__MAIN_TEXT__
feature-image

Page 1

Letno poročilo

2019/2020

SREDNJA ŠOLA ZA STROJNIŠTVO, MEHATRONIKO IN MEDIJE


Letno poroÄ?ilo 2019/2020

3


Letno poročilo 2019/2020 Srednja šola za strojništvo, mehatroniko in medije Izdal in založil: Šolski center Celje Odgovarja: Simona Črep, ravnateljica Srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije Zbrala: Sonja Pungartnik Uredila: Mojca Drev Uranjek Lektoriranje: Mojca Drev Uranjek Prelom in oblikovanje: Natalija Talan Fošnarič Fotografije: arhiv Šolskega centra Celje

Celje, junij 2020 4


Kazalo Nagovor direktorja...........................................................................................................................................................7 Svet zavoda.......................................................................................................................................................................8 Človek v sodobnem času in sodobni čas v človeku.................................................................................................9 Svet staršev.....................................................................................................................................................................10 60 let šole — Mejniki v času........................................................................................................................................12 Učiteljski zbor.................................................................................................................................................................14 Dijakinje in dijaki zaključnih oddelkov v šolskem letu 2019/2020...................................................................21 Dijakinje in dijaki nezaključnih oddelkov v šolskem letu 2019/2020............................................................. 95 Rezultati na poklicni maturi in na zaključnem izpitu .........................................................................................120 Skupnost dijakov......................................................................................................................................................... 121 Svetovalna služba.......................................................................................................................................................122 Delo z nadarjenimi dijaki........................................................................................................................................... 124 Promocijske aktivnosti, dogodki in prireditve ....................................................................................................125 Delo aktivov..................................................................................................................................................................145 Delo programskih učiteljskih zborov (PUZ)..........................................................................................................158 Info točka...................................................................................................................................................................... 161 Knjižnica........................................................................................................................................................................ 161 Interesne dejavnosti...................................................................................................................................................163 Tekmovanja in natečaji..............................................................................................................................................179 Raziskovalna dejavnost.............................................................................................................................................194 Izjemni dijaki................................................................................................................................................................198 Projekti..........................................................................................................................................................................205 PUD – praktično usposabljanje z delom............................................................................................................... 213 Komisija za kakovost ................................................................................................................................................ 214 Razvojni načrt 2019-2024....................................................................................................................................... 215 Obvestila....................................................................................................................................................................... 216


2019/2020 srečo nismo občutili, saj smo imeli omejitve vpisa v praktično tretjini programov, ki jih izvajamo na šolah zavoda.

Nič ni trajnega na tem zmešanem svetu — niti naše težave. (Charlie Chaplin)

France Prešeren bi napisal »bi mirno plavala mi moja barka …«, če ne bi v mesecu marcu kot strela z jasnega udaril korona virus in postavil na glavo ustaljen način dela. Kar naenkrat smo bili vsi, učitelji in dijaki, pa tudi ostali zaposleni, vrženi v prazno, v način dela, ki ga pred tem nismo uporabljali. A poskusili smo in iz dneva v dan smo bili boljši. Uspelo nam je, z maksimalnim naporom vseh zaposlenih, pritegniti k delu dijake, da smo lahko skupaj uspešno pripeljali do konca še eno šolsko leto. S skupnimi močmi smo torej prišli do cilja, in sicer do zaključka izobraževanja še ene generacije. Verjamem, da bo to za vse dragocena izkušnja, da bomo verjetno po tem obdobju vsi malo spremenili nekatere poglede na izobraževanje in skušali sprejeti dodatne možnosti, ki nam jih daje tehnologija. Na srečo drži zgoraj omenjena misel, da ni nič trajnega. V mesecu maju smo tako počasi pričeli živeti normalno šolsko življenje, ne sicer v celoti, ampak konec je socialne osamitve, v katero nas je pripeljala epidemija. Zato je ob koncu šolskega leta naš pogled usmerjen predvsem v uspešno opravljene učne obveznosti dijakov, saj je naša naloga poskrbeti za vsakega dijaka in ga pripeljati do maksimuma, ki ga zmore v skladu s svojimi sposobnostmi. Nekatere dejavnosti, ki so bile odlika šol našega zavoda, smo sicer morali odložiti, a vseeno mislim, da so dijaki poleg rednega šolskega dela dosegli kup izjemnih dosežkov.

Zgornja misel znanega komika, ki nas je razveseljeval nekje globoko v prejšnjem stoletju, nas navdaja z upanjem, da slej ko prej izzvenijo tudi težave, problemi, skratka vse »nelepo«, kar nas je zaposlovalo in težilo v letu 2020. Šolsko leto 2019/2020 se je sicer začelo povsem normalno, nabito z malo adrenalina, ki smo ga imeli v žilah zaradi bližajoče se 60-letnice zavoda. V tem šolskem letu je pričel veljati tudi nov Razvojni načrt zavoda za obdobje 2019‒2024, v katerem smo kar ambiciozno zastavili naše delo v tem obdobju. Pričeli smo tudi z izpolnjevanjem zavez iz načrta, in sicer smo 5. septembra 2019 brez velikega »pompa« pričeli z gradnjo prizidka k Šolskem centru Celje. Le-ta naj bi vsaj malo omilil prostorsko stisko na zavodu. Optimizem je prinašalo tudi dejstvo, da se je končalo dolgoletno upadanje števila bodočih dijakov v regiji, česar mi na 7


Pomembno je, da smo vsakemu izmed dijakov dali možnost, da dokaže, predvsem sebi, da je lahko na nekem področju najboljši, ne glede na ocene v redovalnici. Morda je ob uspehu dobil samozavest in motivacijo za dodaten napor tudi na drugih področjih. Uspehi dijakov vseh šol na vseh naštetih področjih so našteti pri poročilu šol. Novim diplomantom Višje strokovne šole smo svečano podelili diplome v novembru 2019, uspešni pa smo bili tudi na področju povezovanj s trgom dela, z izobraževanjem zaposlenih v projektu MUNERA, kjer je MIC vodilni partner za vzhodno Slovenijo, pa pri izvajanju projektov … Dodaten optimizem za še boljše delo nam daje pridobljeno uporabno dovoljenje za prizidek, v katerem so tri specializi-

rane učilnice, kabinet za učitelje in vadbena enota s fitnesom za pouk športne vzgoje. Verjamem, da je dobremu delu šol zavoda veliko prispevalo vztrajanje tako pri stalni skrbi za strokovno rast zaposlenih kot pri opremljanju z učno tehnologijo in skrbi za dobro počutje dijakov, čeprav država namenja bistveno premalo denarnih sredstev za učno tehnologijo in vzdrževanje objektov. Za dobro delo v preteklem šolskem letu, ki je bilo drugačno od vseh doslej, velja zahvala vsem dijakinjam in dijakom, vsem strokovnim delavkam in delavcem, vsem drugim sodelavcem in socialnim partnerjem ter seveda tudi staršem. Igor Dosedla, direktor

Svet zavoda V šolskem letu 2019/2020 je svet zavoda deloval v naslednji sestavi: – predstavniki zaposlenih na ŠC Celje: mag. Lucijana Kračun Berc, Borut Slemenšek, Slavica Volčanjšek, Nevenka Štor, Bojan Hrovat, Peter Četina; – predstavniki staršev dijakov: Pavel Stermecki, Larisa Čepin, Tomaž Fludernik, Janez Stupan, Vesna Uran;  predstavnica lokalne uprave: mag. Maja Voglar; – predstavniki ustanovitelja: s strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport še niso imenovani; – predsednik strateškega sveta: dr. Ivan Gubenšek; – predstavniki študentov: Gregor Gregorc, Boštjan Jančič, Denis Koprivc; – predstavnika dijakov: Gaja Kolenc, Zala Elizabeta Ramovš.

Imeli smo štiri redne tri korespondenčne seje (9. 12. 2019, 27. 1. 2020, 27. 2. 2020, 7. 4. 2020, 25. 5. 2020, 16. 6. 2020, 28. 6. 2020). Obravnavali smo realizacijo Letnega delovnega načrta 2018/2019 in Letni delovni načrt 2019/2020, učbeniški sklad, inventuro za leto 2019, letno poročilo za leto 2019, vsebinski in finančni načrt za leto 2020, omejitve vpisa za novo šolsko leto; potrjevali cenike, programe usposabljanja v okviru projekta Munera 3, imenovali ravnatelja Višje strokovne šole in Srednje šole za storitvene dejavnosti in logistiko ter ocenili delo direktorja ravnateljev. Predsednik sveta zavoda Ivan Gubenšek

8


Človek v sodobnem času in sodobni čas v človeku

Za nami je prvo leto novega razvojnega obdobja 2019– 2024. Številna prizadevanja smo usmerili v pouk z dodano vrednostjo in v implementacijo številnih strategij in ukrepov osmih strateških področij razvoja šole. Z velikim zadovoljstvom se lahko ozremo na šolsko leto 2019/2020, ki so ga posebej zaznamovali izjemni učitelji, njihovo prizadevno delo, izvrstni dijaki ter partnersko sodelovanje s starši, delodajalci – ožjim in širšim okoljem. Praznovali smo svoj jubilej – šestdeset let je častitljiva obletnica za ljudi in dogodke naše šole z močnimi in trdoživimi koreni»V človeku je človek, ki čaka človeka,« je misel Rudija Ker- nami, ki segajo v leto 1959. ševana, ustvarjena kot nalašč za sodobni čas, ko imamo pogosto občutek, da se človek izgublja v izjemnem tehnolo- Sodelovanje dveh ekip na svetovnem prvenstvu v RoboCup škem napredku, ki ga narekuje uporaba digitalnih tehnologij Rescue 2019 v Avstraliji in doseženo izjemno 3. mesto je – od avtomatizacije in robotizacije do umetne inteligence. dokaz, da znamo in zmoremo stopiti iz povprečja ter se Zagotovo se bo stik človeka s tehnologijo v prihodnosti še postaviti ob bok svetovnim velesilam, kot sta Kitajska in okrepil, zato se moramo ponovno usmeriti v človeka. ZDA. Prihodnost namreč ni še nikoli ponujala toliko nejasnosti in dilem kot prav v današnji razvojno usmerjeni družbi. Če Tokrat nam je koronavirus sicer onemogočil sodelovanje na k temu dodamo še zgodovinsko unikatno dogajanje, ki je svetovnem prvenstvu RoboCup Rescue 2020 v Franciji, na zajelo velik del sveta zaradi novega koronavirusa, potrebu- številnih drugih tekmovanjih, izvedbo nekaterih prireditev, jemo resen premislek o tem, kdo smo in kam si želimo. Zato mednarodnih izmenjav …, vendar smo prav zaradi epidemije zelo pomembno, da sledimo svoji viziji. In vizija naše šole je v večji meri krepili sodelovanje, tovarištvo, pozitivno naje usmerjena v odličnost – v ambicioznost, ustvarjalnost, ravnanost, strpnost, srčnost, nesebično pomoč – vse tiste inovativnost in etičnost. vrednote, ki človeka naredijo Človeka. 9


Ne vemo, pred kakšne izzive nas bodo postavile zdravstvene razmere v prihodnjem šolskem letu, toda zdaj imamo vendarle več časa in izkušnje, da se na morebitni novi model pouka na daljavo pripravimo ob zavedanju, da je zelo pomembno ostati Človek.

„Priti skupaj je začetek. Vztrajati skupaj je napredek. Delati skupaj je uspeh.“ Vse to nas povezuje in dela edinstvene prav na Srednji šoli za strojništvo, mehatroniko in medije.

Ob koncu pa le še velika zahvala vam, spoštovani profesorice in profesorji, cenjeni starši, delodajalci …, za ves trud, Številna prizadevanja omogočiti dijakom bogato šolsko in sodelovanje, partnerstvo in razumevanje. obšolsko življenje ter njihovi dosežki zagotovo vplivajo na prepoznavnost šole in interes mladih pridobiti zanimiva teh- Vam, dragi dijakinje in dijaki, pa ob koncu pouka iskreno niška znanja, ki jih trg dela zelo potrebuje. Tako je bilo v šol- čestitam. Vem, da vam ni bilo vedno lahko. Posebej v času skem letu 2019/2020 vpisanih v 35 oddelkih 954 dijakov, epidemije ste bili deležni številnih negotovosti, toda pokazaki so se izobraževali v programih strojni tehnik/strojni teh- li ste, da ste pogumnejši, kot si mislite, in zmožni več, kot si nik–PTI, tehnik mehatronike/tehnik mehatronike– PTI, me- predstavljate. dijski tehnik, oblikovalec kovin – orodjar, inštalater strojnih inštalacij, mehatronik operater in pomočnik v tehnoloških Želim vam prijetne počitnice. Pazite nase in ostanite zdravi. procesih. Ravnateljica Simona Črep

Svet staršev Pri uresničevanju načrtovanih dejavnosti je več pozornosti namenil: – učnim in vzgojnim rezultatom; – sodelovalni kulturi učiteljev in dijakov; – realizaciji Letnega delovnega načrta; – uresničevanju vizije šole; – sodelovanju pri implementaciji Razvojnega načrta šole 2019–2024. Svet staršev, katerega predsednik je bil Janez Stupan, se je v šolskem letu 2019/2020 sestal septembra in januarja. Starši so pomemben partner v procesu zagotavljanja kakovosti delovanja šole. Aktivno sodelovanje staršev in šole ima pozitivne učinke tako na starše, dijake kot na učitelje. Zato je pomembno, da z odprto komunikacijo in medsebojnim spoštovanjem razvijamo partnerstvo med starši in šolo, ga poglabljamo in izboljšujemo.

10


Člani sveta staršev so na sejah sveta dobili podrobne informacije o delovanju šole, o njenih dosežkih, o problematiki na šoli in o predlogih za reševanje le-te. Svet staršev je skladno z zakonodajo odločal o pobudah in predlogih za uspešno delovanje šole.

Dosežki naših dijakov tako v državnem kot mednarodnem okolju odražajo kakovost šole. Hvala vodstvu šole, profesorjem in vsem delavcem šole, da ste zmogli napor in zaključili eno najbolj nenavadnih šolskih let v korist dijakom.

Ravnateljica Simona Črep

Zavedati se moramo, da je virus še vedno prisoten in da se lahko epidemija v naslednjem letu ponovi, zato naprošam vse, da se držijo navodil in priporočil strokovnih služb ter s tem preprečimo ponovitev epidemije.

Predsednik sveta staršev je zapisal naslednje: Na začetku šolskega leta smo vsi pričakovali, da bo šolsko leto 2019/20 povsem običajno. Danes lahko rečemo, da je bilo to leto zagotovo najzahtevnejše in eno izmed bolj unikatnih. S pojavom koronavirusa se je delovanje šole močno spremenilo.

Ostanite zdravi. Janez Stupan, predsednik sveta staršev

Izobraževanje se je čez noč začelo izvajati na daljavo. Vodstvo šole, profesorji, dijaki in starši smo preko noči postali vešči novih tehnologij, učitelji so uporabljali nove metode poučevanja in predajanja znanja. Tako smo dokazali, da znamo in zmoremo. Kot predsednik sveta staršev sem se po skoraj tridesetih letih vrnil na ŠC Celje, na Srednjo šolo za strojništvo, mehatroniko in medije. Priznati moram, da je viden napredek tako v izobraževanju kot tudi v organizaciji dela. Posebej se želim zahvaliti direktorju Igorju Dosedli, ki je s svojo vizijo, vztrajnostjo in predanostjo uspel zadržati ŠC Celje na izjemno visoki ravni.

11


60 let šole — Mejniki v času

1996 Ob novi organizaciji se Srednja tehniška šola preimenuje v Šolski center Celje, iz izobraževalnih enot nastanejo šole. Ravnatelj Poklicne in tehniške strojne šole je Ludvik Aškerc.

9. 10. 1959 Ustanovljena je Tehniška šola Celje, njen prvi ravnatelj je Alfonz Urbancl.

2005 Uvajati se začne nov program mehatronike.

1960 Šola se seli z Gimnazije Celje v stavbo na Kidričevi ulici 3.

2007 Šoli se priključi Srednja šola Štore. Šola dobi ime Srednja šola za strojništvo in mehatroniko.

1965 Dijaki začnejo pridobivati praktična znanja v novih strojnih delavnicah, zgrajenih na sedanji lokaciji zavoda (Pot na Lavo 22).

2009 Na šoli začenjamo z izvajanjem tradicionalne prireditve Na srednji šoli je kul.

1974 Položen je temeljni kamen za novo šolsko zgradbo.

2010 Šola se preimenuje v Srednjo šolo za strojništvo, mehatroniko in medije.

1976 Odprt je prvi del nove šolske zgradbe. Ravnatelj Tehniške šole Celje postane Jože Geršak, predstojnik strojnega odseka pa Božidar Jordan.

2012 Na šoli začne delovati spletna televizija VI-TV.

1981 Odprt je drugi del nove šolske zgradbe. V prvih letnikih se uvede usmerjeno izobraževanje. Tehniška šola se preimenuje v Srednjo tehniško šolo Celje. Predstojnik strojnega odseka postane Danijel Tovornik.

2013 Pričetek festivala za nadarjene dijake VI-Polis. Zlate maturante in odlične ves čas šolanja smo pričeli vpisovati v Zlato knjigo. Na šoli sprejmemo Kodeks sožitja. Pričnemo s prireditvijo Ni izgovora, tudi ti zmoreš.

1985 Šola dobi ime Srednja tehniška šola maršala Tita.

2014 Šola sprejme Razvojni načrt šole 2014–2019 po modelu evropske odličnosti EFQM.

1991 Iz usmeritev nastanejo izobraževalne enote: IE Strojništvo, IE Gradbeništvo, IE Elektrotehnika, kemija in IE Gimnazija Lava. Vodja IE Strojništvo postane Ludvik Aškerc.

2017 Ravnateljica postane Simona Črep. 12


VRHUNSKI DOSEŽKI IN ODMEVNI DOGODKI

strojništva; – trikratni dobitniki zlatega odličja Hrvaške zveze inovatorjev; – zlata plaketa in prvo mesto na tekmovanju Inovacije mladih 2007 za najbolj podjetniški projekt Eureka; – udeležba mehatronikov na mednarodnem forumu Expo-Scince-Europe v Franciji; – nastanek celovečernega mladinskega filma Vloga za Emo in prejem zlate role za najbolj gledan slovenski film leta 2014; – sodelovanje z Občino Žalec pri snemanju filma Doživetje zelenega zlata, posnetega v 360-stopinjski 3D-tehniki; – sodelovanje s Čebelarsko zvezo Slovenije pri zasnovi aplikacije v navidezni resničnosti Čebelarjenje VR – postavitev prvega virtualnega čebelnjaka na svetu; – skrb za razvoj spodbudnega učnega okolja, sodobno opremljenega z laboratoriji za robotiko, CNC-obdelavo, merjenjem in varjenjem ter z multimedijskim centrom – s studiem za digitalno scenografijo in animacijo; – bogata tradicija mednarodnega projektnega sodelovanja in prejem dveh nacionalnih nagrad za najboljši projekt – zlato jabolko kakovosti za mednarodni projekt Leonardo da Vinci Partnerstvo – EU Vet Stars oziroma Evropske zvezde poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter za projekt Comenius European CNC-Network – Train for Europe – Reloaded; – odmevne prireditve Ni izgovora, tudi ti zmoreš, Zlata kreda – oskarji za dijake in učitelje, Diši po poletju, Dom, domovina svet v verzih mladih poetov, Noč branja, Cankar VR, sprejem za najboljše dijake in njihove mentorje, prireditev za nadarjene VI-Polis, fotografske razstave in javne projekcije filmov; – priznanja učiteljem za njihovo delo.

– tretje mesto na svetovnem prvenstvu v robotiki RoboCup 2019 v avstralskem Sydneyju; – četrto mesto na svetovnem prvenstvu v robotiki RoboCup 2018 v kanadskem Montrealu; – uvrstitev na svetovno prvenstvo Robocup 2017 v japonskem Tokiu; – deveto mesto na evropskem tekmovanju v znanju mehatronike EuroSkills in uvrstitev med 12 najboljših dijakov poklicnih in strokovnih šol v Sloveniji; – uvrstitev na geografsko olimpijado v Srbiji; – večkratni državni prvaki na Forumu mehatronike in v znanju angleščine; – prva mesta – državni prvaki v znanju mehatronike SloSkills, na tekmovanjih Legomasters in RoboBum, na fotografskem natečaju Voda je zaklad, na festivalu slovenskih medijskih in grafičnih šol Vetrnica, za najbolj inovativen izdelek v Sloveniji na sejmu dijaških podjetij ter v različnih športnih disciplinah; – zlata priznanja in prve nagrade v znanju matematike, logike, slovenščine, angleščine, nemščine in geografije; – izvrstni rezultati na različnih natečajih Creo, Fotografiram, torej sem, Pogled, Sestavljenka čustev, Mladi, HIV in stigma, Mala Veronika, Bodi pisatelj, na filmskih festivalih Dififest, Videomanija in Film fest treh zvezd; – tradicija raziskovalne dejavnosti – v zadnjih desetih letih uvrstitev 93 nalog v prvo skupino na natečaju Mladi za Celje in prejem 11 zlatih priznanj na državnem Srečanju mladih raziskovalcev Slovenije; – prejem zlatega, štirikrat srebrnega in štirikrat bronastega priznanja na podelitvi priznanj in diplom Gospodarske zveze Slovenije za najboljše inovacije v regiji na področju 13


Učiteljski zbor Ime in priimek

Poučuje

Naziv

Funkcija

SIMONA ČREP, prof. IGOR LAH, univ. dipl. inž.

