dvigal, je v Sloveniji ustanovila podjetje Fassi Dvigalo, ki bo od Liva hidravlika in kolesa predvidoma danes s pla~ ilom kupnine tudi uradno prevzelo program hidravli~ nih dvigal, proizvodno halo z zemljiš~ em, opremo in zaloge ter 50 zaposlenih. ti eden vodilnih proizvajalcev v Evropi. Prodaja se po velikem, okrog 60-odstotnem padcu na programu koles v letu 2009 (v programu dvigal je bil do 80-odstoten), že od lani postopno izboljšuje. »Letos želimo spet poslovati pozitivno in ustvariti okrog 15 milijonov evrov prometa, lani pa smo ga imeli toliko skupaj s hidravliko,« cilj razkriva Jelen. Bojazni za podjetje po njegovih besedah ni. »Naš namen je osredoto~ iti se na glavno dejavnost in na tem podro~ ju angažirati vse vire.«

Pripojitev Liv nova?

Podjetje, pretežni izvoznik, se sicer ukvarja še s programoma samokolnic in tehni~ nih izdelkov

Voznike skozi Napoleonov drevored v Logatcu jezi dotrajano cestiš~ e, ki je z leta v leto bolj na~ eto, vendar pristojni opozarjajo, da bi sanacija voziš~ a prizadela zaš~ itene lipe ob njem. str. 8 F OTO : VA LTER LEBAN

»Podpisali smo predpogodbo, danes je predviden podpis notarskega zapisa in pla~ ilo kupnine,« Boris Jelen, direktor podjetja Liv hidravlika in kolesa, pravi o uresni~ itvi dolgo na~ rtovanega posla. »Skozi pogajanja je bilo enostransko s Fassijeve strani veliko sprememb, a na koncu smo vendarle dosegli, kar smo želeli. Za Fassi je naš program kooperativen, mi pa nismo imeli nobenih sinergijskih u~ inkov med programi, saj gre za druga~ en tip proizvodnje, trženja …,« pojasnjuje razlog za odprodajo.

Jelen napoveduje, da bodo kupnino vložili v razvoj in širitev glavnega programa, transportnih koles, saj želijo posta-

Napoleonov drevored razburja

Liv hidravlika in kolesa se bo v prihodnje osredoto~ ila na program kolesa, saj je program dvigal odprodala Italijanom.

za avtomobilsko industrijo, sodelovali pa bodo tudi s Fassijem. Zaposleni v enoti Osilnica namre~ ostajajo v okviru podjetja Liv hidravlika in kolesa.

Spomnimo, da je Liv hidravlika in kolesa po prekinitvi likvidacije jeseni 2009 ustanovil druž-

bo Liv nova, kamor je prenesel zaposlene na programih koles. Zdaj se spet obeta sprememba. »Zaradi obvladovanja stroškov bomo Liv nova verjetno pripojili,« pravi Jelen. V podjetju po Fassijevem prevzemu 50 delavcev ostaja še okrog 160 zaposlenih. »O teh

se bomo še pogovarjali. Za zdaj je bilo za nas poglavitno, da je šlo vseh 50 delavcev k novemu delodajalcu z vsemi pravicami, ki jim pripadajo,« pa nam je dejal Dragan Baruk~ i~ , predsednik sindikata SKEI v podjetju.

Veronika Rupnik

Pustne Butale

Na pustno nedeljo, 6. marca, bo cerkniške ulice preplavil tradicionalni pustni karneval. Vabljeni v Butale! str. 19 in 20

Vsem bralkam naših novic voš~ imo ob dnevu žena.

Uredništvo

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 4 25. februar 2011

V sredi{~u

Notranjsko-kraške novice petek, 25. februar 2011

Najve~ na drva

Stanje po u~ inkoviti proizvodnji in rabi energije v naši regiji je boljše kot pred leti, ko so bile sanacije velik finan~ ni zalogaj, po subvencijah pa se še ni na veliko spraševalo in jih koristilo. »Pri obnovljivih virih energije smo s sprejemniki son~ ne energije na ravni ostalih regij, pri ogrevanju na drva, praviloma sicer še vedno v starih kotlih, pa med vodilnimi. Popularne so toplotne ~ rpalke za ogrevanje vode in prostorov, pomp okrog fotovoltaike pa se umirja,« pripoveduje Žnidarši~ .

Naložbe v sanacijo slabo izoliranih hiš se, kot pojasnjuje soNacionalna energetska pot (Nep), ki so jo na pobudo Bojana Žnidarši~ a, tudi direktorja cerkniške Vitre, vzpostavili pred dvema letoma na spletnem portalu www.nep. vitra.si prinaša okoli 350 primerov dobrih praks uporabe obnovljivih virov energije in u~ inkovite rabe energije. Ve~ kot 300 stavb, ki si jih lahko ogleda vsakdo in katerih lastniki so pripravljeni spregovoriti o svojih dobrih in slabših izkušnjah. Žnidarši~ je z obiskom spletne strani zadovoljen, Nep pa bi rad še nadgradil, in sicer s primeri dobrih praks v blokih. pt

Komentar

Poplava informacij

V regiji izpostavimo dva primera: ~ e se blok v Cerknici ogreva na uteko~ injen naftni plin, najdražji energent, se bo investicija v toplotno izolacijo s prihranki pri plinu povrnila v treh letih, druga~ e je v logaških blokih, kjer so, da bi zmanjšali stroške, uvedli meritve ogrevanja. »S tem se je poraba kurilnega olja zmanjšala od 20 do 30 odstotkov letno, ponekod celo za polovico,« doda.

V notranjsko-kraški regiji imamo le štiri celovite energetske obnove, ostalih, kjer gre zgolj za menjavo oken ali kotla, je ve~ , še izpostavi podatek s spletnega portala NEP Bojan Žnidarši~ .

Slabo izkoriš~ amo subvencije Eko sklada Lani je Eko sklad podpisal kreditne pogodbe s 13 ob~ ani v naši regiji v skupni vrednosti 141.348 evrov in s cerkniškim investitorjem Enermetal za malo fotonapetostno elektrarno v Martinjaku, ki je za~ ela obratovati konec minulega leta, v vrednosti 161.221 evrov (slika na naslovnici). Skupaj je to 1,4 odstotka ali 21,7 milijona evrov vseh pogodbeno angažiranih kreditnih sredstev sklada v letu 2010. Poleg tega so ob~ anom na podlagi podpisanih pogodb dodelili 422.790 evrov nepovratnih finan~ nih spodbud ali 4,7 odstotka vseh lani dodeljenih nepovratnih sredstev, kar pomeni 9,1 milijona evrov. govornik, spla~ ajo, vendar ne povsod. »Da se spla~ a, je treba pogledati z ve~ strani. Finan~ no stran merimo s prihranki energije, na primer, ~ e danes in-

Petra Tr~ ek

 Barbara ^epirlo

vestiram 100 odstotkov, bom zaradi tega vsako leto pla~ al 20 odstotkov manj stroškov, doba vra~ anja pa je, recimo, pet let,« ponazori sogovornik.

FOTO: BARBARA ^EPIRLO

Kakšno je stanje var~ ne rabe energije v regiji in koliko zasebnikov si je na tem delu že var~ no saniralo objekt, po podatkih statisti~ nega urada RS in po besedah energetskega svetovalca Bojana Žnidarši~ a iz Cerknice, ni natan~ no znano. Nekaj primerov dobre prakse sicer je, pojasni Žnidarši~ .

str

Bojan Žnidarši~ , energetski svetovalec in direktor Vitre, meni, da se je pred sanacijo ali gradnjo pasivne hiše pametno pozanimati in informirati.

Z novo fasado razveseljujo~ prihranek  Veronika Rupnik

^e v spletni brskalnik Google vtipkate besedi var~ evanje in energija, boste dobili ve~ kot 170 tiso~ zadetkov. O var~ evanju, pravilni rabi, obnovljivih virih nas vsak dan bombardirajo z vseh koncev in krajev. V poplavi informacij v~ asih težko lo~ im zrna od plev in v obilici informacij težko poiš~ em tiste, ki bi jih lahko s pridom uporabila.

Medtem ko se pogovarjamo o smiselnosti in potrebi po son~ nih in vetrnih elektrarnah, v zavetju doma napredujemo z majhnimi koraki, ugašamo lu~ i, zapiramo pipe. V težji situaciji so tisti, ki obnavljajo ali gradijo, razpeti med željo po nizkoenergijski ali celo pasivni hiši, ki jih vsi tako hvalijo, in debelino svoje denarnice. Rekuperatorji zraka, toplotne ~ rpalke, sprejemniki son~ ne svetlobe, okna z ne vem kako visokim izolacijskim koeficientom … stvari nikakor niso poceni. Kako naj torej vem, ali bom z vgradnjo vsega tega dejansko privar~ evala? Naj verjamem tistemu, ki prisega na 40 centimetrov izolacije? In zakaj vgraditi pe~ na biomaso, ~ e pa imam poln gozd drv? No, ~ e se soo~ ate s takimi in podobnimi vprašanji, ste že nekaj naredili – pomeni, da razmišljate o energiji.

Priporo~ am pa, da rešitev ne iš~ ete le v knjigah in na spletnih straneh. Vaša situacija je edinstvena in predvsem tisti, ki obnavljate, lahko z majhnimi stroški naredite ve~ kot z veliko investicijo. To sem spoznala, ko sem si ogledala nekaj primerov na Nacionalni energetski poti (NEP): malo boljša izolacija in nova pe~ , pa se danes grejejo za pol manj drv kot prej, ko so polena nalagali vsako uro, na primer. O možnostih torej velja povprašati energetskega svetovalca, o dolo~ eni rešitvi pa katerega od ljudi, ki so vklju~ eni v NEP. Izkušnje iz prve roke so vedno bolj zanesljive kot besede trgovcev, ki ve~ inoma mislijo le na dobi~ ek.

Z vgradnjo delilnikov porabe konec solidarnostnega pla~ evanja za ogrevanje – ^e je obnovljena fasada, tudi do 40-odstotni prihranek

Upravljavci ve~ stanovanjskih blokov potrjujejo, da se prihranek pozna že na ra~ un vgradnje delilnikov, ki jo nalaga zakon, kjer so se stanovalci odlo~ ili za obnovo fasade, pa je prihranek še ve~ ji. Pritožujejo se v glavnem tisti, ki po novem pla~ ujejo ve~ , saj nov sistem pomeni konec solidarnostnega pla~ evanja.

A takšni so v manjšini. »Naše izkušnje so absolutno pozitivne. Prihranki so do 30 odstotkov,« nam po prvem opravljenem pora~ unu še pove Hojsak, ki opaža, da stanovalci nimajo ni~ ve~ odprtih tako radiatorjev kot oken. »Prezra~ ijo v nekaj minutah in okna zaprejo,« spremembo navade pove Hojsak. Njihov blok na Tovarniški cesti v Logatcu je prvi, ki je dobil novo fasado. Upravnik, družba Naklo, je poskrbela, da so stanovalci za obnovo dobili 25-odstotno subvencijo Eko sklada.

»Trenutno imamo odlo~ be za obnovo fasad še treh blokov, postopke pa peljemo še naprej,« pojasnjuje Anton Vladi}, direktor podjetja Naklo, in ob tem pripomni, da bi si želel, da bi bili postopki pri Eko skladu manj birokratski. Sicer pa opaža, da so na ra~ un vgradnje delilnikov stroški ogrevanja na blok okrog 30 odstotkov nižji, individualno pa ima nižje stroške ve~ kot 90 odstotkov ljudi.

Tudi Nedeljko Dolgan, direktor postojnskega podjetja za upravljanje Stanovanjska, na podlagi izkušenj pravi, da je vgradnja delilnikov prinesla prihranek.

Glede obnove fasad pa predvideva, da se bo na podlagi dobrih izkušenj sosedov postopoma sprožila veriga.

Drago kurilno olje slabša u~ inek Za vgradnjo delilnikov pa se, kot nam je dejala upravnica Boža Blaži~ , še niso odlo~ ili stanovalci ve~ blokov na postojnski Kremenci, ki jih upravlja. »Gre za ~ isto ra~ unico. Ljudje se bojijo, da se jim bolj spla~ a pla~ evati tako kot sedaj kot pa po dejanski porabi.« Ker Pravilnik o na~ inu delitve in obra~ unu stroškov za toploto v stanovanj-

F OTO : A NŽ E V R A BL

»Od šestih radiatorjev imam v stanovanju odprta samo dva, ki skozi odprta vrata ogrevata celo stanovanje,« pravi Ivan Hojsak, lastnik 70 kvadratnih metrov velikega stanovanja v Logatcu, ki je poleg delilnikov toplote dobil tudi novo zunanjo preobleko.

Vprašanje je, ali bi tako ravnal tudi, ~ e stroškov ne bi pla~ eval po sistemu pla~ aš, kolikor porabiš, pa~ pa pavšalno.

obnovljeno fasado kot vgrajene delilnike in termostatske ventile, pravi, da je s kombinacijo vsega trojega prihranek bloka tudi 40odstoten, pri ~ emer pa so razlike med posameznimi stanovalci lahko zelo velike, tudi trikratne.

Opozarja pa na visoke podražitve kurilnega olja, zaradi ~ esar se je u~ inek prihranka nekoliko izgubil. »O prehodu zgolj naših blokov na drug energent, recimo biomaso, pa ne moremo niti razmišljati, saj bi bil za stanovalce to prevelik finan~ ni zalogaj.« Smiselno pa bi se mu zdelo, da bi v takšen projekt šlo ve~ blokov skupaj ob podpori ob~ ine oziroma zunanjih virov sofinanciranja.

Le predvolilna akcija?

Stanovalci bloka na Tovarniški cesti v Logatcu so po obnovi fasade zabeležili 30-odstotni prihranek pri ogrevanju. skih in drugih stavbah z ve~ posameznimi deli nalaga vgradnjo delilnikov do 30. septembra letos, hkrati pa stanovanjski zakon predvideva soglasje ve~ kot polovice etažnih lastnikov za naložbe, se je za natan~ nejša pojasnila, kako ravnati, obrnila

na pristojno ministrstvo. V blokih, kjer so delilnike že vgradili, pa tudi ona opaža znaten prihranek.

Upravnik Milan Radi~ , ki med drugim upravlja štiri bloke v Ulici Prekomorskih brigad v Postojni, med katerimi imata dva tako

Fasado treh blokov so po Radi~ evih besedah obnovili tudi s pomo~ jo subvencije ob~ ine Postojna, ki je lani za energetsko sanacijo blokov namenila 120 tiso~ evrov, vsak blok pa je lahko dobil najve~ 10 tiso~ evrov. Radi~ upa, da bo ob~ ina ponovno ponudila to spodbudo, da ne bi ostalo le pri enkratni akciji v predvolilnem letu, pa~ pa bi šlo za strateški plan.

S kandidaturo so bili uspešni

»Potreben je preklop v glavi, da vsak obrat ventila na radiatorju, pomeni poseg v denarnico.« Milan Radi~ tudi pri Eko skladu. Da bi subvencijo dobili tudi za delilnike, niso izpolnjevali pogoja, da je sistem hidravli~ no uravnoteženi. »Prera~ unali smo, da se nam to ne bi izpla~ alo,« pravi Radi~ .

V ve~ ini blokov stanovalci ogrevanje pla~ ujejo mese~ no po od~ itani porabi (pri ~ emer se upošteva dolo~ en delež fiksnih stroškov glede na kvadraturo), torej le v ~ asu kurilne sezone, ponekod pa še vedno pla~ ujejo pavšalno in na koncu porabo pora~ unajo, tako da se finan~ no breme porazdeli preko vsega leta. »Prav zaradi zelo visokih stroškov ogrevanja v konicah, ki jih nekateri ne zmorejo poravnati, razmišljamo, da bi namesto pla~ evanja po mese~ ni porabi, spet uvedli pavšal 11 mesecev in nato pora~ un oziroma ljudi že enkrat vmes informativno obvestili, ali so v plusu ali minusu,« pravi Boža Blaži~ .

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 4 25. februar 2011

V središ~u

str

Notranjsko-kraške novice petek, 25. februar 2011

Tudi ob~ ine lahko veliko prihranijo

 Petra Tr~ ek, Alenka Bev~ i~

Pri novogradnjah tudi ob~ ine za nizkoenergijske rešitve – V Pivki že ogrevajo na daljavo, drugod se na to pripravljajo za Komidarja zmanjšali porabo goriva za najmanj 10 odstotkov. Letos naj bi na ob~ inski stavbi in zdravstveni postaji stara okna zamenjali z novimi.

Pri obnovi straniš~ v šoli v Iga vasi bodo z novimi sistemi pip in izplakovalnikov zmanjšali pobodo tudi z no~ nim ugašanjem rabo vode, v ob~ inskih stanojavne razsvetljave, prek razpisa vanjih pa nameravajo klasi~ ne pa bodo našli izvajalca, ki jo ventile na radiatorjih postopobo prenovil. Rupar ra~ una, da ma zamenjati za termoregulabodo tako prihranili do 40 odcijske. stotkov energije. Manj jo bodo porabili tudi v novem vrtcu v Bloke: son~ na Cerknici, ki ga bodo za~ eli gra- elektrarna na strehi diti letos. »Za pasivnega se nitelovadnice smo odlo~ ili zaradi zelo visokih Ob~ ina Bloke je streho telovastroškov,« pojasnjuje Rupar. dnice v Novi vasi izkoristila za pridobivanje son~ ne energiLoška dolina: je. Za 25 let jo je dala v najem ugodnejša cena podjetju Bisol, ki je streho obelektrike novilo, ob~ ini pa bo pla~ evalo najemnino v višini 6,5 odstotLoška dolina je zadnji dve leti skupaj s skupnostjo ob~ in Slo- ka prodane elektri~ ne energije. venije na razpisu dosegla ugo- Verjetno bodo v najem oddali tudi streho osnovne šole. dnejšo ceno elektri~ ne enerPri gradnji športne dvorane gije. Na OŠ v Starem trgu in v bodo poskrbeli, da bo ~ im bolj ob~ inski stavbi so zamenjatoplotno izolirana, ogrevanje pa li celoten sistem ogrevanja in tako po besedah župana Jane- bodo priklju~ ili na kurilnico v

Notranjska – Tudi ob~ ine notranjsko-kraške regije se trudijo, da bi privar~ evale ~ im ve~ energije in s tem tudi denarja.

V Cerknici in Postojni razmišljajo o daljinskem ogrevanju na lesno biomaso ob~ inskih stavb, prav tako v Pivki že gradijo nizkoenergijski vrtec. V Loški dolini bodo zamenjali okna, na Blokah pa izkoristili streho telovadnice za elektrarno.

Cerknica: daljinsko ogrevanje na biomaso

V Cerknici pripravljajo Lokalni energetski na~ rt, na osnovi katerega bo ob~ ina izoblikovala energetsko strategijo. Sicer pa si na ve~ na~ inov prizadevajo, da bi zmanjšali porabo energije. Upravno stavbo so dobro izolirali in vgradili podstrešna okna z najve~ jim mogo~ im koeficientom izolacije. Ogrevajo se na olje, a naj bi že letos podelili koncesijo za daljinsko ogrevanje na biomaso vseh ob~ inskih stavb. »Nanj se bodo lahko priklju~ ili tudi prebivalci blokov in hiš v ožjem središ~ u Cerknice,« pravi župan Marko Rupar in dodaja, da bo daljinsko ogrevanje najmanj 10 odstotkov cenejše. Privar~ evali

osnovni šoli, ki so jo pred nekaj leti obnovili in poskrbeli tudi za pripravo tople vode s toplotnimi ~ rpalki. Bloke so tudi ena od redkih ob~ in, ki je ve~ ino javne razsvetljave že uredila tako, da svetloba ne seva ve~ v nebo, svetila pa imajo var~ ne sijalke. »Razmišljamo tudi o tem, da bi v nekaterih naseljih pono~ i razsvetljavo ugašali,« pravi župan Jože Doles.

Pivka: gradnja var~ nega vrtca V ob~ ini Pivka so med prvimi v Sloveniji za~ eli z daljinskim ogrevanjem na biomaso. Iz kotlovnice v Krpanovem domu ogrevajo dom, šolo, vrtec in športno dvorano. »Ocenjujem, da za ogrevanje teh stavb porabimo kakšnih 30 odstotkov manj, kot smo prej,« pravi pivški župan Robert Smrdelj.

Pred kratkim so zamenjali okna na vseh stavbah šol. Pripravljajo se še na energetsko sanacijo zdravstvenega doma in ob~ inske stavbe. Gradijo tudi energetsko var~ en vrtec, na ka-

Za zdravo bivanje poskrbimo z zra~ enjem

terega bodo namestili son~ no elektrarno, ra~ unajo pa, da bosta takšni elektrarni kmalu zrasli tudi na strehah obeh šol. V za~ etku prihodnjega leta bodo izvedli tudi razpis za izbiro partnerja, ki bo zamenjal potratno javno razsvetljavo.

Postojna: sanacija javne razsvetljave Javne stavbe bodo na daljavo kmalu ogrevali tudi v Postojni. Ob~ ina je namre~ skupaj z zasebnim partnerjem pridobila nepovratna sredstva za izgradnjo kotlovnice in toplovodnega omrežja. »Na omrežje se bodo še v letošnjem letu priklju~ ili Šolski center Postojna, zdravstveni dom, vrtec Kremenca in Osnovna šola Antona Globo~ nika. V naslednjem letu pri~ akujemo še priklop porodnišnice in novega gasilskega doma,« je povedal Urban Pinter z ob~ ine Postojna. Ra~ unajo, da bodo s tem zmanjšali porabo kurilnega olja za 400 tiso~ litrov letno. »V drugi fazi bo kotlovnica omogo~ ala tudi inštalacijo do-

datnih kotlov na lesno biomaso za ogrevanje bližnjih stanovanjskih blokov,« dodaja Pinter. Na lesno biomaso se bo ogrevala tudi nova šola na Prestranku, na ob~ ini pa na~ rtujejo še gradnjo son~ nih elektrarn na ob~ inskih objektih. Zadnji dve leti intenzivno sanirajo tudi javno razsvetljavo in na ta na~ in so zmanjšali porabo elektri~ ne energije že za 30 odstotkov.

Logatec: sprejem LEK-a Logaški svetniki so konec leta podprli idejo o lokalnem energetskem konceptu (LEK), ~ eprav so opozarjali, da je pomanjkljiv.

Dokument med drugim predvideva, da se bodo vse ve~ je novogradnje v ob~ ini ogrevale preko daljinskih in skupnih sistemov ogrevanja, da bodo zmanjšali porabo fosilnih goriv v ob~ inskih javnih stavbah ter sanacijo javne razsvetljave. Ra~ unajo, da bi na ra~ un u~ inkovite rabe energije lahko ob~ ina privar~ evala skoraj 80 tiso~ akov letno.

 Alenka Bev~ i~

Ob nestrokovni energetski sanaciji pojav plesni – V starih hišah vlaga obi~ ajen pojav – Zra~ iti je treba trikrat do štirikrat dnevno

Vlaga po sanaciji Marsikdo po zamenjavi starega stavbnega pohištva z novim, najve~ krat plasti~ nim, tarna, da se mu v prostorih pojavljata vlaga in plesen ter da hiša ne »diha« ve~ . Energetski svetovalec za ob~ ini Postojna in Pivka Lucjan Batista pa pravi, da so te trditve resni~ ne le delno: »Nova okna namre~ tesnijo, ventilacijskih izgub kot pri starih oknih pa ni ve~ . Vendar okna obi~ ajno predstavljajo le sedmino fasade in skozi ostali del ovoja stavbe toplota in z njo vodna para prehajata enako kot prej.« Najbolj enostavna in poceni rešitev je prezra~ evanje. »Osnovno pravilo za pravilno naravno prezra~ evanje prostorov je pogosto – kratko – temeljito. Prezra~ evali naj bi vsaj tri- do štirikrat dnevno, praviloma takrat, ko zaradi aktivnosti v prostorih koli~ ina vlage naraste,« razlaga Batista. ^asovne intervale, v katerih odpiramo okna, si porazdelimo ~ ez ves dan, trajali pa naj bi od pet do petnajst minut, odvisno od zunanjih temperatur ter vlažnosti in iztrošenosti notranjega zraka. Takšno kratkotrajno zra~ enje je tudi energijsko najbolj u~ inkovito. »Najtemeljitejši na~ in prezra~ evanja prostorov je navzkrižno prezra~ evanje ob povsem odprih oknih, s ~ imer

Že relativna vlažnost zraka med 80 in 85 odstotkov zadoš~ a za razvoj plesni. dosežemo najboljši vlek, tako da se izmenja tudi zrak, ki se zadržuje v raznih nišah in vogalih,« dodaja energetski svetovalec. Razlog, da se v prostorih po sanaciji za~ neta pojavljati vlaga in plesen, pa je lahko tudi nepravilna vgradnja stavbnega pohištva in s tem nastanek toplotnih mostov.

Energetska sanacija starejših hiš Pri energetski sanaciji starejših objektov se težave lahko pojavijo predvsem takrat, ko so ti spomeniško zaš~ iteni ali pa bi radi ohranili zna~ ilno krajinsko arhitekturo. »V takšnih primerih lahko damo izolacijo z notranje strani in tako zunanji ovoj ostane enak. Seveda dobimo tudi izolacijske materiale v zelo dobri imitaciji gradbenih materialov, vendar sam mislim, da taki hiši s tem odvzamemo identiteto. Hiša naj ostane avtohtona, pa ~ eprav na ra~ un nekoliko slabše toplotne izolacije,« pravi Lucjan Bati-

sta. Prav sanacija vlage in plesni pa je najve~ ji problem starejših hiš, ki so zidane še iz kamenja. Poleg obi~ ajnih vzrokov za vlago, kot so kuhanje, gibanje, premalo prezra~ evanja ali ogrevanja, se pri takšnih objektih pojavlja še problem namo~ enosti zidov od zunaj zaradi padavin in slabega zaklju~ nega sloja fasade ter dviga kapilarne vlage iz zemlje, ki je posledica neizvedene ali slabo izvedene hidroizolacije. »Odprava vzrokov je lahko bolj ali manj uspešna, obi~ ajno pa ni poceni. Ker so boljše rešitve najve~ krat povezane z ve~ jimi gradbenimi posegi, obi~ ajno tu delamo kompromise in takšni so tudi u~ inki sanacij,« pojasnjuje Batista. Zaradi velike akumulacije toplote ali hladu v masivnih zidovih poleti prijetno hladne in pozimi tople pa so samo tiste hiše, ki imajo suhe zidove. »V takšno hišo sodi tudi stavbno pohištvo, ki je zna~ ilno za posamezno krajinsko arhitekturo, kar zagotovo ni plasti~ no okno, pa tudi žive barve fasade ne,« še dodaja sogovornik.

Relativna vlaga prostorov naj bi se gibala v mejah med 30 in 80 odstotki.

Obmo~ je ugodja pri temperaturi zraka 20 °C je med 45 in 60 odstotkov relativne vlažnosti zraka.

nove fasade, ki so lahko slabo paropropustne, ne dihajo, še nekaj toplotnih mostov, kot posledica nepravilnega projektiranja ali »šlampaste gradnje«, potem pa premalo ogrevanja ter neodpiranje oken in plesen je tu.« So pa zato po prepri~ anju energetskega svetovalca veliko bolj zdrave pasivne hiše, kjer je prezra~ evanje urejeno s prisilnim prezra~ evanjem in vra~ anjem toplote odpadnega zraka. »Koli~ ine zamenjave so zakonsko dolo~ ene, zrak je o~ iš~ en vseh ne~ isto~ z ustre-

znimi filtri in ugodje v prostoru je resni~ no optimalno. Seveda pa je potrebno naprave redno servisirati, menjavati filtre, ~ istiti razvodne kanale in predvsem ne »delati po doma~ e,«, da kaj prihranimo, ampak pravilno projektirati, izvesti in opraviti potrebne meritve, da potrdimo zahtevane parametre.« Pri nas pasivna hiša stane do 10 odstotkov ve~ kot hiša grajena po trenutno veljavnem pravilniku o u~ inkoviti rabi energije v stavbi, se pa ta strošek zaradi nizke cene ogrevanja hitro povrne.

Pasivne hiše zdrave, nezdrava hitra gradnja V novih objektih, seveda pod pogojem, da so grajeni pravilno, so toplotne izgube kar nekajkrat manjše kot pri starejših neizoliranih hišah. Zaradi hitre gradnje pa je v gradbenih materialih ogromna koli~ ina vode, ki se mora še izlo~ iti iz gradbene konstrukcije. »Okna tesnijo,

F OTO : VA LT ER LEB A N

Pri energetski sanaciji doma ne smemo pozabiti na zdravje. ^e sanacija ni opravljena strokovno ali ~ e prostorov ne zra~ imo dovolj, ob dejstvu, da stavbno pohištvo dobro tesni, se v prostorih namre~ za~ neta pojavljati vlaga in plesen, ki pa sta zdravju izjemno škodljiva.

Lucjan Batista, energetski svetovalec, pojasnjuje, da je za zdravo okolje bivalne prostore treba prezra~ evati vsaj trikrat dnevno po pet minut v vsakem vremenu.

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 4 25. februar 2011

V sredi{~u

str

Notranjsko-kraške novice petek, 25. februar 2011

Ekološka biomasa

Za sonce in veter

 Irena Štirn

oskrbe starostnikov. »Ogrevanje vseh teh prostorov predstavlja ogromen strošek, zato smo odlo~ anju za vrsto ogrevanja namenili veliko pozornost,« pravi logaški župnik Janez Kompare. »Tehtali smo elemente stroškov, ekološko varnost in možnosti V samem centru Logatca je Trg izkoriš~ anja naravnih, doma~ ih Sv. Nikolaja, ki je obkrožen z virov energije. Odlo~ ili smo se za objekti v lasti logaške župniogrevanje z biomaso.« je. Mednje poleg cerkve sodijo »Investicija je bila visoka, venše tri hiše domov za ostarele, s dar se bo po naših izra~ unih skupnim imenom Dom Marije povrnila v štirih letih. Zaradi ekoin Marte ter novozgrajena stavloškega prispevka smo prejeli ba na Gri~ u. V njej bo še velitudi 45.000 evrov evropskih neka ve~ namenska dvorana, vrtec povratnih sredstev,« je navdušen s petimi skupinami, prostor za župnik Kompare. skavte, kuhinja za oskrbovance Surovino pridobivajo v okolidoma, vrtec in zunanje naro~ nike ter 24 postelj za moderni pristop ških gozdovih. »Tu je veliko od-

padnega lesa, ki ni primeren za nadaljnjo predelavo. Uporaben je vsak les, od lesk, iglavcev listavcev in sadnega drevja. Na ta na~ in ~ istimo gozdove, saj se prostovoljci podajo v gozd vsakega lastnika, ki izrazi interes.« Les meljejo v gozdu ali pa pri deponiji sekancev. »Že drugo zimo ogrevamo z biomaso, na dan je pokurimo približno 2 kubi~ na metra,« doda Janez Kompare.