NEJ (2) MHT, PIH

svetnica svetnik

MOJCA DREV URANJEK, prof.

SLO

svetnica

MARTIN AMON, mag. inž. str. EVA ARBANAS, prof. mag. PETER ARLIČ, dipl. ind. obl.

TKO, PMP, RPT, KOR, OMP, PDS ANJ MOB, KIT ELS, IET, RGL, PDS, INS, PEM, MES ANJ, NEJ (2)

mentor mentorica svetovalec

* ravnateljica * pomočnik ravnateljice * pomočnica ravnateljice, organizatorica IND * x *vodja strok. aktiva MT

svetovalec

*vodja strok. aktiva MHT

MILOŠ BEVC, univ. dipl. inž., LUCIJA BRATINA PEŠEC, prof.

svetovalka

mag. SIMONA BREČKO, prof.

ANJ, NEJ (2)

GREGOR BREŽNIK, inž. MAJA BUKOVEC, prof.

ALEŠ DOBNIK, univ. dipl. inž.

PRA (PDP, PRP, PEM, MHT, IET, MHS) ŠVZ ELM, KRS, ELM, INK, INH, UKN, svetnik PDS TKP svetovalec

EDVARD DOŠLER, univ. dipl. inž.

NAK, IKT, INF, MES, OOP, TKO

svetovalec

BARBKA DVORŠEK, prof.

ŠVZ CNK, OBG, OEP,PMP, RPT, CNC, INF, OBM, TKP

svetovalka

MATJAŽ CIZEJ, univ. dipl. inž.

ALEŠ FERLEŽ, mag. inž. str.

svetovalka

14

mentor

* vodja tima prof razvoj strokovnih delavcev, koordinatorica mednarodne kolegialne presoje x x * vodja PUZ-a, vodja tima kurikul x * vodja aktiva INF, vodja PUZ-a, tajnik poklicne mature, vodja tima razvoj učnega okolja x * član – odlično delovanje šole


HRVOJE FIŽULETO, prof. MATEJA FRANGEŽ HERMAN, prof. SREČKO FOŠNARIČ, inž. str.

ŠVZ MAT PRA (OBG, OEP, OHS, PDP, SPM,TPK)

svetnik mentorica

* x

mentor

* učitelj PRA

mag. ANDRO GLAMNIK, univ. dipl. inž.

INS, KRS, PDS, AVR, RBT, IET, MHS, PDP, SPM

svetnik

ANTON GLUŠIČ, univ. dipl. inž.

TKO, UTK, NAK, TSP

svetovalec

JOŽEF GOBEC, p. u. GAŠPER GRAT, dipl. inž. str. mag. VERONIKA HRIBAR, BOJAN HROVAT, inž. stroj.

PRA (MOP, OBG, OBM, OOM, PDP, mentor PDS, PRP) ASN, AVR, INF, OMP, PDP, TKP, mentor UKN, MHS, TSP NAR, DIN PRA (PLL, PDP, USN, RSN, TPK, svetovalec SGT, ELK)

DAMJANA HOHLER, prof.

SLO

svetovalka

TEREZIJA IGRIŠNIK, prof. METKA JAGODIČ POGAČAR, prof. JANČIČ BOŠTJAN BOŠTJAN JERAŠA, prof. SIMONA JEREB, prof.

MAT, IPM UME

svetnica svetnica

ŠVZ SLO

svetovalec svetovalka

DENIS KAČ, univ. dipl. inž.

ENS

svetnik

BISERKA KAMPOŠEK, prof.

MAT, IPM

svetovalka

DRAGO KEŠE, dipl. inž.

CNK,PLL

svetovalec 15

* član Državne predmetne komisije za PoM za mehatr., koordinator razvojno program. sosveta * vodja aktiva strok. predmetov strojništva * *koordinator mednarodnega projekta x *vodja PUZ-a *koordinatorica razvoja vzgojne strategije * vodja aktiva MAT in FIZ x * učitelj PRA * vodja strok. aktiva ŠVZ x x vodja mednarodnih projektov * vodja nacionalnega projekta x vodja izobraževanja odraslih


BOJAN KLAKOČER, univ. dipl. inž.

MEH, PDS

PETER KLAUS, dipl. inž. BLAŽ KNEP, prof.

USN, VIK, OMP, OHS, OEP, PLL, STI mentor MAT, IPM mentor

TADEJA KOLMAN, prof.

SLO

mentorica

MARIJA KRESNIK, univ. dipl. bio. DAVID KOROŠEC, dipl. inž. BARBARA KVAS OCVIRK, dipl. ekon. spec. DRAGOMIRA KUNEJ, prof.

BIO, NAR GMP, ISZ, IKT

svetovalka svetovalec

*član razvojno programskega sosveta *organizator PUD-a x *organizatorica šolske prehrane, tečaj slovenščine za tujce x * vodja PUZ-a

PIO, OIP

svetovalka

x

SLO, NEJ 2

svetovalka

PERA KUNST, univ. dipl. ped.

svetovalna delavka

svetovalka

MAJA LESJAK, prof. FELIKS LEDNIK, inž.

MAT, IPM PRA (RPT, PMP, PDS, CNC, PDP)

svetovalka svetovalec

LIDIJA LESKOVŠEK, prof.

KEM, NAR

svetovalka

BRIGITA MASTNAK, prof.

MAT, IPM

svetovalka

mag. MARIJANA MARINŠEK, prof.

ANJ

svetovalka

NATALIJA MAVC, prof.

DRU, DIN, SOC

mentorica

DANICA MIKOLA, prof.

GEO, ZGO, DRU

svetovalka

* *organizatorica maturantskega plesa *vodja tima šolska klima * * tajnica poklicne mature, vodja projektov * mentorica skupnosti dijakov (K) * koordinatorica in mentorica za MEPI * tajnica zaključnega izpita, šolska kronika *koordinatorica dela z nadarjenimi dijaki

svetovalec

*

ANTON OVTAR, dipl. inž. GVIDO PAR, inž. ALEN PAVŠAR, inž. multimedije

svetnik

LMP, OBG, MOP, OBM, PDP, RSN, SGT, TEM, TPK, TKP PRA: PDP, MHS, SPM, MHT, KRS, IET, PEM, ELS , ELM) MPD, MOB, MUP, SIM 16

svetovalec svetovalec

* vodja aktiva prak. pouka strojništva in mehatronike * organizator PUD, vodja razvojnih šolskih projektov


PETER PERŠIČ, prof.

ŠVZ

svetovalec

ŽAN PODBREGAR, mag. inž. str.

KRS, DKE, RPT, PDS, MES, PMP

mentor

DARJA POVŠE, prof.

UME

svetovalka

ANDREJ POŽLEP, prof.

ZGO, SOC

mentor

JOŽE PREZELJ, univ. dipl. inž. JOŽE PRUŠNIK, inž.

URE, ENS, PDS OMP, PDP, OBG, OBM, OOM, ELK

svetnik

MARKO RADOSAVLJEVIĆ, prof.

UME, ARP, TRP

mentor

*

MILAN RAJH, dipl. inž.

ELK, MOP, OBG, OMP, PDP, PDS, PRP, SPM, OOM

svetnik

*

BRIGITA RENNER, prof.

SLO

svetnica

SIMONA TADEJA RIBIČ, prof.

ANJ

mentorica

STEVO ROMANIĆ, dipl. inž. URH SIVKA

MHT, MHS, PDS, MZV, PDP, PRP, TRP svetovalec PRA: OBG, PDP, PDS, RSN, TPK, USN

SUZANA SLANA, prof.

SLO

svetovalka

IRENA SOJČ MILAN STARC, p. u.

RUS (2) PRA (OBM, OMP, PDP, PRP, MOP)

svetovalka mentor

BARBARA ŠKORC, prof.

ANJ

svetovalka

NATALIJA TALAN FOŠNARIČ, mag. manag. izobr.

TRP, GRS

mentorica

17

* mentor za MEPI *koordinator raziskovalne in projektne dejavnosti x * vodja strok. aktiva družb. pred., GEO, SOC in POD, * * učitelj PRA

* vodja strok. aktiva SLO in UME, skrbnica Razvojnega načrta 2019-2024 * vodja aktiva TJ, vodja tima dosežki dijakov *organizator PUD * * mentorica skupnosti dijakov (L), mentorica za MEPI, tečaj slovenščine za tujce x * *koordinatorica mednarodnega projekta * vodja komisije za kakovost, mednarodna kolegialna presoja, vodja tima odlično delovanje šole, članica Državne predmetne komisije za PoM za MT


mag. MATEJ VEBER, univ. dipl. inž. el. DGT, INO, RBT, MHT, PDS, AVR

svetnik

* vodja PUZ-a, sodelovanje v nacionalnih/mednarodnih projektih

DUŠAN VEŠLIGAJ, dipl. med. produkcije IZTOK VIRANT, prof.

MPD, MUP

svetovalec

* organizator PUD

GOB, GRS, MOB

mentor

KLEMEN ZIDANŠEK, prof.

FIZ

mentor

MARKO ŽLENDER

TSP, RSN, OBG, PDP, SGT

MATEJA ZORKO PAVŠAR, univ. dipl. ped.

svetovalna delavka

svetovalka

ROMAN ZUPANC, dipl. inž. str.

PMP, RPT, PDS

svetnik

* * koordinator nacionalnega projekta * učitelj PRA * stik z mediji, koordinatorica dijakov s posebnimi potrebami, vodja tima sodelovanje z okoljem * organizator PRA, vodja delavnic

JOŽE ŽOGAN, p. u. BOGDAN ŽOHAR, univ. dipl. inž.

Učitelji z domicilom 63

PRA (ELK, ENS, OEP, OHS, STI, VIK, MOP, PDP) ASN, MHS, OBM, PRP, USN, UKN

Učitelji, ki dopolnjujejo učno obvezo na šoli 16

18

svetovalec

*

svetovalec

*

Skupaj učitelji 79


Učiteljski zbor Srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije v šolskem letu 2019/2020

19


Dijakinje in dijaki zaključnih oddelkov v šolskem letu 2019/2020 Ne premišljuj o tem, česar nimaš. Premišljuj o tem, kaj lahko narediš s tem, kar imaš. E. Hemingway


Tehnik mehatronike-PTI

Pohvala: Jan OBRUL, Klemen PINTER, Janez POVALEJ, Gal ŠKAFER, Janez TISEL, Jon TOFANT, Filip UGOVŠEK, Andraž VEGEL IVEC

razred M-2. f 22


Spoštujemo sebe

in druge.

razrednik

Stevo Romanić

Spoštovani dijaki! Biti razrednik delovnim, prijetnim, odgovornim in hkrati razigranim ter včasih nagajivim dijakom je odgovorno in zahtevno delo.

Naj vam bo pridobljen poklic trdna osnova ali odskočna deska za ustvarjanje boljših pogojev. Želim vam, da na svoji poti vztrajate in zaupate vase, naj vam ne zmanjka odgovornosti, poštenosti in poguma.

Skozi vsa leta izobraževanja sem vas z radovednostjo opazoval in vam skušal pomagati, ne samo pri izobraževanju, ampak tudi pri spoznavanju vaših življenjskih ciljev. Izobraževanje je kot življenje, potovanje. V življenju vas čaka še veliko raznolikih izkušenj, zato je pomembno, da stojite na realnih tleh in se zavedate odgovornosti na svoji življenjski poti oziroma karieri.

23


- vedno na malici - iz dijaškega do šole 60 minut - spet pozabu torbo

- bodibilder - "Slišiš." - slivniški ribič

Bogdan BASHTA

Blaž ČUJEŽ

- op reseller Slovenija - Strup je v majhnih flaških. - kšefter s telefoni

- Team audi vozi passata - tri ure na teden v invalidski - Raj silira, ko v šoli svira.

Matija FINK

Tadej GRAŠIČ

- audi pa socialna - "Vlaki je guma počla." - "Hugo boss mi je sponzor." - "Jaz sem Trbovc."

- witcher - Je na celoletnem dopustu. - UFC kralj

Urban HERNAVS

Luka JERMAN 24


- Koouuče ne Kovče - "Za fujter sm prpravlen tut vrate dol vržt."

- profesionalni ročni fuzbaler - "Laško je zakon!"

Luka KOVČE

Domen LIPOVŠEK

- "Komi čakam zagovor." - ingliš man - Pri angleščini popravlja tekste nalog od profesorce.

- šolo faliu - "Kera ga ne pozna …" - Manchester United - to je klub!

Miha MARCIUŠ

Jan OBRUL

- Sam da je firma. - mašina pod morjem - "Jutr vsi dnar, če ne vas bom tepo."

- pojoča travica - "Za Hoferjom so se tepl." - "Berti da fish."

Robi PETERKOVIČ

Klemen PINTER 25


- starešina razreda - izvensezonska prvoaprilska šala - indijanci so dinozavre pojedl - "Metka s Tinderja mi je pisala."

- Dinamo navijač - eksotični plesalec - "1 gram na dan odžene zdravnika stran."

Vid POLAJŽER

Janez POVALEJ

- Vitli Krpan - poln izgovorov - "Čujež, kam grema ama ama?"

- rekorder na radarjih - "Sneži. Gremo na Roglo?" - "Ka gremo v Meka?"

Gal ŠKAFER

Domen ŠPRAJC

- "Pebi, učit se bo treba." - "Pa kak lahka mam spet šus?" - "Če v 15 minutah profesorja ni, grem js na kafe."

- El presidente - sam svoj pivovar - taglavna korenina razreda - "Nč nism znal." (vedno piše 5)

Janez TISEL

Jon TOFANT 26


- mojster stav - Supreme leader - "Js ne grem naprej, js grem v Bosch."

- skoraj odličen - rekorder rubikove kocke na 60 metrov - "A ti to resnooo?"

Kevin TURNŠEK

Filip UGOVŠEK

- povprečno na morju 125 dni letno - "Pejt Povalej, grema čoln vezat." - "Kapitan more napihat majn ko posadka."

- fuzbaler - "Ka mi prideš na vinograd pomagat?" - žena pa še ena lubica

Andraž VEGEL IVEC

Gregor ZAJC

- Dord - "Ni me blo, ker sm mogo ateki pomagat." - "Dober dan, tovariš!"

- "Kolen me boli." - Kuba boy - izjemen frizer Afroman

Klemen ZAJKO

Borno ZOBEC 27


- Pepi - "Gremo na kafe?" - "Pir ma več procentov, ko jst na testu."

Rok ŽAVSKI

28


Strojni tehnik-PTI

Pohvala: May BLAZINŠEK, Jan FERČEC, Žan JURKOŠEK, Žan VOZLIČ Priznanje: Matic KOŠEC

razred S-2. g 29


rač Za v

amo vse oblike besed

nega in nebes

. silja a n ga ed n e

razrednik

Aleš Ferlež

Spoštovani dijaki! besedah, večkrat naučiti kaj nepotrebnega, sedaj pa je na vas, da vse pridobljeno znanje poskušate uporabiti tudi v življenju.

Ste na eni izmed mnogih prelomnic v življenju. Zaključujete srednješolsko izobraževanje, ki je rezultat vašega dela v preteklosti in temelj za pozitivno prihodnost med šolanjem ste se morali, po vaših

30


- "Ko bom js enga lepga dnevu znoru, staari!" - profesionalni ribič - "Ja ja, sej boš vidu."

- Blazi - logična pošast - »Usi ssm.«

Žiga ARHAR

May BLAZINŠEK

- skriti oboževalec gospe Kampošek - "Pa to je korupcija." - "Bot tih!"

- "Kua bi spet tot ateist rad!?" - "Farki, a maš raderko?" - "Ja kaj takiga!"

Tomaž CEROVŠEK

Žiga FARKAŠ

- Roki roker - "Pač, zakua bi to naredu?" - "Js nemorm več."

- audi - vzoren dijak - veseljak

Jan FERČEC

Rok GOLAVŠEK 31


- Gucci, razredni klovn - "To pa ne." - "Kej takiga!"

- po duši inštalater - Nikol ga ni, skos v bolniški. - "Ka PMP smo mel letos?"

Vid GUČEK

Denis JURAK

- inžinir - multipraktik - "Dej me pust, ko sm do dveh zjutri delu."

- fitneser - "Stilo mi spet ne užge" - "Jzus Marija, kaka pa nisi."

Žan JURKOŠEK

Žiga KANTUŽAR

- razredna lepota - "Tih bot. Dej mir." - "Zamujam, zato kr nism najdu parkplaca."

- razredni športnik – rokometaš. - "Dej gremo na pohančka." - "Js grem, ker mam trening pol ure."

Matic KOŠEC

Boris KRAMER 32


- Louhhroo - "Passata sm ruknu." - "Dej, gjhhremo na malco."

- seat - vojak

Boštjan LAVRENČAK

Jan MURŠIČ

- Peksi - "Malcaaa." - "Kua spet jss!!"

- Škorjec - Bahami - "Dej, da slikam."

Marcel PEKLAR

Tomaž ŠKORJA

- gozdar in lovec - "Adj no." - "Jas bom jAn jAguD."

- gospodar - "Doooobr dan." - "Še ma kdo dnar?"

Rok ŠKRUBEJ

Žan VOZLIČ 33


- preprost kmečki pob - "Mlad in zagnan, to je Polzelan." - "Sam da je 2."

Žan ŽGANK

34


PomoÄ?nik v tehnoloĹĄkih procesih

razred S-2. k 35


Upoštevamo

pravi la

. bontona

razrednik

Srečko Fošnarič

Dragi dijaki! spremljata skozi čas, ki je pred vami. Pred vami so nove izkušnje, iz katerih se boste še veliko naučili. Verjamem, da vam bo uspelo.

Prispeli ste do zaključka šolskega leta. Lahko rečem, da je zame vsaka generacija neponovljiva, polna novih znanj in življenjskih spoznanj. Vedite, da vse v življenju gre bolj gladko, če se stvari lotimo z veliko mero optimizma in veliko pozitivne energije. Naj vas ti dve lastnosti

Srečno.

36


- prijazen - Rad igra PUBG. - Govori smešne stavke, ne da bi se zavedal.

- skos pozitiven - pogumen - Skos teka za puncami.

Getoar BALAJ

Enis BERISHA

- nogometaš - jezen kot viking - prijazen

- Veliko je na telefonu. - razumljiv - Ima veliko karakterjev.

Artan BYTYQI

Aldin EBIBI

- tankist - zelo natančen in dober matematik - Skos hodi v šolo.

- kul športnik - Se veliko heca. - Rrad igra Fortnite.

Aljaž GRADIČ

Žan JESIH 37


- predsednik PLA - ogromno pomaga drugim dijakom - "Baker za mobilce."

- razredna čveka - skos vesel - Veliko nagaja profesorjem.

Florjan KUKAJ

Aljaž LESJAK

- športnik - pomaga sošolcem - včasih samovšečen

- Minecraft Genious - glasbenik - Ima rad želve.

Žan LIPOVŠEK

Alex PLANINŠEK

- razredna velesila - super športnik - Zelo rad se smeji.

- 100 % Štajerc - Spi med poukom.

Ardian TELAKU

Marcel ŽABERL 38


- Se uči matematiko 24/7. - Nikoli ne reče ne. - Pomaga drugim.

- vedno aktiven - skos natančen

Jure ŽEKAR

Nejc ŽNIDAR

39


Mehatronik operater Pohvala: Sead VEZAJ Priznanje: Denis LIPOVÅ EK Diploma: Nejc MLAKAR

razred M-3. f 40


strpni in spre ost. Smo jema n č a mo drug

razrednik

mag. Andro Glamnik

Dragi fantje! Le kratek čas sem bil vaš razrednik, a bilo je ravno dovolj, da sem vas spoznal kot mladostnike, ki polni navdušenja hitijo v življenje in ga želijo živeti v vsej njegovi polnosti. Želim vam ravno to, da življenja ne zamudite, da v njem uresničite svoje sanje, da s pogumom in vztrajnostjo premagujete ovire na poteh, ki vodijo do vseh vaših ciljev. Ostanite odgovorni, pošteni, srčni ljudje … in ne izgubite sebe v večnem iskanju sreče.

41


- tiha voda - Bobi

- Živčnega je fajn gledat.

Denis BOBEK

Luka BUČEK

- fitnes lajf - "Kdaj popravljamo oceno?"

- mala glava - vrtnica gang

Lovro ČOH

Krištof FENDRE

- fuzbaler - "Rim ni bil zgrajen v enem dnevu."

- otrok - V osnovni bi mogu bit.

Jakob FERLIN

Leon GORONJA 42


- gamer - Miška

- "Ka si zamlet." - "Šrot"

Dominik HLADE

Hubert JELENC

- ponosni Albanec - 5-star skiller - "Kua si taka fuga."

- Luža

Mitja KALUŽA

Ilirian KASTRATI

- "Lej to bico staree."

- big boy

Lin KLEPEJ

Filip KNEZ 43


- basketaš - Manka pou pouka.

- odbojkaš

Domen KOTNIK

Denis LIPOVŠEK

- Ga ni pr pouku. - "Mene nebo, ker mam bobne."

- "Stareeeee."

Lovro LUKAS

Nejc MLAKAR

- Bizeljan - "Življenje je ena velika odločitev."

- black mamba - big feet …

Julijan NAJGER

Žan PINTAR 44


- "Se vid, da mi brada raste." - depresiven

- MMA

Staš RESNIK

Dejan STANKOVIĆ

- "Kua si taka fuga." -fuzbaler

- "Gremo v Elvisa." - drvar

Andraž ŠEF

Benjamin VAVDI

- gamer - undercover detective

- fuzbaler - Vrtnica gang

Nejc VEHOVAR

Sead VEZAJ 45


- Maree - Vrtnica gang

Marko ŽNIDAREC

46


Oblikovalec kovin – orodjar

Pohvala: Žan BITENC, Jaka OFENTAVŠEK, Anže ROBNIK

razred S-3. g 47


lo. e s o i m k d a a v kovo e z ad stno o viti svoje Pri pr a

razrednik

Peter Peršič

Dragi moji bodoči orodjarji, življenju koristilo. Včasih ste bili seveda tudi navihani, kar je prav, saj ste mladi in polni energije; tudi zato se je bilo lepo družiti z vami.

preberite še moj zadnji vam namenjen nagovor, saj ste že na koncu srednješolskih dni. Upam, da se jih boste radi spominjali – zagotovo se prepletajo lepi in malo manj lepi spomini – tako kot je tudi v življenju. Rad bi vam povedal, da sem bil z veseljem vaš razrednik in da se bom spominjal samo lepih trenutkov, saj sem vam verjetno dovolj »težil« že v naših skupnih letih. Vedite, da sem vam želel le dobro in res ste v treh letih odrasli in »se naredili« v poštene in delovne fante, kar vam bo v

Odšli boste na svojo pot, jaz pa vam želim, da na svoji poti vztrajate in zaupate vase.

48


- kitara u ruzaki - muzikant po srcu - "Teta Breda iz Stripija je soseda."

- "Ko gasilec Samo, sam na ič." - čustveno navezan na Elvisa - "V Elvisu sm."

Aljaž ARNŠEK

Luka BEGOVIĆ

- vedno urejen, frizura skos uštimana - "Duans še pobiram dnar, pol pa ne več!" - "Gremo si roko lamat!"

- lačn - zaspan - "Nič se mi ne da."

Mark BETI

Žan BITENC

- odsoten 70 % pouka - opomin zaradi podkupovanja profesorja

- pouk od 11.15 do 13.45 - "Avtobus je zamuju." - "Aprilia je crknla."

Lovro BOKAL

Urban BOLHA 49


- "GTI mk2 je stroj!" - "Furam jamaho pa bejbe." - "Ko pride štipendija, dam pa jst."

- Rogačan - žejni muzikant - fajn pjeb

Alen DROFENIK

Gaj GOLOB

- predčasni odhod - Šentjurčan#1 - "Nikol čvekal, pa vedno kriu."

- Žaučan - gojzer boy - LG

Uroš KOJTERER

Jon LEMPL

- skriti talent - šentruprski fant - "David najlepše riše - naj un na tablo."

- "Dans lahka pa kiro zašpilamo." - "Jutr me ni, kr grem furat u Leberg."

Blaž LESKOVŠEK

David LOKOVŠEK 50


- legenda - "Jst sm iz Vranskega." - "Igrce spilu do dveh zjutri."

- miren - "Gremo v moj lokal."

Luka MAČEK

Domen MARKO

- lep, ko pušlc - Babi ma zakon kruh. - "Viroza je kriva, da sn bruhu."

- rokometaš - Šmiklavžolan - vozač

Luka NAPRET

Jaka OFENTAVŠEK

- prijazna oseba - žejen - Mogoče še ni gej.

- Avsenik je ta bolš - toukec - štirka pob

Anže ROBNIK

Matevž STERNAD 51


- fuzbalerček - nikol dau za rundo - "Slovenija moj dom - tu rojen."

- HH jakna - audi beste auto - "Ka spet jst?"

Dejan STEVIĆ

Patrik ŠEŠKO

- "Tilna ni, spet doma švasa." - razredni kadilec - šteko na tedn porabe

- yamaha tabulš stroj - pred poukom obvezna kavica - vesten učenec

Tilen ŠEŠKO

Luka ŠRGAN

- gamer - fajn pop - Laščan

- Svetnčan - wood mizer žvat - jager

Nikola VIGNJEVIĆ

Blaž VODIŠEK 52


- baliram, fitnesiram - Izpit za traktor meu že v vrtc. - "Dej mi kluček za malco." - "Pojem tri malce, mam veze v kuhni."

Aleš ZALAR

53


InĹĄtalater strojnih inĹĄtalacij

razred S-3. h 54


očeh pris le. o vojih m š p s e vamo k ugledu Po

razrednik

Peter Klaus

Spoštovani dijaki! Leto se zaključuje in po treh letih srednje šole zdaj odhajate vsak po svoji poti. Nekateri razmišljate o zaposlitvi, drugi o nadaljevanju šolanja. Kakor koli se boste odločili, vsem želim veliko uspeha tudi v prihodnje.

55


– "Nič ne vem o tem."

– "Ali lahko naredim do jutri?"

Jan DOBROVNIK

Anže JERŠEČIČ

– "Ja, v redu."

– "Sej bom zrihtal."

Urban JURAK

Martin KORES

– "Traktor IMT 539 brez servo volana je žvat!"

– "Ali lahko ponovite?"

Aljoša MIRNIK

Primož OPERČKAL 56


– "Ne vem. Mene ni bilo zraven."

– Bahami kolektiv

Rok PILIH

Jan SENTOČNIK

– delaven – poslušen – privatnik

– "Gremo v Elvisa!"

Žan ŠIPEK

Jan ŠUMEC

57


Strojni tehnik Pohvala: Domen GRAČNER, Žak HOSTNIK ŽOLGAR, Gašper KORITNIK, Matej KROŠELJ, Maks MIKŠA, Alen OSET, Lovro STOJNŠEK, Marko ŽVEGLER Priznanje: David BAH, Jan FIR, David JESENEK, Matija JURAK, Maks MIKŠA, Rok POSTERŽIN, Jure TOJNKO, Val Miha TURNŠEK, Davor ZAVRŠEK Jure TOJNKO, Davor ZAVRŠEK, Dejan ZORENČ Diploma:

razred S-4. a 58


Širimo po zitivn oe

. nergijo

razredničarka

mag. Simona Brečko

Dragi moji fantje! po srednješolskih čereh in poteh življenja, v katerega odhajate. Bili ste vedoželjni na vseh področjih in me navdihovali s svojo najstniško energijo. Vsak od vas je na mojem platnu življenja pustil svoj odtenek in zaradi vseh teh odtenkov bo moja mojstrovina vsekakor pestrejša. In ko boste v prihodnosti hodili skozi življenje, ne pozabite za svojo mojstrovino uporabiti vse barve, ki jih premorete.

Nekdanji angleški igralec ragbija Jonathan Peter Wilkinson govori o »dejanjih, ki jih poganjajo občutja in nam ponujajo možnost za življenje; omogočajo nam, da se izpostavimo in pustimo svoj pečat … Zaradi dejanj se stvari dogajajo in iz tega, kako se izidejo, se učimo, postajamo boljši in najdemo najboljši način za čudovito življenje. Ustvarjamo svojo mojstrovino. In vse se začne s praznim platnom.« Vesela in počaščena sem, da sem pred štirimi leti skupaj z vami lahko začela soustvarjati vašo mojstrovino. S svojim čopičem sem na vaša raznobarvna platna skušala naslikati modrosti, ki bi vas vodile

59


- biznismen - "Ka lahka grem ven? Mam en pomembn klic."

- Zelo rad se naspim med poukom. - imenski Hrvat

Domen ANTLEJ

David BAH

- Metodi Metodek - poslušen, včasih siten - "Velikokrat zamudim, a potem vse uredimo."

- motorist - jugo gang

Valentin CMEREŠEK

Metod ČEPIN

- Šmarčan - Fir krompir - Medo - polo mafija

- najbolj glasen Fižo - "Zamudo bom 5 minut." - pivske mašine

Žak FIJAVŽ

Jan FIR 60


- Fafi Fišer - "Ej, ka gremo v Tuša?" - "Ehh, ka se boš to učo!"

- Gracia - "Izvini ti." - dedi

Patrik FIRER

Domen GRAČNER

- FIFA player - pogovori o nogometnem dogajanju z Davorjem - zajebavanje drugih

- Sem ribič. - "Rad mam tomose pa subaruje - to je to!"

Vid HLADIN

Žak HOSTNIK ŽOLGAR

- Ščesni/Česnek - fortnite player - žvica kumarica - "Pa daj njahi."

- "Zaspim, ki čem." - imenski Hrvat - Đinđer

David JESENEK

Matija JURAK 61


- struči fižu - Dolenc - pivske mašine

- pro fuzbalerček - "Eno ti bom zrihto." - "Ka si tak, noo."

Gašper KORITNIK

Matej KROŠELJ

- gasilec - "Miki, pa ti si goved." - "Želiš si me …, zavohal sem." - pivske mašine

- "Meu sem zdravnika."

Ismar MAHMUTOVIĆ

Maks MIKŠA

- kolesar - audi B5 forever - QUATTRO more bit - "Mal pošraufaš, pa furaš."

- "Sej to je čist lahk." - "Rad spim sede." - "Čak, ka sem že reko?"

Gašper MOČNIK

Alen OSET 62


- Šark - Marč - pirat - pivske mašine

- Blondi - nezreli

Rok POSTERŽIN

Marko SKALE

- Štef - harmonikaš z 2 m promilom - "Sej to ne." - "Zajebavaš!" - pivske mašine

- "To je čist logično." - delaven - BMW - patron

Lovro STOJNŠEK

Luka SVETINA

- Čarli - "Lahk grem dol na en čik?"

- Šošo - "Šoštar manjka danes."

Nik ŠARLAH

Luka ŠOŠTAR 63


- tura - Crni - "Yea, boii." - "Če ti je všeč voda, te sm ti tak že 72 % všeč." - "Lej jo, muco."

- kita - "Kaka bica." - honda guy - "1. motorist – 2. je Zupi."

Jure TOJNKO

Val Miha TURNŠEK

- fuzbal majster - Zavi - Lepi

- dobrodušen veseljaški tenisač - Kozjan

Davor ZAVRŠEK

Dejan ZORENČ

- Zupi mišica - yamaha sesalec - srota - tzr mafija - "A jsss?"

- vedno izgovori - "Nikol ne oddam naloge prav cajt."

Miha ZUPANČIČ

Kristjan ŽABERL 64


- Tüna - Žvegi - "Zajebavaš." - "Dej še enga."

Marko ŽVEGLER

65


Strojni tehnik Pohvala: Gašper GABROVEC, Žan HADOLIN, Jernej PERTINAČ, Simon POTOČNIK, Jan ŠKETA, Tilen ŠKETA, Jaka ZAMRNIK Priznanje: Mihael ARČAN, Klemen DEČMAN, Gašper GABROVEC, Urh JELEN, Aljaž ŠVAB Diploma: Gašper GABROVEC, Domen OROŽ, Simon POTOČNIK, Jan STEBLOVNIK, Jan ŠKETA, Tilen ŠKETA, Rok ZDOVC

razred S-4. b 66


Spoštujemo

dogo vore.

razrednik

Žan Podbregar

Spoštovani dijaki! povprečni sivini, saj boste le na ta način izstopili iz sivine, ki duši razvoj človekovega mišljenja in gospodarstva.

Spomnim se prvega dne, ko sem stopil v vaš razred. Začutil sem sprejetost, pripravljenost za sodelovanje in učenje. Bili ste razumevajoči, odgovorni, znali ste prisluhniti in ste se držali dogovorov. Za vaše sodelovanje se vam iskreno zahvaljujem. Ste na poti, ki ne bo postlana z rožami in ne bo peljala po ravnini. Bodite pripravljeni na vrsto preprek, vzponov in padcev. Vedno imejte v mislih, da ste samo človek. Bodite spoštljivi do sočloveka in ne nastavljajte polen pod noge drug drugemu. Postavite si cilje, ki niso v

V tem obdobju ste si izoblikovali lastno identiteto, pridobili strokovno izobrazbo, nekateri boste nadaljevali izobraževanje, drugi se zaposlili. Pri vsem je najpomembnejše, da si poiščete osebo, s katero boste preživeli življenje, si ustvarili družino in izkazovali ljubezen in spoštovanje. Želim vam vse dobro.

67


- ŠIP Šempeter - "Kdaj je malca?" - "Passat je traktor." - "Js morm na wc."

- zgleda pridn - "Nimam statusa." - "Eh, to je vse fejk."

Mihael ARČAN

Nejc BOBNIČ

- 3 smreke za 18ko - veliki listi - "Ne, nebom vprašan, mam status." - "Če mamo kej, mamo pa lubice."

- golmane, - "Bom js naredu švinglce." - Avicii

Urban BOBNIČ

Klemen DEČMAN

- Gaber, - "Če ni 100 %, ne podpišem." - "Eno tako še." - "Do global elite pridem, pol pa končam."

- Merkal - El presidente - 800 € - "Al se grem učit, al pa ubit."

Gašper GABROVEC

Žan HADOLIN 68


- status - Kunej’s favourite - "Če mamo kej, mamo pa čas pa dnar." - "Vi men tega nebote govoril."

- unknown location

Žan HERLAH

Urh JELEN

- Zadrečan - "Kdaj je konc tte ure?" - "Pride pa mine pa gre med spomine." - "Use je relativno."

- župnik - liter olja, liter bencina – 1.8tsi je zakon - "tvoja mama" - "Ovce so ušle."

Nejc KLANŠEK

Matevž KOKOVNIK

- Sanđo majstore - kruhoinštalater - izmikovalec

- "Bus sm zamudu." - "Sam da vidim."

Sašo KRIŽNIK

Rok LAMPREČNIK 69


- Marinirković - "Nimam punce." - "Raj golfa tišim, ko renoja furam." - "Men je dougcajt u šol."

- angleščina odl (5), - "Fendt je fendt." - max volume

Kristjan MARIĆ

Žan OCVIRK - Orki - bog (veš, da obstaja, sam vidiš ga ne) - "Mam trening." - "Mam poškodbo." - "Nemorm, jutr mam fizioterapijo."

- "Avto je treba čipat." - angleščina odl (5) - "Fave je tabolš." - "Ka je to bolcn?"

Domen OROŽ

Jernej PERTINAČ

- BCS, - "lega" - savinski žaloci - passat

- gaymer - Zemlja je ravna - afro gang

Gašper POLUTNIK

Simon POTOČNIK 70


- letos v NBA - "avte v grabne" - genuinely believes he’s black - "Pa lejga, js ne morem več, ne morem!" (zakrili z rokami)

- alfist - bike gang

Rok SKAMEN

Jan STEBLOVNIK

- RGB - Fortnite 24/7 - "Ne dam za prepisat!"

- calisthenics - "Prebold dans?"

Jan ŠKETA

Tilen ŠKETA

- gasilc - "Ka ma ker to nareto?" - John Deere - "Jst ne pijem."

- referent za ocene - "punca bla bolana"

Blaž ŠPES

Aljaž ŠVAB 71


- FEX.com - prisotnost 5 %, - techno nenehno, babe na ketno

- prva dama Lave - plagiatorstvo je wack - manager boybanda

Franci TERGLAV

Miha TERGLAV

- alfist - rocker - toothless - "Dej mi še pet minut." (1uro)

- srček - težki memeji - baptized in liquor - "A maš kak fug?"

Mark VRBOVŠEK ANTLOGA

Jaka ZAMRNIK

- loyalty ⅠⅠⅠ. - biggest enemy: drve in rahli ovinki v levo - "Vidite otroci, sm reku da sem bil lep v srednji šoli." - Prepovedan sadež je najslajši.

Rok ZDOVC 72


Tehnik mehatronike Pohvala: Blaž BERDEN, Žan CMOK, Jan ČINŽAR, Gašper DRAKSLER, Marko DŽAKULIN, Žan HEDŽET KOSTAJNŠEK, Tadej HRVATIN, Jan KODELIČ, Jakob KOLENC, Uroš KOS, Uroš KUKOVIČ, Lenart MAROVT, Tilen RAK, Jaša SAMEC, Gašper STUPAN, Mihai TURCU, Klemen VOSTNER Priznanje: Nik BERČNIK, Blaž BERDEN, Žan CMOK, Gašper DRAKSLER, Žan HEDŽET KOSTAJNŠEK, Luka HOHNJEC, Tadej HRVATIN, Jakob KOLENC, Jan KRAMER, Uroš KUKOVIČ, Lovro MAJER, Lenart MAROVT, Jaša SAMEC, Gašper STUPAN, Mihai TURCU Diploma: Nik BERČNIK, Jan ČINŽAR, Tadej HRVATIN, Luka MALIČ, Lenart MAROVT, Gašper STUPAN

razred M-4. c 73


Smo pošt eni in

iskreni.

razredničarka

Brigita Renner

Dragi dijaki, Pred vami je nova prelomnica v življenju in novo popotovanje. Lotite se ga z vsem pogumom in resnostjo. In kjerkoli se boste znašli v življenju in karkoli boste počeli, vedite, da štejejo le znanje, srčnost, vztrajnost in poštenje.

če pogledam štiri leta nazaj, tja v september 2016, se nasmehnem. Pisana druščina mladih fantov je bila zbrana v naši D-34. Eni previdno tiho, drugi prestrašeni, vmes pa se je našel tudi kakšen pogumnež. In to je bil začetek našega štiriletnega popotovanja po mirnih, manj mirnih in za nekatere tudi viharnih vodah s čermi, ki so se jim postavile na pot. A prav po odisejsko smo uspešno prikrmarili do konca in danes zaključujemo našo pot.

Vso srečo vam želim.

In kaj vam je prinesel ta čas? Zagotovo formalno izobrazbo, predvsem pa množico izkušenj, dobrih namer in nasvetov, ki so vas sooblikovali v mlade odrasle, odgovorne, samozavestne, pa tudi kritične osebe.

74


- Enkrat zakomiru v šoli v naravi pa hotu ugasnat toto sonce. - piki - Braden - Madžar

- Haha, rad ma 31. 12. - "Pel skupi z Nipketom, ka je djed pjan."

Nik BERČNIK

Blaž BERDEN

- najvišji v razredu - nočna omarca - bodibilder, propo - paradajz pa orhideje - kisla voda

- precej tih - Rad hodi k ortodontu. - Imel najlepše plesalke za maturanca, zato se je odloču, da ne bo plesu.

Luka BRENKO

Blaž BRGLEZ - matkurba - HRSTNK - bibon - "Gremo u Gušta?" - audi gang - Bo pelo en krog s svojo jahto.

- Haha, Knedel. - Vse serije pa filme pogledu.

Žan CMOK

Jan ČINŽAR 75


- Đako - Nosi uro, kr zgleda fajn, ne zna brat cajgrov. - "A se men sam zdi al Vrtnca kliče?" - "Eh ne, nas 5 je zapisnik pisal."

- Isto ko Činžar, sam mal drugač. - "Kup kdo avto?" - Fotr vozi fabio, da lahk on vozi njegovga golfa. - VW gang

Gašper DRAKSLER

Marko DŽAKULIN

- gembler - Pingo lajf - popolna prisotnost na testih - drugi dom Vrtnica, - 12-ka prvi dom

- meu podjetje, zdej komunist - bivši čebelar, zdej stolpičar

Žan HEDŽET KOSTAJNŠEK

Luka HOHNJEC

- centralni branilec - Janč - Krmilna - Večkrat ftrgau getribe z Majerjem.

- Poje v bendu, pokaže z merchom. - Hedi

Tadej HRVATIN

Jan KODELIČ 76


- vsemu kos - "Pleši, pleši črni kos!" "Kak bom plesal, če sem bos." - Buni se za pravice razreda.

- taprou Savinčn - Ma moko. - Govori z basom.

Jakob KOLENC

Uroš KOS

- Kramč - iz Šmarja - "Tale je dobr traktor." - "Js sm bil tjepen? Ti bi mogo unga videt, kak je biu."

- Mokri Uroš - Kuki

Jan KRAMER

Uroš KUKOVIČ

- Pajotova nočna mora - EL ŠEFE - "Ka je djed prišu, šou." - "Jes mam zamujanje."

- motorika plešočka robotka - oranžni diamant, dimnikar

Žanil KUKOVIČ

Lovro MAJER 77


- tajnik blagajnik - Marolt - Nosi rolko za modni dodatek. - Valentino Rossi, predstavnik razsvetljenstva na Slovenskem

- vodja Tommy Hilfiger ganga - Ma sladoled. - 100 % subvencionirana malca, sam vozi pa audija.

Luka MALIČ

Lenart MAROVT

- Ni bil v šoli dva cela dneva skupi. - "Včer sm pa teleta prodau." - "Dej, gremo neka pojest v Piskra."

- Pajoooo - pretepač, pavijan - kazn - cesar Pavić - tihotapec beguncev

Martin MOČNIK

Patrik Paris PAVIĆ

- Trak - Haha kensr - BIZON

- Bo on zrihtu za Cizeja. - also visok - Haha, Jašek.

Tilen RAK

Jaša SAMEC 78


- Noben ne ve, kak se izgovori njegovo ime. - Tiramisu - soba 218 24/7 - Turkl - 185 cm* 140 kg

- STUPKE - gospod predsednik - Ne ve, kaj so mašila. - "Stupke, si zrihtau? Nisi?"