Prednost takega na~ ina ogrevanja je poleg denarnega prihranka tudi varovanje okolja, saj je izgorevanje 100-odstotno.

Ostane le nekaj malega pepela, ki pa ga uporabijo za gnojilo travnatih površin.

tljavo, hidrofor in za elektri~ nega pastirja. Investicijo, ki ga je stala dobra dva tiso~ aka, je v celoti pokril sam, brez državne subvencije. »Investicija se mi bo saj za izkoriš~ anje vetra nisem ravno na najbolj izpostavljenem po izra~ unih povrnila približno obmo~ ju. Jeseni in pozimi, ko je v 15 letih. Elektriko imam zasonca zelo malo, dnevi pa so iz- stonj. ^e bi se priklju~ il na javredno mrzli in vetrovni, glavni vir no omrežje, bi bili stroški višji,« energije proizvede vetrnica.« Na pove sogovornik. Odkar energijo izkoriš~ a na tak na~ in, se še ni strehi gospodarskega poslopja ima solarno celico, poleg nje pa zgodilo, da bi posestvo ostalo brez elektrike. Pri ve~ jih delih in na visokem drogu še vetrnico.

Obe naj bi zdržali do 25 let. Zra- opravilih z delovnimi stroji pa ven sodita še dva akumulatorja, se, doda, poslužuje agregata. ki skupaj dajeta mo~ 450 amper Šabec pove, da ga investicija v son~ ne kolektorje za ogrevanje ur, in razsmernik, ki enosmerdoma in kopalne vode ne zanino napetost iz solarnih celic ma, prepri~ an pa je, da se mu pretvori v dvosmerno za rabo v gospodinjstvu (220 V). Pridoblje- je takšna investicija vsekakor izpla~ ala. no energijo porabi za razsve-

Zagorje – V Zagorju pri Pivki je doma Martin Šabec, ki je svoje gospodarsko poslopje opremil s solarno celico ter vetrnico, ki mu omogo~ ata, da napajanja iz omrežja sploh ne potrebuje.

Martin Šabec se je s kmetovanjem za~ el intenzivno ukvarjati leta 1992. Na svojem posestvu, ki ga je opremil s solarno celico in vetrnico, ima 200 ovac, 10 konjev in nekaj ov~ arskih psov, ki pazijo živino. Ker je njegovo posestvo od vasi oddaljeno kar dober kilometer, bi bila priklju~ itev na elektri~ no omrežje zanj izredno velika investicija, zato se je odlo~ il za nakup solarne celice. Prvo je kupil že pred 15 leti, pred dobrim letom pa je investicijo dopolnil še z vetrnico. »Najbolj je u~ inkovita monokristalna solarna celica,

FOTO: PETRA ŠAJN

Logatec – V logaški župniji Sv. Nikolaja so se odlo~ ili, da bodo cerkev, župnijski Dom Marije in Marte in ve~ namensko stavbo na Gri~ u ogrevali z biomaso. V primerjavi z ogrevanjem na kurilno olje so prihranki ogromni, ki pa bi bili brez prostovoljnega dela župljanov nekaj manjši.

Petra [ajn

Ogrevanje na pelete

Vetrnica za diplomsko nalogo

Logatec – Primer dobre prakse je tudi ogrevanje s pe~ jo na pelete, koš~ ke na drobno zmlete in stisnjene žagovine, podobne briketom. Krešo Šavri~ iz Logatca je v nakup take pe~ i, s katero ogreva približno 200 kvadratnih metrov, pred štirim leti vložil okoli 10.000 evrov, investicija pa naj bi se mu v petih letih povrnila. Tak na~ in ogrevanja ni samo ekološko neopore~ en, pravi Šavri~ , ki med prednostmi svoje pe~ i omenja predvsem majhno porabo in ugodno ceno, saj je ta bistveno nižja tako od kurilnega olja kot plina. Za kurilno sezono potrebuje približno 5 ton pelet, za kar mora odšteti okoli tiso~ evrov. »To je toliko kot 2.500 litrov olja.« bmk

Vetrnica, ki se vrti na Javorniški poti v Postojni, je nastala kot raziskovalni projekt za diplomsko nalogo na fakulteti za elektrotehniko Postojn~ ana Tineta Andrejaši~ a. »Dizajn vetrnice, generator, elise, trup … sem izdelal sam. Vetrnica z mo~ jo 400 watov je napajala baterijo in služila kot rezervni sistem za 12-voltno razsvetljavo v gospodarskem poslopju, dokler ga niso za~ eli preurejati v stanovanje.« Zdaj pa na podlagi pridobljenih izkušenj, kolikor mu ~ as dopuš~ a, v prostem ~ asu že razvija novo, mo~ nejšo, iz katere bi preko razsmernika proizvedeno elektriko oddajal v omrežje. vr

Bo pomagala država?

 Branko Laginja valni sistem. S priloženim kablom in preprostim vklopom na doma~ o 220-voltno vti~ nico (16 amperov) se napolni v 6 urah.

Citroen c-zero doseže najve~ jo hitrost 130 km/h, doseg z enim polnjenjem je 150 kilometrov.

Skozi promet drsi hitro in neslišno.

FOTO: VA LT ER LEB A N

C-zero, ion in i-miev se med seboj razlikujejo le po nekaterih zna~ ilnih hišnih potezah.

Elektri~ ni troj~ ek v celoti poganja elektri~ ni motor, ki razvije 49 kW oziroma 67 KM. Napaja ga litij-ionska baterija 16 kW, ki je poleg motorja vir energije še za klimatsko napravo in ogre-

F OTO: B R A NKO LA GI NJ A

Nissana leaf, evropskega avta leta 2011, letos po vsej verjetnosti ne bo v Slovenijo, z dvema ali tremi polnilnimi to~ kami na Primorskem in nekaj ve~ v Ljubljani smo še dale~ za Portugalsko ali Irsko, ~ eprav je Mitsubishijev mal~ ek i-miev že v prodaji, Peugeotov ion bo v kratkem in Citroenov c-zero, kot zadnji del troj~ ka, v juniju. Cene so še dale~ od popularnih.Toda glede tega se nekaj premika tudi pri nas. Gre za 5.000 evrov državne spodbude pri nakupu elektri~ nih avtomobilov, podobno kot v nekaterih drugih evropskih državah. Predpis je že v zakonski proceduri. Omenjeni troj~ ek je na voljo od 34.000 do 36.000 evrov in v primeru spodbude bo mogo~ e še pred koncem leta za 5 tiso~ akov cenejši. Kljub temu še vedno visoka cena, ki jo skoraj do polovice obremenjuje zaenkrat še predraga litij-ionska baterija. V Franciji je, na primer, na lizing.

Rovte – Blaž Mozeti~ se je pred skoraj dvema letoma vselil v pasivno hišo sredi Rovt. Od ideje do vselitve je potreboval dve leti, gradnja sama pa je trajala 10 mesecev. »Dobro leto smo porabili za iskanje splošnih informacij o gradnji, ko smo se odlo~ ali med montažno, zidano, navadno, pasivno, leseno ali nizkoenergijsko, za izdelavo na~ rta, saj sem si ogledal ve~ hiš, da smo dobili ob~ utek o velikosti in kvadraturi, nekaj ~ asa pa je šlo tudi za projektno dokumentacijo,« pojasni Blaž, ki je nad bivanjem v hiši zadovoljen. Najve~ je, pove, prihranil pri ogrevanju. Neposredni strošek je le elektri~ na energija za delovanje prezra~ evalnega sistema z rekuperatorjem in toplotnih ~ rpalk.

Kvadratni meter Mozeti~ eve pasivne hiše je stal 800–900 evrov, za celotno investicijo (brez parcele) pa je odštel 200 tiso~ evrov. Višina investicije je odvisna tudi od posameznikovih želja pri zadnjih delih in notranji opremi.

Ali se mu bo investicija povrnila, se ne sprašuje. »Bistvena je kakovost bivanja, ki je v našem primeru tako pozimi kot poleti odli~ na,« izpostavi Mozeti~ in doda: »Glede na razvoj tehnologij in izdelkov na podro~ ju u~ inkovite rabe energije, kamor sodijo tudi energetsko u~ inkoviti objekti, in splošne trende je danes nizko energijska hiša že skoraj standard.« b~

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 4 25. februar 2011

Gospodarstvo

str

Notranjsko-kraške novice petek, 25. februar 2011

»Ne hlastajte po denarju!« Za uspešnost slovenskega podjetništva so med drugim pomembni zadržani finan~ ni apetiti

 Blanka Markovi~ Kocen

Za ~ im ve~ jo kakovost izdelkov in storitev je treba dobi~ ek vsako leto vložiti nazaj v podjetje, je prepri~ an Marko Petkovšek, vodja prodaje pri uspešnem postojnskem podjetju PVC Nagode.

Po njegovem mnenju država in ob~ ine rešujejo in dodatno spodbujajo le ve~ ja podjetja, ~ eprav to ni vselej smiselno.

Podjetje PVC Nagode posluje predvsem na doma~ em trgu, onstran slovenskih meja pa sta zanj realno dosegljiva še Trst in Gorica s svojimi zaledji. V prihodnje na~ rtujejo dodatno razširiti proizvodne prostore, saj najve~ jo dodano vrednost – tako Petkovšek – lahko ustvarijo le na lastnem razvoju in proizvodnji.

S kakšnimi težavami se sre~ ujejo slovenski podjetniki v doma~ em poslovnem okolju?

Mala in srednje velika podjetja se trenutno sre~ ujemo predvsem s krizo spodbujanja in subvencioniranja. Država in ob~ ine rešujejo in dodatno spodbujajo le ve~ ja podjetja, ne glede na dejstvo, da gre v marsikaterem primeru za sredine, ki nimajo ne zdravih financ, ne vizije, niti sodobnega razvoja oziroma izdelka. Vendar smo kljub temu optimisti~ ni, saj veliko število slovenskih podjetij, pretežno zasebnih, posluje dobro in stabilno. Srednjero~ no pa jih najbolj ogroža visoka obdav~ itev pla~ in pla~ ilna nedisciplina.

Kako se je razvijalo vaše podjetje od za~ etkov do danes?

Podjetje sta lastnika Božo in Peter Nagode leta 1998 ustanovila dobesedno iz ni~ . S trdim delom sta zgradila podjetje, ki danes zaposluje 60 ljudi. Delavnica je bila sprva v najemniških prostorih na Kolodvorski ulici v Postojni, leta 2005 pa je sledila selitev v nove prostore, v obrtno cono Ka-

zarje. V letu 2010 smo zaradi tržnih zahtev odprli tudi razstavnoprodajni salon v Ljubljani. Skozi celotno obdobje delovanja stremimo k najve~ ji kakovosti izdelkov in storitev, kar od nas zahteva vsakoletno vlaganje dobi~ ka nazaj v podjetje, saj lahko le na tak na~ in zagotovimo kontinuiran, sodoben in zanesljiv izdelek.

Kateri so vaši doma~ i trgi?

Na slovenskem trgu je Ljubljana zagotovo najbolj pomembna. Temu pa kot obmo~ ja sledijo Poso~ je, Gorenjska, Kras, Obala in širša okolica Ljubljane. Tudi tržni delež v notranjsko-kraški regiji ni zanemarljiv, postopoma pa se Marko Petkovšek, PVC Nagode, vodja prodaje: »Situacija, v širimo tudi na obmo~ ja Dolenjposledica prevelikih apetitov, finan~ nih in osebnih.« ske in Štajerske. Ljudje nas namre~ poznajo po vsej Sloveniji in zelo smo ponosni, ko nas po var~ na okna, lahko v kombinapriporo~ ilih izberejo za zelo zah- Ali pri proizvodnji upoštevaciji z naprednim ogrevalnim siste tudi okoljevarstvena na~ ela tevne projekte na samem robu in kako? tem in mogo~ e tudi rekuperaciPrekmurja.

V samem poslovnem procesu jo zraka privar~ ujemo ogromno. skrbimo, da uporabljamo najna- V nekaterih primerih tudi do 70 Ali sodelujete tudi s tujino?

Poleg slovenskega trga sta v tre- prednejše tehnologije, ki ob ena- odstotkov. kem izkoristku porabijo precej nutnem obsegu za nas realno Kaj je pri izbiri oken ali vrat dosegljivi samo dve mesti izven manj energije kot stroji starejše izdelave. To zajema tako linijo za klju~ nega pomena, ~ e želimo Slovenije. To sta Trst in Gorica s izdelavo oken, vozni park in ne privar~ evati z energijo? svojimi zaledji. Prek svojih pogodbenih partnerjev pa smo pri- nazadnje ra~ unalnike in tiskalni- Trenutne smernice narekujesotni tudi v drugih krajih severne ke. Na odlagališ~ u starih oken in jo trislojno zastekljevanje in ~ im Italije, trenutno se pogovarjamo s stranskih proizvodov je vsak ma- var~ nejše okvirje. Predvsem pri terial posebej lo~ en in v sodelo- novogradnjah je opaziti, da se partnerjem na avstrijskem Koroljudje ve~ inoma odlo~ ajo za veškem, tudi na Hrvaško nam kljub vanju z odjemalci vsak na svoj like trislojne fiksne zasteklitve, zaostreni konkurenci uspe proda- na~ in ponovno uporabljen. najve~ krat obrnjene proti jugu. ti kakšno okno.

Koliko lahko s primernimi vrati Ob tem imajo veliko vlogo tudi sen~ ila, saj poleti prepre~ ijo preOd kod pridobivate surovine za in okni v svojih stanovanjih in grevanje prostorov, v mrzlih dneh hišah privar~ ujemo z energijo? svoje izdelke?

Samo s stavbnim pohištvom so pa služijo kot dodaten izolator.

V veliki ve~ ini prihajajo iz ocene razli~ ne, odvisno od vrste Nem~ ije. V primeru, da je za dolo~ eno surovino v Sloveniji ka- zasteklitve in var~ nosti okenskih Ali delate in prodajate tudi za industrijo (industrijske, proizvoprofilov. ^e je objekt primerno kovostno enakovreden partner, izoliran s fasado in ima vgrajena dne obrate)? pa jo naro~ imo v Sloveniji.

FOTO: VALTER LEBAN

Kaj je po vaši oceni bistvenega pomena za uspeh v slovenskem podjetništvu?

Za uspeh v podjetništvu je najprej potrebna vizija, nato privrženost podro~ ju, s katerim se podjetje ukvarja, trdo delo, zdrav razum in zadržani finan~ ni apetiti. Situacija, v kateri se je znašlo slovensko gospodarstvo, je namre~ predvsem posledica prevelikih apetitov, finan~ nih in osebnih. Kajti le zdrava rast podjetja prinaša dolgoro~ no zanesljivost in stabilnost.

kateri se je znašlo slovensko gospodarstvo, je predvsem

skladu z normativi EU o kakovosti in varnosti, da se pri proizvodnem procesu upošteva vsa navodila glede varnosti in nadzora ter da je vsak izdelek pred uporabo pregledan in varen.

Tudi poslovne objekte opremimo z okni, ~ eprav prevladujejo samostojne hiše in stanovanja. Najve~ krat se za poslovne objekte na nas obrnejo zasebni podjetniki, ki že prej na dolo~ en na~ in prepoznajo naš slog in kakovost. V ve~ jih podjetjih in javnih ustanovah naših oken na~ eloma ne najdete, razen v primerih, ko gre za zelo zahtevne montaže in demontaže.

Ali v letošnjem letu na~ rtujete kakšno novost v proizvodnji, morda širitev le-te?

S pri~ etkom sezone prihaja v našo prodajo nov sistem dvižnodrsne stene in nova zasnova Na vaši spletni strani najdeenergijsko var~ nih PVC vhodnih mo podatek, da so vaši izdelki vrat. Prvi~ bomo novosti razstavili skladni z EN standardi in opre- na sejmu Dom v Ljubljani. Upamo, da nam bo uspelo dodatno mljeni s CE znaki. Za kakšne standarde gre in kaj pomeni CE razširiti proizvodne prostore, da znak? bomo lahko pri~ eli z lastno proizvodnjo nekaterih izdelkov, ki CE znak je obvezen od 1. 2. jih sedaj kupujemo pri drugih.

2010 in je certifikat, ki potrjuje, da izdelek ustreza vsem gradbe- Najve~ jo dodano vrednost lahko nim standardom EU in je »legal- namre~ ustvarimo le na lastnem no« na trgu. V praksi to pomeni, razvoju in lastni proizvodnji neda so vse uporabljene surovine v kega izdelka.

Delavce bodo prezaposlili Javor Pohištvo, ki je v prisilni poravnavi, ne bo odpustil 150 delavcev, pa~ pa jih bo odšlo le nekaj Pivka, 14. februar – Uprava Javorja je sporo~ ila, da programa presežnih delavcev v družbi Javor Pohištvo, ki je trenutno v postopku prisilne poravnave, ne bo. Po posvetovanju s svetom delavcev in sindikatom Sinles je namre~ podpisala dogovor o prezaposlitvi ve~ ine presežnih zaposlenih na druge programe znotraj skupine Javor. Namesto prvotno predvidenih 150 presežnih zaposlenih se bo tako število presežnih delavcev zmanjšalo na zgolj nekaj posami~ nih primerov. sežnih delavcev zmanjšalo na nekaj individualnih primerov, sta se obe strani strinjali, da je program presežnih delavcev nepotreben in da se bodo morebitni presežni delavci razreševali s posami~ nimi odpusti skladno z veljavno delovnopravno zakonodajo. Z nekaterimi zaposlenimi pa je vodstvo družbe že sklenilo sporazumno prekinitev delovnega razmerja.

Udarec za obrtnike Spomnimo, da se je vodstvo družbe Javor Pohištvo za pri-

F OTO : VA LT ER LEB A N

Poro~ ali smo že, da je Javor Pohištvo od decembra lani v fazi reorganizacije in da je bila prvotno na~ rtovana prekinitev delovnega razmerja s 150 zaposlenimi od trenutno 240. »Zaradi pove~ anega obsega naro~ il in novih poslovnih priložnosti, ki so se v tem ~ asu odprle na drugih programih v Skupini Javor, se je pojavila možnost, da se del presežnih delavcev iz Javor Pohištva prezaposli znotraj Skupine Javor,« so pojasnili v vodstvu družbe.

Ker se bo s tem število pre-

silno poravnavo odlo~ ilo zaradi trajne nelikvidnosti zaradi drasti~ nega upada prodaje.

Družba je imela v prvih devetih mesecih poslovanja lani 2,5 milijona evrov ~ iste izgube, v

zadnjih treh mesecih pa se je pove~ ala še za 1,5 milijona.

Vseh terjatev je za okrog se-

 Veronika Rupnik dem milijonov, navadnih terjatev do ve~ kot 300 partnerjev pa za 5,5 milijona evrov. Zaposlenim podjetje dolguje 300 tiso~ evrov, dav~ ni upravi RS milijon evrov, 93 tiso~ Zavarovalnici Triglav, med upniki pa je najve~ podjetnikov in obrtnikov, tudi doma~ ih, s terjatvami do nekaj deset tiso~ evrov. V prisilni poravnavi bi bili navadni upniki popla~ ani 20-odstotno, v primeru ste~ aja pa ni~ , je ocenil Matjaž Filip~ i~ , pooblaš~ eni ocenjevalec. S prestrukturiranjem bo Javor Pohištvo program masivnega pohištva zaradi izjemnega padca povpraševanja zmanjšal na minimum in se usmeril na perspektivni laminatni program. Predsednik Javorjeve uprave Bruno Komac je napovedal, da naj bi po izvedenem prestrukturiranju Javor Pohištvo pozitivno posloval že v letu 2011.

barva:  cmyk  NOTRANJSKO-KRAĹ KE NOVICE  ĹĄt  4  25. februar 2011

Gospodarstvo

str

Notranjsko-kraĹĄke novice    petek, 25. februar 2011

Notranjsko-kraťke prevoznike reťujejo tuji partnerji  Blanka Markovi~ Kocen

Z odpravo pla~ ilne nediscipline in primernejťo prometno politiko do boljťih rezultatov mo, Luka Koper, Trst, TrŞi~ , in cestni terminali na Ferneti~ ih oziroma v SeŞani ter v Gorici/ Vrtojbi. V prihodnosti se, ob vklju~ itvi Hrvaťke v EU, odpira tudi prometni koridor proti Reki oziroma Dalmaciji. Ob ustreznejťi prometni politiki bi ta dejavnost lahko dajala neprimerno boljťe rezultate, poudarja Rehar.

Namesto tega na slovenskem prevozniĹĄkem trgu vlada velika anarhija, ĹĄtevilna srednja in manjĹĄa prevozniĹĄka podjetja pa se bojujejo za svoje preĹživetje.

Med drugim jih ogroŞata velika pla~ ilna nedisciplina in izsiljevanje velikih naro~ nikov s prevozi po niŞjih cenah.

FOTO: VALTER LEB AN

panoge, med njimi vsaj dve notranjsko-kraťki, in sicer postojnski Transavto ter ilirskobistriťki TIB. Transavto Postojna je takoj po nakupu likvidiral in odprodal nepremi~ nine, samo dejavnost pa z izgovorom ekonomske reorganizacije prenesel v LjubljaPrevozniťtvo tako na nacionalni no, razlaga Rehar. Res je, da ravni kot v notranjsko-kraťki re- je Transavto Postojna v ~ asu giji pomeni pomembno gospo- nakupa imel poslovne teŞave, podjetje TIB Ilirska Bistrica pa je darsko dejavnost. Po podatkih bilo uspeťno podjetje s trŞno Avtoprevozniťke zbornice je v niťo prevoza naftnih derivatov tej dejavnosti v Sloveniji zaposlenih 53.200 ljudi, prihodek teh ter nevarnih snovi. Omenjeno podjetje je V&V podjetij pa predstavlja 4,9 odkasneje preprodal. Po Reharjestotka nacionalnega prihodka. vem mnenju sta bila oba nakuVelikih podjetij, kot jih popa s strani V&V napaka, saj se znata industrija ali trgovina, v njegovo vodstvo po nakupu ni Sloveniji in seveda tudi v notranjsko-kraťki regiji ni. Razdro- ukvarjalo s poslovno preureditvibljenost prevozniťkih podjetij je jo podjetij, temve~ jih je iz~ rpavalo, ťtevilni vozniki, pa so izguzna~ ilnost cestnega prevoznibili sluŞbe. ťtva, pravi Rehar, kljub temu da predstavlja v Sloveniji ceZ ustreznejťo stni prevoz blaga pribliŞno 80 prometno politiko odstotkov vsega prevoŞenega blaga. do boljťih rezultatov prevoz blaga je obetavna Viator&Vektor iz~ rpal Cestni dejavnost, poudarja sogovornik, notranjske prevoznike notranjsko-kraťka regija pa je po V zadnjih letih je Viator&Vektor, njegovem mnenju osrednja sloeno najve~ jih slovenskih prevo- venska regija v prevozniťki dezniťkih podjetij, pokupil ťtevilna javnosti. V neposredni bliŞini so namre~ prometni viri kot, denisrednja in manjťa podjetja iz

Logatec, 14. februar – Na notranjskokraťkem, ki je za prevozniťko dejavnost zaradi bliŞine pomembnih prometnih virov osrednja slovenska regija, je ťtevilna manjťa in srednja podjetja s svojimi prevzemi na rob preŞivetja pripeljal ali celo uni~ il Viator&Vektor (V&V).

Mihevc: Tujci zagotavljajo boljťe pogoje V Şelji po boljťem zasluŞku ťtevilna notranjska prevozniťka podjetja poslujejo skoraj izklju~ no v mednarodnem prometu. Tujci zagotavljajo boljťe pogoje, je povedal Franci Mihevc, katerega podjetje se lahko pohvali z 42-letno tradicijo in ga je leta 2005 prevzel od o~ eta. Tujci pla~ ujejo v 30 do 45 dneh in od tega ne odstopajo, pa tudi davka na dodano

Franci Mihevc, Mihevc transport: Tujci od pla~ ilnih rokov 30 do 45 dni ne odstopajo. vrednost ni treba odvajati. Gospodarsko krizo smo najbolj ob~ utili v letih 2008 in 2009, lani pa sta se industrija in izvoz po~ asi za~ ela popravljati in smo tudi sami za~ eli ~ utiti znake izboljťanja, ~ eprav rezultati ťe zdale~ niso taki kot pred krizo, pravi sogovornik.

Prihodnost avtoprevozniĹĄtva Problem slovenskega cestnega prevoza je po njegovih besedah tudi v izjemno visokih cenah goriva in cestnin, davkih in dajatvah ter v nenadzorovanem trgu prevoznikov. Promet se je

po izjemno slabih letih 2008 in 2010 po~ asi za~ el pove~ evati ťele v drugi polovici leta 2010. Zaslugo za to pa imajo predvsem tuji naro~ niki, med katerimi slovimo kot solidni, resni in korektni partnerji, se Mihev~ evemu mnenju pridruŞuje tudi Rehar.

Kako primerno in donosno varÄ?evati?

Kaj konkretno vam naloĹžba prinese?

080 30 30, www.kd-zivljenje.si 1RWUDQMVNR NUDĂŁNH QRYLFHB [ LQGG

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 4 25. februar 2011

Po regiji

Notranjsko-kraške novice petek, 25. februar 2011

»Muzej mora ostati samostojen«

str

 Veronika Rupnik

Civilna iniciativa za ohranitev Notranjskega muzeja napovedala možnost referenduma smiselne pripojitve, da si oblast prilasti vse klju~ ne položaje in »naše« popla~ a za zasluge.

Imeti dolo~ eno pristojnost po njenih besedah še ne pomeni, da si ob~ inski velemožje lahko privoš~ ijo vse, kar ni formalno prepovedano in da lahko z uglednimi ustanovami ravnajo kot svinja z mehom.

Postojna, 16. februar – Civilna iniciativa (CI) za ohranitev Notranjskega muzeja, ki je nastala na pobudo novinarja, scenarista in režiserja Jadrana Sterleta, je napovedala, da se je za samostojnost in strokovno avtonomijo Notranjskega muzeja pripravljena boriti celo z referendumom. Prav tako že zbira podpise peticije. V javnem pismu županu pa je potrkala na njegovo etiko in moralo, naj ne dovoli »degradirati in deprofesionalizirati muzeja, saj ga niste ustvarili ne ti ne tvoji podžupani, temve~ smo ga vsi skupaj podedovali od – o~ itno mnogo modrejših in bolj osveš~ enih starih Postojncev.«

Ob~ ina: Omogo~ ili predstavitev javnosti

V podporo muzeju so na dobro obiskani javni razpravi, ki jo je organizirala CI, udeležil pa se je ni nih~ e iz vodstva ob~ ine, spregovorili ugledni strokovnjaki, ki so izpostavili perspektivo muzeja – samostojnega – da postane osrednji državni, pa tudi mednarodni muzeja krasa.

Avtonomnost nad politiko Verena Perko iz Gorenjskega muzeja Kranj je opozorila, da je ministrstvo za kulturo (MK) po

Iz javnega pisma županu »Zakaj si dopustil, da je kulturo dialoga, posvetovanja, razmisleka o ZA in PROTI, zamenjala »kultura« ignoriranja javnega mnenja, skrivanja pred ob~ ani? Ali zato, ker so se avtorji ideje – upravi~ eno! – zbali odprtih kart? Ali ne veš, da zaupanje zavezuje? Ko si ubogal prišepetovalce, si se izneveril ob~ anom, ki te zagotovo niso volili zato, da boš ukinil Notranjski muzej. Ali ti ni ni~ nerodno pred Postojn~ ani? Kje je etika tvojega javnega delovanja? In – ne nazadnje – kje je tvoja krš~ anska morala?!« je v pismu županu med drugim zapisala Marjetica Mahne iz Civilne iniciative za ohranitev Notranjskega muzeja.

FOTO: VALTER LEB AN

Spomnimo, da je županova ve~ ina v ob~ inskem svetu muzej ukinila kot samostojno institucijo in ga pripojila zavodu Znanje, ki ga vodi Brigita Kidri~ . Kot je dejal zdaj še bivši direktor Dejan Von~ ina, pa je ob~ insko vodstvo spremembo skovalo, tako reko~ v ilegali, mimo zaposlenih, brez strokovne podlage in argumentov, ki bi upravi~ evali poseg v ustanovo s 60-letno tradicijo. Ker se je Von~ ina pritožil, sklep o izbrisu iz sodnega registra še ni pravnomo~ en.

Z utopitvijo v drugih dejavnostih, nestrokovnim vodstvom in izgubo imena je Notranjski muzej obsojen na profesionalno nazadovanje in po~ asno umiranje, se bojijo v CI, zato bodo ukrepali. Z leve: Marjetica Mahne, Jerko ^ehovin, Bruna Olenik in Jadran Sterle. mednarodnih dolo~ ilih dolžno garantirati izvajanje dediš~ inskih služb po merilih stroke in v interesu javnosti, ne pa po zahtevah lokalnih politi~ nih oblastnikov, zato je MK pozvala, da nemudoma prekli~ e odlok o prenehanju samostojnosti Notranjskega muzeja.

Toda MK ima zaradi slabega zakona o varstvu kulturne dediš~ ine, ki muzejev ne varuje pred lokalnimi (politi~ nimi) in-

teresi, na kar je opozoril Andrej Smrekar iz Slovenskega muzejskega društva, razmeroma zvezane roke, saj ima ob~ ina kot ustanoviteljica muzeja škarje in platno, tako reko~ , v svojih rokah.

Damjana Pe~ nik z MK je povedala, da so na MK ob~ ino pozvali, naj prehodno opravi javno razpravo, ker tega ni storila, pa po sprejemu odloka v skladu s svojimi pristojnostmi opozorili na nepravilnosti. Ker jih je ob~ ina od-

pravila, jim ni preostalo drugega, kot da muzej rešijo z vpisom v razvid. Je pa Pe~ nikova napovedala spremembo zakona, »da se takšne zgodbe ne bodo mogle ve~ ponoviti.« Branimir Štrukelj, predsednik Sindikata vzgoje in izobraževanja, je dejal, da težko razume, kaj je ob~ ino vodilo v takšno nespametno dejanje. Marjetica Mahne iz CI je ocenila, da je edini cilj neutemeljene in ne-

Medtem pa so na ob~ ini v sporo~ ilu za javnost zapisali, da je ob~ ina s statusno spremembo, pri ~ emer se poslanstvo muzeja v ni~ emer ne spreminja, muzeju omogo~ ila podlage za to, da bo 12. maja letos kon~ no odprl svoja vrata in predstavil zbirke javnosti. »Prav neverjetno je, da se ob~ ini v zvezi z Notranjskim muzejem o~ itajo zli nameni in da gredo nekateri tako dale~ , da jo primerjajo s fašisti.« Izpostavili so, da je bila ob~ ina tista, ki je pridobila ustrezne prostore za preselitev muzeja oziroma dosegla neodpla~ ni prenos stavbe z države na ob~ ino. Poudarjajo tudi, da je ob~ ina pripravila in vodila vse postopke, s katerimi je pridobila preko dva milijona evrov nepovratnih evropskih sredstev, s katerimi je stavbo uredila za potrebe muzejske dejavnosti. CI pa o~ itajo, da z izjavami, da se muzej ukinja, grobo manipulira in zavaja javnost.