Gašper STUPAN

Mihai TURCU

- Forstner - Najlepši zvezki, samo se trese. - Klemzy - Youtube: KLEMENFIFA check, like & subscribe

- 100 % prisotnost - pjeb iz kmetije douma - rdeča golf trojka

Klemen VOSTNER

Klemen ZUPANEK

79


Medijski tehnik Pohvala: Anja BREČKO, Larisa BREČKO, Urša BREZNIKAR, Rok GRUDEN, Brina PANN, Klara PIRNAT, Ana ROPRET, Lara SEMPRIMOŽNIK, Vito SORČAN, Maruša TAJNIK, Julija VOZELJ Priznanje: Urša BREZNIKAR, Brina PANN, Ana ROPRET, Vito SORČAN, Ariona TELAKU Diploma: Ariona TELAKU

razred M-4. d 80


d Po svojih močeh pr ispevamo k ugle

. ole š u

razrednik

David Korošec

Drage dijakinje, dragi dijaki! Za vami je pomembno in prav posebno poglavje življenja. Veliko se vam je zgodilo, ravno v zaključnem letniku, vendar upam, da boste srednješolske dni ohranili v lepem spominu. Jaz vas zagotovo bom, saj ste bili vedno polni pozitivne energije, družil vas je timski duh, kolegialnost in medsebojna pomoč, tako v dobrem kot v malo manj dobrem.

Za nami je mnogo nepozabnih dogodivščin, verjetno pa nikoli ne bomo pozabili tistih na zaključni strokovni ekskurziji v Italijo. Za nas je bil to zrelostni test, ki smo ga opravili z odliko. Želim vam, da bi vedno optimistično in odgovorno stopali po svoji življenjski poti, predvsem pa, da bi v življenju našli tisto, kar vas osrečuje.

Kot razrednik, ki sem vas vsa štiri leta spremljal na srednješolski poti, lahko rečem, da sem se vseskozi trudil nagrajevati in širiti temeljne vrednote z željo, da vas bodo spremljale tudi kasneje v življenju.

81


- drama queen - "Gracias." - "A gremo dual?" - okrog sveta - Harry Potter freak

- "Men se ne da več." - "O moj bog, no." - 2 x 18 = 46 - "Tale čevl bi ti v glavo vrgu."

Aneja ARTNIK

Anja BREČKO

- HALUUUU - "Nč bat, mam za spat." - "Spet so mi vožnje odpovedal!" - fejvrit čajld - "Greš dol?"

- smešna ko se razjezi - "Zjutri sem se 3 x sproblekla." - "Sliki si to pa mi pošl." - "V šolo bi hodl pa bi vedl!"

Larisa BREČKO

Urša BREZNIKAR - mestna srajca - "Terapije sm meu …" - "Naj nekdo napiše mail profesorju, da prestavi test …" - "Motor pa babe je treba menjavat." - ELITA

- Lil Ayda - 100 % prisotnost pri pouku - sendvič med športno - A mi nardiš vajo za 15 eur - "Jozos Marija" - ELITA

Ajda EMERŠIČ HAFNAR

Žan GORJUP 82


- "Ja, vžde." - rap God - L - "Js kopiram."

- monster 24/7 - "Bejsikli je wikipedija." - fitnes lajf pa to

Rok GRUDEN

Aleksander HERBST - odlično prebere odlomke pri slovenščini - ponosen Slovenec - "Veš ka se rima na Pann ..., ekonom lonc!" - "Kua je ži …" - ELITA

- "Maš kakšne zapiske?" - "Če zaklučim, grema na čevape."

Tilen HRUSTL

Tibor KREGAR

- "Okej, js mam čist drgačn pogled na to." - "Js se strinjam, AMPAK." - "Gospod profesor", "Gospa …, z vsem spoštovanjem!" - "stari"

- Pohar - John Monster - "Patoooo" - "Dež bo."

Nika LEŠEK

Jure MOHAR 83


- MAMA razreda - "Pa to so nori!" - "... To je pravilo!" - ekonom lonc - žena - ELITA

- Ružno Paće - "Tole rabim za en projekt." - "Gremo v kitajsko."

Brina PANN

Žan PASARIĆ

- "Ej veš ka? Ne bom ti povedla …" - DJ Pirthy - "Lej, sam ma potencial …" - “Joj kake izmišljotine.” - ELITA

- pozitivni quoti - “Nauč se pisat, ko ne znam prebrat.” - "packa" - "uglavnem" - "Ka bi dans jedla?"

Klara PIRNAT

Anja PIRTOVŠEK - "Ha ha, 2 sm dobu." - "nje" - Kamp Menina - "Amadej Podkrižnik z okolice Lubnega ob Savinji" - "Vode pa ta, da ga uiule." - ELITA

- adidas - "Ti nardim nalogo za en kebap?" - "Ritem ti je padu."

Amadej PODKRIŽNIK

Žan PRITERŽNIK 84


- "Nič ne znam." - dobi 5 - "Gremo na kavo.”- spije milijon kav na dan - "Sej to te ubije." - "Zdej bom pa res začela v šolo hodt" - “Roke se mi tresejo.”

- "Sam jutr še dnar pobiram!" - "top" - "Okej, štekam." - "A mi dihamo wifi signale?" - ELITA

Ana ROPRET

Lara SEMPRIMOŽNIK

- gospod predsednik - profesor - "Če mamo kej, mamo pa dnar." - "Sej smo na morju …" - ELITA

- "DAB" - "Še sreča, da sm z motorjem."

Vito SORČAN

Nik SREBOT - "Stipi, dej za beatboxi neki." - "TOXIC! A veš ka mislim??" - "stari" - "To je sam zato, k sm Hrvat!” - "K bos v mojih letih, boš vidla, kk bo težk." - "LIČEK<3"

- Ni se ji treba učit matematike. - Tiha voda bregove dere. - Tony Stark - super kmjet - "Zdj pa grem kr Lojzeta Slaka poslušat."

Urh STIPLOVŠEK

Maruša TAJNIK 85


- "ARIONA brez Z" - "Kdo ma moje zapiske?!" - "Lahk grem js prej, ker mam pevske ..., prosim?" - "papak" - "Mam feeling, da delam izredn." - thank you, next

- teorije zarote - "Anglež" - "Naslednič vam prinesem opravičilo." - "Dej mi podpiš tole opravičilo." - Bela snežinka - ELITA

Ariona TELAKU

Urh VODOPIVEC SKOK

- kelnarca - "Božične muske so super za polet." - "Gužva čuj, js ne bi šla!" - "teč" - Radio JULELJ

- vse mu je smešn - relax

Julija VOZELJ

Žan VUZEM

- nabiteks - prva vrsta pri MAT - "Morm si jt vad natočt." - »Vode pa ta, da ga uiule.« - mož - ELITA

Jošt ZAVOLOVŠEK 86


Medijski tehnik Pohvala: Zala BLATNIK, Tilen BOŽIČ, Ana ČREŠNAR, Tit GREGORČIČ, David LAMPRET, Jan MITROVIČ, Vid PALČNIK, Kristjan ŠULIGOJ Priznanje: Zala BLATNIK, Nina KRAJNC, Vid PALČNIK Diploma: Tilen BOŽIČ, Ana ČREŠNAR, Gašper LOKOŠEK, Vid PALČNIK, Patricia RAMŠAK, Jon SIMONIČ

razred M-4. e 87


m a mo e z v Pre

odgovorno st za

in svoje ravnanje

je. n e ved

razrednik

Blaž Knep

Spoštovane dijakinje, spoštovani dijaki, V stoletju, v katerem ste začeli življenje, boste delali, ustvarjali in sami vzgajali. Želim vam, da ste pri tem uspešni, zadovoljni in ponosni.

popolnoma vsi ste rojeni v prvem letu 21. stoletja. Zase lahko rečete, da imate starše in učitelje, rojene v predhodnjem tisočletju. Jaz in vaši starši smo ljudi s to karakteristiko našli le v zgodovinskih knjigah.

88


- Stenč - Avto.net - BMW - "Ja, bom popravu, nasledn tejdn." - "Njehi, no."

- Vestna blagajničarka: "Prneste dnar!" - vespa - "Migreno sem mela." - "Ka gremo?"

Nikolas Erik ABRAM

Zala BLATNIK

- Pikachu - Buožič - Trboule - "Njahi, no." - "Eh, js grm dumu."

- Tarantino 2 - puder - "Šefici se sploh ne javlam več."

Pika Emanuela BOŽIČ

Tilen BOŽIČ

- Poharka - Strup se skriva v majhnih flaškah - čohalni stroj - Smogavc - No blinks with Ana!

- Frenčijii - Wof - "Yoo man." - "Mejmo nulto." - "C’mon man." - "Tenk ju come again."

Ana ČREŠNAR

Anja ČRETNIK 89


- Gađa - razredna evidenca - MCC? MCC! - Cat lady <3 - "Smoll legz wait!"

- "fslatni" - prijazen - Pouk se za njega konca ob 11h. - "Ni lahko biti fuzbaler."

Gaja DORNIK

Valentin FIŠER

- Viole Maribor - JGregorc foto - "Sej bom priden." - "Neda semi vn it." - "De no."

- NJEGA SPET NI ("Se opravičujem, ko zamujam.") - basketaš - "Ste zmagal?" "Ne ..., skor" - "Opica me je napadla."

Jan GREGORC

Tit GREGORČIČ

- kozjanski lump - fuzbaler - blond kitarist - "Kuo ti spijš?"

- Sonček - naravna lepotica - Klavdijeva punca (ne) - "Ka maš kej za jest?"

Nina KRAJNC

Rok KRAŠOVEC 90


- obetaven direktor fotografije - "Kej sem to v eni jam?" - "Veš zaka je moj star ata 100 let živu? Ker se je za sjebe brigu!" - "Darž me!"

- fitneser - asistent matematike - priložnostni boksar - "David, ka mi lahko tole razložiš?"

David LAMPRET

Gašper LOKOŠEK - Mariborčan - "Kako utajiti davke, da te ne dobijo?" - "Mam nov pick-up line." - Švica - "Zakaj bi po nepotrebnem špricali?" *epidemija korone*

- BMW ‘84 - Reggeaton Montenegro - Nina zaklenjena - "Sunce se radja." - "Barva!"

Klavdij MARIČ

Jan MITROVIČ - filozof, edini kulturnik v razredu - "Iztok Mlakar, pa doug nč, pol so pa ostali." - "Pardon, ampak ti si kulturni invalid." - "Js grem rad do Uranjekove." - "ime.priimek@sc-celje.si!!!!" - Marjanca

Vid PALČNIK

- Perčič design - nov dan, nov avto - "Lej, kak pižo." - "Bmwja bom kupu, ne … mecko bom …, ne, je ze nou, zdj bo pižo."

Jakob PERČIČ 91


- Simke - fitneser - "Lej jo tipico." - "Mek?" - "Že mas izpit?" "Ne še ..., mam pa prvo pomoč."

- tiha voda - dve šoli na en mah - #šeLepša - "Na frizerski sem bla."

Patricia RAMŠAK

Jon SIMONIČ

- Štimi - PGD Dobrna - policistka - "Boli me ruka, boli me nuga" - "Zdle bom pa enga ubila."

- Pohorc - z motorko 120 po avtocesti - "Mazda 6 – to ni bolšga." - Mičo Janković

Miha ŠKRABAR

Julija ŠTIMULAK - bademajster, samooklicani doktor - boksar s čelno tehniko - "To je blo čisto iiizi." - "Taki teleti majo izpit, jaz pa ne!"" - "Če bi se meno z 10 puncami, bi jih 8 dobo …"

- mišica - Šuli, Kiki, Šuljo ... - "Dans se mi pa nekak neda u fitnes." - "Ta vikend gremo verjetn na morje." – april

Kristjan ŠULIGOJ

Kristjan TOPLAK 92


- golf GTD - "Čohi me." - "Smo bli v Vaškem." - Bulkat je treba ceu let. - "Anže, so bli špageti al dente?" -"Ne, bolognese"

- Reksi - pravi Štajrc - TikTok - "Nič se nisem učila" - "Julija, a lah slikaš snov?"

Anže URLEB

Julija VINKLER

93


94


Dijakinje in dijaki nezakljuÄ?nih oddelkov v ĹĄolskem letu 2019/2020


Pohvala: Jure BIZJAK, Liam DOLER, Anže GRADIŠEK, Vid JAGODIČ, Tian KOTNIK, Jure MIKLIČ, Mihael MURKO, Enej PLANINŠEK, Domen ROM OJSTERŠEK, Domen ŠTUKL

razredničarka: Simona Tadeja Ribič

Strojni tehnik

S-1. a

Patrik ARNIČ Jure BIZJAK Matic CAJHEN Jaka COKAN Esnaf ČIRIĆ Liam DOLER Aljaž GERČAR

Aljaž GOLEŽ Anže GRADIŠEK Matej HOSTNIK Vid JAGODIČ Klemen KANDOLF Davor KLEZIN Tian KOTNIK 96

Aljaž LEKIĆ Jure MIKLIČ Ajdin MUMINOVIĆ Mihael MURKO Enej PLANINŠEK Domen ROM OJSTERŠEK Jakob SENEGAČNIK

David SMOLE ŠANTEK Gašper ŠPEC Domen ŠTUKL Rok TRAVNIKAR Ahmed VALENTIĆ Anže VODEB Nik VODIŠEK


Pohvala: Žiga BELEJ, Alen GAJSER, Leon GOJZNIKAR, Maša GOLIČNIK, Jurij JURČENKO, Beti KOČET, Matic KUGLER, Blaž NOVAK, Nik OJSTERŠEK, Lovro PEKLAR, Žiga VODIŠEK Priznanje: Maša GOLIČNIK

Žiga BELEJ Gašper FENKO Alen GAJSER Leon GOJZNIKAR Maša GOLIČNIK Anže JAVORNIK Jurij JURČENKO Maj KNEZ VADLA

Beti KOČET Anžej KOLAR David KORES Matej KRKLEC Matic KUGLER Žiga MARCEN Žiga MASTNAK Alen Sven MLAKER

Blaž NOVAK Žiga NOVAK Nik OJSTERŠEK Lovro PEKLAR Nik PODGRAJŠEK Domen PUŠNIK GOLEŽ Anže RATAJC Aljaž ROMIH 97

Marcel ŠKET Žan ŠMIT Anže ŠUSTER Marcel VINKLER Žiga VODIŠEK

razrednik: Martin Amon

Strojni tehnik

S-1.b


Pohvala: Aljaž HERODEŽ, Rok HUDOMALJ, Gašper KRAŠOVIC, Oliver MAJER, Jan ROČNIK, Aljaž STUPAN

razrednik: Matjaž Cizej

Tehnik mehatronike

M-1. c

Tadej CEROVŠEK Anej DRAGANOVIĆ Žan FLIS-VEBER Gašper GERŠAK Jaša GOLOBIČ Aljaž GORIŠEK Aljaž HERODEŽ Rok HUDOMALJ

Matej JANČIČ Davor KOLAR Miha KRANJC Gašper KRAŠOVIC Jakob KUMER Oliver MAJER Anže MESARIČ Lana PIRŠ 98

Vid PLESNIK ZUPANC Miha ŠKORJA Luka PODKRIŽNIK Aljaž ŠVEGLER Mihael PREGLEJ Žiga VRABIČ Jošt RANDL Julija WEISS Jan ROČNIK Nejc ZADNIK Anže SADEK Jaka ZUPANC Aljaž STUPAN Semiz ŠAKO


Pohvala: Neža CVETKOVIĆ, Aljaž DEŽELAK, Maša DRŽAN, Lara MAJCEN, Jakob MIGLIČ, Lara PAVČNIK, Nana PETROVIĆ, Julia PRISTOVNIK Priznanje: Nana PETROVIĆ

Neža CVETKOVIĆ Aljaž DEŽELAK Maša DRŽAN Maša GEOHELI Neli JEVŠENAK Nina KOŠAR Lian LAVTIŽAR Jaša LEBAR

Lara MAJCEN Ema MEDVEŠEK Jakob MIGLIČ Anja MRAVLJAK Lara PAVČNIK Lana PAVLIČ Alex Luciano PERSOLJA Nana PETROVIĆ

Tajda PODHRAŠKI Lara POTOČNIK Julia PRISTOVNIK Vid PROSENC Neža SALOBIR Jaka SOJČ Riana SOLAR Eva STANKO 99

Nik Tristan SVETELŠEK Tamara ŠON JURAK Danijela ŠVENT Luka URANKAR Nejc ZABASU Karin ZALOŽNIK

razredničarka: Lucija Bratina Pešec

Medijski tehnik

M-1.d


Pohvala: Lara BOSNAR, Živa BRVAR, Anja GRUDNIK, Neja LENART, Pia MARTUN, Kaja MIKŠA, Žak OŠLAK, Gašper REBERNIK, Lucija TURNŠEK Priznanje: Sara KRAJNC

razredničarka: Brigita Mastnak

Medijski tehnik

M-1. e

Kaja ANDREJC Lara BOSNAR Nik BRAČUN Urška BRECL Živa BRVAR Jite Sophia GBEMUOTOR Erik GORŠEK Anja GRUDNIK

Neic KIDRIČ Laura KOLENC Ester KOVŠE Sara KRAJNC Žan LAH KOŠTOMAJ Neja LENART Tian MAHMUTOVIĆ Pia MARTUN 100

Nina MEŠKO Kaja MIKŠA Nina OBLAK Lana OČKO Žak OŠLAK Teo PLANK Patricija PLEVČAK Matevž POBEŽIN

Kaja PODHRAŠKI Gašper REBERNIK Žiga STRMŠEK Blaž ŠUMLAK Lucija TURNŠEK


Pohvala: Anže BLAGOTINŠEK, Luka PAŽON, Martin RAVLJEN BORNŠEK, Nik ŠPOLJAR

razrednik: Klemen Zidanšek

Tehnik mehatronike-PTI

M-1.f

Anže BLAGOTINŠEK Aleš BUTKOVIČ Blaž CVERLIN Rok GORIŠEK Jon GREBOVŠEK Amadej JELENKO Uroš JUVAN Žiga KOHNE

Aljaž KRAJNC Kristjan KRIŽNIK Matej MEKŠE Timotej MENHART Jure PAŽON Luka PAŽON Blaž PETEK Klemen PIRŠ

Jan POTOČNIK Martin RAVLJEN BORNŠEK Ambrož ROMIH Dejan SENICA Gal ŠEPIC Nik ŠPOLJAR Vid TISEL Nik TOŠIĆ 101

Gašper VEGEL Niko VUK Klemen ZALOŽNIK Matej ZAVEC Kristjan ŽABERL


Pohvala: Žiga KOROŠEC

razredničarka: Natalija Mavc

Mehatronik operater

M-1. h

Alen BAJRAMOVIĆ Žan BRAČUN Tilen DIMNIK Patrik FIŠER Riol HAXHAJ Vid JUNEŽ Jurij JURŠINIČ Aldin KEKIČ

Denis KOLMAN Dejan KOLŠEK Žiga KOROŠEC Aleks KORUN Filip KUMBERGER Jan LAMPRET Aljaž LONČAR Metod MOLIČNIK 102

Vid OBLAK Jan Matjaž OBLAK Jernej PLAVČAK Žanel REBERNIK Jan ROBNIK Andrej ROMIH Nick SELIČ Niko SKUBIC

Anže SMOLNIKAR Simon ŠEŠKO Patrik ŠTANCER Matic VIDEC Milan VIGNJEVIĆ


Pohvala: Antonio BABIĆ, Žak FILIPIČ, Tomi GOBEC, Dejan LAVBIČ, Rijan MUSTAFI, Ardit VEZAJ, Tadej VIDEC, Jaka ZUPANEK Priznanje: Anže MAROVT

Antonio BABIĆ Nik FAKTOR Žak FILIPIČ Davorin GAJŠEK Tomi GOBEC Filip GRADIŠNIK

Rene HERCOG Miha KOPUŠAR Samo KOPUŠAR Gašper KOŠTOMAJ Tomaž KRIVEC Vid KUNEJ

Dejan LAVBIČ Marsel LIHTENEGER Anže MAROVT Žan MASTNAK Rijan MUSTAFI Andrej PAVČNIK

103

Žiga ŠTRASBERGER Staš TRKULJA Žiga VERBOVŠEK Ardit VEZAJ Tadej VIDEC Jaka ZUPANEK

razrednik: Gašper Grat

Strojni tehnik-PTI

S-1.g


Pohvala: Jan ŠANCA

razrednik: Jože Prušnik

Oblikovalec kovin – orodjar

S-1. i

Edvin CVETKO Davor DEŽELAK Vito DROFENIK Tadej GABERŠEK Leon GLUK Luka IVIČ Matija JUTERŠEK

Žan KLANČNIK Tjaša KRAJNC Anže LEŠNIK Luka MEJAČ Aleš OCVIRK Gašper PAJK Klemen PLANKO 104

Tone POTOČNIK Nik REBOLJ Domen SITER ZVONAR Nick STAMENOV JEGRIŠNIK Vid STEPIŠNIK Damjan STEVIĆ Jan ŠANCA

Urban ŠKOBERNE Žiga ULAGA Luka VIRANT Alen ZAJTL Aleks ZDOVC Kevin ZUPANČIČ Rene ŽIBRET


Pohvala: Filip POHAR, Florijan VASLE

razrednik: Jože Žogan

Inštalater strojnih inštalacij

S-1.j

Sven ANDRLON Enej BENDER Riad ČAUŠEVIĆ Jernej DRAME Žan FENDRE Luka FRIŠEK Andraž GORIŠEK

Anže HRASTNIK Luka JAVERŠEK Miha JAZBINŠEK Mihael KLAJNŠEK Luka LEBENIČNIK Belmin LIPOVIĆ Argjent LUGI

Halim LUGI Gal MISJA Mirlind MYRTAJ Rok OGRIZEK Filip POHAR Vid SALAMUN Dejan SIMOVIĆ 105

Lan ŠIMANOVIČ Klemen URBANC Florijan VASLE Gal VERDEL Amet XHAFERI Žan ZELENKO


Pohvala: Sebastian BAH, Aljaž GROBELŠEK, Edison JAHDAUTI, Jan PETEK, Klemen ZAVŠEK

razrednik: Bojan Hrovat

Pomočnik v tehnoloških procesih

S-1. k

Sebastian BAH Orges BAJOKU Aljaž GROBELŠEK Edison JAHDAUTI

Žiga JURIČ Jaka KRIŽANEC Bleart LUTOLLI Alen NAJDOVSKI

106

Flamur OSMANAJ Jan PETEK Miha PRELOŽNIK Elsan SHYQERI

Mirnes SULJIĆ Klemen ZAVŠEK


Pohvala: Anže DEŽNIKAR DROBEŽ, Nik HORVAT, Tilen HVALA, Blaž KOCIJAN, Jernej Nejc KORENAK, Mitja MOHAR, David PŠENIČNIK, Marko TURNŠEK, Filip VOGA Priznanje: Jernej Nejc KORENAK

Miha AGREŽ Martin BAČ Timotej BELINA Erik BREČKO Jaka BRIŠNIK Maj ČREŠNAR Martin DEBELAK Anže DEŽNIKAR DROBEŽ

Sebastian FIDERŠEK Andraž GRAT Nik HORVAT Tilen HVALA Benjamin KAHRIMANOVIĆ Domen KAJBA Matevž KITAK Blaž KOCIJAN

Jernej Nejc KORENAK Klemen KRKLEC Alen LUSKAR Tian MEH Mitja MOHAR Julijan PEVEC Aljaž PODKRIŽNIK David PŠENIČNIK 107

Žan RESNER Januš ROHTEK Rudi Luka RUDNIK Marko TURNŠEK Filip VOGA

razredničarka: Damjana Hohler

Strojni tehnik

S-2.a


Pohvala: Lovro DIVJAK, Matej KRIVEC, Andrej MOTOH, Luka RAVNAK

razredničarka: Maja Lesjak

Strojni tehnik

S-2. b

Matija BIZJAK Denis BRIN Janoš BRODEJ Lovro DIVJAK Blaž DROFENIK Blaž GERL Jan HERČEK David HORJAK

Kristjan HRIBERŠEK Denis HUDINA Žan JEZOVŠEK Žan JUG Maj JURŠINIČ Dejan KANTUŽER Nejc KASTELIC Matej KRIVEC 108

Filip KRULEC Rok KUŽNER Andrej MOTOH Lenart OPRČKAL Urban PEVEC BLATNIK Hajrudin RAHMANOVIĆ Martin RAUTER Luka RAVNAK

Gregor REJC Blaž ROJC Gašper STRAŠEK Matej STRAŠEK Anej ŠKLEBEK Tilen ŠTRUKLEC


Pohvala: Jakob ARLIČ, Anže BOČEK, Jakob ČOPER, Žan DEBELEC, Jakob DEBELJAK, Vid DOLINŠEK, Vid GAL, Patrik GOBEC, Urban GRAJŽEL, Jaka KOČET, Maj KOLMAN, Jaša MALIČ, Val MATOVIĆ, Urban PUŠNIK, Jure RAK, Jan RUTAR, Simon SOVIČ, Alen ŠKRABL, Jakob TERAŽ, Marko Boštjan ZDOLŠEK, Gal HABJAN, Jan RUTAR, Priznanje: Kevin ŠTUKELJ POVH

razredničarka: Danica Mikola

Tehnik mehatronike

M-2.c

Jakob ARLIČ Anže BOČEK Jakob ČOPER Žan DEBELEC Jakob DEBELJAK Staš DOBERŠEK Vid DOLINŠEK Gal DRAGANOVIĆ

Vid GAL Patrik GOBEC Aleksej GODLER Urban GRAJŽEL Gal HABJAN Luka JANČIČ Tim JEVŠNIK Jaka KOČET

Maj KOLMAN Marcel KOVAČ Jaša MALIČ Val MATOVIĆ Urban PUŠNIK Jure RAK Nejc REZAR Jan RUTAR 109

Simon SOVIČ Alen ŠKRABL Kevin ŠTUKELJ POVH Jakob TERAŽ Uroš UHAN Marko Boštjan ZDOLŠEK


Pohvala: Zala BENKO, Aljaž BOBNAR, Lan COKAN, Klara Manca ČANŽEK, Nika DOBOVŠEK, Lana HRASTELJ, Nanina HREN, Rok JAZBEC, Nik JOVANOVIČ, Ajda LAZAR, Rina MEDJIĆ, Patricija MLAKAR, Pika PENKO, Oliver RADOSAVLJEVIĆ KOVAČ, Jaša RECKO, Nina RUGOLE ĐOGIĆ, Hana SAMEC, Tilen SOTLAR, Maša ŠERBEC, Tim VALNER Priznanje: Aljaž BOBNAR, Klara Manca ČANŽEK, Lan JURIČAN, Rok LEBAN, Rina MEDJIĆ, Patricija MLAKAR, Pika PENKO, Jaša RECKO

razredničarka: Natalija Talan Fošnarič

Medijski tehnik

M-2. d

Zala BENKO Aljaž BOBNAR Lan COKAN Klara Manca ČANŽEK Nika DOBOVŠEK Jan Žan DORNIK Taja GOLOB Tjaša GREGORIN

Etjan HABAT Lana HRASTELJ Nanina HREN Rok JAZBEC Nik JOVANOVIČ Lan JURIČAN Aneja KERIN Ajda LAZAR 110

Rok LEBAN Rina MEDJIĆ Patricija MLAKAR Pika PENKO Oliver RADOSAVLJEVIĆ KOVAČ Jaša RECKO Nina RUGOLE ĐOGIĆ Hana SAMEC

Žan SIRK Tilen SOTLAR Maša ŠERBEC Žiga ŠMID-KONČINA Živa URANJEK Tim VALNER


Pohvala: Nika DROVENIK, Neli HREN, Ema KAČ, Gaja KOLENC, Lara KOŠTOMAJ, Tia MEH, Karina PEGAN, Jakob PERTINAČ, Mark PIHLAR, Sara PIREČNIK, Nastja POGLADIČ, Ana Maria PRAJO, Hana Marija ROJNIK, Lejla SOFTIĆ, Samanta ŠALAMON, Lara TAJNIK, Aljaž VODOVNIK Priznanje: Ema KAČ, Nastja POGLADIČ, Aljaž VODOVNIK

Nika DROVENIK Nik FERENC Miha FERLEŽ Lea GOLE Jan HRAŠAR Neli HREN Žan JURINEC Ema KAČ

Žak KOCJANČIČ Gaja KOLENC Aleksej KOLEŠ Lara KOŠTOMAJ Aljoša KOTNIK Miha LOČNIŠKAR Tia MEH Tineja MURKO

Jakob NOVAK Karina PEGAN Žan PERGER LIPOVŠEK Jakob PERTINAČ Mark PIHLAR Sara PIREČNIK Nastja POGLADIČ Ana Maria PRAJO 111

Hana Marija ROJNIK Nik SELČAN Lejla SOFTIĆ Samanta ŠALAMON Lara TAJNIK Aljaž VODOVNIK

razredničarka: Suzana Slana

Medijski tehnik

M-2.e


Pohvala: Matic BORŠIĆ, Matej BRITOVŠEK, Ivan Janez JANEŽIČ, Tomaž POVALEJ, Matevž STENOVEC, Rok VRANC

razrednik: Miloš Bevc

Mehatronik operater

M-2. h

Tadej BEZGOVŠEK Matic BORŠIĆ Anej BOVHA Patrik BOŽIČEK Matej BRITOVŠEK Peter CVERLIN STIPLOŠEK David ČREP Ivan Janez JANEŽIČ

Matic JESENKO Tadej JORDAN Ognjen JOŠIĆ Jernej KADENŠEK Miha LUKAN Luka MLAKAR Tomaž MLAKAR Jure PAŽON 112

Timotej PETEK David PILIH Tomaž POVALEJ Urban SAJKO Tilen SOVINC Matevž STENOVEC Dejan ŠARLAH Niko ŠTAJNER

Urban ŠTARKL Anže TADINA Žan ULAGA Žan Luka VASLE Rok VRANC Lan ZGONEC


Pohvala: Borut FERLEŽ, David JAGODIČ, Marko ROTAR, Dimitri VIGNJEVIĆ

razrednik: Hrvoje Fižuleto

Oblikovalec kovin – orodjar

S-2.i

Nejc BRAČIČ Jaka FALE Borut FERLEŽ Gašper GRIL Nino HRIBERNIK Jaka HRIBERŠEK David JAGODIČ

Uroš JUG Luka KOKOTEC Matija KOTNIK Aleksander KOVAČ Gašper KRIVEC Tomislav KRUMPAK Andraž OGRINC

Nik OJSTERŠEK Nejc PERKOVIČ Nik PUŠNIK Klemen RAZUM Marko ROTAR Kristjan ROZMAN Urban SAJKO 113

Žiga SMOLE Klemen ŠPEC Rok ŠPOLJAR Jernej ŠTARKL Dimitri VIGNJEVIĆ Luka VRBEK Teodor VRENKO


Pohvala: Bojan DRAGIĆ, Benjamin JELEN RAMŠAK, Nejc KUDER, Salih PLAVA, Ambrož RIHTAR, Nejc VINDER Priznanje: Jošt ROTOVNIK

razredničarka: Tadeja Kolman

Inštalater strojnih inštalacij

S-2. j

Alen AJRADINOVIĆ Sebastjan BUSER Bojan DRAGIĆ Rene GOLČMAN Tilen GORJANC Benjamin JELEN RAMŠAK

Armin KARADŽI Matevž KOZAR Jaka KRAJNC Urban KROFLIČ Nejc KUDER David LEPAN

114

Dominik PEČNIK Matic PLANINŠEK Salih PLAVA Valentin PLEVNIK Ambrož RIHTAR Jošt ROTOVNIK

Fahret SMAILJI Niko ŠMERC Arian VESELAJ Nejc VINDER Miha ZALOKAR


Pohvala: Tim AŠENBERGER, Nejc BUT, Matija CEPUŠ, Urban FÜRST, Žiga HORVAT, Timotej JEZERNIK, Alen KNEZ, Gregor KOKOVNIK, Gašper MIRNIK, Valentin OCVIRK, Anže PAHOLE, Jan ROMIH, Anja SAVSKI, Tim SELES, Miha ŠANTEJ, Nik ŠTANCAR Priznanje: Matic KORAŽIJA

Tim AŠENBERGER Nejc BUT Matija CEPUŠ Timotej CERJAK ŠALAMON Jurij DELAKORDA Tanej DELAKORDA Alena ELKASOVIĆ Urban FÜRST

Filip GREGORC David GRZINA Žiga HORVAT Timotej JEZERNIK Alen KNEZ Gregor KOKOVNIK Matic KORAŽIJA Dejan MALJENOVIĆ

Filip MILOŠEVIĆ Gašper MIRNIK Valentin OCVIRK Anže PAHOLE Leon POVŠE Jan ROMIH Anja SAVSKI Tim SELES 115

Uroš SEVŠEK Jan SKERBIŠ Ajdin ŠABANAGIĆ Miha ŠANTEJ Suvad ŠLJIVAR Nik ŠTANCAR

razrednik: Anton Ovtar

Strojni tehnik

S-3.a


Pohvala: Borut FAJS, Anej HORVAT, Žiga JUG, Anže KNEZ, Jakob KOKOVNIK, Žan KOPRIVC, Anže KORADEJ, Arne KUJAN, Peter MANSUTTI, Žan MAUER, Vid PIKELJ, Miha PLANINC, Luka REČNIK, Klemen ROJC, David ŠKORJANEC

razredničarka: mag. Marijana Marinšek

Strojni tehnik

S-3. b

Andrej BELEJ Žiga BLATNIK Jan DANIČIČ Borut FAJS Anej HORVAT Žiga JUG Dejan KAJBA Anže KNEZ

Urban KOK Jakob KOKOVNIK Jan KOLAR Žan KOPRIVC Anže KORADEJ Alen KRANJČEC Jan KREŽE Arne KUJAN

Alen LESJAK STIPLOVŠEK Žiga LESKOVŠEK Peter MANSUTTI Žan MAUER Žan MUJAGIĆ Aljaž OREHOVEC Vid PIKELJ Miha PLANINC 116

Luka REČNIK Sebastjan ROBIČ Klemen ROJC Florjan SAMEC Svit ŠKET David ŠKORJANEC


Pohvala: Miha CIGLAR, Srečko ČAKŠ, Filip DROFENIK, Jakob FLORJAN, Enej HUDEJ, Gal JAVERŠEK, Klemen JAVERŠEK, Jakob JURAK, Leon KOVŠE, Aljaž KRIVOKAPIĆ, Anže KUŽNAR, David MAČEK, Jan MLAKAR, Jan Mark PEČNIK, Matevž PEČNIK, Primož PETEK, Mitja ROMIH, Luka RUŠNIK, Lan SENICA, Sven SKUBIC, Oskar ŠONC, Žan TEPEŠ, Blaž TURNŠEK Priznanje: Leon KOVŠE, Matevž PEČNIK

razrednik: Edvard Došler

Tehnik mehatronike

M-3.c

Tadej CERINŠEK Miha CIGLAR Srečko ČAKŠ Rok DRAME Filip DROFENIK Jakob FLORJAN Enej HUDEJ Alen IVANUŠ

Gal JAVERŠEK Klemen JAVERŠEK Jakob JURAK Aljoša KIDRIČ Leon KOVŠE Aljaž KRIVOKAPIĆ Anže KUŽNAR David MAČEK

Jan MLAKAR Jan Mark PEČNIK Matevž PEČNIK Primož PETEK Mitja ROMIH Luka RUŠNIK Jakob SADAR Lan SENICA 117

Sven SKUBIC Oskar ŠONC Žan TEPEŠ Blaž TURNŠEK Marcel ŽIBRET


Pohvala: Taja ATELŠEK, Luka BERDNIK, Alen FUKS, Lara FURMAN, Domen GRAMC, Simon KOVAČ, Matic KRAMER ŠTIGLIC, Luka MISER, Maj PRAŽNIKAR, Žak PŠAKER, Živa SIVKA, Neja SKORNŠEK, Saša SKORNŠEK, Relja STANIŠIĆ, Neven VASILIĆ, Žiga ZUPAN Priznanje: Alen FUKS, Luka MISER, Žak PŠAKER, Relja STANIŠIĆ, Žiga ZUPAN Diploma: Taja ATELŠEK

razrednik: Iztok Virant

Medijski tehnik

M-3. d

Ivayla ATANASOVA ATANASOVA Taja ATELŠEK Luka BERDNIK Urh FELDIN Alen FUKS Lara FURMAN Anika GOLOBIČ BLAŽIČ Aljaž GORŠEK

Domen GRAMC Kristine JANIČ Rok JEKL Simon KOVAČ Matic KRAMER ŠTIGLIC Andrej LAKIĆ Jon LEBAR Antonio MARTINOVIĆ 118

Luka MISER Maj PRAŽNIKAR Žak PŠAKER Trina SELIČ Živa SIVKA Neja SKORNŠEK Saša SKORNŠEK Relja STANIŠIĆ

Filip ŠTIH Luka TEŠIĆ Anja UŽMAH Neven VASILIĆ Aljoša VIDETIČ Žiga ZUPAN


Pohvala: Erik BOČKO, Katarina CAREVIČ, Nives DOBOVŠEK, Nuša GAJŠEK, Larisa GAL, Nik HROVAT, Marcel JANČIČ, Benjamin JERAN, Rožle KOŠIR, Blažka KOVAČIČ, Oscar KOVAČIČ, Lovro MAJHENŠEK, Eva MAROVT, Iris NAVERŠNIK, Žan PAJEK, Dejan ROMIH, Veronika SLAKAN, Nika ŠIBILJA MLINARIČ, Gašper ŠKORJA, Petra ŠPAN, Urška ZABUKOVNIK Priznanje: Erik BOČKO, Katarina CAREVIČ, Nik HROVAT, Dejan ROMIH, Domen TKALEC, Urška ZABUKOVNIK

Erik BOČKO Katarina CAREVIČ Nives DOBOVŠEK Nuša GAJŠEK Larisa GAL Nik HROVAT Marcel JANČIČ Jaka JANŽOVNIK

Benjamin JERAN Rožle KOŠIR Blažka KOVAČIČ Oscar KOVAČIČ Alex LEVIČAR Lovro MAJHENŠEK Eva MAROVT Nika MEDVED

Iris NAVERŠNIK Žan PAJEK Patricija PESJAK Dejan ROMIH Anita SKOK Veronika SLAKAN Nika ŠIBILJA MLINARIČ Gašper ŠKORJA 119

Eva ŠOLINC Petra ŠPAN Domen TKALEC Urška ZABUKOVNIK Patrik ŽABRL Blažka ŽNIDAR

razrednik: Marko Radosavljević

Medijski tehnik

M-3.e


Rezultati na poklicni maturi in na zaključnem izpitu Poklicno maturo je opravljalo 181 dijakinj in dijakov. Uspešnih Vse točke je dosegel Martin Geršak. je bilo 177. Med njimi je bilo 57 dijakov, ki so dosegli odličen uspeh ali 18 točk in več. Zlatih maturantov – z 22 oziroma Med 80 prijavljenimi kandidati je zaključni izpit uspešno 23 točkami – je bilo 12. Med njimi je en dijak dosegel vse opravilo 79 dijakov. Osem dijakov je zaključni izpit opravilo z točke in se udeležil sprejema pri Borutu Pahorju, predsedniku odličnim uspehom, za kar so prejeli spričevalo s pohvalo. Republike Slovenije. Odlični na zaključnem izpitu: Evgen Acman, Riol Haxhaj, Miha Zlati maturantje: Nejc Gubenšek, Neža Hrovat, Matic Jančič, Kopušar, Dejan Lavbič, Rijan Mustafi, Vid Tisel, Tadej Videc in Jaka Jelen, Kristjan Anej Kramar, Žan Marinšek, Jernej Oblonšek, Luka Virant. Florijan Plohl, Marcel Urankar, Rok Udovč in Žan Vengust.

Zlati maturantje z ravnateljico in direktorjem

120


Skupnost dijakov V skupnosti dijakov se trudimo zajeti veliko različnih dejavnosti, da lahko dijaki sodelujejo pri zanimivih dejavnostih ter imajo možnost predlagati in sami ustvarjati dogodke. Skupnosti dijakov ne gradijo le dijaki, pač pa odnosi med učitelji, dijaki, vodstvom šole in tudi starši, zato temu področju posvečamo posebno skrb, ko skušamo delovati v skladu s šolskim kodeksom.

- pregledali in predebatirali spremembe pravilnikov, - podajali predloge za boljšo izvedbo pouka in obšolskih dejavnosti, - nadaljevali z naročanjem dijaških izkaznic, - sodelovali z Mladinskim centrom Celje. V času karantene smo: - izvedli Noč knjige, - izvedli predajo ključa (S-4. a), - sodelovali pri izbiri slogana šole in - podali oceno dela šole.