17.153 podpisov pri ministrici ^lani civilne iniciative seznanili MORS s peticijo in predali podpise – Pri ministrici ve~ kot dve uri – Postopek sprejemanja DPN OSVAD Postojna nemoteno te~ e naprej podpisov so ~ lani civilne iniciative, ki se je oblikovala po javnih predstavitvah osnutka državnega prostorskega na~ rta za Po~ ek in Ba~ , zbrali na terenu, med prebivalci ob~ in Postojna, Pivka in delno Ilirska Bistrica, 12 tiso~ podpisnikov pa se je proti vojaškim streljanja« podpisalo ve~ kot 17 aktivnostim na kraškem terenu tiso~ državljanov. Skoraj pet tiso~ izreklo na svetovnem spletu.

Ljubljana, 18. februar – ^lani civilne iniciative »Za Pivško kotlino brez streljanja« so ministrici za obrambo Ljubici Jeluši~ prinesli mapo z ve~ kot 17 tiso~ podpisi pod peticijo, s katero nasprotujejo državnemu prostorskemu na~ rtu za vadiš~ i Po~ ek in Ba~ ter zahtevajo takojšnje zaprtje obeh. Sre~ anje z ministrico je bilo zaprto za javnost, pet ~ lanov pa se je na pogovoru z njo zadržalo ve~ kot dve uri.

V dobrih treh tednih se je pod peticijo »Za Pivško kotlino brez

Akcijske cene zemlje!

Agrocenter Mlin Cerknica Agrocenter Iga vas Agrocenter Vrhnika Agrocenter Žabovca, Il.Bistrica

PRIMULA

Balkonia Asef

9,00 €

PLANTELLA CVET TEKOÈE GNOJILO

8,20 €

40 + 10 l GRATIS

5,70 €

5,30 €

0,63 €

70 L

1l

45 L

Akcija traja od 1.3. do 31.8.2011 oz. do razprodaje zalog. Cene so v € in vsebujejo DDV. Slike so simbolne.

70g - 80g KROF samo

0,46

SUPER CENA

PUSTNIH KROFOV

v vseh živilskih poslovalnicah KGZ Krpan z.o.o.

Ugodna ponudba velja od 01.03. do 09.03.2011 oz. do razprodaje zalog. Vse cene so v EUR in vsebujejo DDV. Slika je simbolna.

Do 2. februarja je na ministrstvo za okolje in prostor prispelo ve~ kot 480 pripomb na osnutek DPN OSVAD Postojna. Ministrstvo ima na voljo 60 dni za preu~ itev pripomb, ni pa nujno, da jih tudi upošteva.

 Alenka Bev~ i~

povedala tudi, da je postopek sprejema DPN OSVAD Postojna kot vlak, ki ga ni mogo~ e ustaviti, predstavniki civilne iniciative pa njej, da bodo storili vse, da bodo ustavili vse vojaške aktivnosti na tem obmo~ ju. »Mi smo ministrico sicer samo seznanili z dogajanjem, saj za pogajanja nimamo mandata,« je dodal Jože Smrdel.

Udeleženci pogovora so pojasnili tudi, da jim je ministrica prisluhnila ter da so se pogovarjali umirjeno in konstruktivno.

Morsov odgovor Z obrambno ministrico na peticijo dobri dve uri Ministrstvo za obrambo je takoj

Ministrici za obrambo Ljubici Jeluši~ so ~ lani civilne iniciative odnesli mapo s kopijami 17.153 podpisov, ki so jih zbrali do 18. februarja, poudarjajo pa, da so jo s peticijo samo seznanili in da podpisovanje ni zaklju~ eno.

Sestanek, na katerem se je z Jeluši~ evo pogovarjalo pet ~ lanov civilne iniciative, je bil zaprt za javnost in zato brez prisotnosti novinarjev in fotografov. »Govorili smo o tem, kaj pomenijo vojaške aktivnosti na tem obmo~ ju, kakšno je razmišljanje med ljudmi, kako so obremenjeni s tem in kaj to pomeni za naravo,« je po sestanku, ki je trajal dobri dve uri povedal Jože Smrdel, predstavnik civilne iniciative. Ministrica je sogovornikom

po seznanitvi s peticijo na svoji spletni strani objavilo odgovor na zahteve civilne iniciative, v katerem poudarja, da ukinitev obeh poligonov ni predvidena, saj je obmo~ je perspektivno za Slovensko vojsko ter ima v sistemu obrambe države strateški pomen, saj je edino tovrstno obmo~ je v Sloveniji, kjer lahko vojska izvaja usposabljanje. »Ministrstvo je v preteklosti z ob~ inami ve~ krat poskušalo uskladiti obmo~ ja za potrebe obrambe v prostorskih aktih ob~ in, tako da bi bili zagotovljeni prostorskoureditveni pogoji za upravljanje tega obmo~ ja, vendar žal neuspešno.

V tem ~ asu je bilo v postopkih sprememb ob~ inskih prostorskih aktov na zahtevo ob~ in izdelanih

ve~ kot dvajset razli~ nih ocen, strokovnih podlag in elaboratov, predvsem s podro~ ja varstva okolja,« so zapisali v odgovoru na peticijo in dodali, da razumejo strah lokalnega prebivalstva glede širitve dejavnosti, ki bi imele ve~ ji vpliv na okolje, vendar je ta odve~ . Poudarjajo tudi, da so bile ob~ ine tiste, ki so na ministrstvo poslale pomanjkljive smernice, neusklajene z voljo lokalnega prebivalstva ter da je ministrstvo v preteklosti prispevalo znatna sredstva za ureditev ob~ inske infrastrukture.

Poslansko vprašanje Ministrici za obrambo Ljubici Jeluši~ je v zvezi z osnutkom državnega prostorskega na~ rta postavil poslansko vprašanje tudi poslanec državnega zbora Anton Anderli~ , ki so ga spodbudila vprašanja o smiselnosti in nujnosti na~ rtovane ureditve, tako s strani zainteresirane javnosti kot tudi s strani ob~ in. Ministrico je vprašal, na podlagi katerih kriterijev (strokovnih in finan~ nih) je bil izbran ponudnik za izdelavo Balisti~ no varnostne ocene, ali je širitev in infrastrukturna posodobitev OSVAD Postojna res potrebna, smotrna in nujna, zlasti v lu~ i ve~ ih sporazumov za usposabljanja pripadnikov SV v tujini ter kakšna bo kon~ na cena celotnega projekta.

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 4 25. februar 2011

Po regiji

str

Notranjsko-kraške novice petek, 25. februar 2011

Ra~ unajo na državni denar

 Petra Tr~ ek

Za~ etek gradnje športne dvorane na Blokah je nekoliko odvisen tudi od uspeha na razpisu šolskega ministrstva Nova vas, 17. februar – Bloški svetniki so februarja pod streho spravili letošnji prora~ un. ^e jim bo uspelo dobiti nepovratna sredstva, pa nameravajo na planoti ~ im prej pod streho spraviti tudi ve~ namensko športno dvorano. Kot pravi župan Jože Doles, se bodo prijavili na razpis ministrstva za šolstvo in šport, ~ e jim ne bo uspelo, bodo poskušali poiskati druga~ no rešitev.

Na Blokah letos pri~ akujejo za skoraj 2,5 milijona evrov prihodkov, medtem ko bo odhodkov za dobrih sto tiso~ akov ve~ . Prora~ un je nekoliko višji, kot so ga zastavili v osnutku, ki so ga svetniki obravnavali januarja. Povišanje gre predvsem na ra~ un 350 tiso~ evrov, ki naj bi jih za za~ etek gradnje

ve~ namenske športne dvorane dobili na razpisu ministrstva za šolstvo in šport. Kot je pojasnil Doles, naj bi letos za dvorano namenili vsega skupaj 575 tiso~ evrov; poleg nepovratnih sredstev bodo uporabili tudi ob~ inski denar, med drugim okoli 130 tiso~ akov presežka prihodkov iz lanskega leta. ^e

ministrstvo letos razpisa ne bo objavilo ali na njem ne bodo uspešni, nameravajo poiskati druge na~ ine. »Obstajajo tudi drugi razpisi in viri, kar sicer pomeni, da bi se za~ etek gradnje nekoliko zavlekel, a naredili bomo vse, da do tega ne bi prišlo,« pravi Doles.

Kot smo že pisali, bodo na

Blokah letos zaklju~ ili z urejanjem kanalizacijskega omrežja v Velikih Blokah, ki ga gradijo s pomo~ jo evropskih sredstev iz strukturnih skladov. V naslednjih dveh letih pa bodo z omrežjem za fekalno in meteorno kanalizacijo in skupno ~ istilno napravo opremili še naselja Topol, Studenec, Rav-

Svetnike skrbijo krediti

ne in Hudi Vrh. Poleg tega nadaljujejo s širitvijo vodovodnega omrežja in obnovo cest. Kot pravi Doles, si nekaj denarja za ceste obetajo tudi z uspešnim sodelovanjem na javnih razpisih. »^e uspemo, bomo lahko prora~ unska sredstva usmerili v gradnjo športne dvorane,« še pravi Doles.

 Petra Tr~ ek

Ob~ ina Cerknica naj bi letos najela še tri milijone kredita, najve~ za gradnjo novega vrtca – Na ob~ ini zagotavljajo, da je višina kreditov v zakonskih mejah Cerknica, 17. februar – V Cerknici so potrdili osnutek letošnjega prora~ una; prihodkov naj bi bilo za 14 milijonov, odhodkov za tri milijone ve~ . Ob~ ina naj bi razliko pokrila s trimilijonskim kreditom – ve~ ino ga bodo porabili za popla~ ilo gradnje novega vrtca, ki bo letos najve~ ja investicija v ob~ ini.

Ob~ inske svetnike je najem tako visokega kredita zelo zanimal, prav tako pa so povpraševali o dveh drugih kreditih, ki bremenijo ob~ inski prora~ un.

Ob~ ina Cerknica bo morala v kratkem odpla~ ati še 970 tiso~ evrov kratkoro~ nega kredita, ki ga je najela za gradnjo rakovške šole, letos pa bo za~ ela tudi z odpla~ evanjem 1,27 milijona evrov vrednega dolgoro~ nega kredita, ki so ga pred petimi leti najeli za ureditev kulturnega doma v Cerknici. Na ta kredit so imeli petletni moratorij, odpla~ ati pa ga bodo morali v desetih letih. Poleg tega se bo letos ob~ ina zadolžila za

dodatne tri milijone evrov. Kot je pojasnila Leonida Mati~ i~ iz ob~ inske uprave, višina dolga ostaja v zakonsko dolo~ enih mejah. Ob~ ina bo najela pol milijona likvidnostnega kredita, ostanek pa bo šel za za~ etek gradnje vrtca v Cerknici. Župan Marko Rupar priznava, da bi se z investiranjem prek Trstike sicer izognili pla~ ilu ddvja, a opozarja, da bi imelo podjetje pri bankah veliko slabše bonitete kot ob~ ina. Dodaja še, da bi Poleg prora~ una so svetniki po skrajšanem postopku potrdili odlok o kategorizaciji ob~ inskih cest. Za štiri odstotke so znižali sejnine ob~ inskih svetnikov in delovnih teles ter nekoliko povišali cene pomo~ i na domu za neposredno oskrbo. Imenovali so tudi odbore krajevnih skupnosti.

bila gradnja prek Trstike sporna tudi za ra~ unsko sodiš~ e, zato so jim na ministrstvu za finance to odsvetovali. »Ker za gradnjo vrtca in šol ni razpisanih sofinancerskih sredstev, nam tako ni ostala druga možnost, saj Cerknica resni~ no potrebuje nov vrtec.« Vrtec v Cerknici z 18 oddelki bo letošnja najve~ ja investicija v ob~ ini. Zanj so letos rezervirali 2,5 milijona, z gradnjo pa bodo nadaljevali prihodnje leto. Poleg vrtca bodo dokon~ ali gasilski dom z ve~ namensko dvorano v Begunjah. Za dela bodo letos namenili dobrega pol milijona, polovico bo prispevala Evropska unija.

Pogodba še ni podpisana Ob~ ina je letos zagotovila tudi nekaj denarja za projektno dokumentacijo za novo ~ istilno napravo v Dolenji vasi. Kot je

Ob~ ini Pivka in Ilirska Bistrica sta uspeli na razpisu za gradnjo širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij, ob~ ini Bloke in Cerknica pa sta s skupno vlogo izpadli iz igre za pridobitev nepovratnih sredstev za pokrivanje t. i. belih lis, kjer komercialni ponudniki nimajo svojega interesa za gradnjo omrežja. Kot je povedal cerkniški župan Marko Rupar, so z razpletom za~ udeni, saj so glede na razširjenost belih lis na obmo~ ju obeh ob~ in ra~ unali, da bodo na razpisu uspešni. »Slišali smo, da bi bilo to lahko narejeno namerno, zato se bomo pritožili na rezultate razpisa – glede na to, da se bo pritožila tudi Mežiška dolina, pri~ akujemo, da bodo razpis razveljavili,« je optimisti~ en Rupar.

omrežje stare, ki pa ob ve~ jih nalivih ne vzdrži pritiska in poplavlja.

Nov dom za pustne like

Nekaj ve~ kot 300 tiso~ akov so rezervirali za nakup zemljiš~ , med drugim tudi za poslovilno vežico na Uncu, kjer so rešili zaplete glede lastništva. Ob~ ina naj bi kupila še del zemljiš~ a pri nekdanji tovarni pohištva pojasnil Rupar, ~ akajo še na njo letos ni denarja. Rupar pravi, v Martinjaku. »Gasilski dom je podpis pogodbe z ministrstvom da so se zaradi dogovora z diotok na tuji zemlji, ki jo želimo za okolje in prostor, s katero rektorjem direktorata za državne odkupiti in urediti za potrebe bodo potrdili pridobitev evropceste Gregorjem Fickom odlo~ ili, ob~ anov in gasilce,« pravi Ruskih kohezijskih sredstev za ta da ob~ ina za cesto letos name- par. Tako kot v Martinjaku bodo projekt. »Letos bomo uredili pro- ni sto tiso~ evrov. »^e bi država zadovoljni tudi v pustnem drujekte, da bomo prihodnje leto le le našla denar, bomo pripravlje- štvu in drugi ljubitelji cerkniza~ eli z gradnjo.« ni, da investicijo podpremo s škega karnevala. Potem ko je Nekaj denarja so v prora~ unu svojim deležem.« lani sneg poškodoval nekatere rezervirali tudi za urejanje LjuŠe letos naj bi uredili tudi klasi~ ne pustne like, bodo letos bljanske ceste na Rakeku, na meteorno kanalizacijo med inza gasilskim domom v Cerknici dustrijskima conama v Podskraj- postavili temelje in konstrukcijo kar Rakov~ ani že leta zaman niku. Novo cono so namre~ ~ akajo. Cesta je namre~ državnove hale, prihodnje leto pa naj na, a v državnem prora~ unu za- priklju~ ili na kanalizacijsko bi jo še zaprli.

Napoleonov drevored buri duhove mirjenje. Oporniki za ograjo namre~ lahko posežejo v korenine lip, kar potrjujejo tudi poznavalci dendrološke dediš~ ine.

Zaradi številnih opozoril je pristojna inšpektorica RS za okolje in prostor že leta 2008 Družbi za državne ceste z odlo~ bo naložila sanacijo drevoreda in ureditev primernega pluženja Cesta skozi Napoleonov drevooziroma soljenja ceste skozi red je bila zgrajena pred letom drevored. Slednji je bil sani1974, do danes pa še ni bila v celoti obnovljena. »V smislu kul- ran pravo~ asno, DDC pa cesto v zimskem ~ asu, enako kot kot turne dediš~ ine sama cesta ni druge ceste, posipa s soljo ozizaš~ itena. Zaš~ iten pa je lipov drevored, tako imenovani, Napo- roma, ob posebnih pogojih, z leonov drevored, ki je spomenik mešanico drobljenca in soli. oblikovane narave,« nam je po- »Drevesa ne grozijo samo vozilom, pa~ pa tudi in predvsem jasnila Nina Rangus z Direkcije objektom, ki so postavljeni ob RS za ceste. Direkcija RS za ceste na tem obmo~ ju na~ rtuje le cesti,« opozarja naš vir. novo povezavo pri priklju~ ku za Najprimernejša Valkarton na cesto Logatec–Žiri, za kar bo treba sprejeti prostor- rešitev: odstranitev starih in zasaditev ske dokumente.

Logatec, 18. februar – Cesta skozi Napoleonov drevored v Logatcu para živce tako voznikom kot tudi prebivalcem ob njej.

Voziš~ e je namre~ iz leta v leto v slabšem stanju, upravljavec, Direkcija RS za ceste, pristojni zavodi in ob~ ina, ki ima (pre)malo pristojnosti, pa si glede ceste in drevoreda samega podajajo žogico.

Zaradi ograje umirajo drevesa?

novih dreves

^e bi se želeli ogniti vsem težavam, ki jih povzro~ ajo odmirajo~ a drevesa, strokovnja»V okviru rednega vzdrževanja direkcija izvaja preglede in druga ki predlagajo odstranitev starih in zasaditev novih. A pristojvzdrževalna dela. V preteklem ne ustanove se tudi glede tega obdobju je bilo opravljeno tudi obsežno obsekavanje zaš~ itenih vprašanja ne morejo zediniti!

Medtem ko naj bi ministrstvo lip v drevoredu, zalivanje reg in razpok na cesti ter postavitev je- za kulturo že dalo soglasje za klene varnostne ograje,« še do- posege na tej cesti, Zavod za daja Rangusova. Prav ograja pa varstvo kulturne dediš~ ine vso zadevo zavira. je povzro~ ila še dodatno vzne-

Idejne rešitve o ureditvi odseka omenjene regionalne ceste, to je od križiš~ a s trgovskim centrom proti središ~ u Logatca, so bile dane v sklopu izgradnje nove navezave na cesto Logatec–Žiri, s katero bi omenjeno cesto speljali mimo ozkega grla od sedanjega priklju~ ka mimo strnjene pozidave na tej trasi, vendar so se aktivnosti zaustavile prav zaradi »napoleonovih lip« in njihove zaš~ ite, na kar pa Direkcija RS za ceste nima vpliva. Ministrstvo za okolje in prostor se je na podlagi pobude za pri~ etek izdelave državnega lokacijskega na~ rta odlo~ ilo in dogovorilo z ob~ ino Logatec, da pripravi Ob~ inski podrobni prostorski na~ rt in tudi vodi postopek. Idejna zasnova je že usklajena. Ob~ ina Logatec bo izdelala dopolnitev Ob~ inskega prostorskega na~ rta, v katerega bo vklju~ ena tudi ta povezava.

Po terminskem na~ rtu sprejetja prostorskega na~ rta bo idejni projekt izdelan predvidoma poleti 2011.

Manjše število prometnih nesre~ Logaška policija je v letu 2010 na delu regionalne ceste, ki pelje skozi Napoleonov drevored, obravnavala tri prometne nesre~ e: v dveh so se trije ude-

FOTO : BA R B A RA ^EP IR LO

Cesta od leta 1974 še ni bila obnovljena, slabo vzdrževana drevesa pa grozijo vozilom in objektom v drevoredu

Drevesa grozijo tako vozilom kot objektom ob cesti. leženci lažje telesno poškodovali, v eni je nastala samo gmotna škoda. »V primerjavi z zadnjimi petimi leti pomeni ta podatek nadaljevanje ugodnih prometnih razmer, saj smo v letu 2009 obravnavali le eno (brez telesnih poškodb), v letu 2008 pa dve nesre~ i, od tega eno z lažjimi telesnimi poškodbami,« je po-

vedal Marjan Škoda, pomo~ nik komandirja Policijske postaje Logatec. »Slabše stanje prometne varnosti na tem odseku smo beležili v letih 2005, 2006 in 2007, ko smo na tem odseku obravnavali bistveno ve~ nesre~ , saj se je vsakokrat zgodilo po 7 prometnih nesre~ , tudi s hujšimi posledicami.«

Zmanjšanje števila prometnih nesre~ v zadnjem obdobju po mnenju policistov ne potrjuje, da bi stanje cestiš~ a odlo~ ilno vplivalo na njihovo število.

Z logaške policijske postaje še sporo~ ajo, da v prvih dveh mesecih letošnjega leta na tem odseku še niso obravnavali prometne nesre~ e. bmk

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 4 25. februar 2011

Po regiji

Notranjsko-kraške novice petek, 25. februar 2011

Harmonija telesa, uma in duše

str

 Andreja Jernej~ i~

Nova metoda za samopomo~ in samozdravljenje – Nau~ imo se pravilno gibati – Naju~ inkovitejša je pri kroni~ nih boleznih Postojna – Na prelomu tretjega tiso~ letja se ljudje soo~ amo s fizi~ nimi in psihi~ nimi težavami in se v upanju na ~ im hitrejšo rešitev poslužujemo razli~ nih metod in zdravljenj. Avstralec David Labuschange, magister fiziologije, ki dela na podro~ jih klini~ ne rehabilitacije, fizioloških raziskav in ergonomije, je svoje znanje in 35-letne izkušnje združil in razvil metodo kinergetix.

Gre za celostni pristop k zdravljenju in harmonizaciji telesa, uma in duha. David je v svoji metodi združil najbolj u~ inkovite terapevtske tehnike iz vzhoda in zahoda. Trenutno se zadržuje v Sloveniji, saj pravi, da še nikjer ni sre~ al tako spiritualnih ljudi.

Priložnost smo izkoristili tudi mi in z njim poklepetali o metodi, ki je med ljudmi ~ edalje bolj priljubljena.

Ob hitrem tempu življenja in velikim pritiskom vse ve~ ljudi pozablja na tisto najpomembnejše, kar imamo – naše telo, saj veliko ljudi meni, da skrb za telo ni pomembna. Vendar je, opozarja David Labuschange. »Smo naše telo in naše telo je naš tempelj in od našega telesa je odvisno tudi naše dobro po~ utje.« Da bi naše telo spravili v dobro kondicijo, pa v prvi vrsti ni potrebna vadba, ampak pravilno gibanje v našem vsakodnevnem življenju – na~ in, kako hodimo, sedimo in opravljamo vsakdanje aktivnosti.

Zato se metoda kinergetix med drugim posve~ a umetnosti gibanja telesa. Gre za preproste vaje, ki razvijejo naše zakrnele mišice in nas nau~ ijo pravilnega gibanja v vsakdanjem življenju. Nekaj, kar je za nas samoumevno – sedenje in hoja – za naše telo ni. »Iz gibanja posameznega ~ loveka vidim, kakšne probleme ima, kakšen je njegov odnos do življenja in do samega sebe. Ko se ~ lovek za~ ne gibati, je za mene gol,« razloži svoj na~ in diagnosticiranja David.

»Pomagam tako, da si pomagajo sami« Kinergetix ni rekreacija, na ka-

FOTO: ANDREJA JERNEJ^I^

Pokaži mi, kako se giblješ, in povem ti, kdo si

Kinergetix vklju~ uje preproste vaje, ki blagodejno vplivajo na telo, um in dušo.

tero bi hodili dvakrat na teden, ali vadba, ki bi se ji posve~ ali pol ure na dan. Je na~ in življenja, njen namen pa je samopomo~ in samozdravljenje.

Obiskovalci te~ ajev se tehnik ponavadi nau~ ijo v nekaj mesecih in si tako pomagajo sami.

V osnovi je vadba sestavljena iz treh delov. V prvem delu sprostimo energijske blokade v našem telesu. Nadaljujemo z drugim, osrednjim delom, ki je sestavljen iz gibalnih vaj, tretji, zadnji del, pa sestoji iz meditacije. »Vsak ima svoje težave, ampak vsi naši problemi imajo samo eno skupno ime, to je naše lastno ime. Zavedam se, da je vsaka oseba druga~ na, zato me ne zanima klini~ no ime njegove bolezni. Vsi imamo samo eno bolezen in ta bolezen se imenuje po nas, na primer »davidoza« zame, ker sem David,« razloži.

Kinergetix metoda je najbolj u~ inkovita pri vseh vrstah kroni~ nih bolezni. Za razliko od drugih terapij in zdravljenj ne blaži samo simptomov, ampak s pomo~ jo te metode odkrijemo izvor bolezni, ki jo lahko s samozdravljenjem odpravimo.

Kako postaviti družino?

Razreševanje in pravilno vzpostavljanje družinskih odnosov je eden od ve~ jih izzivov v življenju vsakogar izmed nas. Postavitev družine nam pomaga globlje doživeti in razumeti družinske ~ lane, hkrati pa prebuja tisto ljubezen, ki resni~ no zdravi naše odnose in nam daje novo življenjsko energijo.

ta na~ in pride na površje skrita ~ ustvena družinska dinamika, ki jo nato voditelj delavnice po~ asi vodi v smer razrešitve in ponovne vzpostavitve povezanosti med družinskimi ~ lani.

Družina

Gledanje s srcem

To so lahko odnosi s starši, z mamo, o~ etom ali obema. LahPomen družine v življenju vsako je bolj izpostavljen partnerski kega izmed nas je zelo velik. odnos ali odnosi z otroki. PostaDružina je namre~ osnovna vitev družine na družino gleda enota za u~ enje pravilnih medkot na sistem, ki je v ravnovesju sebojnih odnosov. Kot otrok in miru takrat, kadar imajo vsi, smo se rodili v družino, kjer smo ki pripadajo družini, v njej svoje bili fizi~ no in ~ ustveno nemo~ ni mesto. Zaradi razli~ nih usodnih in odvisni od svojih staršev. Vse, dogodkov prihaja do družinskih kar se je dogajalo v našem otro~ ustvenih zapletov. štvu, se je vtisnilo v našo psiBistveno pri postavitvi druho in nas lahko spremlja celo žine je, da poveže tisto, kar si življenje ter deluje kot nezaveje prej nasprotovalo. ^e je bil dni »program« za naše miselne, iz neke družine kdo izklju~ en, ~ ustvene in vedenjske vzorce. ker smo nanj gledali kot na huBeseda družina ima izvor v dobnega ali pa smo na koga indoevropskem korenu »dhreugledali kot na zaostalega ali ~ e gh«, kar pomeni držati skupaj. smo na koga pozabili, potem je ^e držimo skupaj, med seboj v tej družini nekaj moteno. Poizražamo razumevanje, podsameznik, ki se odlo~ i, da bo poro, ljubezen, skrb, zaupanje postavil svojo družino, si izmed … Družina je okolje, kjer bi se udeležencev na delavnici izbere morali po~ utiti varne, sprejete in predstavnike za tiste družinske ljubljene. Žal pogosto ni tako. Je ~ lane, ki jih želi postaviti. Razpopa res, da je družina že po deredi jih v prostor po svojem nofiniciji konfliktna skupina, kjer se tranjem ob~ utku. Kar je potem prepletajo razli~ ni potrebe, želje, najbolj zanimivo in zaradi ~ esar pri~ akovanja, vzorci … Pravi izziv se postavitev družine imenuje je vse te razli~ nosti usklajevati fenomenološka je to, da izbrana takšen na~ in, da se vsak druni predstavniki dobijo ob~ utke žinski ~ lan po~ uti slišano, spretistih oseb, ki jih predstavljajo, jeto, ljubljeno. ~ eprav o njih ne vedo ni~ esar oz. tudi ni potrebno da bi karkoRazreševanje li vedeli. Med njimi se za~ nejo družinskih vzorcev pretakati ob~ utki jeze, sovraštva, Postavitev družine je na~ in raznestrpnosti, strahu, bole~ ine, prireševanja družinskih konfliktov zadetosti, so~ utja, ljubezni, poin ~ ustvenih vozlov v odnosih. vezanosti, miru, harmonije … Na

Postavitev družine nas u~ i gledanja s srcem, z njeno pomo~ jo presegamo omejujo~ e predstave, ki smo si jih ustvarili o svojih družinskih ~ lanih. Na ta na~ in spoznavamo »zakulisje« medsebojnih odnosov in tiste skrite silnice, ki od znotraj urejajo odnose in življenje. Postavitev nam pomaga tudi odložiti ~ ustveno breme, ki je povezano z našo družino in prinaša ob~ utke olajšanja, miru in globoke povezanosti z družinskimi ~ lani. Vredno se je potruditi, kajti vse, kar naredimo na postavitvi družine, ne naredimo le zase, temve~ za celo svojo družino: za svoje prednike in tudi za vse tiste rodove, ki še pridejo.

Boštjan Trtnik Šola ~ ustvene inteligence Brezpla~ na predstavitev v Postojni:

POSTAVITEV DRUŽINE torek, 1. marec, ob 18. uri Šolski center, Cesta v Staro vas 2 Informacije: 031 481 537 bostjan.trtnik@cdk.si http://custvena-inteligenca.org

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 4 25. februar 2011

Pogovor

10

Notranjsko-kraške novice

str 0

petek, 25. februar 2011

S CERO NIK tudi do novih delovnih mest Dvesto tiso~ prebivalcev ima 17 ob~in, ki so sopodpisnice pogodbe o pripravi in izvedbi projekta CERO NIK – Projekt bo deloval že leta 2015

Kaj je cilj projekta CERO NIK in kaj bi z njim pridobili?

V Sloveniji je prisoten velik problem, ki je nastal zaradi zapiranja odlagališ~ za smeti. Evropa od nas zahteva, da se mora najmanj 50 odstotkov vseh odpadkov vrniti v predelavo. S tem namenom se lo~eno zbirajo embalaža, steklo, papir in nevarni odpadki. V Logatcu je, zahvaljujo~ dobro osveš~enim prebivalcem, lo~evanje odpadkov vzorno urejeno (glej tabelo 1). Ostanek, t. i. mešani odpadki, pa najdejo svoje mesto na urejenih odlagališ~ih, ki jih je v Sloveniji trenutno osem. Tudi za logaško deponijo odpadkov v Ostrem vrhu je izdana negativna odlo~ba za širjenje, ker nimamo okoljevarstvenega dovoljenja in posledi~no tudi ne gradbenega. Z odlo~itvijo za gradnjo CERO NIK bi pridobili dovoljenje za podaljšan rok zapiranja do leta 2015. Moramo pa zagotoviti tudi ban~no garancijo v višini tri milijone 900 tiso~ evrov. Za odlagališ~e logaških odpadkov bi bil primeren center za ravnanje z odpadki v Ljubljani ali Stari Gori pri Novi Gorici, kar pa bi pomenilo izredno visoke stroške, ki bi jih morali kriti prebivalci.

Ali je CERO smetiš~e?

Nikakor ne. Obratovanje centra CERO si lahko predstavljamo kot tovarniški obrat. Celotna predelava poteka v zaprtih prostorih, ki so z ustrezno gradnjo povsem lo~eni od naravnega okolja.

Odpadki se na izvoru razporedijo glede na uporabnost za nadaljnjo uporabo in se naložijo na tovornjake, s katerimi se izpelje dovoz odpadkov do centra CERO. Vsebina se vakuumsko posrka v notranjost prostorov za nadaljnjo predelavo. To omogo~a, da ni nikakršnega vpliva na naravo in na podtalnico. Okolje tudi ni obremenjeno z neprijetnim vonjem. Nikakršnega vzroka ni za bojazen, da bi se s pridobitvijo centra CERO poslabšala kakovost življenja ob~anov Logatca.

Kaj pa sežigalnica?

Projekt CERO NIK sežigalnice ne vklju~uje. Odpadki se bodo tu le obdelali, za odlaganje ostanka le teh pa bo poskrbela država.

Lahko se uporabi tudi za gorivo v cementarnah itd.

Zakaj je bil za CERO izbran Logatec? Že v županskih mandatih mojega predhodnika so tekli pogovori za postavitev takega centra. Takrat je bila za lokacijo predlagana obrtna cona za podjetjem KLI. Lokacijo smo sedaj spremenili, ker je bil do prejšnje, zaradi bližine mesta in slabega obveš~anja, mo~an odpor prebivalstva. Z umestitvijo centra CERO ob avtocesti v bližini Loma se bo ves transport odpadkov izognil mestu. Za CERO NIK smo dobili zeleno lu~ tudi na MOP-u. Podpira nas tudi direktor ljubljanske Snage, saj bi se ta dva centra med seboj lahko dopolnjevala v primeru okvare ali remonta.

FOTO: ANŽE VRABL

Logaški župan Berto Menard je predsednik sveta sedemnajstih županov ob~in Notranjske, Istre in Krasa (NIK), ki se trudijo pravo~asno pripraviti vlogo z vso dokumentacijo, ki jo morajo do junija letos oddati na Ministrstvo za okolje in prostor (MOP).

Z ugodno rešeno vlogo bi pridobili 35 milijonov kohezijskih sredstev za projekt CERO (Center za ravnanje z odpadki) v Logatcu.

 Irena Štirn

Berto Menard, logaški župan, pojasnjuje, da center CERO ne bo izgledal smetiš~e, kot mislijo ob~ani, pa~ pa bo zaprt tovarniški obrat, ki na naravo in podtalnico ne bo škodljivo vplival.

tjina zemljiš~a, dve tretjini pa bi ob~ina odkupila od zasebnih lastnikov. Po uradni cenitvi je cena za m2 tamkajšnjega gozda 8 evrov. Zemljiš~a v ob~inski lasti so na levi in desni strani Loma.

To je zanimiv podatek. Enako število prebivalcev (približno 200.000) je v letu 2009 »zbralo« 64.103 ton odpadkov, že leto kasneje, 2010, pa le 57.132 ton.

To je skoraj 11 odstotkov manj.

Ta podatek nam pokaže, kako velik vpliv ima okoljevarstvena osveš~enost prebivalstva na koli~ino odloženih mešanih odpadkov. Glede na ~edalje ve~je zavedanje, da moramo naravo ohranjati zase in za zanamce, predvidevamo upad koli~ine mešanih odpadkov tudi v prihodnjih letih.

Kaj bo Logatec s centrom CERO še pridobil?

Od 35 do 50 delovnih mestih, kar je trenutno velika pridobitev za reševanje brezposelnosti. Z rento, ki se bo v ~asu obratovaKako bi zelo na kratko pojasnili nja centra CERO stekala v ob~incilj postavitve centra CERO? ski prora~un, pa se bodo pridobiOdpadek, ki je nekontrolirala denarna sredstva, ki jih bomo no odložen, lahko naredi zelo namenili za druge dejavnosti, Ali je zemljiš~e za postavitev veliko ekološko škodo. S cennpr. šport, kulturo in dvig kakovo- Je CERO NIK šele ideja ali ga že CERO že pridobljeno? trom bomo kontrolirano in sti življenja ob~anov. vodite kot projekt?

Za postavitev CERO NIK potresistemati~no urejali odpadke, Za CERO je izdelan DIIP (dokubujemo približno štiri hektare Koliko odpadkov pridelamo v ki jih ustvarjamo, in vsaj malce ment identifikacije investicijskezemljiš~a. Na predvideni lokaciji sedemnajstih ob~inah, ki so se ga projekta), s katerim bomo pripomogli k ohranjanju našega je v ob~inski lasti približno trezdružile v projektu CERO NIK? planeta. zaprosili za okoljevarstveno dovoljenje. Predvidena lokacija je uvrš~ena v obmo~je NatuPovpre~ni delež ob~in v projektu CERO NIK re 2000, tako kot tudi cona za KLI-jem. Slovenija se gozdnato Število prebivalcev Koli~ina odpadkov Povpre~ni delež Obmo~je ob~in zaraš~a in po mnenju, ki smo na dan 1. 1. 2010 v letu 2009 (kg) ob~ine v % ga dobili na MOP-u, to ne bi bila 1 Bloke 1.568 1.007.028 1,18 ovira.

2 Borovnica 3.948 842.930 1,65 Kaj pa terminski in finan~ni 3 Cerknica 11.181 3.100.612 5,22 na~rt? Sta že izdelana?

Trenutno se pripravlja materi4 Diva~a 3.862 994.303 1,74 al za obveš~anje ob~anov, teh5 Hrpelje–Kozina 4.197 1.491.457 2,22 nologija in dokumentacija, ki 6 Ilirska Bistrica 13.947 4.787.330 7,23 mora biti nared še pred poletjem. Usmerjeni smo namre~ v 7 Izola 16.000 6.416.633 9,02 pridobitev 35 milijonov evrov, ki 8 Komen 3.518 829.587 1,53 bi jih lahko dobili iz kohezijskih sredstev in od države. To je na9 Mestna ob~ina Koper 52.212 15.771.751 25,40 10

Log–Dragomer

3.575

704.250

1,45

11

Logatec

13.111

2.757.520

5,44

12

Loška dolina

3.954

866.644

1,67

13

Piran

17.735

8.249.160

10,88

14

Pivka

5.928

2.613.953

3,53

15

Postojna

15.639

5.905.147

8,53

16

Sežana

12.888

4.971.513

7,11

17

Vrhnika

16.117

2.792.840

6,22

Skupaj

199.380

64.102.658

100,00

mre~ 80 odstotkov od celotne vrednosti projekta, ki je ocenjen na 42,5 milijona evrov z ddvjem. Preostalih 20 odstotkov (7 milijonov evrov) pa bodo prispevale ob~ine po klju~u, ki bo izra~unan na podlagi števila prebivalcev in odloženih odpadkov po podatkih iz leta 2009. Projekt naj bi poskusno pri~el delovati že konec leta 2014, dokon~no pa leta 2015.

Župani zainteresiranih ob~in ste za postavitev CERO NIK oblikovali projektno skupino. Kdo je sestavlja?

Piranski podžupan Gašpar Gašpar Miši~, vrhniški župan Stojan Jakin, z Logaške ob~ine pa sva podsekretarka Marjetka Treven in jaz.

O~itajo vam, da ste projekt CERO NIK skrivali pred zainteresirano javnostjo. Zakaj?

Kako boste ravnali, ~e vam ne Ker se za potrditev projekta douspe pridobiti kohezijskih sred- govarjamo z okoljskim ministev? strstvom in vladnimi službami, Pridobitev teh sredstev je zelo sem smatral, da bi s polovi~nimi verjetna. Naša država je do seinformacijami le begal ob~ane. daj iz evropskih skladov pridoSedaj pa mislim, da je ~as, da se bila komaj tretjino vseh možnih vsi podrobno seznanijo z našimi sredstev. Vso energijo vlagamo v na~rti, zato pripravljamo razli~ne ta velik projekt in tudi verjameoblike informiranja. mo, da nam bo to uspelo. ^e nam spodleti, imamo izdelaNa kakšen na~in nameravate no tudi drugo razli~ico, ki pa ji ob~ane seznaniti s projektom? bomo pozornost namenili, ~e bi V Logaške novice, ki bodo izšle postala aktualna. konec februarja, bo vložen letak, ki bo poskušal odgovoriti na Kako bo urejeno lastništvo? pri~akovana vprašanja logaških Zemljiš~a za izvedbo CERO NIK ob~anov. Organizirana bo okrogla ostajajo v izklju~ni lasti Ob~ine miza, informacije bodo dostoLogatec. Z ob~inami podpisnipne na spletni strani itd. Pripravili cami pa bomo sklenili pogodbo bomo tudi organizirane avtobuo ustanovitvi stavbne pravice, sne oglede že delujo~ih centrov na osnovi katere bodo na noza ravnanje z odpadki, ki si jih vozgrajenih objektih in naprabodo Logat~ani lahko ogledali. vah regijskega pomena v CERO O projektu CERO NIK bodo javNIK pridobile lastniško pravico v sorazmernih deležih glede nost podrobno seznanjali tudi na Gregorjevem semnju v soboto, na dejansko vložena sredstva, vklju~no s kohezijskimi sredstvi. 12. marca, na posebni stojnici.

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 4 25. februar 2011

Kultura

Notranjsko-kraške novice petek, 25. februar 2011

str 11

11

Lovec z Glavni junak – objektivom dobrodelnost  Irena Štirn

Vse živi, vse biva in je navzo~ e – To je kratko sporo~ ilo knjižnega prvenca Lojzeta Skvar~ e V svetlobi zarje

V Krpanovem domu v Pivki predpremiera dokumentarnega filma Bejž ~ e uejdeš – Epizoda Kirgizija

»Vsi gledajo, malo jih vidi, komaj kdo pa naravo razume,« je v predgovoru h knjigi zapisal glavni urednik Zlatorogove knjižnice Janez ^erna~ .

Pivka, 16. februar – V dvorani Krpanovega doma v Pivki se je na predpremieri dokumentarnega filma o humanitarnem podvigu v Kirgiziji zbralo ne malo doma~ inov in vseh, ki spremljajo dogodivš~ ine dobrodelne druš~ ine Bejž ~ e uejdeš. Da pa bi o sr~ nosti in dobroti zagnanih mož ostal trajen spomin tudi na filmskem traku, je poskrbel scenarist in režiser Andraž Poeschel.

Dokumentarec bo predvajan tudi na prvem programu nacionalne televizije, 8. marca ob 21. uri.

Lojze Skvar~ a vidi in razume, saj je eden redkih, ki je svoje življenje posvetil »jemanju podob«

gozdnih prebivalcev. V knjigi razkriva vsa ~ utenja svoje duše, bralcu odkriva najbolj prefinjene podobe sožitja neštetih bitij,

lena in košuto, srno in srnjaka, kuno in divjega petelina. Razobešene so v njegovi lovski sobi, vendar imajo samo dve dimen»povezanih v celoto tako zelo, ziji. Lovske trofeje so le fotografda ene brez drugih zares ne bi ske podobe same sebe, živali pa mogle živeti«. ostajajo in še naprej živijo in biLojze Skvar~ a svoje dneve in vajo v svojem doma~ em okolju. no~ i že desetletja v veliki meri Da je v svetlobi zarje dano preživlja v doma~ ih videti še mnogo drugega življa, gozdovih. Tja spoznamo skozi pripoved in fose odpravlja v tografijo Lojzeta Skvar~ e. Tudi vro~ ini poletij, v bukev, ki je razvrstila svoje karte, meglah jeseni, v rojstvo javorja, ki še povezan s ledenih vetrovih svojo popkovnico kaže zametzime in vlažnih di- ke bodo~ ega orjaka, in klijo~ o šavah prihajajo~ e praprot, ki jo lahko primerjamo s pomladi. Z naravo polžem na violini. se za cele ure spoV kratkosti dolgih ur bivanja ji, tako da ni samo z gozdnimi bitji pa se Lojzetu naklju~ en obiskova- Skvar~ i odpira tudi svet nadzelec, pa~ pa postane mnega, nedoumljivega. S pretanjen del. Na sediš~ u njenostjo svojih zaznav se sre~ a ob robu jase, skrit za z bitji, ki jih ni v materialni obliki. visokimi travami in Kaj so, kakšna so in kje domuredkim grmi~ evjem, ali jejo? pa na majavi opazoVredno je prebrati to drobno valnici v vejah drevesa, knjižico, ki nosi v sebi veli~ ino skozi lupo fotografske- pisca, stvarstva, besede in fotoga aparata, pregledugrafske tehnike. Je tudi sporo~ ilo je okolico in ~ aka na vsem iš~ o~ im ljudem, da ni treba svoj »plen«. Domov je odnesel dale~ po duhovno hrano. Obrni že mnogo trofej: medveda, risa, se k prvi travni bilki in sprejmi sovo, jazbeca, divjo ma~ ko, jenjeno pripoved!

Zagnanost, ki jo premorejo ~ lani skupine Bejž ~ e uejdeš, ko gre za postavljanje strehe nad glavo pomo~ i potrebnim, je v doma~ ih krajih že dobro znana. Zdaj pa bo predstavljena tudi vsej Sloveniji. Na lanski humanitarni misiji v Kirgiziji sta jih namre~ spremljala režiser Andraž Poeschel in snemalec Aleš Živec. S pomo~ jo montažerja Andreja Modica so ustvarili film Bejž ~ e uejdeš – Epizoda Kirgizija. »To, kar po~ nejo ti fantje in možje, je proti sistemu, v katerem živimo, družbene-

mu vzdušju, ki posameznika v podivjanem svetu materialnega nagovarja, da je tu in zdaj mogo~ e preživeti le tako, da si sre~ o kupiš. Zaradi družbenega konteksta, v katerem živimo, se mi zdi njihovo delovanje izjemno pomembno in dragoceno. Pri tej skupini gre za ljudi, ki v svojih življenjih vidijo še druge, ne le sebe. So druš~ ina prijateljev in tovarišev, ki bi naredili vse ne le drug za drugega, marve~ tudi za ljudi, ki jih sploh ne poznajo,« je z navdušenjem pripovedoval Poeschel,

ki je bil o tem, da si plemenito poslanstvo pivških zanesenjakov zasluži širšo pozornost, prepri~ an takoj, ko jih je spoznal. »Bejž ~ e uejdeš s svojim delovanjem jasno, da bolj skoraj ni mogo~ e, odgovarjajo, da ni bistveno imeti, marve~ biti in deliti.« Po številnih akcijah, ki jih skupina izvaja že preko deset let, je postala dobrodelnost za može in fante iz skupine Bejž ~ e uejdeš na~ in življenja. Tudi akcija, ki jo pripravljajo v letošnjem letu, je že v polnem teku.

Ekspedicija na prvotno na~ rtovani popotresni Haiti je zaradi razmer onemogo~ ena, zato so se odlo~ ili, da se zopet podajo v Afriko. »V za~ etku junija se odpravljamo v Ugando, kjer bomo v sodelovanju z misionarjem naredili streho na internatu,« pove o na~ rtih vodja dobrodelne ekipe Miran Žitko. kt

V Logatcu veselo na gregorjevo

upokojencev Logatec, TD Medvedje Brdo in Rovtarske Žibrše, Društvo za zdravilne rastline Ognji~ Logatec, KTD Hotedršica in Zeleni Kras. Ponujali bodo naravne in eko pridelke, suho robo, izdelke doma~ e obrti, branjevke pa bodo prodajale cvetje, energetskim svetovalcem Bojasemena, sadike vrtnin … Osrednji nom Žnidarši~ em iskali rešitve, kulturni program bodo oblikovali kako preko subvencij Eko sklaGolaž Godba KD Pihalni orkester, da za gospodinjstva zmanjšaTwirling klub logaških mažoret, ti stroške ogrevanja v zasebnih skupine Srne, Metulji in Medvedin ve~ stanovanjskih stavbah ter ki iz vrtca Kurir~ ek, tretješolci OŠ kako se doma znebiti plesni.

Tabor in otroška folklorna skuPo koncu predavanja bodo vsa- pina Drevored, Pevsko društvo kemu obiskovalcu podarili še invalidov in upokojencev in folvar~ no sijalko. Vsa predavanja se klorna skupina KTD Hotedršica. bodo za~ ela ob 18. uri, zagotaZbrane bo pozdravil in nagovovljajo pa tudi veliko število parril župan Berto Menard, program kirnih mest pri upravnem centru pa bo pod streho spravil sejemin v bližini Narodnega doma. ski glasnik Aleš Brlan.

Na posebni stojnici, imenovaPester kulturni ni CERO NIK, pa bodo javnosti še program na bolj približali in izpostavili aktualgregorjevo ni projekt o skupnem centru za Logaške ulice bodo na polno za- ravnanje z odpadki, so sporo~ ili živele v soboto, na gregorjevo. organizatorji in dodali, da bodo Na stojnicah se bodo predstavi- v ~ asu Gregorjevega semnja veli: Društvo podeželskih žena iz ljal izreden prometni režim, o Rovt, TD Lanski vrh Laze, logaško katerem si lahko ve~ prebereDruštvo kme~ kih in podeželskih te na logaški ob~ inski strani, žena, skupina Nazaret – mladin- na strani 16 ali spletni strani ski center sv. Nikolaja, Društvo www.logatec.si.

FOTO: VALTER LEBAN

 Barbara ^epirlo

Logatec – 12. marca, na gregorjevo, se po ljudskem izro~ ilu ne ženijo samo pti~ ki, marve~ oživijo tudi osrednje logaške ulice.

Organizatorji, logaško Komunalno podjetje, Ob~ ina ter turisti~ na in kulturna društva tradicionalno pripravijo Gregorjev semenj, z letošnjo rde~ o nitjo Nazaj k naravi. Prireditve v sklopu sejma se bodo za~ ele že 9. in se na razli~ nih prireditvenih prostorih vrstile do sobote, 12. marca.

Razvoj turizma in skrb za vode V veliki dvorani Narodnega doma bo dan zatem, 10. marca, predavanje o skrbi za vodo. Kaj je zna~ ilno za logaške vode, zakaj prihaja do poplav, kaj se lahko zgodi v prihodnosti in kako reagirati v primeru najhujšega, bo udeležencem poskušala odgovoriti dr. Irena Rejec Brancelj z Ministrstva za okolje in prostor.

Koristno predavanje organizatorji napovedujejo tudi 11. marca, ko bodo gostje skupaj z

Dan žena

8. marca obeležujemo dan žena. Pobudnica zanj je bila nemška feministka Clara Zetkin, ki se je za enakopravnost žensk za~ ela boriti že leta 1889. S praznikom se spomnimo tudi 140 žrtev – žensk, ki so svoje življenje izgubile v požaru v tekstilni tovarni Triangle v ZDA, ko so se leta 1911 uprle delodajalcem, da bi si zagotovile boljše delovne pogoje.

Praznika danes ne bi smeli razumeti le kot dan žensk, pa~ pa bi se morali pokloniti borkam, ki so s svojim pogumom in vztrajnostjo dosegle to, kar je bilo še v 19. stoletju nemogo~ e in kar je danes samoumevno – enakopravnost. šg

FOTO : VA LTER L EB A N

Za~ eli bodo z okroglo mizo Razvoj turizma v Logatcu, na kateri bodo s sogovorniki razpravljali, kakšne so naravne danosti in kulturno bogastvo na logaškem ter kaj in kako ponuditi turistom. Nanjo vabijo tudi ~ lane turisti~ nih društev ter ponudnike turisti~ nih storitev, gostinskih in nastanitvenih kapacitet.

Ekipa Bejž ~ e uejdeš.

^ikaški L. A. Jones in The Blues Messengers Postojna, 17. februar – V okviru festivala Blues Postojna se je v Jamskem dvorcu tokrat predstavil ameriški kitarist L.A. Jones s skupino The Blues Messengers. Stalno ob~ instvo festivala je uživalo v zasedbi, ki se je predstavila z lastnim slogom, temelje~ im na tradicijah Texasa in Zahodne obale, hkrati pa trdno zasidranim v tradiciji ~ ikaškega bluesa. L. A. Jones je pravi virtuoz, saj lahko brez ve~ jih težav mojstrsko igra tako z levo kot desno roko, kar je ve~ krat dokazal tudi postojnskemu ob~ instvu, poleg avtorskih skladb pa so poslušalci prisluhnili tudi priredbam najve~ jih blues legend, B. B. Kingu in Muddy Watersu. Že ve~ kot dve desetletij je zasedba stalno na turneji, letno pa odigrajo tudi po 200 koncertov. Sicer pa je L. A. Jones od konca 80. let prejšnjega stoletja posnel prek 10 studijskih in koncertnih albumov, s skupino The Blues messengers pa so se znašli tudi med nominiranci za prestižno blues nagrado W. C. Handy Award. Naslednjemu koncertu bodo obiskovalci bluesa lahko prisluhnili 17. marca ob 20.30, ko na oder Jamskega dvorca prihajajo Mississippi Heat iz Združenih držav Amerike. sm

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 4 25. februar 2011

12

Kultura

str 12

Notranjsko-kraške novice petek, 25. februar 2011

Ve~ kot znanstveno delo iz 17. stoletja

 Saša Musec

Slovenci le do~ akali prvi celoten prevod Slave vojvodine Kranjske

V Knjižnici Logatec so nam prevod Slave vojvodine Kranjske predstavili (z leve): Tomaž ^e~ , organizacijski urednik, Božidar Debenjak, prevajalec iz nemš~ ine, in Stanka Golob, strokovnjakinja za antikvarno gradivo. ne vsak intelektualec obvladal nemški jezik, v katerem je napisana Slava. Poleg tega je bila stroka po 2. svetovni vojni mnenja, da dela ni mo~ pre-

vesti in da tisto, kar je že bilo prevedeno, povsem zadostuje, pa ~ eprav je bil to samo neznaten del celote. Izvirna Slava je napisana v nemš~ ini, v pisavi

gotica, v njej pa bomo našli dokumente in citate v razli~ nih jezikih, od latinš~ ine, hebrejš~ ine, starogrš~ ine, francoš~ ine do slovenš~ ine in še nekaterih dru-

gih. Založniki so imeli veliko sre~ o, da je bila v njihovi ekipi prof. Doris Debenjak, ki je kot potomka ko~ evarskih Nemcev, ki govorijo nemš~ ino iz 15. stoletja, edina imela pregled nad vsebino, poleg tega je verjela, da je delo prevedljivo. Ker pa gre za znanstveno delo, je morala za prevajalci stati tudi mo~ na ekipa strokovnjakov z razli~ nih podro~ ij. Po oblikovni plati izstopa delo po tem, da zvesto sledi izvirniku. To pomeni, da se neko besedilo, ki je v izvirniku npr. na strani 100, tudi v prevodu nahaja na enaki strani. Delo je v ~ asu, ko je izšlo, vsekakor veljalo za najpomembnejše polihistorsko delo v evropskem in svetovnem merilu, v njem pa se prepletajo enciklopedi~ ni podatki z leposlovjem, lastnimi vtisi in zgodbicami, ki jih avtor mimogrede natrosi okoli kakšnega predmeta opisovanja. Valvasor je bil duhovit pisec, njegovo pisanje je dale~ od suhoparnega podajanja vsebine, prek katere se nam odpira mentaliteta tistega ~ asa, razmišljanje takratnega ~ loveka.

Velik svetovljan Na predstavitvi smo poleg prevajalskih izzivov in same vsebi-

ne, o kateri je spregovoril prof. dr. Božidar Debenjak, prevajalec iz nemš~ ine, izvedeli tudi drobce iz življenja samega avtorja, za katerim ni ostalo skoraj nobenega pisnega vira. Ve~ ino podatkov o njegovem zanimivem pustolovskem življenju izvemo ravno iz Slave. Tako lahko razberemo, da je bil Valvasor velik svetovljan, strpen do ljudi drugih narodnosti in verskih prepri~ anj, bil je iznajdljiv, predvsem pa terenski ~ lovek, vedno na poti, ki je pretaknil prav vsak koti~ ek Kranjske in ga v Slavi tudi popisal. S Kranjsko imamo v mislih sedanjo Slovenijo brez Štajerske in Koroške, obsegala je še del obmo~ ja današnjega Trsta, Istro in severni del Hrvaške.

O samem tisku, vezavi, prek 500 bakrorezih in drugih bibliofilskih podrobnostih je spregovorila tudi Stanka Golob, strokovnjakinja za antikvarno gradivo, ki je poudarila, da je bil tudi sam Valvasor velik bibliofil, saj je imel v svoji knjižnici okoli 3000 knjig, kar je bilo za tisti ~ as izjemno število. Slava vojvodine Kranjske bo izšla v 1500 izvodih v, tako imenovani, meš~ anski izdaji ter 500 v bibliofilski izdaji.

V Logatcu ponovno Dan plesa

Pravlji~ no potovanje

Prireditev, ki vzpodbuja razvoj in kakovostno rast plesnih ustvarjalcev

Logatec, 15. in 17. februar – V torek se je telovadnica Osnovne šole 8 talcev spremenila v pravlji~ ni tabor in postala prijeten poligon za širjenje znanja na jezikovnem, geografskem, likovnem in glasbenem podro~ ju.

 Saša Musec

Logatec, 16. februar – Že deveto leto zapored se je v Narodnem domu odvijal Dan plesa, prireditev, ki je namenjena predstavitvi novih koreografij plesnih skupin in posameznikov iz ob~ ine Logatec. Tokrat je bilo plesno druženje obarvano s skupinami iz Twirling kluba logaških mažoret (TKLM), za uvrstitev na regijsko sre~ anje pa so se potegovali tudi plesalci iz Plesnega studia Taurus. Organizator vsakoletnega sre~ anja je Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, izpostava Logatec.

kovne spremljevalce prepri~ ale letošnje gostje Dneva plesa, dekleta iz KD Rak Rakek, ki jih umetniško usmerja Teja Novak, ter plesalke Mažoretnega in twirling kluba Mace Cerknica z mentorico Marino Suboti~ . Med plesnimi miniaturami Plesnega studia Taurus in logaških mažoret z neutrudnimi mentoricami Barbaro ^uk, Majo Podkrajšek in Barbaro Šinigo, pa sta našo pozornost ukradli tudi odli~ ni mladi plesalki izraznega plesa, gostji Žana Fojkar in Liza Mohori~ .

V okviru športnega in kulturne-

ga društva Ritem iz Škofje Loke se z mentorico Matejo Tuta že vrsto let uspešno posve~ ata plesnemu gibu. S skupino Lolis se jima je v letu 2010 uspelo uvrstiti na revijo najboljših plesnih skupin Slovenije Pika Miga, s solo to~ ko Nemo~ na pa se je Liza Mohori~ prav tako v minulem letu predstavila tudi na festivalu izbranih plesnih miniatur OPUS 1.

Na regijsko sre~ anje tudi mažorete

F OTO : SA ŠA MU S EC

Skupno se je z 12 to~ kami na odru zvrstilo prek 60 mladih plesalcev v starosti od 3 do 23 let, predvsem plesalk, ki so s

svojimi mentoricami in koreografinjami pripravili nove to~ ke.

Prireditev se je pri~ ela z nastopom najmlajših logaških mažoretk, za njimi pa se je ob spremljavi latino ritmov gledalcem predstavila skupina Plesnega studia Taurus z mentorico in koreografinjo Tanjo Muževi~ . Organizator prireditve vsako leto v program vklju~ i tudi gostujo~ e plesne miniature, ki se zaradi izvirne tematike, prepri~ ljive interpretacije ter tehni~ ne dovršenosti uvrstijo na državni nivo. V prejšnjem letu so stro-

Na regijsko plesno sre~ anje se je s plesno miniaturo Ples žogic uspelo uvrstiti 2. skupini Twirling kluba logaških mažoret pod mentorstvom Barbare ^uk.

Sre~ anje vsako leto skrbno spremlja tudi strokovni spremljevalec. Že drugo leto je plesne koreografije in odnose med plesalci v Logatcu pod drobnogled vzel Igor Sviderski, plesalec, koreograf in pedagog, ki je diplomiral na baletni akademiji v Stockholmu. Kot je že praksa, organizator po prireditvi pripravi pogovor z mentoricami, kjer jim spremljevalec na podlagi predstavljenih plesnih miniatur poda koristne napotke za njihovo nadaljnje mentorsko in koreografsko delo. Sporo~ i tudi svojo odlo~ itev glede uvrstitve na regijsko sre~ anje. Sviderski je tokrat izbral plesno miniaturo Ples žogic 2. plesne skupine TKLM, ki jo vodi Barbara ^uk, z nekaterimi popravki pa se bodo sre~ anja, ki bo v za~ etku junija v Zagorju in Ivan~ ni Gorici, lahko udeležila tudi Plesni studio Taurus z miniaturo The Catalyst in 5. skupina TKLM z miniaturo Ples seniorske skupine.

Tabor je sestavljalo toliko šotorov, kot je držav udeleženk projekta. Nadarjeni u~ enci devetih razredov so brali pravljice, likovniki so pravlji~ no uredili šotore, vizažisti pa pripovedovalce. U~ enci so si na potovanju v svetu pravljic pomagali z velikim zemljevidom. Na pot so šli z namišljenim vlakom, ki so ga na potovanju spremljale otroške pesmice šestih držav.

V ~ etrtek, 17. februarja, pa so si u~ enci med seboj izmenjavali in poklanjali knjige. Obiskal jih je tudi župan Berto Menard in šoli podaril knjigo Neže Maurer Ti si moje srce. »Da se boste zavedali, da je srce otrok najpomembnejše,« je dejal in

pozdravil projekt, ki povezuje u~ ence med seboj in šolo 8 talcev z drugimi evropskimi šolami.

Osnovna šola 8 talcev Logatec se je v letošnjem šolskem letu namre~ vklju~ ila v dvoletni program vseživljenjskega u~ enja Comenius, ki ga vodi Bojana Pivk. V okviru programa v projektu Bodimo prijazni okolju sodeluje še s petimi državami (Finsko, Litvo, Poljsko, Španijo in Tur~ ijo). Sredi februarja so v državah udeleženkah pripravili praznovanje eko prijateljev, na dolnjelogaški šoli pa so ga združili s projektom Beremo skupaj, ki ga na šoli vodi Simona Kav~ i~ . mmp

F OTO : VA LT ER L EB A N

Tomaž ^e~ , organizacijski urednik Zavoda za deželo Kranjsko, pri katerem je delo izšlo, je v za~ etku pojasnil, zakaj je prevod tako pomemben za Slovence: »Do Valvasorja nismo imeli prav nobenega podatka o življenju Kranjcev, obstajali so le molitveniki in druge knjige s cerkveno vsebino, v Slavi pa avtor dejansko opisuje naše korenine na zelo življenjski na~ in.« Po prepri~ anju strokovnjakov smo Slovenci (pre)dolgo ~ akali na prevod, saj bi bila narodova zavest mo~ nejša, ~ e bi bilo delo prevedeno že v 19. stoletju. Tako poznemu prevodu naj bi botrovalo tudi dejstvo, da je do konca 2. svetovne voj-

FOTO: SAŠA MUSEC

Logatec, 10. februar – Logaška knjižnica je v dvorani Narodnega doma pripravila sre~ anje s strokovnjaki, ki so osvetlili prevod in vsebino znamenite Slave vojvodine Kranjske Janeza Vajkarda Valvasorja iz leta 1689. Gre za izjemen prevajalski podvig, vsekakor pa za najpomembnejši nacionalni založniški projekt v tem stoletju. Lani sta izšli prvi dve od štirih knjig, do leta 2012 pa bosta prevedeni še preostali knjigi s skupno ve~ kot 4500 stranmi. Kot so v katalogu k predstavitvi zapisali strokovnjaki, je Slava eden iz med simbolov slovenstva, temeljni kamen slovenske zgodovine, najpomembnejše znanstveno in umetniško delo naše preteklosti.