V prvi polovici leta smo uspešno: - pripravili načrte dela oddelčnih skupnosti, - izvedli kostanjev piknik s fazaniranjem, - izvedli pisanje apelov, - organizirali volitve predstavnika dijakov v svet zavoda (Gaja Kolenc), - sodelovali z Dijaško organizacijo Slovenije, - Borut Fajs je postal član predsedstva DOS-a – njegovo področje so kultura, šport in obšolske dejavnosti, - izvedli teden in dan brez telefona (M-2. e), - se pridružili dobrodelnima akcijama Anina zvezdica in pomoč za Krisa, - pripravili in spravili v življenje Inkubator idej (Vid Palčnik in Gašper Stupan), - organizirali predavanje o davkih za dijake 2. letnikov, - aktivno sodelovali v projektu Zdrava šola, - z različnimi aktivnostmi ustvarili praznično decembrsko vzdušje, - izdelali novoletne voščilnice in vabila za maturantski ples, - izvedli pisanje pisem na gregorjevo (M-2. e), Gaja Kolenc in Borut Fajs - obravnavali in potrdili LDN in pravila šolskega reda, 121

Suzana Slana in Brigita Mastnak


Prižig lučk na Kosovelovi

Namesto smrečice kolo za Božička

Svetovalna služba Na Srednji šoli za strojništvo, mehatroniko in medije sta šolsko sve- dijakov pa smo poskrbeli s predavanjem mag. Janija Prgića in s tovalno delo opravljali Pera Kunst na lokaciji Lava (za nižje in sre- prireditvijo z naslovom Ni izgovora, tudi ti zmoreš, ki temelji na Kodnje poklicne ter strokovne programe strojništva in mehatronike) in deksu sožitja naše šole. Mateja Zorko Pavšar na lokaciji Kosovelova (za medijske tehnike). V prvih mesecih je bilo veliko pozornosti posvečene dijakom, ki priŠolsko svetovalno delo se z bodočimi dijaki in njihovimi starši prič- hajajo iz tujine, in dijakom z raznimi osebnimi in drugimi težavami ne že pred vstopom v srednjo šolo, saj se srečamo na predstavitvah ter dijakom s posebnimi potrebami, ki imajo odločbe. Za te dijake programov v osnovnih šolah, na dnevu odprtih vrat, na delavnicah pripravimo osebne izobraževalne načrte, v katerih jim prilagodimo za osnovnošolce in na informativnih dnevih. V spomladanskem šolske obveznosti. Letos je bilo dijakov z odločbami okoli 80. Sprečasu so bile organizirane aktivnosti v zvezi z vpisom novincev ter mljano je bilo obiskovanje tečaja slovenščine za tujce in koordiniraoblikovanjem oddelkov novincev. Z osnovnimi in s srednjimi šolami no delo z dijaki, ki so prejemali učno pomoč na šoli. je potekalo sodelovanje pri usmerjanju, preusmerjanju in informira- Dijaki in starši dijakov zaključnega letnika so bili seznanjeni z nju učencev in dijakov drugih šol o izobraževalnem delu na naši šoli. možnostmi nadaljevanja izobraževanja v srednjem poklicnem in Koordinirano je bilo opravljanje predmetnih izpitov za dijake, ki so poklicno-tehniškem izobraževanju, na višjih in visokih šolah ter se preusmerili iz drugih programov v programe naše šole. Ob začet- fakultetah ter z vpisnim postopkom. Organizirane so bile predstaku šolskega leta se dijakom novincem posveti veliko pozornosti. Za vitve nekaterih fakultet, predstavitve poklicev, tečaji za pripravo na lažji prehod iz osnovne v srednjo šolo smo jim pripravili projektne sprejemne izpite in aktivnosti za pridobitev digitalnega potrdila ter dni z naslovom Na srednji šoli je kul. Za začetno motivacijo naših obiski kariernih sejmov in predstavitev tujih univerz. V tem času je 122


potekalo tudi individualno študijsko in poklicno svetovanje.

no izvajanje nalog prijavno-vpisnega postopka in vseh ostalih nalog. Za starše vseh dijakov naše šole smo imeli dva redna roditeljska Svetovalna služba je tudi del komisije za šolsko prehrano, komisije sestanka, vsak mesec tudi skupne govorilne ure, starši pa so imeli za kakovost, skupine za ustvarjanje razvojnega načrta šole, skupimožnost pridobiti informacije o šolskem delu njihovih otrok tudi na ne za delo z nadarjenimi dijaki, skupine za preverjanje spričeval iz dopoldanskih govorilnih urah. Staršem je bilo predstavljeno tudi tujine in skrbnica šolskega sklada. Dijakom, ki so zaključili OŠ v tujidelo svetovalne službe in bili so seznanjeni s pastmi ob prehodu iz ni, so bile izdane odločbe o ustreznosti predhodnega izobraževanja osnovne v srednjo šolo. Novembra smo zanje organizirali predava- za namen nadaljnjega izobraževanja pri nas. Za boljšo prepoznavnje mag. Janija Prgića z naslovom Tanka črta odgovornosti. nost šolskega svetovalnega dela se ureja posebna rubrika Šolska svetovalna služba na spletni strani naše šole, kjer lahko dijaki pa Velik del časa je posvečen individualnemu svetovanju dijakom in tudi vsi drugi zainteresirani dobijo koristne informacije. staršem ob učnih, vzgojnih in osebnostnih težavah, pomoči razre Pera Kunst in Mateja Zorko Pavšar dnikom in drugim učiteljem pri delu s posamezniki in oddelčnimi skupnostmi, dijakom s posebnimi potrebami in nadarjenim dijakom. Koordinirano je bilo izvajanje alternativnih vzgojnih ukrepov za dijake, ki so dobra dela opravljali v Centru za varstvo in delo Golovec. Nekatere dijake pa smo usmerili na Inštitut VIR, kjer so lahko razmišljali in se učili novih tehnik za soočanje z izzivi ter težavami v družini ali šoli. V oddelčnih skupnostih so bile izvedene različne spletne ankete in predstavitve različnih organizacij. Za učiteljski zbor je bilo izvedeno predavanje Bojane Košnik Čuk Sodobno vedenje, sodobni bonton – se znamo obnašati/šola kot vzor dobrega vedenja in komunikacije in predavanje Sergeja Lombar Bogataj Izgorelost je nov začetek. Nekaj mesecev tega šolskega leta sva svetovalni delavki zaradi izrednih razmer v državi in občasnega dela na daljavo svoje delo prilagajali potrebam vodstva, učiteljev, staršev in dijakov. Ustvarili sva spletno SMMsvetovalnico, kjer za dijake pripravljali zanimive vsebine. Redno sva spremljali delo dijakov in njihovo odziv na delo od doma, jim nudili podporo ter pomoč. Za dijake zaključnih letnikov sva pripravili spletno anketo in ustvarjali pogoje za čimbolj nemoteSvetovalne delavke Šolskega centra Celje

123


Delo z nadarjenimi dijaki Pri delu z nadarjenimi smo izhajali iz Koncepta vzgojno-izobraževalnega dela z nadarjenimi dijaki v srednjem izobraževanju. Nadarjenim dijakom, ki so bili kot nadarjeni prepoznani v osnovni šoli, smo glede na izražene interese dodelili mentorje, ki so jih usmerjali pri razvijanju obstoječih in novih talentov. Poleg evidentiranja nadarjenih dijakov v vseh letnikih smo se posvečali spodbujanju, da se udeležijo različnih dejavnosti, krožkov in priprav na tekmovanja. Vabilom na tekmovanja, natečaje in raziskovalno dejavnost so se tudi v letošnjem šolskem letu dijaki odzvali velikem številu, kar je posledično pripeljalo tudi do osvojitve mnogih priznanj. Za lažji pregled imamo vzpostavljeno evidenco o udejstvovanju in dosežkih nadarjenih na tekmovanjih in natečajih. Nadarjeni dijaki so lahko spremljali že osmi festival nadarjenih Vi-Polis na Šolskem centru Celje, ki je letošnje šolsko leto potekal preko spleta. Danica Mikola

124


Promocijske aktivnosti, dogodki in prireditve Šola se je osnovnošolcem, staršem in širši javnosti predstavila na različne načine, in sicer preko lokalnih in nacionalnih medijev, tiskanih medijev, z razstavami izdelkov dijakov na šoli, s predstavitvijo poklicev na sejmih, z obiski na osnovnih šolah, s promocijskimi dogodki na naši šoli, z raznimi šolskimi in zunajšolskimi prireditvami.

Učenci so se najprej udeležili skupnega programa v telovadnici, nato so si v spremstvu dijakov – vodičev, ogledali prostore šole. Po ogledu so se udeležili delavnic, ki so jih pripravili učitelji – mentorji delavnic. Pod njihovim vodstvom in ob pomoči dijakov so v specializiranih učilnicah in laboratorijih ustvarjali zanimive izdelke in izvajali poskuse. Naša šola je izvedla 7 različnih delavnic, in sicer: Pnevmatska krmilja za inženirje TRADICIONALNI SESTANEK S SVETOVALNIMI (mentor Žan Podbregar), Robotika za bistre glave (mentor DELAVKAMI OŠ mag. Andro Glamnik), Kovinski obesek (mentor Jože Žogan), Oblikovanje v strojništvu (mentor Anton Ovtar), Fotografija za 20. septembra 2019 smo se na Šolskem centru Celje že tra- medije (mentor David Korošec), Grafično oblikovanje logotipa dicionalno srečali s svetovalnimi delavkami osnovnih šol in za- (mentor Iztok Virant). črtali sodelovanje v novem šolskem letu. Gosta dogodka sta bila dr. Janez Bešter iz Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani in Biserka Lep iz Zavoda RS za šolstvo, OE Maribor.

DAN ODPRTIH VRAT IN DELAVNICE ZA OSNOVNOŠOLCE Na Šolski center Celje smo oktobra povabili osnovnošolce, ki so se udeležili zanimivih delavnic s področja naravoslovja, jezikoslovja, strojništva, mehatronike, tehnike, gradbeništva, logistike, kemije, umetnosti, okoljevarstva, medijske tehnike … Ob teh dogodkih nas je obiskalo okoli 650 učencev 9. razreda in njihovih spremljevalcev iz 25 osnovnih šol. Vsaka izmed šol je poleg delavnic pripravila tudi predstavitve poklicev, za katere izobražuje, in dogajanje na njihovi šoli. Za področje strojništva, mehatronike in medijev so poskrbeli Anton Glušič, Gvido Par in Marko Radosavljević v sodelovanju z dijaki.

Pričetek delavnic za osnovnošolce v telovadnici

125


OBISKI OSNOVNIH ŠOL Stik z osnovnimi šolami je za nas izredno pomemben, zato se vedno odzovemo na vabila in predstavitve programov. Letos smo bili na 15 osnovnih šolah. Nekaj predstavitev smo izvedli v obliki stojnic, nekaj pa v obliki predavanj. Predstavitve po osnovnih šolah koordinira in večinoma izvaja Mateja Zorko Pavšar s pomočjo učiteljev strokovnih modulov.

PREDSTAVITEV V PLANETU TUŠ Del promocije naše šole poteka tudi s pomočjo partnerjev, kot je Planet Tuš. Tam smo se letos predstavili dvakrat, in sicer 10. septembra 2019 in 11. februarja 2020. Na jesenski predstavitvi so bili v ospredju uspehi naših mehatronikov, ki so se julija vrnili iz Avstralije, v spomladanskem pa medijski projekt VR čebelnjak, ki nastaja v sodelovanju s Čebelarsko zvezo Slovenije.

Ponosni na uspehe naših robotkarjev

SREČANJE SVETOVALNIH DELAVCEV OSNOVNIH IN SREDNJIH ŠOL

V sklopu aktiva šolskih svetovalnih delavcev srednjih šol savinjske regije smo v decembru organizirale skupno srečanje osnovnošolskih in srednješolskih šolskih svetovalDogodek so izpeljali mag. Matej Veber, mag. Peter Arlič, nih delavk. Namen srečanja je predstavitev srednjih šol in Podbregar Žan in Alen Pavšar z dijaki. predvsem njihovih posebnosti za namen lažjega poklicnega svetovanja svetovalnih delavcev na osnovnih šolah. Predstavitev je izvedla Pera Kunst.

INFORMATIVNI DAN IN KARIERNI SEJEM Učenci devetih razredov osnovnih šol se vsako leto znajdejo pred težko odločitvijo, na kateri srednji šoli nadaljevati šolanje. Da jim olajšamo odločitev, smo tudi letos v okviru informativnega dne, ki je bil 14. in 15. februarja 2020, pripravili številne delavnice, na katerih so bodoči dijaki spoznavali vsa tri področja. Pogled skozi VR-očala je obiskovalcem vselej zanimiv

126


Za vpis v 1. letnik 2020/2021 smo razpisali 12 oddelkov v programih: - srednje strokovno izobraževanje: strojni tehnik, tehnik mehatronike, medijski tehnik; - srednje poklicno-tehniško izobraževanje: strojni tehnik PTI in tehnik mehatronike -PTI; - srednje poklicno izobraževanje: mehatronik operater, oblikovalec kovin - orodjar, inštalater strojnih inštalacij; - nižje poklicno izobraževanje: pomočnik v tehnoloških procesih.

kovalce in ustvarjalce spletnih vsebin. Na kariernem sejmu so se predstavila podjetja Odelo, Sico, Robust, Steklarna Hrastnik, Pivovarna Union, Štore Steel, Steklarna Hrastnik, Radio Fantasy, Hermi, KOB Koželj, Cinkarna Celje in Zottel Trade. Dogodek je koordinirala Mateja Zorko Pavšar.

Obiskalo nas je 468 učencev iz 69 osnovnih šol. Dogodek je koordinirala Pera Kunst.

Predstavnici podjetij Robust in Sico

TEHNIŠKI DAN NA TEMO KOVINE

Obiskovalcem smo se najprej predstavili v telovadnici

Za učence osmega razreda Osnovne šole Vojnik smo v maju pripravili e-tehniški dan na temo kovine. Mateja Zorko Pavšar je za učence pripravila spletna gradiva, s pomočjo katerih so se spoznali s spajanjem, preoblikovanjem in varjenjem ter se na koncu preizkusili v zanimivem kvizu.

Informativni dan smo letos že tretjič pripravili sočasno z do- Pera Kunst, Mateja Zorko Pavšar godkom »Podjetja in šola z roko v roki«, na katerem so se predstavljali različni delodajalci, ki zaposlujejo ali podeljujejo štipendije dijakom, ki se izobražujejo v naših programih. Največje povpraševanje je po strojnikih, konec šolskega leta pa so se na nas obrnila tudi številna podjetja, ki potrebujejo obli127


NI IZGOVORA, TUDI TI ZMOREŠ

Zbrane dijake, profesorje, starše in goste je nagovorila ravnateljica Simona Črep, v imenu delodajalcev je spregovoril Septembra smo že šestič zapored v idiličnem okolju celjske- dr. Miha Kovačič iz podjetja Štore Steel. ga Starega gradu šolsko leto pričeli simbolično – ob prepletu pohval najboljšim, spodbud novim dijakom in poudarja- Prireditev so soustvarili dijaki in učitelji naše šole, voditelj njem pomena vrednot, zapisanih v našem Kodeksu sožitja. Vid Palčnik in glasbeniki, ki so navdušili večstoglavo mnoKar 24 je bilo v šolskem letu 2018/2019 dijakov, ki so bili žico svojih kolegov: Ema Kač, Dejan Romih, Maša Goličnik, odlični na zaključnem izpitu, odlični vsa leta šolanja, zlati Nejc Mlakarj, Aljaž Kidrič, Matic Koražija, Aljaž Rozman in ali celo diamantni maturanti. Na prireditvi so bili posebej iz- Oskar Šonc. postavljeni, prejeli so listino o vpisu v Zlato knjigo. Kristjan Mojca Drev Uranjek Anej Kramar je v imenu zlatih s svojimi nasledniki delil tudi nekaj spoznanj, do katerih je prišel v preteklih letih šolanja, predvsem pa jih je pomiril, da matura vendarle ni težja kot pohod na grad, kot morda mislijo, če štiri leta pridno nabirajo kondicijo … Tradicionalna prireditev Ni izgovora, tudi ti zmoreš je zbrane dijake, učitelje in goste popeljala iz preteklosti v prihodnost in je bila prva v nizu letošnjih praznovanj. Bila je praznovanje mladosti, znanja, sposobnosti, poguma in vrednot ter praznovanje čisto posebne zgodbe, ki se piše že 60 let. V letošnjem šolskem letu namreč obeležujemo 60 let obstoja šole in Šolskega centra Celje.

Naša šola na gradu

Na šoli smo si kot eno od prioritet za naslednje razvojno obdobje postavili krepitev odnosov z delodajalci, zato so prav na tej prireditvi z njimi podpisali simboličen dogovor o dolgoletnem sodelovanju. Gre za podjetja, s katerimi preko različnih projektov že sodelujemo, a bomo partnerstvo še okrepili: Steklarna Hrastnik, Etra, Štore Steel in Čebelarska zveza Slovenije. Podpis pisma o nameri s podjetjem Štore Steel

128


zo Slovenije in Srednjo šolo za strojništvo, mehatroniko in medije pod mentorstvom Alena Pavšarja, Marka Radosavljevića in Matica Holobarja. Predstavitev so si ogledali dijaki 3. letnikov tehniških programov in 1. letnika PTI. Žan Podbregar

Sporočilo ob koncu: Ne čakajte, da se bo nekaj premaknilo – pojdite in premaknite. (W. Atkinson)

DAN RAZISKOVALCEV V petek, 27. 9. 2019, je potekal na ploščadi Osrednje knjižnice Celje od 10. do 17. ure že tradicionalni dogodek Dan raziskovalcev, na katerem je sodelovala tudi naša šola. Področje strojništva je zastopal bivši dijak programa strojni tehnik Aljaž Resnik, ki je avtor inovacije - naprave za etiketiranje slovenskega kozarca za med pod mentorstvom Žana Podbregarja.

Stojnica mehatronikov

Mehatroniki so se predstavili z roboti, s katerimi so osvojili 3. mesto na svetovnem prvenstvu. RoboCup Rescue Rapidly Manufacturing Robots Challenge je bila ekipa Mechatronics Rescue Team, ki so jo sestavljali Florjan Plohl, Žan Marinšek, Tomaž Rejc Zagožen in Marcel Urankar, programa tehnik mehatronike. Njihov mentor je bil mag. Matej Veber. Področje medijev se je predstavilo z izjemnim projektom VR-čebelnjak, ki je nastal v sodelovanju s Čebelarsko zve-

Obiskovalci - dijaki S-3. a

129


MARATON PISANJA APELOV Tradicionalno je mesec december mesec boja za človekove pravice, zato vsako leto pod okriljem Amnesty International pišemo za posameznike, ki so jim bile pravice grobo kršene. Letos smo pisali za pet primerov, med njimi smo pozivali predsednika slovenske vlade k sprejetju zakona o dolgotrajni oskrbi starejših. Vsako leto nas več ustvarja pritisk na oblasti, ko zahtevamo pravico za žrtve kršitev, žrtvam pa pokažemo, da jih podpirajo ljudje s vsega sveta. Letos smo napisali 371 apelov in s peticijami zbrali 703 podpise. Dobra novica iz lanskega leta je, da so z našo pomočjo oblasti v Kirgiziji ratificirale Konvencijo Združenih narodov o pravicah invalidov. Letošnjega pisanja so se resno lotili dijaki M-2. e, ki so podpise zbirali na stojnicah, pred pisanjem so izvedli delavnico, v kateri so pojasnjevali, kako in zakaj pišemo apele, Neli Hren je izdelala lične plakate in letake, poskrbeli so za pisna obvestila in dogodek fotografsko ovekovečili. Suzana Slana

Gneča na stojnici

TELEFON STRAN ZA BOLJŠI DAN! V mesecu decembru, ki je posvečen preprečevanju različnih zasvojenosti, sta dijakinji Ema Kač in Karina Pegan, pri čemer so jima pomagali tudi sošolci, pozivali k premisleku o uporabi mobilnih telefonov. Zato sta med medijci organizirali bitko med razredi, v kateri sta merili, kateri razred se lahko v čim višjem odstotku odpove uporabi telefona vsaj en šolski dan. Rezultate je razglasila in predstavnikom zmagovalnega razreda je čestitala gospa ravnateljica. Zmagali so dijaki M-1. e, pohvalo pa so si zaslužili dijaki M-2. d, ki so za las zgrešili prvo mesto, a je ena njihova skupina dijakov bila najdlje brez telefonov, tj. do konca 8. ure.

Borci za pravice

Dijaki brez telefona so imeli nekaj praktičnih težav, a so jih uspešno reševali. Največkrat omenjana težava pa je bila 130


navada, da imamo telefon vedno pri sebi: »Ko te zagrabi panika, ker nikjer ne čutiš telefona.«

kostanj, na katerih so omamno dišeč in zlato zapečen kostanj z razrednikom Stevom Romanićem pekli Luka KovIzkušnja je bila dobra, naklonjeno smo jo sprejeli vsi na šoli. če, Miha Marciuš, Klemen Pinter in Blaž Čujež, Filip Ugovšek in ostali pa so ga neutrudno nosili obiskovalcem. Lahko Suzana Slana nam verjamete, da ga ni nič ostalo. Kostanj so nabirali dijaki, največ so ga prispevali dijaki iz M-1. e, več kot 8 kg, iz M-2. c, S-1. j in M-1. d. izklopi telefon za en teden Za nekaj tekmovalnosti med fazani so poskrbeli z zabavnimi igrami, ki sta jih pripravila Janez Tisel in Gal Škafer. Fazani so se pomerili v spretnosti, hitrosti in znanju: Reši se, kdor se more, v nošenju kostanja in v kvizu. Dijaki razreda M-1. d so z izjemno odločnostjo pometli s konkurenco in si tako prislužili naziv zlati fazanček.

TEDEN BREZ TELEFONA 16.-20. december 2019

BITKA MED RAZREDI 18. december 2019

Telefon stran za boljši dan!

SŠSMM

M-2. e

Pohvala pa ne sme izostati niti za vse dijake M-2. f, ki so pri pripravi piknika pokazali visoko stopnjo odgovornosti in DIŠALO JE PO KOSTANJU timskega dela, saj so se organizirali tako, da je vsak dobil svojo nalogo, ki jo je vestno opravil. Zadnji petek pred jesenskimi počitnicami so nam dijaki M-2. Suzana Slana f v parku na Kosovelovi pripravili odmeven dogodek, ki je popestril zgodnje popoldne vsej soseski. Za prijetno vzdušje so že pred uradnim začetkom skrbeli naši zelo dobri glasbeniki, ki so ves teden pridno vadili. Nekateri med njimi v domačem kraju sodelujejo v narodnozabavnem ansamblu ali pa si tega še želijo in čakajo na svojo priložnost. Pod mentorstvom Metke Jagodič Pogačar so tako moči združile kar tri zasedbe, prireditev pa sta suvereno povezovala Jon Tofant in Janez Povalej. Naši inštalaterji so v strojnih delavnicah pod budnim očesom in mentorstvom Jožeta Žogana izdelali dva žara za

Tako se peče kostanj

131


SINERGIJA EDUKACIJE IN GOSPODARSTVA Nekaj dni, preden nas je koronavirus »osamil«, smo na Srednji šoli za strojništvo, mehatroniko in medije izpeljali enega izmed dveh dogodkov, ki smo ju poimenovali Sinergija edukacije in gospodarstva. V goste smo povabili posameznike oziroma predstavnike desetih podjetij, ki se ukvarjajo s tremi našimi področji: strojništvom, mehatroniko ali mediji. 12. novembra 2019 smo na šoli gostili podjetja s področja strojništva, 10. marca pa s področja medijev. Zmagovalci

Organizatorji

Cilj obeh prireditev je bil, da podjetniki mladim predstavijo zaposlitvene možnosti in izzive trga. Kljub temu da verjetno dolgo ne bo več tako, kot je bilo, nekaj stvari ostaja univerzalnih in veljajo tako za obdobje »debelih krav« kot krize. Na novembrskem dogodku so bili predstavniki podjetij KLS, Štore Steel, Sico, Steklarna Hrastnik in Etra. Na marčevskem dogodku za dijake programa medijski tehnik pa skladatelj filmske glasbe Tim Žibrat, fotograf Samo Mervar, režiser David Sipoš in Žiga Korošec, eden izmed lastnikov podjetja Epicoro Studio, v katerem se ukvarjajo s programiranjem video igric ter s produkcijo različnih medijskih vsebin. Vsem gostom je bilo skupno razmišljanje, da se uspeh ne meri z denarjem, ampak z zadovoljstvom, ki ga človek občuti ob opravljanju poklica. Dijake so tudi opozorili, da jim bo v življenju marsikdaj težko, da jim bo pogosto kaj spodletelo, a morajo vztrajati. Predvsem pa so jih skušali motivirati in opogumiti za to, da sledijo svojim sanjam, iščejo nove poti in priložnosti ter ohranijo svojo osebnost. 132


»Nič od tega ne pride čez noč,« je bilo še njihovo sporočilo, MATURANTSKI PLES s katerim so strnili dogodek, ki ga bomo zagotovo pripravili večkrat. Seveda z novimi zgodbami in posamezniki, ki so V petek, 7. 2. 2020, se je v dvorani Golovec pred ponosnilahko naš navdih. mi starši, učitelji in ostalimi gosti zgodil naš prvi samostojni maturantski ples. To je bil za vse nas velik izziv. Dogodek je koordinirala Mateja Zorko Pavšar, sodelovali so mag. Andro Glamnik, Roman Zupanc in Alen Pavšar. Kot organizatorica sem želela narediti nekaj drugačnega, posebnega. Podprli so me mnogi sodelavci in moje želje celo presegli. Poskrbeli smo za malo drugačno svečano ureditev dvorane, ki je bila del celoten grafične podobe našega plesa.

Predstavniki podjetij med pogovorom z dijaki

Z gosti sta se pogovarjala Katarina in Oskar

Ob spektakularnem glasbenem uvodu Million Dreams dijakinje Arione Telaku in prihodu maturantk in maturantov je dvorana obnemela. V nadaljevanju programa, v katerem so maturantje in maturantke zapeli svojo himno Gaudeamus igitur, povedali o doživljanju izzivov srednješolskih dni, zaplesali četvorko in družabne plese, so nas še večkrat pustili brez besed. Za popotnico in spomine smo poskrbeli tudi mi. Ravnateljica in direktor sta jim namenila veliko spodbudnih besed, Alen Pavšar pa je z dijaki vsakega oddelka posnel zabaven film, ki jih bo za vedno spomnil na srednješolska leta. Dijaki so pogumno zaplesali z ravnateljico, direktorjem in razredniki ter se jim zahvalili s šopkom rož. Z rožico in s plesom pa so se maturantje in maturantke zahvalili svojim ponosnim staršem. Zadovoljno smo spremljali tudi dogajanje na odru pred polnočno četvorko, ko so naši dijaki glasbeniki s petjem in igranjem dodobra ogreli obiskovalce. Stopili so ob bok ansamblu Unikat, ki je skrbel za zabaven program do zgodnjih jutranjih ur. Skupaj smo ustvarili res edinstven dogodek, na 133


katerem se je zbralo kar 1423 obiskovalcev, od tega 168 dijakov zaključnega letnika naše šole, ki so prav s svojo energijo in mladostjo pričarali čaroben večer. Naj jim ostane v spominu in jih popelje še v milijone sanj! Pera Kunst

Maturantje 2019/2020

134


Letošnja prireditev je bila 28. septembra 2019 in so jo pomagali oblikovati tudi naši dijaki. Dogajanje na odru je spretno povezoval Vid Palčnik. Relja Stanišič, Lara Furman in Filip Voga pa so obiskovalcem prireditve predstavili pesmi naših dijakov, ki nastale v okviru pesniškega natečaja Dom, domovina, svet. Besede pa so v harmonično celoto povezali z melodijo naši glasbeniki pod mentorstvom Metke Jagodič Pogačar. Damjana Hohler

PRIREDITEV UKRADENI OTROCI »S silo neznano si segla mi do duše globin, do zdaj nisem vedel, kako sem tvoj sin, kako te ljubim globoko …« s temi Župančičevimi verzi se je na I. osnovni šoli v Celju začela tradicionalna prireditev Ukradeni otroci. Prireditev vsako zadnjo soboto v mesecu septembru organizira mestna četrt Dolgo polje in je namenjena druženju tistih, ki so jih kot otroke med 2. svetovno vojno iztrgali iz rok staršev in jih odpeljali iz domovine v Nemčijo, kjer so odraščali pri nemških družinah.

Nastopajoči z ravnateljico in mentorico Metko Jagodič Pogačar

ŠOLSKI PESNIŠKI NATEČAJ V mesecu januarju se je med dijaki razširil virus pesnjenja … spletali so se verzi, kovale so se rime … in v predalu letošnjega pesniškega natečaja POPOTNICA NOVEMU DESETLETJU se je nabralo 52 pesniških stvaritev. Pesmi so odraz mladostniškega razmišljanja o svetu, v katerem se naši di-

135


jaki spogledujejo z odraslostjo; so odsev njihovega odnosa do sveta, s katerim se morajo soočati; v njih se zrcalijo njihova mlada čutenja ob izkustvu iskanja svojih poti skozi ta naš svet. Letošnja komisija, ki je pesmi prebirala, razvrščala in jih vrednotila, je imela precej dela. Težko je bilo izbrati najboljše med resnično dobrimi, a vendarle je bilo potrebno povedati, čigava si zasluži biti najboljša. Predstavitev letošnjih pesmi je bila načrtovana na prireditvi ob svetovnem dnevu poezije, 21. marca, a jo je preprečila pandemija koronavirusa. Vsem dijakom, ki so zavzeto in srčno pisali pesmi in jih poslali na letošnji natečaj, čestitamo in želimo, da svoj pesniški talent še večkrat obudijo, da bodo svojim mislim dali besedo in z besedo svojim mislim glasen odmev. Največ občudovanja si je letos prislužil pesniški ciklus Metulji, avtorice Nane Petrović iz razreda M-1. d (mentorica Suzana Slana). Komisijo sta navdušili tudi pesmi Desetletje, avtorice Neje Lenart iz razreda M-1. e (mentorica Mojca Drev Uranjek) in Korak naprej, avtorice Veronike Slakan iz razreda M-3. e (mentorica Suzana Slana). Da se je tudi letos uresničil šolski pesniški natečaj, se zahvaljujemo našemu letošnjemu maturantu Vidu Palčniku in mu želimo, da svojo naklonjenost in ljubezen do slovenske besede in pesmi ohrani in z njo še naprej navdušuje tudi druge. Damjana Hohler

136

Nana Petrović METULJI I »Človek že od nekdaj bil je zanimivo bitje,« je pomislil, ko je bral. Ko hodil je do vode plitve stari Grk, se pogledal je in dejal: »Ko le vedel bi, zakaj svet ni lep, kot prej je bil. Ko bi le šli tja nazaj, preden človek se rodil.« In je mislil, ko je bral: »Ko le vedel bi, stari filozof, o vojni, ki čez tisočletja nam grozi.« Človek že od nekdaj bil je zanimivo bitje. Zapre knjigo in pogleda v znani, stari svet, ki še vedno je kot metulja let.

II »Zrak v parku vedno svež je,« je mama pravila dekletu. Ampak dekle dobro ve, da to mogoče ni v tem svetu. Pogleda od zaslona v brezbarvni, komaj znani svet. V daljavi že dolgo ni obzorja, v sivino svet objet.


Leta, leta mimo so vozili. Mar za druge jim pač ni, ni pogleda zunaj, vrednega za njih oči.

Ni sobe, kjer nas ne vidijo. Ni kota, kjer nas ne slišijo. Ni špranje, kjer nas ne čutijo. Ni načrta, ki ga ne slutijo.

Izgubljena plava po sivini sama ali misli pač tako, krila modra odletijo, daleč, daleč za mejo.   III Že odkar je on bil mlad, gledal gor je v ekran. V vojski, ko odraste, bi bil rad, bil po svetu silno znan. A zdaj, ko okoli sebe gleda, vidi, da tak svet pač ni. Prijateljeva lica bleda, še v sanjah ga mori. Zapleten v bitko, začeto, preden bil je še rojen. Zdaj bo ležal kmalu, umorjen. Le še en pogled na divji, nori svet. Na sivino zgoraj usmeri svoj pogled. Krila modra, zadnji živ moment.

Tiho je, pretiho. Smo res sami v tej hiši? Ne. Nekdo je tu, vse vidi, vse sliši. Vse.

Ni več zaupanja. Samo strah. Zmanjkuje nam upanja. Ko bi le oditi smeli. Ko le modra krila bi imeli. Ko bi le stran odleteli.

PRIPRAVE NA SNEMANJE CELOVEČERNEGA FILMA Za konec šolskega leta 2019/2020 je bil načrtovan prav poseben projekt, na katerega smo čakali nekaj let. Gre za nov mladinski celovečerni film Šepet metulja, ki je zgodba o mladem avtistu s številnimi težavami, a tudi talenti. Te težko izrazi, dokler ne spozna direktorja uspešnega podjetja, ki v njem vidi nekaj, kar so drugi spregledali. Marca 2020 je potekala avdicija, na katero je prišlo okoli 200 kandidatov, drugi krog pa nam je preprečila karantena. Nekaj vlog je sicer že podeljenih, potekajo številni razgovori in priprave, a snemanje bomo prestavili na začetek leta 2021. Scenarij je napisal Alen Pavšar, ki je tudi režiser filma. Pri produkciji mu pomaga Mateja Zorko Pavšar.

137


c zagotovo zbudila vsaj kanček radovednosti. Predvsem o tem, kako se našemu planetu godi v sedanjosti in kako bi se mu lahko v prihodnosti, ter najpomembneje, ali bodo sami pri tem le nemi opazovalci drvenja kapitala proti propadanju civilizacije ali pa vendarle premorejo dovolj energije za prevzem pobude za takšne spremembe družbe in ustaljenega načina življenja, ki bo oskrbovalne vire trajnostno zagotovil tudi prihodnjim generacijam. Pohvalimo lahko oba glavna moderatorja dogodka, Matjaža Kneza in Uroša Kramarja; slednjemu je z lahkoto uspelo prisotne navdušiti za tvorno in ne prav kratkotrajno sodelovanje pri izvedbi celotnega dogodka. Tako tekmovalce, ki so se pomerili v sestavljanju vozila na električni pogon iz kock Lego, kot tudi ostale dijake, ki so brez zadržkov podajali svoja mnenja na anketna vprašanja. Izbrana so bila tako, da so lahko ob kratkem razmisleku prisotnim pustila precej slabe vesti ob že zelo površni analizi načina življenja, ki ga trenutno živimo. Vodikova tehnologija, ki naj bi bila rdeča nit našega srečanja, predstavlja le kamenček v mozaiku sprememb, o katerih danes sanjajo znanstveniki in ekologi.

Na avdicijo je prišlo okoli 200 mladih, željnih filmskih izkušenj

Tekmovalnega dela se je udeležilo šest ekip; čestitke za zmago je prejela ekipa št. 5, ki se je poimenovala ''Unih S3a''. Ekipo so sestavljali: Tim Ašenberger, Tim Seles, Miha Šantej in Nik Štancar (S-3. a). Z zmago so si priborili možnost uvrstitve v nadaljnje tekmovanje.

Režiser Alen Pavšar med dajanjem napotkov kandidatom: za vlogo se je potegoval tudi naš nekdanji dijak Kristijan Anej Kramer, pri čemer mu je pomagal Jože Doberšek (zadaj)

H2Student Udeležba na izobraževalno-tekmovalnem dogodku v okviru projekta H2Student, ki je v začetku marca potekala pod pokroviteljstvom Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru, je pri dijakih oddelkov S-2. a, S-3. a, S-3. b, M-2. c in M-3.

Gašper Grat

138


Ekipa vrhunskih motivatorjev

Ekipa med snemanjem intervjujev s sodelavci Nacionalnega inštituta za javno zdravje

VI-POLIS ON LINE V letošnjem šolskem letu se je oblika prireditve, ki je sicer potekala vedno marca, malo spremenila in zamaknila v april in maj. Dijaki so se z gosti, ki smo jih sicer spoznavali v živo, družili on line preko različnih aplikacij. Tako so pred kamero in mikrofon povabili: Tino Gorenjak, Boštjana Gorenca Pižamo, Tima Koresa Korija, Tima Žibrata, Gregorja Trebušaka, Uroša Kuzmana, Žigo Deželaka in Sanskriti Kumar. Kljub drugačni organizaciji pouka so dijaki dokazali, da so prilagodljivi in iznajdljivi, saj so se z novimi tehnikami hitro in brez težav spoprijeli.

Dijaki pri reševanju naloge

VI-TV Ekipa naše spletne televizije je bila tudi v tem šolskem letu zelo aktivna. Pripravili smo številne reportaže, snemali tudi dva večja dogodka (Modni navdihi jesen-zima 2020 in 60 let Šolskega centra Celje) ter sodelovali z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje pri pripravi filma o pasteh sodobne tehnologije.

Mateja Zorko Pavšar

139


POBRIŠIMO PRAH Z DOMAČIH KNJIG Ljubitelji knjig smo v času karantene obeležili Noč knjige 2020. Iz domačega naslanjača smo pripravili drugačno, a zanimivo oddajo in prijeten pogovor. Ob 21 h smo si v živo na šolski spletni televiziji VI-TV ogledali oddajo, ki so jo od doma pripravili dijaki in učitelji: Alen Fuks, Vid Palčnik, Julija Vozelj, Larisa Brečko, Kristjan Anej Kramar, Gašper Stupan, Dejan Romih, Jaša Malič, Erik Bočko, Mojca Drev Uranjek, Alen Pavšar, Mateja Zorko Pavšar, Brigita Renner, Tadeja Kolman in Simona Brečko. Po ogledu sta pogovor o branju in knjigah izvrstno vodili Nastja Pogladič in Sara Pirečnik. Družbo so jima delali zelo zanimivi sogovorniki, dijaki in učitelji, ki so delili svoje interpretacije, zamisli, poglede, ustvarjalnost, misli in občutja, koristne napotke, kako in kje brati, seveda niso manjkala priporočila za branje dobrih knjig.

Pižama in Lara Pavčnik

H. C. Andersen (Alen Fuks) reši svet

Pohvalimo se lahko, da smo skupaj ponočevali, saj smo skupaj bedeli skoraj do polnoči. In Noč knjige je bila na naši šoli res noč s knjigami. Zagotovo se vidimo prihodnje leto! Suzana Slana Vlado Kreslin za Noč knjige

140


FILM FEST TREH ZVEZD

SNEMANJE KRATKEGA FILMA LOVE APP

V okviru festivala dijaškega filma je v decembru potekala intenzivna filmska delavnica, ki jo je vodil režiser Dejan Babošek, avtor partizanskega filma Preboj. V delavnico je bilo vključenih 15 dijakov. V dveh dneh so pod mentorstvom dodelali scenarij za film Love App ter se pripravljali na snemanje. V drugem delu delavnice so nato snemali film. Mentorstvo je prevzel Igor Pečoler.

Film, za katerega je scenarij napisal Gašper Škorja, govori o Janu, ki se prijavi na aplikacijo Love App, kjer spozna Hano in odločita se za srečanje v živo. Všeč sta si in vse lepo teče, dokler se stvari ne zapletejo. Računalniki namreč ne razkrivajo tistega, česar niti posameznik ne ve, da ima v sebi … Režiser filma je Gašper Škorja, direktor fotografije Jaša Recko in montažer Erik Bočko. Glavni vlogi sta odigrala Eva Marovt in Dejan Jager. Mentorja sta bila Alen Pavšar in Mateja Zorko Pavšar.

Filmska delavnica z Dejanom Baboškom Ekipa se je snemanja lotila zelo profesionalno

141


SNEMANJE KRATKEGA FILMA UTIHNI Kot scenarist in režiser filma Utihni se je preizkusil dijak 2. letnika, Mark Pihlar. Govori pa o srednješolki Uli, ki živi v družini, v kater se ne pogovarjajo veliko. Ko oče odide, Ula popolnoma izgubi upanje, da se lahko stvari izboljšajo. Direktor fotografije je bil Jaša Recko, pod montažo se je podpisal Erik Bočko, v filmu pa je zaigrala Lara Majcen. Mentorja sta bila Alen Pavšar in Mateja Zorko Pavšar.

V glavni vlogi dijakinja 1. letnika, Lara Majcen

PREDAJA KLJUČA Ker je letošnje šolsko leto drugačno kot katero koli doslej, je bila tudi letošnja predaja ključa nekaj posebnega. Preko videokonference so jo ob strokovni pomoči razredničarke mag. Simone Brečko izvedli skrbniki ključa, dijaki S-4. a. Za šolski ključ so se potegovali najbolj neustrašni predstavniki predzaključnega letnika. Ravnateljica Simona Črep je tekmovalcem zaželela srečo, Matej Krošelj pa se je v imenu vseh dijakov zaključnega letnika zahvalil profesorjem. Prva naloga je bila predstavitveni dvominutni video, v katerem so se razredi predstavili in povedali, zakaj si zaslužijo

ključ. Nalogo so opravili samo trije razredi, to so bili S-3. b, M-3. c in M-3.d, ki so postali finalisti predaje. Ker se spodobi, da bodoči varuhi ključa dobro poznajo svoje predhodnike, je bila druga naloga kviz o poznavanju dogajanja v razredu S-4. a. V finalu predaje sta S-3. b zastopala Borut Fajs in Svit Šket, M-3. c Oskar Šonc in Jakob Florjan, M-3. d pa Neja Skornšek in Ivayla Atanasova Atanasova. Prva naloga je bila risanje pojmov, ugibala je strokovna žirija, ki so jo sestavljali strogi profesorji Lidija Leskovšek, Brigita Renner in Andrej Požlep. Za drugo nalogo je vprašanja sestavil Jure Tojnko. Na prvi pogled so bila preprosta, a so imeli tekmovalci z odgovori kar precej težav. Zadnja naloga je bila met igralne kocke, s katero so si tekmovalci priborili dodatne točke. Na koncu je bil rezultat zelo tesen, ključ je odšel v roke dijakov S-3. b-razreda, ki bodo zaprisego podpisali, ko se vrnejo v šolske klopi. Pri pripravi predaje ključa so se posebej izkazali: predsednik S-4. a Maks Mikša, Luka Svetina, Žak Fijavž in Matej Krošelj. Brigita Mastnak

Dijaki S-4. a so se poslovili od ključa

142


Finale

Za dijake 3. letnika in 1. letnika PTI smo imeli preventivna predavanja s področja prometne varnosti mladih. Oktobra so nas obiskali z Zavoda Vozim in nam že tradicionalno predstavili zgodbo enega izmed njihovih članov o življenju po hudi prometni nesreči, v kateri je postal hrom. Predavanje je izvedel predstavnik gibanja »Še vedno vozim – vendar ne hodim«, ki želi pozitivno vplivati na mlade in med njimi ukoreniniti vožnjo kot vrednoto. Dijaki 3. letnika v velikem številu opravljajo izpit za voznike. Opomin na to, kakšne posledice lahko imata nepremišljenost in alkohol, je tako zelo na mestu.

ŠOLA ZA ŽIVLJENJE

Za dijake zaključnega letnika in dijake PTI-programa je na prvi šolski dan mag. Jani Prgić izvedel predavanje Tanka Na naši šoli se trudimo dijakom vseh letnikov vsako leto črta odgovornosti, v katerem na zabaven način odpira resne ponuditi nekaj dodatnih predavanj oziroma delavnic, ki jih teme iz življenja tako, da se lahko vsak prepozna v predstaopozarjajo na različne pasti v življenju in s tem bogatijo nji- vljenih primerih. hovo življenje in vedenje. V okviru Izobraževalnega centa Štore in podjetja Štore SteZa dijake 1. letnika smo organizirali dvodnevni projekt Na el so se naši dijaki Alen Knez, Žan Mauer in Luka Rušnik srednji šoli je kul, ki je namenjen lažjemu prehodu iz osnov- udeležili interaktivnih delavnic z naslovom Ustvarjalnost in ne v srednjo šolo, spoznavanju novega okolja, miroljubne- inovativnost za mlade, ki so potekale od 29. do 31. 1. 2020. mu sožitju na šoli ter spoznavanju Kodeksa sožitja s katerim Namen delavnic je bil okrepiti povezanost v skupini mladih se trudimo razvijati dobre medosebne odnose, ki so temelj ter osvojiti kulturo ustvarjalnosti in inovativnosti preko prakza kakovostno delo. tičnih nalog s področja strojništva, ekologije, kemije, logistike, metalurgije in elektrotehnike. Za dijake 2. letnika smo organizirali obisk Kriznega centra Celje, kjer so dijakom predstavili njihovo delo. Dijaki so Pera Kunst, Mateja Zorko Pavšar spoznali, da lahko v KCM pridejo, če zaradi osebnih stisk ali konfliktnega okolja ne najdejo druge rešitve kot umik.