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 4 25. februar 2011

Kultura

Postojna – Martin Lovšin je mladi fotograf. Prek kratkim je bila v Mladinskem centru Postojna na ogled njegova samostojna razstava z zanimivim naslovom Pot do sebe – dejanja, s katerimi ženske gradijo svoj jaz. šlo za profesionalne modele, je zato fotografiranju posvetil kar nekaj ~ asa oz. ve~ kot sicer. Celotnemu projektu je tako posvetil približno tri mesece dela.

Fotografija je bila sprva njegov hobi, ko je kot otrok fotografiral z aparatom svojih staršev na morju, potem pa je prerastla v strast. Od leta 2006, ko si je kupil svoj prvi fotoaparat, ga ta spremlja na vsakem koraku. Fotografira vse, zanima ga ve~ vrst fotografije, od kon-

Zgodbe na štirih ta~ k ah piše Alenka Bev~ i~

Z lopato po hrbtu

certne do uli~ ne, fotografiranje narave in portretov. Izziv, ki se ga še ni lotil, a se ga bo kmalu, je makro fotografija in modna fotografija.

Martin se je s prvo samostojno razstavo predstavil že leta 2007 v Mladinskem centru Postojna. Razstava je predstavljala presek njegovega celotnega dela in je združevala razli~ ne stile fotografij. Prav tako je dvakrat razstavljal tudi na skupinski razstavi v sklopu osrednjega festivala Zmaj ´ma mlade.

Martin se bo s ciklom Pot do sebe v kratkem v Postojni še enkrat predstavil, na~ rtuje pa tudi razstavo v Ljubljani. aj

FOTO: VALTER LEBAN

Gre za cikel 27 fotografij, na katerih prepoznamo deset žensk, vsaka se predstavlja s tremi fotografijami, set treh fotografij pa predstavlja dve dekleti in njuno 19-letno prijateljstvo. Cikel predstavlja dekleta, ki z dejanji in željami ustvarjajo same sebe oz. svoj zna~ aj. S fotografijami je avtor predstavil del tega, kar so po~ ele, kar po~ nejo in kar bi rade postale. Ženske modele pa je poiskal kar med svojimi prijateljicami in znankami. Ker ni

13

Notranjsko-kraške novice petek, 25. februar 2011

Od igre do razstave

Desa Muck : monokomedija,

Gledališče Dese Muck in Go partner Vas vabita!

POSTOJNA

KULTURNI DOM

sobota, 5.3.2011 ob 19.30 Ja, ni šala, smejati se samim sebi, zato se raje smejmo Desi Muck!

Prodaja vstopnic v Postojni: Papirnici Scripta, 05 720 25 00, in Kocka, 05 720 14 00.

V Pivki: Papirnica Sponkca, 05 757 03 00, in uro pred predstavo pri Obisk skupin s popusti: blagajni Kulturnega doma.

040 357 318, info@go-partner.si www.desamuck.si Tudi pri Notranjsko kraških novicah se radi nasmejemo!

str 13

Ne tako dolgo nazaj, ko smo še živeli na Ba~ u, so si pri ne tako bližnjih sosedih omislili psa. Bil je mešanec med nekakšnim ov~ arjem in rotvajlerjem ali nekaj podobnega, prijazen in dobrovoljen, ampak priznam, da mi je šel rahlo na živce, kajti za besedo vzgoja njegovi lastniki namre~ nikoli niso niti slišali, kuža pa je zrasel v veliko mrcino in tam, kamor je stopila njegova taca, trava ni ve~ zrasla – nekako tako kot pri naši Kiari. Sicer so morali nekje ujeti podatek, da pes ne sme biti vedno na verigi in so ga tu in tam spustili. Takrat pa jo je ucvrl naravnost k nam in pri nas bi o~ itno kar ostal za zmerom – po prepri~ anju lastnikov smo bili kajpada tega krivi mi, ker smo imeli pri hiši dva psa, pa ~ eprav naša dva nista bila nikoli pri njih.

Sprva je bilo druženje celo zabavno, ~ eprav je bila zmerom cela štala, ko ga je bilo treba spraviti domov. V~ asih je kar cele ure ležal na našem pragu in se nasploh obnašal, kot bi bil naš, pomagalo pa ni prav ni~ , kajti ko sem mu najprej zlepa in potem še malo bolj zgrda hotela dopovedati, da mora domov, ga je popadla huda neubogljivost, skakal je in divjal naokoli. Dobro je namre~ vedel, da bo njegove svobode konec tisto sekundo, ko ga bom prijela za ovratnico.

Zadeva me je za~ ela resno motiti neke no~ i, ko je nekaj glasno praskalo po vhodnih vratih. Ker me je tisto nekaj zbudilo iz globokih sanj, v katerih sem bila nekje ~ isto na drugem koncu sveta, ~ e sem sploh bila na tem svetu, sem z zaprtimi o~ mi odtavala k vratom, misle~ da je zunaj Kasper, ne da bi me pri tem zmotil podatek, da obe naši

mrcini vendar spita pri meni, in stvar spustila notri. Šele ~ ez ~ as mi je potegnilo, da je k nam prišel sosedov Ari, Aro, Ago ali nekaj podobnega – imena nikoli nisem prav registrirala, sicer pa psa sploh niso nau~ ili nanj –, pa še to zgolj zato, ker se je v hiši zgodila apokalipsa v podobi treh nenadoma zelo budnih psov, kar je imelo za posledico to, da sem bila kon~ no budna tudi jaz in se lotila misije nemogo~ e spraviti vsiljivca nazaj ven. Potem je tale sosedov cucek neznano kam odnesel en Dominikov copat, ki ga nismo videli nikoli ve~ in ponosno je nekega pomladnega dopoldneva sedel ob praznem loncu, kupu zemlje in zmasakriranih rož na našem pragu, ~ eprav je bilo sprva mišljeno, da bo lonec z vso vsebino vred cveto~ e kraljeval ~ isto nekje drugje.

Vsaki~ znova sem ga nekako ujela in ~ eprav je imel kakšnih sto kil, sopihajo~ e na pol privlekla in na pol prinesla nazaj domov, do tistega dne, ko je njegov lastnik po psu, ki zna samo klatiti in ni za nobeno rabo, za~ el udrihati z lopato. Z vso mo~ jo po hrbtu. Takrat sem za~ ela jokati in kri~ ati in ga prositi, naj psu prizanese, pa ni ni~ pomagalo. Pes res ni bil kriv, da je imel tako butaste lastnike, ki so mislili, da se z njim ni treba ukvarjati in ga nau~ iti obnašanja, da ga lahko samo dajo na verigo in je stvar opravljena, potem pa so se ~ udili, da se je dogajalo, kar se je. Nikoli ve~ ga nisem peljala domov. Sicer pa kmalu psa nisem ve~ videla pri hiši. Najbrž zdaj uni~ uje rože v pasjih nebesih in se preganja z drugimi pasjimi dušami po angelskih travnikih in upam, da so se ga vsaj znebili na human na~ in.

Na tega psa sem se spomnila, ker sem zadnje ~ ase najprej po službeni dolžnosti in potem, ko smo šli v zavetiš~ e po naše-

ga Nikkija, videla vse preve~ žalostnih živalskih o~ i. Videla sem krave, ki jih je lastnica, ker še zase ne more skrbeti in živi v svetu, ki z realnostjo nima ni~ skupnega, skoraj do smrti izstradala, videla sem posnetke psa, ob katerih se mi je obrnil želodec, in so bili tako kruti, da jih nisem hotela niti pokazati v televizijskem prispevku, in videla sem psa, ki se je v zavetiš~ u tresel od strahu, da mu ne bi kaj naredili, ko sva se s snemalcem samo približala njegovemu boksu, ter nešteto drugih, ki bi si zaslužili topel dom in nekoga, ki bi ga lahko imeli radi, ne da bi se ga hkrati bali. Nenazadnje ima tudi prijateljica Sabrina mucka Bobija, za katerega skrbi že nekaj let, pa ga še nikoli ni uspela prijeti, ker ga je neznani »dobrotnik« tako pretepel, da nikoli ve~ ne bo normalno hodil, in se od takrat boji vseh ljudi. In vidim našega Nikkija, ki se še vedno sem in tja malce ustraši, da ga bom udarila, in ki je prve dni ob vsakem obroku prestrašeno pri~ akoval brco, pa ~ eprav je imel samo dva meseca, ko so ga prinesli v zavetiš~ e, in ~ eprav je najbolj vesel in radoveden kuža, kar sem jih kdaj videla, in se vsako no~ zaupljivo stisne k meni, malce zavzdihne ter zaspi kot top.

Neko~ smo na sprehodu v hribih sre~ ali moškega, ki mi je kljub temu, da sta bila Kasper in Kiara – takrat še mladi~ ka – na povodcu in smo naredili kar velik krog okrog njega, rekel, da se psov boji, ker ne znajo govoriti.

Odgovorila sem mu, da se jaz bolj bojim ljudi, ravno zato, ker znajo govoriti. Pa zato, ker še nikoli nisem sre~ ala psa, ki bi bil žleht že po naravi, ljudi pa kar nekaj.

Kon~ no sre~ na!

Desa Muck v monokomediji Kon~ no sre~ na! humorno opozarja odrasle na pasti internetnih in drugih virtualnih svetov ter vsakršnih poceni iluzij. Po predstavi, še enkrat ve~ , vemo, da je življenje tu: med nami in okrog nas. In da nam ga ni~ , ampak ni~ in nikoli ne more nadomestiti. Zlasti polno je lahko naše življenje, kadar se smejemo, in najbolj polno, ko se, smejo~ drugemu, zavemo, da se smejemo samim sebi.

Kon~ no sre~ na! je namenjena izklju~ no odraslim, smeh in tudi (odrešilne) solze pa danes, tako se zdi, bolj kot kdajkoli potrebujejo mladi in odraš~ ajo~ i. Tudi zato je lani po dolgem ~ asu Desa Muck napisala roman za najstnice in najstnike Nebo v o~ esu lipicanca. Za nekoliko skrivnostnim naslovom so preproste, vsakdanje zgodbe deklet in fantov, ki iš~ ejo sebe, drug drugega in ob živalih in z njimi … tudi stik z naravo, ki so jo desetletja razvoja tehnike in tehnologije, predvsem pa ~ loveška ne~ imrnost, postavila v oklepaj.

Knjigo Nebo v o~ esu lipicanca lahko obiskovalke in obiskovalci predstave Kon~ no sre~ na! kupijo pri predstavniku založbe pred ali po predstavi 20 odstotkov ceneje od cene v knjigarnah (16 namesto 20 evrov).

Tri izvode mladinskega romana Nebo v o~ esu lipicanca pa uredništvo Notranjsko-kraških novic in založba Go partner poklanjata prvim trem obiskovalkam ali obiskovalcem monokomedije, ki bodo na info@go-partner.si in na urednistvo@nkr-novice.si sporo~ ili, na katerih sedežih bodo sedeli na predstavi v Postojni, in kako je naslov predzadnjemu mladinskemu (dekliškemu) romanu Dese Muck, ki je izšel leta 2001 pri Mladinski knjigi.

Nagrajenkam nagradne igre v prejšnji številki, Eriki Mulec iz Cerknice, Maji Požar iz Pivke in Majdi Pal~ i~ Marc iz Rakeka, sporo~ amo, da lahko od danes naprej po dve vstopnici dvignete v papirnici Sponkca v Pivki in papirnici Skripta v Postojni, lahko pa tudi na blagajni kulturnega doma v Postojni uro pred za~ etkom predstave. ^estitamo in vam želimo veliko smeha!

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 4 25. februar 2011

[port

Balinanje ni gostilniško druženje

Jan Zakrajšek jih še ni dopolnil štirinajst, a se lahko že pohvali z razli~ nimi lovorikami in naslovi državnega prvaka.

Konec leta je prejel tudi laskavi naslov najboljšega de~ ka v Sloveniji, pod vodstvom trenerja Pavla Švare pa bi se lahko v naslednjih letih prelevil v izvrstnega balinarja.

Jana Zakrajška bi lahko ozna~ ili kot vsestranskega športnika. Že v šoli mu je najljubša telovadba, v prostem ~ asu, ki ga ob vseh obveznosti ni toliko kot pri vrstnikih, ki niso tako aktivni, pa rad prime tudi za namiznoteniški lopar. Z balinanjem se je za~ el ukvarjati pred petimi leti. »Za balinanje sem se navdušil, ker sem pred tem nekajkrat videl dobro balinati o~ etovega prijatelja in nekdanjega balinarskega reprezentanta Dejana Korena,« pravi Jan, ki si je za vzornika postavil Davorja Janži~ a, ve~ kratnega svetovnega prvaka. »Med drugim mi je priskrbel tudi krogle iz Italije,« še dodaja osnovnošolec.

Balinanje ni tako preprost in lahek šport, kot bi si lahko kdo mislil. Dobrega igralca morata krasiti zbranost in natan~ nost. »Vsi mislijo, da je to gostilniški šport, v resnici pa gre za zelo resno aktivnost. Potrebna je dobra kondicija, vzdržljivost in natan~ nost. Dober balinar mora imeti vse te lastnosti in seveda ~ im manj treme,« o svojem pogledu na balinanje pravi Jan. ^eprav v tako mladih selekcijah ne potekajo še številna tekmovanja v tujini, se je naš gost že udeležil gostovanja v Imotskem na Hrvaškem. Razvoj mladeni~ ev pazljivo spremlja Pavel Švara, tudi selektor slovenskih mlajših reprezentanc. V postojnskem klubu balinanja ne jemljejo kar z levo roko. Že najmlajši imajo trening tudi v ~ asu pouka, tako da je potrebno veliko marljivosti in resnosti. »V~ asih je težko usklajevati trening in šolo. Zamujeno skušam nadoknaditi med vikendi in prazniki ter po~ itnicami,« pravi Jan, ko beseda preide na

Natan~ nost v krvi

Junija lani je Jan Zakrajšek osvojil tudi naslov v kategoriji krog.

Športnica ena A mladink sem osvojila skupaj šest naslovov državne prvakinje, in sicer med kadetinjami ekipno, v dvojicah, posamezno in med mešanimi pari ter v mladinski konkurenci posamezno in v dvojicah.

Kaj vas najbolj pritegne?

Predvsem to, da veliko potujem.

Naprej sem potovala po Sloveniji, sedaj pa grem tudi v tujino.

Tako spoznam velik del sveta in obenem sklenem vrsto prijateljstev.

Kateri so vaši najve~ ji uspehi?

Mednarodno gledano bi vsekakor izpostavila 6. mesto na evropskem kadetskem prven-

FOTO: VALTER LEBAN

Logatec, 31. januar – Med dobitnicami priznanj ob~ ine Logatec za izjemne dosežke na podro~ ju športa je tudi Nina Zupan~ i~ , igralka namiznega tenisa. Za Zupan~ i~ evo, ~ lanico Namiznoteniškega kluba Logatec, je izjemna sezona, v kateri je osvojila kar šest naslovov državne prvakinje med kadetinjami in mladinkami ter postala tudi ~ lanica reprezentance Slovenije.

Vse to je rezultat devetletnega treniranja.

Namizni tenis sem za~ ela trenirati pred devetimi leti, in sicer bolj po naklju~ ju. Moj brat in sedanji trener sta bila prijatelja in brat me je enkrat, bolj za hec, peljal na trening. Igra mi je postala vše~ in tako sem za~ ela trenirati.

stvu, ki je bilo v Istanbulu, ekipno smo na tem prvenstvu osvojile 14. mesto. Veliko mi je pomenil tudi nastop za ~ lansko reprezentanco na svetovnem prvenstvu v Moskvi. Sem pa tudi prej, še v mlajših kategorijah, dosegala dobre rezultate, tako sem kot mlajša kadetinja na prvenstvu v Franciji osvojila 5. in 16. mesto.

Za vami je tudi izredno uspešna doma~ a sezona.

Res je, v kategoriji kadetinj in

 Marko Premrl

šolo. Kot sam dodaja, mu bolj ležijo naravoslovni predmeti, nekoliko manj pa jeziki. Kljub vsem obveznostim še ostaja ~ as za sprostitev in zabavo. »Rad igram ra~ unalniške igre, posebej športne, v zadnjem obdobju pa zelo zagreto spremljam košarkarski klub Union Olimpija, saj sem bil z o~ etom skoraj na vseh njihovih tekmah evrolige.«

FOTO: OSEBNI AR HI V JANA Z AKR AJŠKA

Mladi as

Notranjsko-kraške novice petek, 25. februar 2011

Cilji za naprej so verjetno vezani na dosego podobnih dosežkov.

Vsekakor. Še posebej bi si želela ~ im ve~ nastopov na evropskih in svetovnih prvenstvih, želja je vsekakor osvojiti kakšno medaljo na EP in si doma priigrati še kakšen naslov državne prvakinje. el Nino je za uspeh nagradila tudi namiznoteniška zveza Slovenije. Podelili so ji naziv najboljše kadetinje in mladinke v sezoni 2009/2010.

Da je še vedno dobro pripravljena, pa je dokazala tudi z uvrstitvijo med 32 najboljših kadetinj na mednarodnem prvenstvu ^eške, kamor se je odpravila takoj po prejemu priznanja v Logatcu.

Veleslalom za pokal Loža Loška dolina, 13. februar – Na smu~ iš~ u Ulaka v starem trgu pri Ložu je Alpska sekcija Smu~ arskega kluba Kovinoplastika Lož po slalomski tekmi letos pripravila še tekmovanje v veleslalomu.

Tekmovanja za pokal Loža se je udeležilo 60 smu~ ark in smu~ arjev, od najmlajših cicibanov do najstarejših veteranov. Na progi iz umetnega snega je tekmovalce nekoliko oviralo deževno vreme, kljub temu pa so tekmo izpeljali uspešno. Med vsemi je bil najhitrejši ~ lan Toni Lipovac, med ženskami pa je bila najboljša mlajša ~ lanica Eva Mlakar.

Vodja tekmovanja in organizator dogajanja na smu~ iš~ u Željko Grgin~ i~ je povedal, da ~ lani smu~ arskega kluba Kovinoplastika Lož, ki letos praznuje 40 let delovanja tudi sicer skrbijo, da je na smu~ iš~ u Ulaka proga glede na vremenske razmere maksimalno pripravljena. Trenutno s prodajo smu~ arskih kart pokrijejo le osnovne stroške obratovanja, za kakovostno vzdrževanje in posodabljanje naprav na smu~ iš~ u pa pravi, bi bilo potrebno ve~ obiska, pogrešajo pa tudi sponzorska sredstva. Ra~ unajo, da jim bo pri kritju stroškov na pomo~ prisko~ ila tudi ob~ ina. Kljub trenutno neugodni finan~ ni sliki pa se trudijo še naprej. Med zimskimi po~ itnicami so na Ulaki organizirali za~ etni te~ aj smu~ anja za otroke.

To nedeljo, 27. februarja, bodo na Ulaki ponovno organizirali tekmovanje v veleslalomu, tokrat za pokal Loške doline, kamor vabijo doma~ e in tuje smu~ arke in smu~ aje (ve~ o smu~ iš~ u in tekmovanju na www.loskadolina.si). bok

To še ni vse. Poleg balinanja je Jan prijel tudi za puško. V postojnskem strelskem klubu se je že izkazal. »V streljanju z zra~ no puško sem bil enkrat z ekipo strelskega kluba Postojna drugi na državnem prvenstvu in dvakrat tretji,« kot dokaz, da mu natan~ nost res leži, pripoveduje Zakrajšek. Tudi zato ni naklju~ je, da ima pri balinanju najraje disciplino natan~ nega zbijanja.

Maja lani je v dvojici z Maticem Lulikom, moštvenim soigralcem, pomel s konkurenco v štafeti, v hitrostnem zbijanju pa je Jan

kon~ al na 4. mestu. A to je le en izmed uspehov. »Vse dosedanje naslove je bilo zelo težko osvojiti. Morda je bilo še najtežje priboriti naslov državnega prvaka v igri bližanja in izbijanja v krog, saj sem moral v polfinalu premagati velikega konkurenta in najboljšega športnika ob~ ine Sežana Matijo Polha, v finalu pa še klubskega prijatelja Matica Lulika.« Kako pa naprej? Po~ asi ga ~ aka izbira srednje šole, vendar se trenutno še ni trdno odlo~ il.

Morda bo kruh služil v kakšnem ra~ unalniškem podjetju, precej bolj jasno pa mu je, kaj bi rad dosegel v balinanju. »Rad bi bil uspešen športnik in najboljši balinar v ~ lanski konkurenci,« pravi Jan. Dotlej ga ~ aka še nekaj let, že marca pa trkajo na vrata nova tekmovanja. »Pri~ ne se državna liga za de~ ke, nato pa imam že nastope na državnem prvenstvu v posami~ ni kategoriji, kamor se moram še uvrstiti skozi obmo~ na prvenstva in polfinale.«

Sprint za pokal Ravne na Blokah, 13. februar – Tekaško smu~ arsko društvo Novolit–Olimpija je v organizaciji Smu~ arske zveze Slovenije pripravilo tekmovanje v sprintu klasi~ ne tehnike teka na smu~ eh za otroške in odrasle kategorije tekmovalcev. Tekmovanja se je udeležilo 168 smu~ arskih teka~ ev iz 12. klubov z razli~ nih koncev Slovenije. Pretoplo vreme je v dneh pred tekmovanjem intenzivno topilo sneg in tako tekmo postavilo pod vprašaj. Kljub temu je organizatorjem uspelo.

Priprave so potekale na ve~ lokacijah. Sneg se je obdržal le še na vzhodnem delu ob~ ine Bloke, kjer ga je ostalo dovolj, da so lahko tudi z nametavanjem pripravili kilometer dolgo tekmovalno progo.

V prvem delu tekmovanja so vsi tekmovalci odtekli kvalifikacije. 16 najhitrejših iz vsake kategorije se je nato pomerilo še v izlo~ ilnih bojih ~ etverk. V finale se je uvrstilo skupno 39 tekmo-

valcev. Med mlajšimi deklicami je bila najhitrejša Urša Kosma~ ŠD Gorje, med mlajšimi de~ ki Žiga Igli~ ar iz TSK Valkarton Logatec. Najhitrejša med starejšimi deklicami je bila Urška Koprivec iz TSK JUB Dol pri Ljubljani. Med starejšimi de~ ki je bil najuspešnejši doma~ in Jaka Marolt TSD Novolit–Olimpija. Prva mlajša mladinka je bila Anamarija Lam-

pi~ TSK Merkur Kranj, najhitrejši mlajši mladinec pa Miha Šimenc TSK Valkarton Logatec.

Pri ženskah je bila najhitrejša Eva Klemen~ i~ TSK Merkur Kranj, najhitrejši moški pa je bil Matej Šimenc TSK Valkarton Logatec.

Zmagovalna cicibanka je bila Sara Zidar, najhitrejši ciciban pa Nejc Šraj, oba iz doma~ ega društva TSD Novolit–Olimpija. bok

F OTO : ARHIV TSD NOVOLIT –O LIMPIJA

14

str 14

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 4 25. februar 2011

Zeleni razgledi

Notranjsko-kraške novice

»Kar zaslužimo, vložimo v razvoj«

str

1

petek, 25. februar 2011

 Veronika Rupnik

Andrej Frank: »Naš glavni cilj v krizi je bil, da obdržimo vse zaposlene in razvijemo še kakšen proizvod za širši trg« »^e se potrudiš, lahko vedno najdeš na~in, da preživiš. Sicer pa gre krivulja v življenju in v poslu enkrat gor, drugi~ dol. To je normalno. Važno je, da si pripravljen na ~ase, ko gre dol,« pravi Andrej Frank, direktor podjetja Frank, proizvodnja strojev iz Gornje Bitnje pri Ilirski Bistrici. V 25 letih je iz obrtne delavnice preraslo v uspešno družinsko podjetje s 15 zaposlenimi. V kriznem letu 2009 so zgradili novo proizvodno halo in razvili gorilnik na biomaso Jaka, ki je bil njihov prvi proizvod, namenjen individualnim kupcem. Obmo~na gospodarska zbornica Postojna jim je zanj podelila bronasto priznanje za inovacijo.

Število zaposlenih ste obdržali tudi v krizi?

Ja. Imamo dokaj unikatno proizvodnjo, po naro~ilu in vsi zaposleni so pri nas že dlje ~asa, vlagali smo vanje, dobro so usposobljeni, zato bi bilo škoda, da bi koga izgubili. Raje smo v letu 2009, ki je bilo za nas najbolj krizno, malo stisnili in so ostali vsi.

Ste poiskali notranje rezerve?

Ja. Uporabljali smo materiale na zalogi, predvsem pa smo zmanjšali stroške.

Najve~ji padec prihodkov, okrog 40-odstoten, ste zabeležili iz leta 2008 v 2009.

Ves naš program, ki je sicer zelo širok, je vezan na investici-

je ve~jih podjetij. Po nenadnem padcu v recesijo, so podjetja ustavila investicije. To se je v letu 2009 mo~no poznalo. Že lansko leto je bilo poslovno bolje, tudi letos kaže tako.

Kljub temu smo v letu 2009 izpeljali investicijo v novo halo, ki smo jo sicer na~rtovali že prej, a ker naši upravni mlini meljejo tako dolgo, smo jo za~eli graditi konec leta 2008. V ta namen smo porabili vse prihranke iz prejšnjih let. Z novo halo, ki je stala okrog 700 tiso~ evrov, smo pridobili dodatne prostore, ki so omogo~ili širitev proizvodnje in prinesli bistveno ugodnejše delovne pogoje.

Vaša poslovna filozofija temelji na vlaganju dobi~ka v razvoj?

To~no tako. Kar zaslužimo, vložimo nazaj v podjetje. S tem podjetjem živimo, kot otrok sem zrasel z njim. Zelo veliko delamo, a nas to tudi veseli. Možnost dolgoro~nega obstanka vidimo le v stalnem vlaganju v razvoj. Naša prednost je sicer, da nismo ozko vezani na samo enega naro~nika. Delamo za papirno, živilsko, galvansko, poliuretansko, klavniško industrijo, imamo zelo širok spekter izdelkov. Prakti~no je ni stvari, da je ne bi znali narediti.

FOTO: VERONIKA RUPNIK

Vaše podjetje je, tako reko~, zraslo iz o~etove obrtne delavnice. Kako se je razvijalo?

Leta 1985 je za~el o~e, sam, v svoji mali obrtni delavnici. S svojo požrtvovalnostjo in delavnostjo je po~asi nadgrajeval dejavnost.

Vse, kar je zaslužil, je vložil v razvoj. Podjetje je raslo, trenutno nas je 15 zaposlenih. Imamo še eno h~erinsko podjetje, Profrank storitve, ki ga vodi sestra in ima dva zaposlena.

da smo pravi inovatorji, patenta nimamo nobenega, imamo pa cel kup inovativnih idej, ki so implementirane v naše naprave in stroje. To nas tudi vle~e naprej, daje delu zanimivost. Tudi zaposleni aktivno sodelujejo z idejami. V ~asu krize smo skušali razviti izdelek, ki bi ga lahko ponudili tudi ljudem in tako ne bi bili vezani izklju~no na gospodarske družbe. Tako je nastal gorilnik Jaka.

Andrej Frank pravi, da je najpomembnejša družina, takoj za njo pa je družinsko podjetje.

To nam pomaga, da lažje preživimo, lažje najdemo delo. Zelo smo zadovoljni, ~e nam uspe najti inovativne rešitve, ~e je izdelek kakovosten in dobro deluje, nam pomeni ve~ kot finan~ni dobi~ek.

našem koncu recimo s Plamopur, Plaming skupino, Javor stroji.

Lahko izpostavite kakšen za širšo javnost zanimiv izdelek?

Gorilnik Jaka je zanimiv za širšo potrošnjo. Namenjen je ljudem, ki se odlo~ijo za ogrevanje na pelete, pa jim pri tem ni treba menjati celotne pe~i, pa~ pa samo gorilnik. Izdelujemo ga po naro~ilu in tudi vgrajujemo.

priznanje GZS za inovacije.

Kaj pa cena?

Mislim, da je zelo konkuren~na.

Gorilnik je sicer samo ena od inovacij, za katero ste bili nagrajeni. V zadnjem desetletju Izdelki temeljijo na vaših lastnih skorajda ni leta, da ne bi pobraidejah? li kakšne nagrade.

Del je naš lasten razvoj, del pa Res je. Mislim, da smo eno redtudi naro~nikove želje. kih podjetij v regiji, ki smo skoraj vsako leto dobili kakšno priznaKdo so vaši najve~ji naro~niki?

Kako je sprejet na trgu? nje. Gotovo pa smo najmanjše V glavnem smo vezani na Vedno bolje. Prepoznaven je zla- podjetje v regiji, ki je vsa leta predoma~i trg, neposredno za tuji trg sti na našem obmo~ju, interesen- jemnik priznanj. ne delamo skoraj ni~, sodelujeti pa nas kli~ejo z vse Slovenije, mo pa s podjetji, ki naše izdelke saj ga najdejo na internetu. Za Kakšna je torej inovacijska kulizvažajo na tuje trge. Sodelujemo izdelek smo prejeli nagrado Bro- tura v podjetju? zlasti z inženirskimi podjetji, na nasti ceh na celjskem sejmu in Brez nje ne gre. Ne morem re~i,

Vidite torej še neizkoriš~eno priložnost v izdelkih za individualne kupce?

Dolgoro~ni cilj je, da bi razvili ve~ izdelkov za širši trg. To nam bo morda pomagalo preživeti kakšen bodo~i ~as, ki bo manj rožnat.

Kakšne so vaše izkušnje s pla~ilno disciplino?

Hvalabogu, nikoli nismo bili vezani na gradbeništvo. Podjetja, s katerimi sodelujemo, v glavnem že ve~ let, so razmeroma dobri pla~niki. Tudi sami smo verjetno eno redkih podjetij v državi, ki pla~uje vse na dan, ko zapade.

Eden od naših ciljev je, da nismo nikoli nikomur ni~ dolžni. Sicer pa je krivec za pla~ilno nedisciplino država, ki bi morala to podro~je urediti. Pla~ilni rok bi moral biti 30 dni. ^e ne bi pla~al, bi se ti morala dolo~ena služba »usesti na ra~un«, dokler ne bi popla~al svojih obveznosti.

Kaj pa izkušnje z bankami?

Z izbrano banko sodelujemo korektno, nimamo nobenih težav, tudi oni z nami ne. Za halo pa smo prejeli posojilo Slovenskega regionalno-razvojnega sklada.

Eko-inovativnost – razvojna usmeritev regije Pivka – RRA Notranjsko-kraške regije, d. o. o., je v okviru evropskega projekta za spodbujanje inovativnosti Medossic pravkar zaklju~ila z izobraževalnim programom z naslovom »ekoPodjetnik«, namenjenim podjetnikom, ki jih zanimajo sodobni trendi v vodenju mikro in malih podjetij ter znanja s podro~ja eko-inoviranja. Kot smo že pisali, so bila decembra lani izvedena izobraževanja v treh ve~jih notranjsko-kraških podjetjih, kjer je bil poudarek na eko-inovativnosti kot priložnosti za kompetitivno prednost regijskega gospodarstva.

Celoten program je namenjen inovacijskemu prebujanju v notranjsko-kraški regiji in je del aktivnosti, ki jih namerava razvojna agencija nadaljevati tudi v

Podjetnik« so bile usmerjene predvsem v mala in mikro podjetja z namenom dvigovanja zavesti in znanja s podro~ja inoviranja. Poseben poudarek je bil na potrebah strank in trendih trga.

Delavnic se je udeležilo 25 udeležencev, ki so pod vodstvom predavateljice mag. Violete Bulc iz podjetja Vibacom, razpravljaprihodnje. Na ta na~in želimo v li o poslovni evoluciji in pomenu podjetjih spodbuditi zavedanje in ekoinoviranja kot vira dodane pove~ati znanje za oblikovanje vrednosti pri delovanju podjeidej in poslovnega obnašanja. tij. Pri obravnavi vizije, poslanDelavnice z naslovom »eko- stva, strateških na~el in strategij

ter drugih vsebin so udeleženci skušali razmišljati tudi o lastni aktivnosti znotraj svojih podjetij oz. aktivnosti podjetij, ki jih nameravajo ustanoviti. Udeleženci izobraževanj in delavnic so bili nad programom in izvajalko navdušeni, pohvalili so tudi iniciativo RRA Notranjsko-kraške regije za organizacijo tovrstnih dogodkov, ki jih je v regiji premalo. Organizatorji izobraževanja tudi sicer ugotavljamo, da je interes v zvezi s tovrstnimi, specifi~no usmerje-

nimi, izobraževanji v regiji velik, prav tako se kaže izrazita potreba po povezovanju podjetij pri iskanju skupnih možnosti za sodelovanje.

Prav zaradi tega razloga bo predvidoma 21. marca sledilo še povezovalno sre~anje za vse udeležence izobraževanj in delavnic, pa tudi druge zainteresirane, na katerem bodo skušali poiskati skupne priložnosti za spodbujanje eko-inovativnosti in razvoj sodelovanja med podjetji

Pojasnilo na prispevek Odgovor na ~lanek: Stanje na podro~ju ravnanja z odpadki v regiji,

v regiji na tem podro~ju. RRA pa obenem že pripravlja nove projekte, usmerjene v spodbujanje tovrstnega sodelovanja znotraj in izven regije.

Jana Nadoh Bergo~, RRA Notranjsko-kraške regije, d. o. o.

objavljen v Notranjsko-kraških novicah 11. 2. na 21. strani, ki ga je podala JP Komunala Cerknica Glede na prispevek JP Komunala Cerknica, želimo zgolj pojasniti, da se vsi podatki za »Analizo stanja«, ki je bila podlaga za omenjeni ~lanek, nanašajo na ravnanje z odpadki v regiji v letu 2008, kar pa smo v omenjenem ~lanku verjetno res premalo poudarili oz. naglasili. Analiza stanja je bila izvajana v okviru projekta Wasman – Ravnanje z odpadki, in sicer v letu 2010 na podlagi dokon~nih podatkov iz leta 2008. Analizo smo namre~ za~eli pripravljati v za~etku leta 2010.

Kar pa ne pomeni, da se stanje na podro~ju ravnanja z odpadki ne spreminja. ^e bi enako analizo delali letos, bi se podatki vsekakor razlikovali, saj so v tem ~asu, npr. na obmo~ju skoraj vseh ob~in notranjsko-kraške regije (razen Ilirske Bistrice) uvedli zbiranje odpadkov po sistemu »od vrat do vrat«. Nedvomno so komunalna podjetja, med njimi tudi JP Komunala Cerknica, v zadnjih dveh letih uvedli zelo pozitivne in u~inkovite izboljšave na podro~ju lo~enega zbiranja odpadkov.

Dunja Mahne, Martina Erjavec, RRA Notranjsko-kraške regije, d. o. o.

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 4 25. februar 2011

1

Iz ob~inske hiše

Notranjsko-kraške novice

str

petek, 25. februar 2011

Prispevkov na straneh Iz ob~inske hiše ne pripravljajo sodelavci Notranjsko-kraških novic.

Gregorjev semenj 2011 Obvestilo o zapori cest in spremenjenem prometnem režimu Spoštovani ob~anke in ob~ani Komunalno - Plo~nik podjetje ob Tržaški cesti (odsnik) v dolžini približno 300 m Logatec ter obiskovalci Gregorjevega sek od Tovarniške ulice do (postane enosmerna cesta z semnja. Obveš~amo vas, parkiriš~a Krpan). enostranskim parkiranjem). da bo v soboto, 12. marca, Ob~anke in ob~ane naprošaObvoz bo ozna~en in urejen. Na zaradi tradicionalne prireditve mo, da v petek, 11. marca, parkiriš~ih bo med 8. in 15. uro Gregorjev semenj med 4. in 21. zve~er svojih prevoznih sredposkrbljeno za usmerjanje na uro spremenjen prometni režim stev NE parkirate na omenjeprosta parkirna mesta. v središ~u Logatca. nih površinah ter parkiriš~u Zdravstvenega doma Logatec. Na voljo bodo parkiriš~a: Za ves promet bodo zaprte - za Krpanom, naslednje ulice: Zaradi parkiranja vozil bo - Upravni center Logatec (2 x), - Notranjska cesta (odsek od spremenjen prometni režim - za NLB v Logatcu, Zdravstvenega doma do mana: - nasproti pokopališ~a v Dolekadamskega parkiriš~a na- ulici Poštni vrt (postane enonjem Logatcu, sproti pokopališ~a), smerna ulica z enostranskim - pri športni dvorani, - Cankarjeva cesta, parkiranjem), - na Železniški postaji (do- Šolska pot (odsek od Notranj- - Tovarniški ulici od Stranske stop iz priklju~ka na AC preko ske ceste do ulice Gri~), poti do Železniške postaje Ja~ke), - Tovarniška cesta (odsek od Tr(postane dvosmerna ulica z - omogo~eno bo enostransko žaške ceste do ulice Gri~), enostranskim parkiranjem) in parkiranje na: ulici Poštni vrt, z osrednjim - Stara cesta (odsek od Tovarni- - kulturnim povezovalni cesti med programom Tržaško na Tovarniški ulici od Stranske ške ulice do Vrtnarske poti), cesto proti Valkartonu (Kolena Gregorjevem semnjupoti do Železniške postaje, na povezovalni cesti med Tržaško v soboto, 12. marca 2011cesto proti Valkartonu (Kolesnik). prireditev organizira Komunalno podjetje Logatec Obiskovalce sejma naprošamo, v sodelovanju z Obèino Logatec, da upoštevajo cestno prometne turistiènimi in predpise ter signalizacijo in nakulturnimi društvi vodila organizatorjev. Prav tako obiskovalce naprošamo, da bi si prihod organizirali tako, da bi se v enem vozilu pripeljalo optimalno število oseb. Ob~anke in ob~ane, ki stanujejo v bližini sejma, naprošamo, da bi na sejem prišli peš.

Za razumevanje se vam zahvaljujem.

9. do 12.

prireditveni prostor

Obèane in obiskovalce obvešèamo o spremenjenem prometnem režimu in prometni signalizaciji. K parkirnim mestom vas bodo usmerjali reditelji med 8. in 15. uro. smer Vrhnika-Ljubljana

Gregorjevo 2011

marec 2011

Berto Menard, župan Ob~ine Logatec

parkirišèa prireditveni prostor trg pred cerkvijo sv. Nikolaja sejemska ponudba popolna zapora ceste

smer avtocesta Koper - Ljubljana

Notranjska

Ca nk ar je va

ka iš rn va To

nazaj k naravi

dvosmerna ulica z enostranskim parkiranjem enosmerna ulica z enostranskim parkiranjem

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 4 25. februar 2011

IKzr oonbi ~kian s k e h i { e

Notranjsko-kraške Notranjsko-kraške novice novice petek, 12.petek, marec25.

2010 februar 2011

str

1

Prispevkov na straneh Iz ob~inske hiše ne pripravljajo sodelavci Notranjsko-kraških novic.

Na podlagi Pravilnika o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v ob~ini Cerknica (Ur. list RS, št. 98/07) objavlja Ob~ina Cerknica

JAVNI RAZPIS za dodelitev sredstev državnih pomo~i za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja v ob~ini Cerknica za leto 2011 I. PREDMET RAZPISA Predmet razpisa je dodelitev prora~unskih sredstev (državnih pomo~i) za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja v ob~ini Cerknica v letu 2011 v skupnem znesku 15.000,00 EUR.

II. OKVIRNA VIŠINA RAZPISANIH SREDSTEV Vrsta ukrepa (ukrep po pravilniku)

storitev na podro~ju kmetijstva, - registrirana stanovska in interesna združenja in zveze, ki delujejo na podro~ju kmetijstva, gozdarstva in prehrane na obmo~ju ob~ine.

Do sredstev niso upravi~ena: - podjetja v težavah (podjetja v ste~ajnem postopku ali postopku prisilne poravnave, podjetja, ki nimajo poravnanih obveznosti do Ob~ine Cerknica, podjetja, ki so v težavah in dobivajo državno pomo~ za reševanje in prestrukturiranje).

Višina sredstev (EUR)

program prireditev

februar marec

A

M

C

E

RNI TU

DO

KUL

Pogoji in merila: - Pomo~ se dodeli na podlagi vloge, ki vsebuje osnovne podatke o upravi~encu/izvajalcu, poPomo~ za 2.000,00 datke o naložbi/storitvi, ~asovni potek in predzaokrožitev zemljiš~ videne stroške.

Zagotavljanje tehni~ne - Upravi~enec predloži izjavo, da za iste podpore v kmetijstvu upravi~ene stroške in za isti namen ni pridobil (skupinske izjeme) in 13.000,00 sredstev oziroma ni v postopku pridobivanja zagotavljanje tehni~ne sredstev iz kateregakoli drugega javnega vira. podpore (de minimis) - Zagotavljanje tehni~ne podpore, ki se bo izvajala v letu 2011 in bo predmet prijave na razpis SKUPAJ 15.000,00 za dodelitev sredstev, je lahko za~eta pred izdajo sklepa o dodelitvi sredstev, saj se upošteIII. UPRAVI^ENCI – POGOJI IN vajo ra~uni (dokazila), izdani pred izdajo sklepa MERILA ZA DODELITEV SREDSTEV: o dodelitvi sredstev, in sicer od 1. 1. 2011 do 28. 11. 2011, vendar samo, ~e upravi~enec preUpravi~enci do sredstev so: dloži finan~no ovrednoten program dela.

- pravne in fizi~ne osebe – ki ustrezajo merilom - Aktivnosti pri zaokrožitvi zemljiš~, ki bodo predza majhna in srednje velika podjetja, kot je met prijave na razpis za dodelitev sredstev, opredeljeno v Prilogi I Uredbe Komisije (ES) št. so lahko za~ete pred izdajo sklepa o dode364/2004 in ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavlitvi sredstev, vendar so upravi~eni stroški po nostjo, imajo stalno bivališ~e oziroma sedež v tem razpisu le tisti, ki bodo nastali v obdobju ob~ini, so vpisani v register kmetijskih gospood izdaje sklepa o dodelitvi sredstev pa do 28. darstev in imajo v lasti oz. v zakupu kmetijska 11. 2011 (skrajni rok za oddajo zahtevka za zemljiš~a, ki ležijo na obmo~ju ob~ine, izpla~ilo sredstev).

- ~lani kmetijskega gospodinjstva, ki imajo stalno prebivališ~e na naslovu nosilca dejavnosti – na - Upravi~enec, ki pridobi sredstva iz tega razpisa, mora hraniti dokumentacijo, ki je dolo~ena z kmetijskem gospodarstvu, ki je vpisano v regijavnim razpisom in pogodbo o dodelitvi sredster kmetijskih gospodarstev in ima sedež in stev še najmanj 5 let po zadnjem izpla~ilu kmetijske površine na obmo~ju ob~ine, - organizacije, ki so registrirane za opravljanje sredstev.

R K NIC

Organizator: Občina Cerknica; Predprodaja vstopnic: Kulturni dom Cerknica: pon. - čet. od 10.00 do 14.00; tel. (01)7092 209 , http://www.mojekarte.si

Več o vsebini predstav najdete na spletni strani občine Cerknica: www.cerknica.si

nedelja, 27. februar, ob 19.30 ŠPORTNICA, ŠPORTNIK LETA 2010 OBČINE CERKNICA

Petek, 4. marec, ob 20.00 TV ČOHOVO – KANAL 13

Butalski parlament - skoraj zabavna prireditev Organizator: Pustno društvo Cerknica

Sobota 12. marec, ob 19.00 Vinko Möderndorfer: NA KMETIH Premijerna uprizoritev komedije Režija: Anja Bajda ; nastopa KD RAK RAKEK

Sobota, 19. marec, ob 19.00 PRAZNUJTE Z NAMI

Slavnostna seja Kluba MACE ob 20.letnici delovanja mažoret v Cerknici Organizator: KLUB MACE

Petek, 25. marec, ob 20.00 ČAS ZA SPREMEMBO

Tekst: Branko Đurić – Đuro in Marko Pokorn; režija: Branko Đurić Igrajo: Branko Đurić - Đuro, Alenka Tetitkovič, Jernej Kuntner Kostumografija: Alan Hranitelj; Scenografija: Anastasia Koršič

VSTOP PROST! prireditev VSTOP PROST! satirično kulturna prireditev VSTOPNINA: 5 - 7 € komedija

VSTOP PROST! prireditev

VSTOPNINA: 15 - 18 € komedija

Branko Đurić v vlogi frizerja Mirka, ki ima svoj salon “Ja se zovem Mirko” in seksi asistentko Emo (Alenka Tetičkovič), v katero je zaljubljen zobozdravnik Damjan (Branko Šturbej / alternacija Jernej Kuntner). Damjan rad zahaja v Mirkov salon, kjer se tudi nasmeje Mirkovemu “južnjaškemu humorju” in zaljubljeno občuduje njegovo asistentko, Mirko pa prav tako rad vidi Damjana, zato je pogosto v njegovi ordinaciji na pregledu in vrtanju zob,... Komedija, ki nasmeje do solz...

Sobota, 26. marec, ob 11.00 DEČEK IZ DŽUNGLE

VSTOPNINA: 5 - 6 € za otroke

Lutkovna predstava.

Režija: Gregor Hrovatin, Brigita Leban; igra: Brigita Leban; lutke: Aurelie Chopin scenografija: Jože Urbas, Brigita Leban ; Glasba: tradicionalna - Indijancev Pipil in Lenca

Kot pripoveduje salvadorska legenda, je Cipitio že stoletja star pet let. Je kuštrav, veder in navihan fantič, nikoli siten ali žalosten. Živi v gozdu ob reki. Ob večerih rad zleze v katero od hiš in pojé nekaj sadja, tortiljo, njegov posladek pa je pepel z ognjišča. Druži se z džungelskimi živalmi, ki mu nikoli ne storijo nič žalega. Cipitio žvižga kot ptiček in če ga otroci zaslišijo, ga poiščejo, da bi se z njim igrali. Ponoči jih vabi vsvojo družbo z metanjem kamenčkov v njihova okna, nabira jim rožice in obdaruje s sadjem. Cipitio zna videti notranjo lepoto otrok. Včasih se jim prikaže nenadoma, da se ga prestrašijo. Zato jim starši ne pustijo, da bi se sami igrali ob reki. Cipitio se odraslih izogiba, ker ga ne razumejo; vidijo ga lahko le otroci. Tenancin je Cipitijeva najboljša prijateljica in skupaj raziskujeta džunglo.

IV. UKREPI, VIŠINA SREDSTEV, PREDMET PODPORE, UPRAVI^ENI STROŠKI

udeležbe, potne stroške, stroške izdaje publikacij, najemnine razstavnih prostorov); stroški publikacij kot so katalogi ali spletiš~a, ki predstavljajo dejanske podatke o proizvajalcih iz dane regije ali proizvajalcih danega proizvoda, ~e so infor1. Pomo~ za zaokrožitev zemljiš~ macije in predstavitev nevtralne in imajo zadevni - Okvirna višina razpisanih sredstev je 2.000,00 EUR. Sofinancira se do 75 % dejansko nastalih proizvajalci enake možnosti, da so predstavljeni v publikaciji. (upravi~enih) stroškov.

Cilj ukrepa: Po pravilu De minimis - s sofinanciranjem združevanj in menjav kmePredmet ukrepa: sofinancirajo se programi izotijskih zemljiš~ omogo~iti ve~jo racionalnost pri braževanja, usposabljanja in informiranja kmetov obdelavi kmetijskih zemljiš~ in s tem zmanjšati in delavcev na kmetijskem gospodarstvu, gozdarstroške pridelave. jev, oziroma ~lanov društva s podro~ja kmetijstva.

Tehni~na pomo~ je namenjena upravi~encem za Upravi~eni stroški: dejavnost predelave in trženja kmetijskih in nek- stroški pravnih in upravnih postopkov (geometijskih proizvodov. detskih storitev, notarskih overitev, upravnih Upravi~eni stroški: stroški izobraževanja in uspotaks ...), brez kupnine. sabljanja kmetov in delavcev na kmetijskem goUpravi~enci: spodarstvu, gozdarjev, oziroma ~lanov društva s - pravne in fizi~ne osebe (kmetijska gospodarpodro~ja kmetijstva: stroški organiziranja prograstva), ki ustrezajo merilom za majhna in srednje velika podjetja, kot je opredeljeno v Prilogi mov usposabljanja, stroški svetovalnih storitev: stroški honorarjev za storitve, ki ne spadajo med I Uredbe Komisije (ES) št. 364/2004 in so vpitrajne ali ob~asne dejavnosti, kot je to rutinsana v register kmetijskih gospodarstev, imajo sko dav~no svetovanje, redne pravne storitve ali stalno bivališ~e oziroma sedež v ob~ini Ceroglaševanje, na podro~ju tekmovanj, razstav in knica ali imajo v lasti oz. v zakupu kmetijska sejmov ter sodelovanje na njih, se sredstva dozemljiš~a, ki ležijo na obmo~ju ob~ine Cerknidelijo za: stroške udeležbe, potne stroške, stroške ca, - ~lani kmetijskega gospodarstva, ki imajo stalno izdaje publikacij, najemnine razstavnih prostoprebivališ~e na naslovu nosilca dejavnosti - na rov); stroški na podro~ju širjenja znanstvenih dokmetijskem gospodarstvu, ki je vpisano v regi- gnanj (prikazi in demonstracijski poskusi, delavnice, forumi in predavanja za širšo javnost) pod ster kmetijskih gospodarstev in ima sedež in pogojem, da posamezna podjetja ali znamke ne kmetijske površine na obmo~ju ob~ine. imenujejo porekla znamke, razen za proizvode iz Upravi~enci morajo predložiti naslednjo doUredbe sveta (ES) št. 510/2006; stroški publikacij kumentacijo: - izpolnjeno vlogo na razpisnem obrazcu – RAZ- kot so katalogi ali spletiš~a, ki predstavljajo dejanske podatke o proizvajalcih iz dane regije ali PIS KMETIJSTVO 2011 – POMO^ ZA ZAOKROŽIproizvajalcih danega proizvoda, ~e so informaciTEV ZEMLJIŠ^ je in predstavitev nevtralne in imajo zadevni pro- mapne kopije izvajalci enake možnosti, da so predstavljeni v - overjeno kupoprodajno pogodbo (ne starejšo publikaciji. od enega leta) ali menjalno pogodbo - odlo~bo Upravne enote Cerknica o odobritvi V. ROK IN NA^IN PRIJAVE pravnega posla (v primeru nakupa) - potrdilo k menjalni pogodbi, ki ga izda Upravna Vlagatelji morajo ustrezno ozna~ene vloge oddati po pošti kot priporo~eno pošiljko (velja datum enota Cerknica (v primeru menjave), - predra~une oziroma druga ustrezna dokazila o poštnega žiga) na naslov: Ob~ina Cerknica, Cesta nameravani izvedbi (izjavo o predvidenih stro- 4. maja 53, 1380 Cerknica, najkasneje do 28. 3. ških) pravnega posla nakupa oziroma menjave 2011 ali jo do tega dne, najkasneje do 12. ure, kmetijskih zemljiš~ (ki bodo nastajali do 28. 11. oddati v sprejemni pisarni Ob~ine Cerknica.

Vloga na razpis mora biti vložena na predpi2011). sanem obrazcu z vsemi potrebnimi dokazili, ki 2. Zagotavljanje tehni~ne podpore v kmetijstvu so navedeni v razpisu oziroma v razpisni doku(po uredbi za skupinske izjeme in po pravilu mentaciji. Razpisna dokumentacija, ki obsega vse de minimis) obrazce za posamezne ukrepe javnega razpisa in Okvirna višina razpisanih sredstev je 13.000,00 vzorce pogodb, je vlagateljem na voljo od dneva EUR. Sofinancira se do 75 % upravi~enih stroškov. objave javnega razpisa v sprejemni pisarni Ob~ine Upravi~enci: Cerknica ter na spletni strani Ob~ine Cerknica - organizacije, ki so registrirane za opravljanje www.cerknica.si. storitev na podro~ju kmetijstva; Vloga mora biti poslana v zaprti kuverti z obve- registrirana stanovska in interesna združenja in zno navedbo na sprednji strani »Ne odpiraj – vlozveze, ki delujejo na podro~ju kmetijstva, goz- ga javni razpis KMETIJSTVO 2011«. V primeru, da darstva in prehrane na obmo~ju ob~ine; vlagatelj pošilja ve~ vlog za ve~ ukrepov, mora biti - pravne in fizi~ne osebe, ki so registrirane za vsaka vloga v svoji kuverti. Na hrbtni strani mora izvajanje tehni~ne pomo~i na podro~ju kmetij- biti naveden naslov vlagatelja. stva, gozdarstva in razvoja podeželja.

Dodatna pojasnila lahko zainteresirani dobijo Upravi~enci morajo k vlogi predložiti finan~no na naslovu: Ob~ina Cerknica, Cesta 4. maja 53, ovrednoten letni program dela z ustreznimi doka- 1380 Cerknica, kontaktna oseba: Jasna Zalar (tel. zili in seznamom udeležencev izobraževanja in št.: 01 709 06 34, jasna.zalar@cerknica.si). usposabljanja.

VI. NA^IN REŠEVANJA VLOG Upravi~enci morajo predložiti naslednjo dokumentacijo: Vloge prispele na javni razpis odpira in obravnava - izpolnjeno vlogo na razpisnem obrazcu – komisija, imenovana s strani župana (v nadaljeRAZPIS KMETIJSTVO 2011 – SOFINANCIRANJE vanju komisija). Odpiranje vlog ni javno. ^e koTEHNI^NE POMO^I V KMETIJSTVU misija ugotovi, da je vloga nepopolna, pristojna - predra~une oziroma druga ustrezna dokazila o strokovna služba ob~inske uprave na predlog konameravani izvedbi izobraževanja, usposablja- misije pozove prosilca, da jo v roku 8 dni dopolni. nja ^e prosilec vloge ne dopolni v roku ali jo dopolni - ra~une (potrdila o pla~ilu) oziroma druga ustre- neustrezno, se vloga s sklepom zavrže. Prepozno zna dokazila za že izvedena izobraževanja, prispele oziroma neustrezno opremljene vloge usposabljanja bodo zavržene, neutemeljene pa zavrnjene.

- dokazilo o registraciji (izpisek iz sodnega regiKomisija na podlagi prejetih vlog dolo~i odstostra, izpisek iz registra društev ...). tek sofinanciranja, vendar najve~ do višine, kot Po uredbi za skupinske izjeme je navedeno v razpisu. V kolikor bo na razpis priPredmet ukrepa: sofinancirajo se programi izospelo ve~ vlog, kot je skupni znesek razpisanih braževanja, usposabljanja kmetov in delavcev na sredstev, se bodo sredstva upravi~encem dodelikmetijskem gospodarstvu. la glede na vrstni red prispetja vlog – do porabe Pomo~ mora biti dostopna vsem upravi~encem sredstev. na obmo~ju ob~ine. ^lanstvo v nevladnih organiOb~ina Cerknica bo z upravi~enci sklenila pozacijah ne sme biti pogoj za dostop do storitev. godbe, v katerih bodo navedeni podrobnejši poUpravi~eni stroški: stroški izobraževanja in uspo- goji koriš~enja sredstev. Upravi~encem se bodo sredstva izpla~ala na transakcijski ra~un na podsabljanja kmetov in delavcev na kmetijskem lagi zahtevka za izpla~ilo sredstev. Zahtevek za gospodarstvu: stroški organiziranja programov izpla~ilo sredstev mora biti dostavljen na Ob~ino usposabljanja, stroški svetovalnih storitev: stroški Cerknica, najkasneje do 28. 11. 2011. honorarjev za storitve, ki ne spadajo med trajne Številka: 41010-0003/2011 ali ob~asne dejavnosti, kot je to rutinsko dav~no svetovanje, redne pravne storitve ali oglaševanje; Datum: 25. 2. 2011 Marko RUPAR na podro~ju tekmovanj, razstav in sejmov ter sožupan delovanje na njih (sredsva se dodelijo za stroške

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 4 25. februar 2011

Iz ob~inske hiše

18

Notranjsko-kraške novice

str

petek, 25. februar 2011

Prispevkov na straneh Iz ob~inske hiše ne pripravljajo sodelavci Notranjsko-kraških novic.

Na podlagi 10. ~lena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98) in Pravilnika za vrednotenje letnega programa športa v ob~ini Cerknica (Uradni list RS, št. 89/09) Ob~ina Cerknica objavlja

Na podlagi Pravilnika o sofinanciranju programov turisti~nih društev v ob~ini Cerknica (Ur. list RS, št. 32/09) objavlja Ob~ina Cerknica

JAVNI RAZPIS

JAVNI RAZPIS

za sofinanciranje letnega programa športa v ob~ini Cerknica za leto 2011

za sofinanciranje programov turisti~nih društev v ob~ini Cerknica za leto 2011

1. Naziv in sedež neposrednega uporabnika, ki dodeljuje sredstva: Ob~ina Cerknica, Cesta 4. maja 53, 1380 Cerknica

2. Predmet javnega razpisa: Predmet javnega razpisa je sofinanciranje letnega programa športa v ob~ini Cerknica v letu 2011

3. Osnovni pogoj za kandidiranje na javnem razpisu: Na razpisu lahko sodelujejo izvajalci letnega programa športa v skladu s 3. ~lenom Pravilnika za vrednotenje letnega programa športa v ob~ini Cerknica, s tem, da imajo športna društva in njihova združenja pod enakimi pogoji prednost pred drugimi izvajalci programov športa.

4. Iz prora~unskih sredstev se bodo sofinancirali naslednji programi sprejetega letnega programa športa v ob~ini Cerknica za leto 2011: 1. Športna vzgoja otrok in mladine 1.1 Interesna športna vzgoja predšolskih otrok 1.2 Športna vzgoja šoloobveznih otrok 1.2.1 Interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok 1.2.2 Športna vzgoja otrok, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport 1.2.3 Športna vzgoja otrok s posebnimi potrebami 1.3 Športna vzgoja mladine 1.3.1 Interesna športna vzgoja mladine 1.3.2 Športna vzgoja mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport 1.3.3 Športna vzgoja mladine s posebnimi potrebami 2. Športna dejavnost študentov 3. Športna rekreacija 4. Kakovostni šport 5. Vrhunski šport 6. Šport invalidov 7. Razvojne in strokovne naloge v športu 7.1 Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov v športu 7.2 Športno rekreativne prireditve 7.3 Delovanje društev in zvez društev na nivoju lokalne skupnosti 7.4 Priznanja športnikom in športnim delavcem 7.5 Založniška dejavnost

5. Okvirna višina razpisanih sredstev: Okvirna višina sredstev javnega razpisa znaša 152.000,00 EUR, dokon~na skupna vrednost in vrednost posameznih programov bo dolo~ena v skladu s sprejetim prora~unom za leto 2011.

6. Obdobje, v katerem morajo biti porabljena dodeljena sredstva: Dodeljena sredstva morajo biti porabljena najkasneje do 31. 12. 2011.

7. Vloge izvajalcev letnega programa športa morajo vsebovati: Naslednje izpolnjene obrazce: - izjava - osnovni podatki o izvajalcu letnega programa športa - podatki o izvajanju LPŠ v letu 2010 s podatki o

finan~nem poslovanju izvajalca LPŠ v letu 2010 in plan za leto 2011 - prijava programa, za katerega se izvajalec prijavlja - finan~no vrednotenje posameznega programa športa - vsebinski opis posameznega programa športa Dokazila o izpolnjevanju ostalih pogojev, navedenih v tem javnem razpisu oziroma razpisni dokumentaciji.

1) BESEDILO JAVNEGA RAZPISA 1. Predmet javnega razpisa je sofinanciranje programov turisti~nih društev v ob~ini Cerknica v letu 2011.

2. POGOJI IN MERILA:

Na javni razpis se lahko prijavijo turisti~na društva, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: - da imajo sedež na obmo~ju ob~ine Cerknica oziroma da spodbujajo razvoj turizma na obmo~ju ob~ine Cerknica; 8. Rok za oddajo vlog, na~in - da so registrirani po Zakonu o društvih; predložitve in opremljenost vlog - da imajo urejeno evidenco o ~lanstvu, Popolne vloge morajo biti z vsemi zahtevanimi pripla~ani ~lanarini in ostalo dokumentacijo, kot logami predložene v zaprti ovojnici, osebno ali po jo dolo~a Zakon o društvih; pošti na naslov: Ob~ina Cerknica, Cesta 4. maja 53, - da imajo zagotovljene materialne, prostorske, 1380 Cerknica, s pripisom na vidnem mestu »NE kadrovske in organizacijske pogoje za realiODPIRAJ, VLOGA ZA JAVNI RAZPIS – LETNI PROzacijo na~rtovanih aktivnosti na podro~ju tuGRAM ŠPORTA 2011« in s polnim naslovom poširizma; ljatelja, najkasneje do 28. 3. 2011. Vloga se šteje - da imajo potrjen program s strani upravnega za pravo~asno, ~e je oddana priporo~eno po pošti organa društva; na zadnji dan prijave, t. j. 28. 3. 2011 ali do 12.ure - da redno dostavljajo ob~ini poro~ilo (vklju~no oddana osebno v vložiš~u Ob~ine Cerknica. s finan~nim) o realizaciji programov in doseNepravo~asno prejete vloge bodo s sklepom ženih rezultatih v preteklem letu, na~rt akzavržene. tivnosti za teko~e leto (vklju~no s finan~nim na~rtom); 9. Odpiranje pravo~asno - da izvajajo s programom opredeljene naloprispelih vlog: ge, ki spodbujajo razvoj turizma na obmo~ju Postopek javnega razpisa in odpiranje v roku doob~ine in širše; stavljenih, pravilno izpolnjenih in ozna~enih vlog - da izpolnjujejo druge pogoje iz Pravilnika o vodi strokovna komisija. Odpiranje vlog ne bo javsofinanciranju programov turisti~nih društev v no in bo v 8. dneh po kon~anem razpisnem roku. ob~ini Cerknica (v nadaljevanju: pravilnik).

Strokovna komisija bo ugotovila, ali vloge izpolnjuOb~ina Cerknica bo sofinancirala letne prograjejo razpisne pogoje, in jih ovrednotila v skladu s me turisti~nih društev z vsebinami, opredeljeniPravilnikom za vrednotenje letnega programa špor- mi v 9. ~lenu pravilnika. ta v ob~ini Cerknica (Uradni list RS, št. 89/09, z dne Ob~ina Cerknica iz naslova tega javnega raz6. 11. 2009) pisa ne bo sofinancirala investicije v prostore Predlagatelje nepopolnih vlog bo komisija v društev kot tudi ne programe, ki se financiraroku 8 dni od odpiranja vlog pisno pozvala, da jih jo ali sofinancirajo iz katerekoli druge postavke v roku 8 dni od prejema obvestila dopolnijo. Doob~inskega prora~una in niso predmet pravilnipolnjene vloge morajo predlagatelji predložiti v za- ka. prti ovojnici, osebno ali po pošti na naslov: Ob~ina Sredstva se bodo dodelila na podlagi meril in Cerknica, Cesta 4. maja 53, 1380 Cerknica, s pripi- kriterijev za dodelitev sredstev, ki so natan~no som na vidnem mestu »NE ODPIRAJ, DOPOLNJEopredeljena v 9. ~lenu pravilnika.

NA VLOGA ZA JAVNI RAZPIS – LETNI PROGRAM Programi bodo ocenjeni v skladu z merili in ŠPORTA 2011« in s polnim naslovom pošiljatelja. kriteriji iz prejšnjega ~lena in ob upoštevanju Dopolnjena vloga se šteje za pravo~asno, ~e je specifi~nosti vsebine posameznih programov. bila oddana priporo~eno po pošti na zadnji dan Posamezni programi se to~kujejo. Vrednost to~ke roka za dopolnitev, ali do 12. ure oddana osebno se dolo~i v skladu s predvidenimi prora~unskimi v vložiš~u Ob~ine Cerknica. sredstvi za te namene v teko~em letu po nasleNepopolne vloge, katerih predlagatelji v navede- dnji formuli: vrednost to~ke = prora~unska srednem roku ne dopolnijo, in prepozno prispele dostva/vsota to~k vseh programov. polnitve vlog bodo s sklepom zavržene.

Višina sofinanciranja posameznega programa je odvisna od skupnega števila zbranih to~k in 10. Rok, v katerem bodo od vrednosti to~ke.

predlagatelji obveš~eni o izidu javnega razpisa:

O izboru in višini sredstev, dobljenih na tem razpisu, bodo predlagatelji pisno obveš~eni v roku 60 dni po sprejemu prora~una Ob~ine Cerknica za leto 2011. Z izbranimi izvajalci programov bodo sklenjene pogodbe.

11. Informacije o razpisni dokumentaciji Razpisna dokumentacija bo od dneva objave razpisa na voljo na spletni strani Ob~ine Cerknica (http://www.cerknica.si/) in na ob~inski upravi pri Dušanu JERNEJ^I^U, kjer lahko dobite tudi podrobnejša navodila in dodatne informacije.

Cerknica, 25. 2. 2011 Številka: 41010-0001/2011 Marko RUPAR, župan

3. OKVIRNA VIŠINA SREDSTEV: Okvirna višina razpisanih sredstev za sofinanciranje delovanja turisti~nih društev znaša 25.000,00 EUR, dokon~na vrednost bo dolo~ena v skladu s sprejetim prora~unom.

4. ROK PORABE SREDSTEV: Dodeljena sredstva morajo biti porabljena najkasneje do 31. 12. 2011 v skladu s predpisi, ki dolo~ajo izvrševanje prora~una.

5. VSEBINA PRIJAVE: Prijava na razpis mora biti izdelana izklju~no na obrazcu, ki je sestavni del razpisne dokumentacije. Prijava mora vsebovati vse zahtevane priloge oziroma dokazila, ki so navedena v razpisnem obrazcu. Prijavitelj mora s podpisom

izjave na razpisnem obrazcu soglašati s preverjanjem namenske porabe prora~unskih sredstev, odobrenih na podlagi tega razpisa, in sicer s strani pooblaš~ene osebe ob~ine. Tako izdelana prijava bo obravnavana kot popolna.

6. ROK ZA PREDLOŽITEV PRIJAV IN NA^IN PREDLOŽITVE: Prijavitelji morajo popolne prijave oddati po pošti kot priporo~eno pošiljko ali oddati osebno v zaprti ovojnici najkasneje do 28. 3. 2011 na naslov: Ob~ina Cerknica, Cesta 4. maja 53, 1380 Cerknica. Šteje se, da je prijava prispela pravo~asno, ~e je bila zadnji dan roka za oddajo prijav, oddana na pošti s priporo~eno pošiljko, ali do 12. ure oddana v prostorih Ob~ine Cerknica.

Prijave morajo biti oddane v zaprti ovojnici z oznako: »NE ODPIRAJ, JAVNI RAZPIS TURISTI^NA DRUŠTVA 2011«. Na hrbtni strani mora biti naveden polni naslov pošiljatelja. Veljavne bodo prijave, ki bodo pravilno ozna~ene in pravo~asno oddane. Neveljavne prijave ne bodo obravnavane.

7. DATUM ODPIRANJA PRIJAV IN OBVESTILO O IZIDU JAVNEGA RAZPISA: Odpiranje prijav ne bo javno. Komisija bo v roku 10 dni po kon~anem razpisu odprla pravo~asno prejete prijave in ugotovila ustreznost prijav.

Nepravo~asno prispele prijave bo komisija s sklepom zavrgla. V kolikor bo komisija ugotovila, da prijava ni popolna oziroma je le ta nerazumljiva, bo pozvala prijavitelja, da v roku 8 dni odpravi pomanjkljivosti oziroma, da prijavo ustrezno dopolni. Dopolnjeno prijavo morajo prijavitelji poslati v zaprti ovojnici na naslov: Ob~ina Cerknica, Cesta 4. maja 53, 1380 Cerknica. Šteje se, da je dopolnjena prijava prispela pravo~asno, ~e je bila zadnji dan roka za oddajo prijav oddana na pošti s priporo~eno pošiljko, ali do 12. ure oddana v prostorih Ob~ine Cerknica.

Na ovojnici mora biti na vidnem mestu napis »NE ODPIRAJ, DOPOLNJENA PRIJAVA ZA JAVNI RAZPIS – TURISTI^NA DRUŠTVA 2011« in na hrbtni strani polni naslov pošiljatelja.

Nepopolne prijave, ki jih vlagatelji ne bodo dopolnili v navedem roku, se zavržejo.

O izboru in višini sredstev, dobljenih na razpisu, bodo prijavitelji pisno obveš~eni, in sicer v roku 45 dni po sprejemu prora~una. Sredstva bodo upravi~enci koristili na podlagi sklenjenih pogodb.

8. KRAJ IN ^AS, KJER LAHKO ZAINTERESIRANI DVIGNEJO RAZPISNO DOKUMENTACIJO: Razpisna dokumentacija je od dneva objave javnega razpisa do izteka prijavnega roka dosegljiva na spletni strani Ob~ine Cerknica: www.cerknica.si. Zainteresirani prijavitelji jo v tem roku lahko dvignejo tudi v sprejemni pisarni Ob~ine Cerknica, Cesta 4. maja 53, 1380 Cerknica, in sicer v ~asu uradnih ur.

Dodatne informacije lahko dobite na tel. 01 709 06 34 (Jasna Zalar) ali po elektronski pošti: jasna.zalar@cerknica.si.

Cerknica, 25. 2. 2011 Številka: 41010-0002/2011 Marko Rupar, župan

Neko~ je bila …

Enota Rakek Partizanska cesta 8a 1381 Rakek tel.: 01 7051 481 www.kjuc.si ponedeljek: 8:00 - 15:00 sreda: 15:00 - 19:00 petek: 13:00 - 19:00

pravlji~na urica z ustvarjalno delavnico za otroke od 4. leta dalje

Vabljeni!

Z vami bo knjižni~arka Anita.

Enota Rakek ponedeljek, 28. februar 2011 od 1700 do 1800 Prosimo, da otroka prijavite na tel. št. 01 70 91 078 (Cerknica) ali 01 70 51 481 (Rakek).

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 4 25. februar 2011

str

ČETRTEK

3. 3. 2011, ob 16. uri pred kulturnim domom Cerknica 3. 3. 2011, ob 17. uri v galeriji Krpan

ŽAGANJE BABE svečana otvoritev pustnih prireditev in prevzem oblasti OTVORITEV PUSTNE RAZSTAVE Marko Čadež - Cerkljanski laufarji

PETEK

Na pustno nedeljo, 6. 3. 2011, točno okoli 12.32

4. 3. 2011, ob 20. uri v Kulturnem domu Cerknica

TV Čohovo - kanal 13 (Butalski parlament, BUtalski DEželni Zbor) skoraj zabavna prireditev z Butalci in glasbenimi gosti

SOBOTA

5. 3. 2011, ob 15. uri v Športni dvorani Cerknica

BUTALČKANJE Mega otroška maškarada z Romano Kranjčan

5. 3. 2011, ob 20. uri v Športni dvorani Cerknica

VELIKA MAŠKARADA ZA ODRASLE

NEDELJA

4RADICIONALNI PUSTNI KARNEVAL PO ULICAH #ERKNICE "UTALCI NA DEBELI ¸ETRTEK #ERKNICO SPREMENIMO V "UTALE IN VLADAMO DO PEPELNI¸NE SREDE 0ONOSNI SMO NA TO IN ZATO SMO SE ODLO¸ILI DA MED VAS RAZtIRIMO 3LAVO DRwAVE "UTALSKE .A PUSTNO NEDELJO BODO NA ULICAH #ERKNICE OwIVELI HUDI¸ KI wENE POLHE PAST POVODNI MOw *EZERKO IN CELA RODBINA SLIVNItKIH COPRNIC OD NAJMLAJtE VELIKE ĎGURE ,IZE VSE DO NAJSTAREJtE PRAMATERE 5RtULE 0RAVI NOTRANJSKI -ARTIN +RPAN JE V GOSTE POVABIL TUDI CESARJA IN NJEGOVO SPREMSTVO 6 ZELENEM DELU BOSTE LAHKO OB¸UDOVALI TUDI VELIKEGA wABCA "RONTOSKOKA wABJE PARE IN wABJO VOJSKO EZ "UTALE BO POLETEL TUDI ¸ISTO PRAVI ZMAJ 6 DOLINO SE BODO SPUSTILI tE (RIBCI KI BODO SKUPAJ S PISANO DRUt¸INO GOSTUJO¸IH SKUPIN PLESALI OB ZVOKIH tTEVILNIH GODB NA PIHALA KI BODO DAJALE RITEM NAtI POVORKI 3LAVO DRwAVE "UTALSKE BO SEVEDA tIRIL TUDI "UTALSKI wUPAN Z wENO KI BO POLEG NJE S SEBOJ PRIPELJAL TUDI *ARO GOSPODO IN CELOTNO "UTALSKO LJUDSTVO 3PET SO POREDILI VELIKEGA JEwA IN Z VESELJEM VAM GA BODO POKAZALI :A VARNOST BODO SKRBELI "UTALSKI POLICAJI "UTALSKI GASILCI PA BODO POSKRBELI DA SE KAJ NE VNAME 6 -ESTU PRAVLJIC BOSTE SEVEDA NAtLI tE MNOGO MASK tEM IN LARF A NAJ KAJ OSTANE tE SKRIVNOST .AJBOLJE BO DA SE PRIDITE KAR SAMI PREPRI¸AT KAJ SMO SPET ZACOPRALI -ANJKALA NE BO NITI OBVEZNA ZABAVA PO KARNEVALU IN PETJE PLES TER ZABAVA OB tTEVILNIH STOJNICAH S HRANO IN PIJA¸O :A PUSTA JE V #ERKNICI VEDNO VESELO IN DEBELO ZATO VAM SVETUJEMO DA SE V NEDELJO wE ZGODAJ NAtEMITE IN SE wE OB URI UDELEwITE "UTALSKEGA TEKA V MASKAH PO KARNEVALSKI TRASI

6. 3. 2011, ob 10.45 (otroci) in 11h (odrasli) pred OŠ Cerknica 6. 3. 2011, točno okoli 12.32 pred OŠ Cerknica

PONEDELJEK

7. 3. 2011, ves dan

Petek

46 /(/6/ p +!.!, "UTALSKI PARLAMENT "5TALSKI $%wELNI :BOR 3KORAJ ZABAVNA PRIREDITEV 6SAKA DRwAVA IMA SVOJE VODSTVO PARLAMENT IN POLICIJO "UTALSKA NI PRAV NI¸ DRUGA¸NA .A PUSTNI PETEK NAtI DRwAVLJANI wE LETA RADI PRISLUHNEJO MODRIM BESEDAM NEVOLJENIH IZBRANCEV 6¸ASIH SO SEDELI V 2ESTAVRACIJI IN SI PRAVILI "UTALSKI PARLAMENT POTEM PA SO SE p ZARADI ¸EDALJE VE¸JEGA ZANIMANJA LJUDSTVAp PRESELILI V tPORTNO DVORANO IN KLEPALI TER SEJALI POD IMENOM "5TALSKI $%wELNI :BOR "5$%: ASI PA SE SPREMINJAJO 0OLITIKA IN Z NJO POSLANCI POSRANCI IN TELEPATI SO PRI LJUDEH ZA¸ELI IZGUBLJATI ZAUPANJE "UTALSKI wUPAN JE ZATO SEJE ZAPRL ZA JAVNOST IN O VSEH POMEMBNIH RE¸EH SO TAKO RAZPRAVLJALI ZA TRDNO ZAPRTIMI VRATI ! PRITISK JAVNOSTI IN MEDIJEV JE DANDANES PA¸ TAKO MO¸AN DA NI¸ VE¸ NE OSTANE DOLGO SKRITO .AtA PRVA IN EDINA "UTALSKA PUSTNA TELEVIZIJA SE JE TAKO ODLO¸ILA DA 6AM PREKO KANALA NA PROGRAMU 46 /(/6/ NA PUSTNI PETEK MARCA OB URI V +ULTURNEM DOMU #ERKNICA V wIVO PREDVAJA NAGOVOR

SLAVA DRŽAVE BUTALSKE Največji slovenski pustni karneval z Butalci, coprnicami in vsemi ostalimi tradicionalnimi pustnimi liki od blizu in daleč. Po karnevalu sledi zabava z skupinama CHRISTINE in Dej še'n litro PUSTNI POČITEK (PP) Lizanje ran

PUSTNI TOREK

8. 3. 2011, ves dan

DAN ŽENA Vse najlepše ob vašem prazniku vam želijo Butalci!

SREDA

9. 3. 2011, ob 16. uri od Hiše žalosti do mosta

POGREBNE SVEČANOSTI Upepelitveni ceremonial ob pokopu pusta

S ob o ta "UTAL¶KANJE 6SAKO LETO SE V ¸ASU PUSTA #ERKNICA SPREMENI V MESTO PRAVLJIC :A NAtO IN VAtO MLADEw BOMO PRIPRAVILI VELIKO OTROtKO MAtKARADO "54!, +!.*% KJER BOMO PREwIVELI NEKAJ PRIJETNIH URIC V ¸AROBNEM PRAVLJI¸NEM SVETU 2AJALI BOMO V SOBOTO MARCA OD URI V gPORTNI DVORANI #ERKNICA : NAMI BO PRIZNANA OTROtKA ANIMATORKA IN PEVKA 2OMANA +RANJ¸AN SEVEDA PA NE BODO MANJKALE NITI CERKNItKE MAwURETKE BUTALCI

COPRNICE wABICE IN POLHI

4OREJ NA PUSTNO NEDELJO MARCA TO¸NO OKOLI PO ULICAH #ERKNICE KRENE VELIKI TRADICIONALNI PUSTNI KARNEVAL Z NASLOVOM 3LAVA DRwAVE "UTALSKE -I BOMO TAM KAJ PA VI

BUTALSKI TEK V MASKAH

"UTALSKEGA wUPANA OB NAtEM NAJVE¸JEM PREMAKLJIVEM "UTALSKEM DRwAVNEM PRAZNIKU 6 "UTALNIKU BOSTE SLItALI VSE AKTUALNE NOVICE IZ OwJE IN tIRtE REGIJE SE ZABAVALI OB ZGODBAH IZ "UTALCEV NAtEGA ROJAKA &RANA -IL¸INSKEGA IN TREPETALI KDO BO ZMAGOVALEC NAtEGA NOVEGA RESNI¸NOSTNEGA tOVA 0IG BRADER 3EVEDA NE BO tLO BREZ %KONOMSKO 0ARODIJALNEGA 0ROGRAMA %00 JA IN NASTOPA -ATHIASA gTEFAN¸I¸A KI BO PREDSTAVIL SVOJ "UTALE tTENDAP tOU 0A PELI IN PLESALI BOMO TUDI 3KRATKA ¸AKA VAS VSAJ URO IN POL DOLGA SKORAJ ZABAVNA PRIREDITEV ZA KATERO VAM V TEH TEwKIH ¸ASIH ZA¸UDA NE BOMO ZARA¸UNALI VSTOPNINE .EVERJETNO 3PODOBI SE TOREJ DA SE OGLASITE IN SE NA LASTNE O¸I PREPRI¸ATE

DA IMAMO "UTALCI V POPLAVI TV POSTAJ IN ODDAJ DALE¸ NAJBOLJtI PROGRAM )N KOT PRAVI "UTALSKI wUPAN +DOR SE SMEJI SLABEMU VICU JE SPOSOBEN TUDI DRUGIH ZLO¸INOV .A PRIREDITVI SI BOSTE LAHKO OGLEDALI TUDI SAMOSTOJNO RAZSTAVO )VA +VARTU¸A p !JVE 0ORTRETI V ILUSTRACIJI jIVEL PUST IN KNIwNCA 2AKEK

/"6%34),/ / :!0/2) #%34 6 !35 0534.%'! +!2.%6!,!

6 #%2+.)#) !64/02%6/:.)+% 02%")6!,#% ). /")3+/6!,#% KI SE VOZIJO SKOZI #ERKNICO OBVEt¸AMO DA BO PROMET V ¸ASU PUSTNIH PRIREDITEV MOTEN 6 NEDELJO BO 0/0/,.! #%34.! :!0/2! #ESTE MAJA OD DO URE /BVOZ BO PO .OTRANJSKI CESTI IN #ESTI POD 3LIVNICO ZA OSEBNA VOZILA 6 SREDO BO $%,.! #%34.! :!0/2! #ESTE MAJA MED IN URO /BVOZ BO UREJEN PO .OTRANJSKI CESTI IN #ESTI POD 3LIVNICO 6 ¸ASU OD DO BO 0/0/,.! #%34.! :!0/2! ABRANSKE ULICE V NASELJU #ERKNICA /BVOZ JE PO #ESTI MAJA 3PLOtNA PREPOVED PROMETA JAVNE POTI +APELICA OD DO /BVOZ BO PO .OTRANJSKI CESTI 3PLOtNA PREPOVED PROMETA #ESTE NA 4ABOR IN #ESTE NA *EZERO DNE 6 ¸ASU OD DO URE /BVOZ BO PO .OTRANJSKI CESTI IN #ESTI POD 3LIVNICO ZA OSEBNA VOZILA /RGANIZACIJSKI ODBOR 0534

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 4 25. februar 2011

str 0

edeljo n o n t s Na pu 11 6. 3. 20

N

e ed

lja

"54!,3+) 4%+ 6 -!3+!( : BUTALSKO GLAVO JE TE¶I ZDRAVO "UTALCI POZNAMO TEK wE OD NEKDAJ 4EKAMO PRED POLICAJI

BUTALSKI MOwJE PRED SVOJIMI IN TUJIMI wENAMI PRED DAVKI

PRED 4URKI SAMI PRED SABOb4EKANJE JE ZATO V "UTALAH ZELO CENJENO PO¸ETJE IN V SEDANJIH KRIZNIH ¸ASIH TUDI V DRwAVI BUTALSKI NAJCENEJtA OBLIKA REKREACIJE 6ENDAR TEGA DO SEDAJ NISMO OBEtALI NA VELIKI ZVON SAJ SE NAM JE TO ZDELA ENA NAJBOLJ NARAVNIH STVARI NA SVETU /B POPLAVI RAZNORAZNIH MARATONOV TER TAKtNIH IN DRUGA¸NIH TEKOV PA SMO SE ODLO¸ILI

DA TUDI MI PRISTAVIMO SVOJ PISKER¸EK IN PRI NAS ORGANIZIRAMO PR A VI "UTALSKI TEK V MASKAH TER TAKO tIRIMO SLAVO DRwAVE BUTALSKE TUDI MED TEKA¸E +ER ¸AS NIKOLI NI BIL NI IN NE BO NAt GOSPODAR IN KER VEMO

DA JE ZELO RELATIVEN IN ODVISEN OD TEGA NA KATERI STRANI STRANIt¸NIH VRAT STOJIt SMO SE ODLO¸ILI DA GA wE V tTARTU DISKVALIĎCIRAMO 4AKO BO TEK POPOLNOMA IN NEPREKLICNO NETEKMOVALNE NARAVE )N KDOR BI HOTEL NA KAKRtENKOLI NA¸IN MERITI TO NEPOMEMBNO STVAR S tTOPARICAMI KAKIMI DRUGIMI NAPRAVAMI ALI V MISLIH BO NAJSTROwJE KAZNOVAN /DLO¸ILI SMO SE NAMRE¸ DA BOMO IZKLJU¸NO TEKALI IN NE TEKMOVALI 4AKO PORAwENCEV NE BO BOMO PA ZMAGOVALCI VSI KI PRITE¸EMO ALI NA KAK DRUG NA¸IN PRIDEMO DO CILJA

Sreda 0/'2%" 0OKOP PUSTA

: OGNJEM KI SO GA V ¸ETRTEK IZ 3LIVNICE PRINESLE COPRNICE

BOMO NA PEPELNI¸NO SREDO NA CERKNItKEM MOSTU JAVNO UPEPELILI PUSTA /BLAST BO IZ ROK NAtEGA "UTALSKEGA wUPANA SPET PADLA V ROKE CERKNItKEGA 4ABLO "UTALE BOMO ZA ENO LETO POSPRAVILI V KLET gIRNO "UTALSKO LJUDSTVO COPRNICE

wABE POLHI IN wALUJO¸I MENIHI BODO NEUTOLAwLJIVI 0RAMATI 5RtULA BO LE S TEwAVO POwIRALA SOLZE (LIPAJO¸O MNOwICO 4EKLI BOMO NA PUSTNO NEDELJO PO NAtI IMENITNI BO PRETRGAL ZVOK 4ItINE jALNI SPREVOD BO OB URI KRENIL KARNEVALSKI TRASI KI JE OD ZA¸ETKA DO KONCA IN NAZAJ DOLGA IZPRED (ItE wALOSTI V CENTRU PUSTNIH NOR¸IJ 0OKOJNIK BO DO TO¸NO OKOLI KM :A "UTAL¸KE BO TRASA tE KRAJtA gTART POGREBA LEwAL POGREBCI PA STALI $OKLER BODO LE MOGLI 4A "UTALCEV BO OB H "UTAL¸KI PA BODO tTARTALI MINUT PREJ NAJSTAREJtA PUSTNA PRIREDITEV IZ KATERE SE JE KASNEJE RAZVILO 0RIJAVE BOMO ZBIRALI NA DAN KARNEVALA OD DO ,AHKO PUSTOVANJE KOT GA POZNAMO DANES OZNANJA BRIDKI KONEC PA SE PRIJAVITE wE SEDAJ NA MAILU BUTALSKI TEK GMAIL COM /B NAtEGA NORENJA /DPRLI BOMO KOPALNO SEZONO IN PUSTKOVE PRIJAVI NAPItITE IME IN PRIIMEK LETNICO ROJSTVA IN MASKO KI PEPELNE OSTANKE POSPREMILI Z NAtIMI SOLZAMI 6 #ERKNIt¸ICO JO BOSTE PREDSTAVLJALI gTARTNINA VAS BO STALA _ IN BO OBENEM IN NAPREJ DO JEZERA IN RNEGA MORJA 0UST JE MRTEV wIVEL VSTOPNICA ZA NA KARNEVAL :A "UTAL¸KE NIwJE OD CM PUST +URRRRRENNNNTAAAA IN KNIwNCA 2AKEK tTARTNINE NI )N KER JE PUST PREDVSEM PRAZNIK ZA OTROKE

"UTALE PA SO PRAVLJI¸NO MESTO KJER SO OTROCI POMEMBNEJtI OD ODRASLIH IMAJO OTROCI PRI NAS POSEBEN POLOwAJ IN LAHKO TE¸EJO TUDI V SPREMSTVU STARtEV ALI KAKIH DRUGIH SORODNIKOV 6SAK UDELEwENEC TEKA BO DOBIL SPOMINSKO MAJICO LAHKO OKREP¸ILO IN tE KAKtNO POZORNOST .AJBOLJtE MASKE V RAZLI¸NIH KATEGORIJAH PA BODO NAGRAJENE 0RIDITE NA TEK NA KATEREM BOMO DOKAZALI DA JE REKREACIJA LAHKO TUDI ZABAVNA IN OBRATNO

/RGANIZACIJSKI ODBOR 0UST MARKO RUPAR

Predsednik organizacijskega odbora

KSENIJA PREŽELJ

Vodja projekta, gostujoče skupine

BRANE ŠTRUKELJ Operativne naloge

ANDREJ ŠPAREMBLEK Svetovalec

JASNA ZALAR

Vodja marketinga in VIP

LIZA VIPOTNIK

Vodja stikov z javnostmi, reklama

DAVOR INTIHAR

Vodja varnosti

DARE KRIŽANČIČ

Operativne naloge

ALEŠ BRLAN

Vodja komentatorjev

MARTIN PETRIČ Oblikovanje

MARKO VERBIČ Vodja velikih figur

ZORAN VIDMAR Operativne naloge

6E¸ KO NAS BO BOLJ BO VESELO

IVO KVARTUČ Pogreb

DULE PETRIČ Vodja Karnevala

MIHA RAZDRIH Program

+URENTE JE V #ERKNICI SPREJEL COPRN ItKI VRH PUSTNEGA DRU tTVA

JERA RAZDRIH

/")3+!,) 3 / .!3 +52 %.

4)

6 PREDPUSTNEM ¸ASU SO #ERKNICO NEPRI¸AKOVANO OBISKALI +URENTI .ATAN¸NEJE OBSIKAL NAS JE 4% p$% +ORANT KLUB 4URNIt¸E $RAwENCI 3AMI O SEBI POVEDO DA GRE ZA ZELO UREJENO SKUPINO

KI SE OD DRUGIH LO¸I PO tTIRIH MALIH VRTNICAH NA VRHU MASKE

ENOTNI PA SO TUDI NJIHOVI TRAKOVI #ELOTEN KLUB tTEJE KURENTOV PA JIH JE OBISKALO #ERKNICO IN TAKO DOKAZALO DA STA COPRNICA IN KURENT OD NEKDAJ V DOBRIH ODNOSIH

Tek v maskah

VESNA TURŠIČ

Otroška maškerada in delavnice

PUSTNO DRUŠTVO CERKNICA, Tabor 1, 1380 Cerknica

www.pust.si

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 4 25. februar 2011

IKzr oonbi ~kian s k i h h i {

str

Notranjsko-kraške Notranjsko-kraške novice novice petek, 12.petek, marec25.

2010 februar 2011

21

Prispevkov na straneh Iz ob~inske hiše ne pripravljajo sodelavci Notranjsko-kraških novic.

Skupni vpis v vrtec Pivka in Košana za šolsko leto 2011/2012

SPREJETI OTROCI BODO VKLJU^ENI V VRTEC 1. . 2011.

Starši lahko na enem mestu vpišete otroka v oba vrtca.

Vpisni list najdete tudi na spletnih straneh vrtca.

Ob~ina Pivka vabi na brezpla~no predavanje združenja Europa Donna

KDAJ? OD 28. 2. 2011 DO 4. 3. 2011, PONEDELJEK, 28. 2. 2011, OD 8.00 DO 17.00 OSTALE DNI OD 10.00 DO 14.00

VRTEC PIVKA, Pot na Orlek 2, 6257 Pivka, Telefon: 05 757 13 03 VRTEC KOŠANA, Dolnja Košana 61, 6256 Košana, Telefon: 05 72 18 390

Rak dojk je najpogostejša maligna bolezen žensk, tako v razvitem svetu, kot tudi pri nas. Zbolevanje naraš~a in v Sloveniji dosega že število okoli 1100 letno. Tudi smrtnost zahteva previsok davek, saj vsak dan za to boleznijo umre ve~ kot ena Slovenka!

Bolezen je sicer visoko ozdravljiva, v kolikor jo odkrijemo dovolj zgodaj. Zato ima klju~ v svojih rokah sleherna ženska, saj si z rednim samopregledovanjem lahko odkrije sumljive znake v takem stadiju, da lahko ra~una na popolno ozdravitev.

Vpisujemo otroke v prvo (od 11 mesecev do 3 let) in drugo starostno obdobje (od 3 do 6 let) v celodnevni 9-urni ali v poldnevni 5-urni program.

Ob skorajšnjem prazniku Dneva žena vas vabimo na predavanje prim. Mojce Sen~ar, dr. med. in VMS Tatjane Kumar iz slovenskega združenja za boj proti raku dojk EUROPA DONNA, ki bo

KJE? V PISARNI VRTCA PIVKA ALI VRTCA KOŠANA STARŠE PROSIMO, DA S SEBOJ PRINESEJO EMŠO STARŠEV IN OTROKA.

v petek, . marca, ob 1 . uri v Krpanovem domu v Pivki.

S seboj pripeljite tudi svoje mame, stare mame, tete, sestre, h~erke, prijateljice...

Vljudno vabljeni!

Društvo upokojencev Pivka vabi svoje ~lane na ob~ni zbor društva, ki bo v soboto, 12. marca, ob 1 . uri v gostilni KA-RA v Pivki. Za zabavo, hrano in pija~o je poskrbljeno. Prijave zbirajo vsako sredo med 8. in 12. uro v pisarni društva. Prijave na 05 75 72 290 in 040 324 303.

Spored filmov v pivškem kinu za februar in marec 2011 petek, 25. 2. 2011 ob 17. uri

znanstveno fantasti~na družinska pustolovš~ina E.T. (E.T. the Extra-Terrestrial)

sobota, 26. 2. 2011 ob 19. uri

akcijski pustolovski znanstveno-fantasti~ni triler TRON: ZAPUŠ^INA (Tron: Legacy)

nedelja, 27. 2. 2011 ob 17. uri

sinhronizirana animirana domišljijska pustolovš~ina ^UDEŽNO POTOVANJE (Spirited away)

sobota, 5. 3. 2011 ob 19. uri

romanti~na drama/musical BURLESKA (Burlesque) Cher in Christina Aguilera

petek, 11. 3. 2011 ob 19. uri

romanti~na komedija MOJA NEPRAVA ŽENA (Just go with it) Jennifer Aniston in Ben Stiller

sobota, 12. 3. 2011 ob 19. uri

romanti~ni triler TURIST (The Tourist) Angelina Jolie in Johnny Depp

sobota, 19. 3. 2011 ob 19. uri

dokumentarni film ZEITGEIST THE MOVIE, obiskali nas bodo ~lani gibanja Zeitgeist Slovenija

nedelja, 20. 3. 2011 ob 17. uri

animirana družinska pustolovš~ina ZLATOLASKA (Tangled) Walt Disney

sobota, 26. 3. 2011 ob 19. uri

drama/triler ^RNI LABOD (Black Swan) Natalie Portman

nedelja, 27. 3. 2011 ob 17. uri

dokumentarni film ZEITGEIST ADDENDUM, obiskali nas bodo ~lani gibanja Zeitgeist Slovenija

petek, 1. 4. 2011 ob 20. uri

akcijski triler SALT (Salt) Angelina Jolie

sobota, 2. 4. 2011 ob 20. uri

komedija DEBELA MAMA: KAKRŠEN O^E, TAKŠEN SIN (Big Mommas House: Like Father, Like Son) Martin Lawrence

nedelja, 3. 4. 2011 ob 18. uri

dokumentarni film ZEITGEIST MOVING FORWARD, obiskali nas bodo ~lani gibanja Zeitgeist Slovenija

sobota, 9. 4. 2011 ob 20. uri

animirani film Technotise - EdIT in jaz (Technotise – Edit i ja)

petek, 15. 4. 2011 ob 20. uri

dokumentarni film HOME – Zemlja, naš dom

Od boga poslan 3. abonmajska predstava komedije nocoj v Logatcu Nocoj od 20. ure dalje bo Velika dvorana Narodnega doma v Logatcu zopet pokala po šivih zaradi smeha, saj si bomo ogledali že tretjo predstavo abonmaja komedije, ki ga organizira Ob~ina Logatec. V Logatec namre~ prihaja nabriti in z vsemi žavbami namazani Matjaž Javšnik, ki bo poskrbel za salve smeha v komediji Od boga poslan. Vstopnice za izven so na voljo v knjigarni DZS, na Tržaški cesti 19 v Logatcu, v kolikor ne bodo razprodane, pa bodo na voljo tudi uro pred predstavo na blagajni Narodnega doma. Priporo~amo, da predhodno preverite razpoložljivost vstopnic na telefonski številki knjigarne: 01/750 98 41.

Renata Gutnik, Ob~inska uprava Ob~ine Logatec

Plinovod Kalce–Vodice Enota Ivana Čampa Nova vas

Prepoved gradnje na zavarovanih obmo~jih Vlada Republike Slovenije je posredovala sklep, v katerem seznanja, da je bila izdana Uredba o za~asnih ukrepih za zavarovanje urejanja prostora na podlagi Sklepa o za~etku priprave državnega prostorskega na~rta za prenosni plinovod M3/1 Kalce–Vodice, objavljeno v Uradnem listu RS, št. 8/2011 (v nadaljnjem besedilu: uredba).

V uredbi so naveden parcelne številke, ki so zajete v zavarovano obmo~je. Grafi~ni prikaz osnutka daljnovoda M3/1 Kalce–Vodice si lahko ogledate tudi v prostorskem informacijskem sistemu PISO pod tematski sklop Druge državne vsebine – Državni prostorski akti in ukrepi.

Na zavarovanem obmo~ju je prepovedano sprejemanje prostorskih aktov, parcelacija zemljiš~ in promet z njimi, razen na obmo~jih, na katerih je predvidena komasacija zemljiš~, prepovedana je izdaja gradbenih, rudarskih in drugih dovoljenj, katerih namen je poseg v prostor in urejanje novih trajnih nasadov.

Za~asni ukrepi veljajo še eno leto po uveljavitvi državnega prostorskega na~rta.

Vlada je ministrstvu naložila, da se v 30 dneh po uveljavitvi uredbe vloži predlog za vpis zaznambe za~asnih ukrepov v zemljiško knjigo. mag. Katja Žagar, Ob~inska uprava Ob~ine Logatec

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 4 25. februar 2011

22

Obvestila in horoskop

Anine zvezde OVEN  Prevzemala vas bo želja, da v svoje življenje vnesete spremembe in da se umaknete iz okolice, ki vas ne razume in vas celo omejuje. Žal ne bo šlo tako hitro, zato vas opozarjam pred prenagljenimi dejanji. Marec bo vsekakor za~ etek novega poglavja v vašem življenju.

BIK  Marec bo v znamenju druženja s prijatelji.

Obstaja velika verjetnost, da bi za~ eli novo razmerje z nekom, ki je v~ asih bil vaš prijatelj, a se boste kmalu znašli v zelo delikatni situaciji, saj je prijatelj skoraj zagotovo vezan. Marec vsekakor ni vaš mesec za ljubezen.

DVOJ^KA  Okoliš~ ine v službi bodo postale zelo zahtevne, napete in nepredvidljive. Soo~ iti se boste morali z negotovostjo, s strahovi in z osebami, ki vam ne bodo preve~ naklonjene. Partner vas bo še nekaj ~ asa potrpežljivo ~ akal.

RAK  Takoj v za~ etku meseca se bo zgodilo nekaj, kar bo izpred vaših o~ i pregnalo kopreno mra~ nih slutenj. Energije boste imeli vsak dan ve~ , tudi dela bo dovolj. Le na rezultate boste morali še nekaj ~ asa po~ akati. Za~ etek poletja bi lahko dramati~ no vplival na vaše družabno in poslovno življenje.

LEV  Marec prinaša nove dileme in nek problem, zaradi katerega boste zaskrbljeni bolj, kot je potrebno. Vsakodnevno življenje bo dinami~ no in razburljivo, le s svojim ljubezenskim življenjem ne boste zadovoljni. V tem mesecu ne delajte nobenih radikalnih sprememb. Od 15. do 17. marca boste najbolj sre~ ni v ljubezni.

DEVICA  V marcu pozabite na sprostitev, na prosti ~ as in na zabave. Nenadoma se boste znašli v hitrem tempu, ki vam ne bo puš~ al prostega ~ asa. Dela bo zares veliko, na trenutke se vseeno posvetite prijateljem in tudi na partnerja ne pozabite. Za pusta dobro odprite o~ i, morda se za kako masko skriva nova ljubezen.

TEHTNICA  Okupirani boste s poslovnimi obveznostmi in ~ isto možno je, da boste tudi napredovali. Mnogi vas bodo doživljali kot preve~ ambiciozne, vi pa se ne boste pustili motiti. Konec meseca obiš~ ite zdravnika, saj bo vaš imunski sistem preobremenjen. Z novimi ljubeznimi se ne igrajte. ŠKORPIJON  ^aka vas precej pestro ljubezensko življenje, zaradi katerega boste poslovne obveznosti in prijatelje postavili v drugi plan. Želeli si boste razveseliti partnerja, zato boste organizirali zabavo v svojem domu. A konec meseca se bo v vaše življenje prikazala stara, že pozabljena ljubezen, ki vam bo pokvarila ves naslednji mesec ali kar celo pomlad.

STRELEC  ^aka vas ogromno obveznosti, delo preko delovnega ~ asa in kar nekaj težav, ki vam bodo kvarili razpoloženje. Primanjkovalo vam bo energije, zato se ob~ asno poveselite s prijatelji.

V družini bo nekaj napetosti, saj vas bo nekdo iz družine zelo potreboval.

KOZOROG  Pred vami je vsebinsko in razburljivo obdobje, v katerem se bodo pozitivni in negativni dogodki kar izmenjavali. Veliko se boste družili s sosedi, znanci in z bližnjo rodbino. Druga polovica meseca bo malo manj ugodna, ve~ obveznosti in stroškov bo. Partner bo konec meseca precej nezadovoljen z vami, okoli 26. pa le izkoristite ljubezensko sre~ o.

VODNAR  Veliko na~ rtov za prihodnost boste naredili. Vseeno boste veliko razmišljali o svojem ljubezenskem življenju, ki pa ga ne bo mo~ popraviti kar ~ ez no~ . Veliko se boste družili, proti koncu meseca pa malce razmislite o svojem finan~ nem stanju.

RIBI  Vsenajboljše, drage Ribice! Vaš življenjski ritem bo zelo hiter, trudili se boste narediti ve~ stvari hkrati. Vse, kar boste za~ eli v tem mesecu, bo ve~ kot pozitivno za vas. Nova služba ali nova priložnost za boljši zaslužek je na vidiku. Konec meseca prinaša nekaj zmot v ljubezni.

Mizarstvo Ivan Repenšek s.p., Zgornji dol 21, Gornji Grad

Brunarice, nadstreški, vrtne ute, balkonske ograje. Izdelujem zelo kakovostno in cenovno ugodno. Prevoz in montaža.

Info.: 041 227 624.

Prodam Kakovosten cvi~ ek iz okolice Gadove Pe~ i. Cena: ugodno.

Tel.: 041 696 950.

Malo rabljeno športno cestno kolo Battaglin stealth, velikost okvirja L/56. Cena: 550 eur.

Tel.: 031 516 725.

Ciprese smaragd, 60–70 cm. Cena: 3,9 eur. 70–80 cm. Cena: 5 eur.

Brezpla~ na dostava.

Tel.: 040 578 587.

Kupim Star mizarski ponk, skrinje, omare, mize mentrge in ostale stare predmete. Tel.: 031 878 351.

Nepremi~ nine Prodam Staro kamnito hišo v okolici Postojne, v fazi rekonstrukcije, z dokumentacijo. Cena: po dogovoru.

Tel.: 070 898 215.

Hišo v Gorenjah Otavah, na parceli je gospodarsko poslopje in garaža, 3107 m2, v celoti zazidljiva. Cena: po dogovoru. Tel.: 031 719 792 in 051 248 141.

Drugo Strokovno obrezovanje sadnega in okrasnega drevja, svetovanje, sajenje. Ne ~ akajte, da vas pomlad prehiti. Tel.: 031 652 133.

Imate težave z depresijo, anksioznostjo, odvisnostjo? Pomo~ vam nudi psihoterapevt z ve~ kot 10-letnimi izkušnjami. E-naslov: stanislav. losdorfer@amis.net ali 041 673 316, Društvo za Radost. Želite ohraniti ali izboljšati partnerski odnos? Pomo~ vam nudi psihoterapevt z ve~ kot 10-letnimi izkušnjami.

E-naslov: stanislav.losdorfer@amis. net ali 041 673 316, Društvo za Radost.

65-letna gospa iš~ e resnega in zanesljivega prijatelja za druženje.

Tel.: 041 780 193.

Potrebujete ob~ asno varstvo otrok (zve~ er ali po bolezni) ali varstvo ob~ utljivih staršev oz. starih staršev?

Sem mlajša upokojenka in z veseljem pomagam. Tel.: 040 187 945 (8.–9. in 20.–21. ure).

Urniki knjižnic Logatec pon., sre., pet. od 9.00 do 19.00 tor., ~ et. od 12.00 do 19.00 sob. od 8.00 do 13.00 Krajevna knjižnica Rovte tor. od 15.00 do 19.00 ~ et. od 12.30 do 19.00 Krajevna knjižnica Hotedršica sre. in pet. od 16.00 do 19.00 Krajevna knjižnica Vrh Svetih Treh Kraljev tor. od 12.30 do 14.30 pet. od 17.00 do 19.00 Jožeta Udovi~ a Cerknica pon.–pet. od 10.00 do 19.00 sob. od 8.00 do 13.00 Enota Rakek pon. od 8.00 do 15.00, sre. od 15.00 do 19.00, pet. od 13.00 do 19.00 Ivana ^ampa Nova vas tor. od 13.00 do 19.00 sre. od 10.00 do 14.00 Mari~ ke Žnidarši~ Stari trg pon. od 9.00 do 15.00 ~ et. od 12.00 do 18.00 pet. od 14.00 do 19.00 Bena Zupan~ i~ a Postojna pon.–pet. od 7.30 do 18.30 sob. od 7.00 do 12.00 ^italnica pon.–pet. od 10.30 do 18.30 Bena Zupan~ i~ a Pivka pon. in ~ et. od 7.30 do 14.30 tor. od 9.00 do 14.30 sre. in pet. od 10.00 do 17.30 Bena Zupan~ i~ a Prestranek pon., sre. od 12.00 do 17.00

Dežurni zdravnik Zdravstveni dom Cerknica T: 01 705 01 00 Zdravstveni dom Logatec T: 01 750 82 29 Zdravstvena enota Nova vas T: 01 705 01 80 Zdravstveni dom Postojna T: 05 720 45 39 Zdravstvena enota Stari trg T: 01 705 01 66, 01 705 01 63

Lekarne Cerknica T:01 707 17 82

str 22

Notranjsko-kraške novice petek, 25. februar 2011

Pogoji objave:

Male oglase lahko pošljete po pošti na naslov: Notranjsko-kraške novice, Mali oglasi, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali po e-pošti: urednistvo@nkr-novice.si. Pripisati morate ime in priimek (naziv), naslov in telefonsko številko.

Zagotavljamo objavo malih oglasov, ki prispejo do štiri dni pred izidom ~ asopisa. Cenik malih oglasov: mali oglas (osnovni: do 110 znakov s presledki) je 6,96 eur, vsakih nadaljnjih 28 znakov je 1,92 eur. Cena barvne slike (40 x 30 mm) je 18 eur, okvir~ ka 6 eur (DDV je vklju~ en v ceno). Za fizi~ ne osebe je objava enega osnovnega malega oglasa na številko brezpla~ na, dodatni oglas se zara~ una po ceniku. Oglasi pravnih oseb morajo biti v skladu z zakonodajo podpisani s polnim nazivom podjetja in naslovom. Naro~ nik malega oglasa odgovarja za vsebino oglasa. Uredništvo si pridržuje pravico do urejanja in lektoriranja besedila v skladu z jezikovno politiko ~ asopisa. Zagotavljamo tudi objavo zahval in voš~ il, ki prispejo v pisni obliki do štiri dni pred izidom ~ asopisa. Tekst lahko oddate po faksu: 01 750 92 12, pošti: Notranjsko-kraške novice, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali e-pošti: tajnistvo@nkr-novice.si.

Uredništvo besedilo objavi v velikosti 83 x 98,5 mm ali 126 x 47,5 mm na željo naro~ nika. Cenik zahval, voš~ il in ~ estitk je 50,40 eur (DDV je vklju~ en v ceno). Cena barvne slike (40 x 30 mm) je 18 eur.

V spomin

ZORANU MRAKU Zoran Mrak, dale~ naokrog poznan Logat~ an, prizadeven športni delavec, organizator pomembnih državnih in meddržavnih prireditev, trener vseh generacij, delaven zanesenjak in uspešen snovalec naprav zimskega športnega središ~ a Sekirca. To vedo vse generacije Logat~ anov od leta 1946 do 1985. Gre za dolgo obdobje ustvarjalnega dela z edinim ciljem, ustvarjati v Logatcu pogoje za njegovo prepoznavnost v slovenskem prostoru, ustvarjati identiteto s skakalnim športom in zgledno urejenimi napravami, ki so nastajale na Sekirci, tudi leta 1957 zgrajene letalnice, »logaške velikanke«.

Z vodenjem društva TVD Partizan Logatec, kot predsednik ob~ inske zveze za telesno kulturo, kot predsednik za skoke pri SZS, kot odli~ en trener za skoke, ~ lan planiškega komiteja in vodja ekipe za izra~ un rezultatov na tekmovanjih v dolini pod Poncami, je leta 1971 prejel najvišje slovensko športno priznanje, Bloudkovo plaketo.

Zoran pa ni bil samo športni delavec, bil je tudi svojevrsten umetnik. Spoznal je toplino lesa in ga oblikoval v ~ udovite skulpture in lesoreze. V tem delu je našel svoj mir, ko se je poslovil od športno aktivnega dela. ^e si ga spoznal kot osebo, je bil prijazen sogovornik, do prijateljev odprt, ljubezniv, ~ ute~ ega srca in delavno odgovoren do sebe.

Prijatelj, hvala ti za opravljeno delo. Po~ ivaj spokojno in mirno med Sekirco in Režišami, v dolini, ki si jo tako ljubil.

Nekdanji logaški športniki in prijatelji! v njihovem imenu Bernard Urban~ i~ , prof.

barva: cmyk NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE št 4 25. februar 2011

Napovednik in razvedrilo

Notranjsko-kraške novice petek, 25. februar 2011

str 23

23

Napovednik dogodkov in prireditev V prihodnji številki Notranjsko-kraških novic bomo objavili brezpla~ en napovednik dogodkov in prireditev, ki bodo od 11. do 24. marca. ^e želite spomniti in povabiti prebivalce na dogodke, nam informacije pošljite do petka, 4. marca, na e-naslov urednistvo@nkr-novice.si. Za spremembe programa uredništvo ne odgovarja.

Razstave 11.–4. 3. Razstava izdelkov klekljarske sekcije KD Rak Rakek, v prireditvenem prostoru knjižnice v Starem trgu.

Razstava Keramika na naših mizah, Kulturni dom Postojna – Galerija na vogalu. Razstava bo na ogled do 28. februarja.

Razstava Davida Kova~ i~ a, prof. likovne umetnosti, v galeriji na ^abranski ulici 2 v Cerknici. Razstava je na ogled še danes.

10.–20. 3. Strokovna razstava, Pomen razvoja didaktike in metodike u~ nih predmetov v sodobni šoli, Valentin Kubale. Razstava bo na ogled v knjižnici Bena Zupan~ i~ a Postojna.

Prireditve, predavanja Literarni ve~ er

25. 2. Zavod grad Snežnik vljudno vabi na literarni ve~ er s pesnico Vanjo Strle ob 19. uri v poro~ ni dvorani gradu Snežnik v Loški dolini. Pogovor z ugledno umetnico, ~ lanico Društva slovenskih pisateljev in društva književnikov Primorske, bo vodila Martina Ko~ evar. Poezijo bo z avtorsko glasbo pospremil glasbenik Lado Jakša.

25. 2. Koncert Janeza Bon~ ina Ben~ a, ob 20. uri v Krpanovem domu v Pivki.

27. 2. Koncertni nastop, ŽeVS Šmihel, MePZ Košana, PS Studenec, FS Torbarji, ob 17. uri v kulturnem domu v Slavini.

27. 2. Podelitev priznanj Ob~ ine Cerknica, športnica, športnik leta 2010, ob 19.30 v kulturnem domu v Cerknici.

5. 3. Tradicionalna prireditev Twirling kluba logaških mažoretk, ob 18. uri v Narodnem domu v Logatcu.

7. 3. Pustni nastop, Glasbena šola Postojna.

8. 3. 40. Pustovanje po ulicah Postojne, ob 15. uri. Ob 16. uri otroško pustno rajanje v avli OŠ Postojna.

9. 3. Literarno-glasbena prireditev in predstavitev knjige Gora je kakor ženska; zgodba iz popotne beležnice: planinske, alpinisti~ ne, smu~ arske, kolesarske … o umetnosti, ljubezni in prijateljstvu, ob 19. uri v knjižnici v Novi vasi.

Za otroke in mladino 28. 2. Pravlji~ na urica z ustvarjalno delavnico za otroke od 4. leta dalje, od 17. do 18. ure v knjižnici na Rakeku.

3. 3. Regijski otroški parlament o vplivu medijev in družbe na oblikovanje mladostnikov, ob 9. uri v prostorih gasilnega doma Cerknica.

Kino 25. 2. E. T., ob 17. uri v kinu Pivka.

26. 2. Tron: zapuš~ ina, ob 19. uri v kinu Pivka.

27. 2. ^udežno potovanje, ob 17. uri v kinu Pivka.

5. 3. Burleska, ob 19. uri v kinu Pivka.

KALIGRAFIJA (12 ur), Logatec – Galerija Hiša sonca, Notranjska 14 Na sre~ anjih se boste nau~ ili pisati v eni od kaligrafskih pisav (Unciala), se nau~ ili rokovati z materiali in orodji, ki jih uporabljamo pri kaligrafij. Delavnice so namenjene udeležencem od 14. leta dalje, ki se želijo pobližje seznaniti s svetom kaligrafskih pisav. Predznanje ni potrebno.

Informacije in prijave: 01 7591 742, oi.logatec@jskd.si Rok za prijavo: torek, 1. marec Pri~ etek 4. marca 2011, od 17. do 20. ure (4 petkovih sre~ anj) Mentorica: Aleša ^uk Anti~ evi~ Kotizacija: 75 evrov (vklju~ en ddv in ves material) V primeru premajhnega števila prijavljenih bomo delavnice odpovedali.

Ko je še vozil tramvaj

4 Nagradna Ime: FOTO : SA ŠA M U SEC

Logatec, 16. februar – Še danes si lahko v Stekleni galeriji ogledate dela Petra Kozina, Ljubljanske vedute, ki nas popeljejo v »belo« Ljubljano, kakršna je bila pred 100 leti. Z akvarelov v nas ne zrejo le najbolj prepoznavni ljubljanski motivi, ampak predvsem tisti, ki so avtorju tudi osebno blizu. »Osrednji lik« njegovih del je tramvaj, do katerega goji posebne simpatije, na papirju pa so se znašli tudi nekateri osrednji arhitekturni spomeniki kot na primer Stolnica, Križanke, Peglezen in Narodna galerija. Prevladujo~ i barvi njegovih del sta siva in bela, s ~ imer ne ustvarja le vtisa o beli in zasneženi Ljubljani ter ~ asu, ki je že dolgo za nami, ampak z njima vzpostavi vzdušje spokojnosti in miru, ki ju v urba- mo. Peter Kozin, ki živi in ustvarja v Ljubljani, se tehniki akvarela nem okolju danes težko najde-

Pravilno rešeno geslo prejšnje križanke: Dejan Fabijan~ i} Postojna. Nagradi: vrednostni bon za 35 evrov – kotizacija za 4dnevno bioterapijo v Hotelu Epicenter Postojna: Katja Knaus, Ulica za mlinom 1, 1380 Cerknica; Zalka Mauri, Planina 169, 6232 Planina. Obvestili o nagradah, ki ju podarja Terapevtsko-masažni center Fabijan~ i}, d. n. o., Maistrova 20, 6250 Ilirska Bistrica, bosta nagrajenki prejeli po pošti.

posve~ a že dobra štiri desetletja, tokratno razstavo pa je pripravil s

sodelovanjem Društva likovnikov Logatec. sm

Priimek: Naslov: Geslo:

Tokratne nagrade podarja: Frizerski salon Jana, Tržaška 87 b, 1370 Logatec. 1. nagrada: žensko striženje in fen frizura; 2. nagrada: masaža lasiš~ a in fen frizura; 3. nagrada: moško striženje z umivanjem las. Pri žrebanju bomo upoštevali kupone, ki bodo na naslov Notranjsko-kraške novice, Rešitev križanke, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec, prispeli do petka, 4. marca.

križanka / Kupon

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAĹ KE NOVICE  ĹĄt  4  25. februar 2011   

Zadnja

2

Notranjsko-kraĹĄke novice

str

petek, 25. februar 2011

Ve~ina polĹžkov je endemnih

F OTO : VALT E R L E B AN

Notranjski regijski park (NRP) popisuje podzemne jame in brezna na tistem podro~ju mednarodno pomembnega mokriĹĄ~a. Gre za obmo~je med KriĹžno jamo, Ĺ teberkom, izvirih pri Gornjem Jezeru in Rakovim Ĺ kocjanom. To zimo se posve~ajo izvirom, ki so pomembni zaradi majhnih polĹžkov.

Nekateri so podzemeljske vrste, drugi izvirske, ve~ina pa jih sodi med endemne vrste dinarskega krasa. Kot pravi direktor NRP Valentin Schein, so z delom ĹĄele za~eli, a so Ĺže naĹĄli nekaj zanimivih izvirov. Nekateri izstopajo po vrstah jamskih polĹžkov, drugi tudi po njihovi ĹĄtevil~nosti. Med zanimivejĹĄimi izviri omenja: Cemun in Obrh pri Gornjem Jezeru, izvir pri cerkvici svetega Vida v Martinjaku, GoriĹĄki breĹži~ek in LaĹĄki studenec pod Lazami. Rakov Ĺ kocjan ĹĄe ni priĹĄel na vrsto. Pri~akujejo, da bodo v izvirih Kotli~i in Prunkovec naĹĄli ve~ino do sedaj znanih vrst jamskih polĹžev na obmo~ju parka.

Raziskovanje mehkuĹžcev CerkniĹĄkega jezera se je namre~ za~elo Ĺže v petdesetih letih 19. stoletja. Podatkov kljub temu ni veliko in gotovo bodo, na koncu inventarizacije, do sedaj odkritim vrstam in rodovom, dodali ĹĄe kakĹĄno. Raziskovalci so v preteklosti med izvirskimi in podzemeljskimi vrstami polĹžev popisali ĹĄtirinajst vrst, med njimi kar deset endemnih.

Prou~evanje jamskih polĹžev je seveda odvisno tudi od vodostaja prej omenjenih kraĹĄkih izvirov.

V parku so ponosni, da so popisali habitatne tipe na Cerkniťkem jezeru in najredkejťe rastline, ki ťe uspevajo tam. Spomladi bodo popisali ka~je pastirje. mmp

ŽuŞelke, ki jih imamo vsi radi Postojna, 1 . februar – V Vivariju Proteus pri Postojnski jami je na ogled fotografska razstava Metulji sveta avtorja Slavka Polaka, kustosa biologa v Notranjskem muzeju Postojna. Obogatena je z Şivopisano razstavo zbirke 7000 dnevnih in no~nih metuljev iz vsega sveta zbiratelja Borisa Chvatala iz Cerknice. Zbirka prepariranih metuljev je razstavljena v 80 entomoloťkih ťkatlah in je v lasti Postojnske jame. Metulji so tretja najve~ja skupina ŞuŞelk na svetu. Najve~ji, najbolj pisani in dih jemajo~i so tropski in eksoti~ni metulji, katerih Şivljenjska doba zaradi klime ni omejena le na eno leto, tako da lahko gosenice rastejo hitreje in dlje. Toda ni~ manj pisani in zanimivi niso evropski metulji, ~eprav je njihov Şivljenjski cikel zaradi zime omejen le na eno leto, je povedal Polak, ki je izdal tudi knjigo Metulji Notranjske in Primorske, ki predstavlja 154 vrst dnevnih metuljev, Şive~ih na tem obmo~ju. No~nih metuljev je sicer desetkrat ve~ kot dnevnih, je razkril biolog.

Pred tem pa je novinar, scenarist in reŞiser Jadran Sterle pred vhodom v Postojnsko jamo predstavil in odvrtel svoj novi dokumentarno-igrani film Na~rti podzemlja. Ta razkriva zemljevide, ki so v zavesti sodobnega popotnika del njegove zakladnice znanja. Ko pri roki nimamo drugih pripomo~kov, nariťemo poti na kos papirja ali v pesek, da vidimo prostor, je povedal avtor. Kako nastanejo jamovidi – zemljevidi podzemnega sveta in da so narejeni ~isto druga~e, boste izvedeli v filmu, ki bo na prvem programu slovenske televizije na sporedu jutri, 26. februarja, pet minut pred 21. uro. vr, b~

Regijska izjava: ÂťBejĹž ~e uejdeĹĄ s svojim delovanjem jasno, da bolj skoraj ni mogo~e, odgovarjajo, da ni bistveno imeti, marve~ biti in deliti.ÂŤ AndraĹž Poeschel, scenarist

in reĹžiser

Nokia 2220

1â‚Ź*

* Sklenitev novega naroÄ?niĹĄkega razmerja ali podaljĹĄanje obstojeÄ?ega za 24 mesecev.

Samsung B2100

1â‚Ź*

* Sklenitev novega naroÄ?niĹĄkega razmerja Povezani 35/45/77 ali podaljĹĄanje obstojeÄ?ega za 12 mesecev.

Sony Ericsson Cedar

5â‚Ź*

* Sklenitev novega naroÄ?niĹĄkega razmerja ali podaljĹĄanje obstojeÄ?ega za 24 mesecev.

72/($ G R R 5RERYD F 9UKQLND &HQH YNOMXĀXMHMR ''9 0RçQH VR QDSDNH Y WLVNX

Hudo zamrznjene cene!

Inovativni profili Rehau-Geneo iz visokotehnoloĹĄkega materiala Rau-Fipro omogoÄ?ajo izredne prihranke pri energiji, saj veljajo za energijsko najuÄ?inkovitejĹĄe profile v svojem razredu in med vsemi okni, ki ustrezajo najstroĹžjim standardom za pasivne hiĹĄe. Poleg odliÄ?ne toplotne izolativnosti, uÄ?inkovite protihrupne ter protivlomne zaĹĄÄ?ite Rehau-Geneo postavlja nove mejnike pri varÄ?evanju z energijo. ObiĹĄÄ?ite nas na sejmu DOM, od 8. do 13. marca, v hali A2 Gospodarskega razstaviĹĄÄ?a v Ljubljani.

Toplina doma naj ostane doma.

Samsung C3060

35â‚Ź*

* Sklenitev novega naroÄ?niĹĄkega razmerja Penzion paket Plus ali podaljĹĄanje obstojeÄ?ega za 12 mesecev.

Sklepanje novih naroÄ?niĹĄkih razmerij in podaljĹĄanje obstojeÄ?ih za Mobitel d.d.

Postojna TrĹžaĹĄka c. 87a 05 720 35 55

Tolea d.o.o. pooblaĹĄÄ?en posrednik Mobitel d.d.

Ljubljana JurÄ?kova c. 233 01 600 37 10

www.pvcnagode.si

TC Mercator, Robova cesta 6, Vrhnika, t: 01 755 71 61, m: 041 342 000 pvcnagode_notranjske novice_126x1 1

2/20/11 8:31:53 AM