143


Predavanje za dijake

Na srednji šoli je kul

Predavanja iz nujne medicinske pomoči V sodelovanju z OZRK Celje so od novembra do januarja na Kosovelovi potekala predavanja iz nujne medicinske pomoči za dijake 2. letnika srednjega strokovnega in srednjega poklicnega izobraževanja. Predavanja so del obveznih interesnih dejavnosti, poslušalo jih je 163 dijakov, tri četrtine

dijakov se je odločilo opravljati izpit iz nujne medicinske pomoči za voznike motornih vozil, od teh je bila prvič neuspešna kar četrtina kandidatov, ki niso resno vzeli opozoril predavateljev, da je pisni del izpita spremenjen in zahtevnejši kot prejšnja leta. Mojca Drev Uranjek

144


Delo aktivov Aktiv učiteljic slovenščine in umetnosti

tekmovanje so jih pripravljale Suzana Slana, Brigita Renner in Mojca Drev Uranjek.

PESEM Brigita Renner je bila mentorica dijakom na literarnem natečaju Za zdravje in zdrave odnose, Suzana Slana pa mentorica dijakinji na pesniškem natečaju Mala Veronika. Pod mentorstvom Damjane Hohler je na šoli že tretje leto zapored potekal dijaški pesniški natečaj. In kot se za leto 2020 spodobi, je nosil naslov Popotnica novemu desetletju.

Berem pesem, ki je dovolj kratka, da v njej ne bo cele abecede. Samo tiste črke, ki bi jih rad prebral, da mi polepšajo samotni dan, ko kamor stopim, stojim in hodim sam. Kot večina ljudi …

Tadeja Kolman je poskrbela za e-izid šolskega glasila Šr@uf. Za ljubitelje gledališča je z abonmajskimi predstavami v SLG Celje poskrbela Brigita Renner. Suzana Slana je bila kot mentorica nadvse dejavna s člani Šole ambasadorke Evropskega parlamenta.

Matej Jančič, M-2. c Matejeva pesem je nastala pred karanteno, a ko smo je prebirali pri pouku, se niti najmanj nismo zavedali, da nam napoveduje samotne dni brez sošolcev, kolegov v službi. So pa bili naši »predkarantenski« meseci toliko bolj aktivni. V oktobru smo dijake 2. letnikov programa srednjega strokovnega izobraževanja vodile na literarno ekskurzijo v Ljubljano.

Ni pa manjkalo niti pestrega kulturnega dogajanja, ki se je začelo septembra s prireditvijo Ni izgovora, tudi ti zmoreš. Prireditev je koordinirala Mojca Drev Uranjek. Spomladi nas je na gregorjevo spomnila Suzana Slana. Na svetovni dan knjige smo Suzana Slana, Mojca Drev Uranjek, Brigita Renner in mag. Simona Brečko organizirale tretjo Noč knjige, tokrat na daljavo.

Na Cankarjevem tekmovanju je letos sodelovalo 20 dijakov. Naše lektoriranje raziskovalnih nalog in projektnih nalog je Na šolskem tekmovanju jih je 8 osvojilo bronasto priznanje, že ustaljena praksa, ki povezuje materinščino s stroko. na področnem tekmovanju pa 2 dijaka srebrno. Za 145


bronasto priznanje (mentorica Lucija Bratina Pešec). Na državno tekmovanje smo poslali še filmček skupine iz M-2. c (Simona Tadeja Ribič) in enega iz S-2. a (Barbara Škorc). Januarja smo izvedli šolsko tekmovanje v znanju nemščine (mag. Simona Brečko in Lucija Bratina Pešec), ki je prineslo dve bronasti priznanji, februarja pa še šolski tekmovanji Poliglot in Poliglot 3 (Barbara Škorc in Simona Tadeja Ribič), ki sta bili letos izjemno zahtevni in na katerih sta dva dijaka osvojila bronasto priznanje. Dijake smo pripravljale tudi na angleško regijsko tekmovanje (mag. Simona Brečko, mag. Marijana Marinšek, Barbara Škorc in Simona Tadeja Ribič), ki so se ga nato udeležili trije naši dijaki.

Dijaki M-2. e na ekskurziji v Ljubljani

Aktiv učiteljic tujih jezikov Letošnje šolsko leto je bilo delavno. Predbožično ekskurzijo (Dragomira Kunej) smo izpeljali že konec novembra, ko smo obiskali čokoladnico Zotter v Riegersburgu in predbožični Gradec, ki je bil prazničen že novembra. Z vlečnico smo se povzpeli na grajski grič in si ogledali staro mestno jedro ter obiskali Kunsthaus. V mesecu septembru smo organizirali predavanje (Lucija Bratina Pešec), na katerem je Alen Pavšar dijakom 2. letnika SSI podal smernice in napotke za snemanje filmčkov, ki so v 2. letniku obvezna sestavina projektnega dela pri angleščini. Tako sta bila oktober in november v znamenju priprav in snemanja, da smo lahko konec novembra na šolskem tekmovanju izbrali 7 najboljših izdelkov in jih poslali na državno tekmovanje. Med izbranimi so bili filmčki 3 skupin dijakov iz M-2. d, od katerih je ena prejela srebrno priznanje (mentorica mag. Marijana Marinšek), iz M-2. e pa sta sodelovali dve skupini, od katerih je ena prejela

Februarja smo pripravili nemško bralno tekmovanje Pfiffikus (mag. Simona Brečko in Lucija Bratina Pešec), na katerem so dijaki osvojili 11 priznanj, marca pa tekmovanje za angleško bralno značko Epi Reading Badge (vse anglistke), ki je našim dijakom prineslo 2 zlati in 33 srebrnih priznanj. Mag. Simona Brečko je bila mentorica dijaku, ki je v lanskem šolskem letu na Irskem opravljal praktično usposabljanje z delom, letos pa svoje izkušnje strnil v filmčku, ki je na mednarodnem videonatečaju osvojil 2. mesto. V februarju, mesecu kulture, smo ljubiteljem angleškega jezika in odrske umetnosti omogočili ogled gledališke predstave Frankenstein, ki je potekala v izvedbi American Drama Group Europe (Lucija Bratina Pešec). Dijake strokovnih šol, ki so si angleščino izbrali kot peti predmet, je mag. Marijana Marinšek pripravljala na maturo. Udeležila se je tudi izobraževanja za zunanje ocenjevalce. Mag. Simona Brečko, ki je zunanja ocenjevalka za nemščino

146


pri splošni maturi, je opravila izobraževanje za zunanje ocenjevalce pri predmetu nemščina. Barbara Škorc je bila vodja mednarodnega projekta Digitalizacija v gradbeništvu, mag. Simona Brečko pa je sodelovala v projektu CreO. Slednja se je udeležila izobraževanja v Španiji (Bilbao) in prevedla predstavitveni letak. Mag. Simona Brečko je sodelovala tudi v mednarodni kolegialni presoji, v okviru katere se usposablja za presojevalko. Partnerji so Hrvaška, Estonija in Finska, letošnja delovna srečanja pa so potekala v Splitu in Helsinkih. Soorganizirala je tudi E-noč knjige z naslovom Pobrišimo prah z domačih knjig. Lucija Bratina Pešec, Barbara Škorc in Simona Tadeja Ribič so se decembra udeležile konference OUP, ki ponuja izvrstne domače in tuje predavatelje, poleg teh pa smo učiteljice tujih jezikov izobraževale še na nekaj drugih krajših predavanjih in usposabljanjih. Simona Tadeja Ribič

Triinštirideset naših dijakov se je udeležilo tekmovanja za angleško bralno značko

147


Aktiv učiteljev družboslovnih predmetov, zgodovine, geografije, sociologije in psihologije »Kdor hoče, najde pot, kdor noče, najde izgovor.« (Neznan avtor) Člani aktiva smo realizirali vse zastavljene razvojne naloge: razvijanje in implementacija kritičnega razmišljanja, dosledno uveljavljanje načela odgovornosti, poudarjanje lokalne zgodovine in geografije. Nekatere načrtovane specifične naloge pa smo izvedli na daljavo. Naše delo je obsegalo tudi: - organizacijo, pripravo in izvedbo šolskega tekmovanja iz znanja geografije (Danica Mikola); - pripravo dijakov na območno tekmovanje iz znanja geografije (Danica Mikola); - zbiranje gradiva ob obeležitvi 60-obletnice šole (Andrej Požlep); - multidisciplinarno spoznavanje regij za dijake 1. letnika srednjega strokovnega izobraževanja (Danica Mikola); - spoznavanje geografskih značilnosti svojega kraja za dijake 1. letnika srednjega poklicnega izobraževanja (Natalija Mavc); - spoznavanje zgodovinskih značilnosti svojega kraja za dijake 2. letnika srednjega poklicnega izobraževanja (Natalija Mavc); - projektno učenje Kulturna dediščina mojega kraja za dijake 1. letnika srednjega strokovnega izobraževanja (Andrej Požlep); Naši dijaki so v času karantene razmišljali tudi o življenju po koroni, zato prilagamo zapis dijaka M-4. c-razreda. Andrej Požlep

Dijaki so spoznavali kulturno dediščino domačega kraja

148


Za napredkov blagor Zdi se, kot da nam pandemija v svoji okrutni esenci ironično ponuja čas. Kot nekakšen liberalni oče nam žuga s prstom, ne da bi nam zares pokazal, kaj je prav in kaj narobe. Hkrati pa nam, kot se za tak tip staršev spodobi, ne daje izbire. Edina pot je naprej. Pri tem pa čaka na naše ustrezno ravnanje, medtem ko z uboji kruto nakazuje na svojo nepotrpežljivost. Če se izrazim z drugimi besedami: kljub krutosti situacije nam pandemija ponuja prvovrstno in enkratno priložnost za razmislek o družbi, v kateri živimo.

Žička kartuzija

A nikar se ne smemo slepiti, namreč pandemija ni simptom levega političnega spektra, ki prinaša alienirano enakost in brezplačne magične želje za vse ljudi. Daje nam zgolj čas za razmislek. Že res, pandemija je življenja ljudi prvega sveta postavila na glavo, gospodarstvu pa pokazala doslej še neznano. Vse to bo še močneje vplivalo na naša življenja po končanem kriznem stanju. Pa zaključek kriznega stanja zares obstaja ali bo pandemija ustvarila novo realnost, zgrajeno na osnovi Kleinove doktrine šoka? Medtem ko je njena uporaba z vojno neposredno vezana na vojaške uspehe, je uporaba doktrine šoka v pandemiji odvisna od nevidne, neznane nevarnosti. To lahko vladam omogoča večjo izrabo kriznega stanja za doseganje političnih in ekonomskih interesov. Sama zase govorijo dejanja madžarskega predsednika vlade Viktorja Orbana, ki od razglasitve izrednih razmer za nedoločen čas izrablja pandemijo za otepanje opozicije in doseganje lastnih političnih interesov. Organizacije, kot je Freedom House, opozarjajo na nedemokratičnost Madžarske, kar le še potrjuje, da svet po koroni zares ne bo brezobzirno nadaljevanje stila življenja, ki smo ga bili vsi še kako vajeni pred pandemijo. 149


Nesmiselno je tudi mišljenje, da bo pandemija temeljno spremenila način delovanja družbe in kapitalističnega sistema, ki usmerja delovanje posameznikov znotraj nje, še manj pa, da bi sistem oslabila in družbi pokazala pot do novega začetka, z drugim družbenopolitičnim sistemom. Kapitalizem je namreč sistem, ki ga vsi tako ljubimo in podpiramo, pa tudi, če si tega ne priznavamo. Je sistem, ki nam ponuja možnosti, njegova značilnost pa je njegova nepopolnost. Zgrajen je na osnovi napak, zato se nenehno spreminja, posodablja in prilagaja. Pandemija tako predstavlja le stanje, na katerega je manj pripravljen. Prav zato bodo spremembe še tako izrazite. Lahko bi rekli, da življenje po koroni nikoli zares ne bo »po«. Podoben (a hkrati povsem drugačen) primer v knjigi Najprej kot tragedija, nato kot farsa opisuje Slavoj Žižek (2009), kjer ekonomsko krizo leta 2008 in ameriški teroristični napad 11. septembra 2001 opisuje kot nezaključena krizna dogodka, ki vladam predstavljata priložnost za njuno izrabo tudi potem, ko je nevarnost že mimo. Pandemija predstavlja direkten napad na dobrobit poznega kapitalizma. Na našo srečo bodo zagnani dobri ljudje s skoraj neopazno uveljavljenimi reformami rešili kapitalističnega boga in nas popeljali v večno razodetje. Moč kriznega časa kot časa za razmislek je od samega začetka izrazito razvidna tudi na filozofskem parketu, kjer znani slovenski filozof karseda neopazno, pa vendar nepričakovano zakoplje komunistično (bojno) sekiro in z doslej nikoli uporabljeno, skoraj levoliberalno politično korektnostjo, prevzame neko povsem novo, zanj neznano ideologijo. (»Seveda to stori za dobro družbe, v kriznem stanju in po njem.« Sicer pa nas to sploh ne bi smelo presenetiti, saj se je podobna situacija že odvila, ko je po osamosvojitvi Republike Slovenije kandidiral za predsednika države.) Z drugimi besedami, postane nič več kot

Zmago Jelinčič Plemeniti levega političnega spektra. Spet drugi svetovno znani misleci na podlagi svojih neoliberalnih prepričanj »odkrivajo toplo vodo«. Izraelski zgodovinar Yuval Noah Harari na primer opozarja o pomembnosti uporabe »tehnologije, dobre za družbo« (se pravi takšne, ki vladi ne daje popolnega nadzora nad posameznikom, kakršnega ima na primer Kitajska) in »mednarodne solidarnosti« (v smislu Svetovne zdravstvene organizacije ipd.). Kljub temu da sta prej navedeni opozorili tehtni, pa Harari pozablja na ključno dejstvo, to je nezmožnost nadzora tehnologije. Ne glede na število in obseg zakonov, ki vladam prepovedujejo uporabo zasebnih podatkov za namene tehnološkega nadzora, so le-ti dolgoročno ničvredni. Kljub preprostosti situacije se ne zavedamo dovolj, da so takšni zakoni le politično kampanjo stran od njihove nadomestitve z nekimi novejšimi zakoni. Hararijevo razmišljanje bi lahko na tej točki označil kot skoraj naivno, saj demokratične države po svetu na nepremišljen način primerja s Kitajsko. Pomembno je, da razlikujemo med uvajanjem novih nadzornih tehnologij v demokratičnih državah in na Kitajskem. Verjetnost za pravno zavezujočo uvedbo neke nadzorne tehnologije, v kateri od demokratičnih držav je, zaradi zapletenih in dolgotrajnih procesov, ki do neke mere delujejo na osnovi upoštevanja državnih in skupnostnih (EU) zakonov ter človekovih pravic, moči trga in kapitalističnega gospodarstva, izredno majhna. Kitajska, po drugi strani, trenutno deluje na osnovi kvazikomunističnega vladnega nadzora, sprejemanje odločitev pa ni nujno vedno odvisno od t. i. 'demokratičnih načel' in kompleksnih zakonodajnih postopkov, kar omogoča lažje sistemsko uvajanje nadzornih tehnologij, ki jih Harari opredeljuje kot »slabe«. A to še zdaleč ne pomeni, da je v demokratičnih državah zato uvedbo takšnih tehnologij mogoče

150


preprečiti. Prav nasprotno, te iste tehnologije se pojavljajo v oblikah, ki jih Harari opredeljuje kot »dobre«. Sprva so trgu predstavljene le v omejenem obsegu, ki potrošnikom omogoča rešitev nekaterih težav, nato pa se počasi uveljavijo v svojem polnem obsegu (pri čemer so trgu še vedno predstavljene kot rešitev). Primer, ki je za nekatere mogoče kaplja čez rob, so možganski vsadki, ki jih razvija ameriško podjetje Neuralink, v lasti podjetnika Elona Muska. Neuralink je za svoje prve stranke izbral paraplegike, katerim s pomočjo vsadka omogoča upravljanje elektronskih naprav, ki jih zaradi zdravstvenih težav do sedaj niso zmogli. Tehnologija je v tem primeru nedvomno čudovita. Predpostavimo, da se bodo ob povečanju obsega njene uporabe pojavile določene vladne regulacije, kar bo omejilo uporabo. A zakaj ne bi s tehnologijo rešili še več težav? Obseg uporabe te tehnologije bi bil še vedno nadzorovan, le meja nedovoljenega bi se vsake toliko časa malo zvišala – le kdo bi v tem videl nekaj slabega, ko pa produkt izboljšuje življenja? Potrošništvo je torej brezglavi tek za osebno emancipacijo in instantno mero dopamina, ki sta temelj, na katerem stoji gospodarska rast 21. stoletja. Pri tem je naloga vlade pogosto le kreiranje in uveljavljanje pravil, ki bodo uporabo tehnologije omejile do mere, da le-ta ne bo ovirala družbenopolitičnih interesov. Vladna uporaba nadzornih tehnologij je, napram tistim s strani prostega trga, redka, počasna in pogosto ne predstavlja sprememb v življenju večine prebivalstva. Uveljavljanje obširnejših vladnih tehnologij pa se je v praksi izkazalo za uspešno le, ko so državni interesi dovolj močni. To potrjuje dejstvo, da je Estonija ena redkih držav z uspešno uvedenimi reformami na področju popolne digitalizacije države. Razlog počasnega digitalno-tehnološkega uvajanja pa je povsem tehten in logičen. Neoliberalizem prepušča tok dogodkov »usodi« (usodo pa do

dobre mere kroji prosti trg), pri čemer se močno zaveda možnih težav, ki lahko močno vplivajo tako na gospodarstvo, kot tudi na dobrobit družbe. Njena glavna taktika reševanja nastalih težav je ukrepanje, ko slednje predstavljajo neposredno nevarnost in za uspešno nadaljevanje neoliberalnega stila življenja ne obstaja druga pot kot razrešitev nastale težave. Na primer, da bi čilska vlada precenila, da bi lahko proizvodnja litijevih baterij, po njihovih ocenah, močno vplivala na okolje čez sto let, zato bi prepovedala izdelavo tega produkta. Gravitacija ukrepa bi že na ravni njenega sprejetja v Čilu za mednarodni neoliberalni kapitalizem predstavljala nekaj nesprejemljivega. Že res, da se ukrep mogoče izkaže za tehten, a trenutno proizvodnja litija ne predstavlja neposredne grožnje, njeno prepoved pa bi lahko označili kot neliberalno. Vzpostavitev tehnološkega nadzornega sistema, kot ga ima Kitajska, na način, kot ga je vzpostavila Kitajska (tj. »čez noč«), bi bila v kateri od demokratičnih držav pred nekaj meseci najverjetneje nemogoča. Pa vendar ravnamo s svojimi osebnimi podatki povsem drugače, ko pride do lova na srečo. Korporacije, kot so Alphabet (Google), Microsoft, Amazon, Facebook ipd., hranimo s podatki, ne da bi pomislili, da bi storili drugače. Najnovejša sezona znanstvenofantastične serije producenta Jonathana Nolana, Westworld (HBO), na podlagi preučevanja razvoja tehnologije in družbe prikazuje svet čez trideset let. Impulzivno tehnološko razvito družbo loči od propada sistem, ki na podlagi zbranih podatkov predvideva usodo posameznika. Tako ljudem nudi možnosti za dobro življenje v zameno, da jim vzame svobodo odločanja. Ironija je v tem, da je opredelitev serije kot znanstvena fantastika skoraj zločin. Dobro poznan incident, izveden pod taktirko Cambridge Analitike, ki je do leta 2018 na podlagi zasebnih interesov in velikih količin nemoralno

151


prodanih osebnih podatkov zagotavljal vplivanje na volilno izbiro še neodločenih volivcev, je le eden od primerov uporabe baz masovnih podatkov (bolje poznan kot »big data«) za doseganje postavljenih ciljev (najbolj znani stranki Cambridge Analitike sta kampanja za predsedniške volitve v ZDA Donalda Trumpa in referendum o odhodu Združenega kraljestva iz EU). Mar naše trgovanje s podatki ne ogroža interesov vlade? Tradicionalne vojne so stvar preteklosti (vsaj za zdaj, ko z izjemo utrjevanja položaja in ekonomije na podlagi doktrine šoka niso ekonomske), moči pa ne določa več napredek in uporaba bojnih plinov, oboroženih letal in podmornic (politični realizem), temveč posedovanje nove tehnologije, temelječe na podatkih, pametnih algoritmih in občasno tudi povečanem nadzoru. Če torej Kitajska z državnim monopolom nad tehnologijo ohranja svoj avtoritarni položaj, kaj počnejo demokratične države, da bi se zavarovale pred neposredno nevarnostjo razveljavitve njihove avtoritete? Mar pandemija ne omogoča idealnih okoliščin za uvedbo tehnoloških reform? V svetu pravljic je preprosto dobiti občutek, da se vladna tehnološka infrastruktura od tiste s prostega trga razlikuje, saj je zgrajena na demokratični osnovi. Pa ni ravno demokracija tista, ki nam daje lažen občutek svobode in moči pri izbiri? Kot pripomni John Gray: »Vrženi smo bili v čas, v katerem je vse začasno. Nove tehnologije vsak dan spreminjajo naše življenje. Tradicij preteklosti ni mogoče obnoviti. Hkrati pa nimamo prave predstave o tem, kaj bo prinesla prihodnost. Prisiljeni smo živeti, kakor da bi bili svobodni.« (Žižek, Najprej kot tragedija, nato kot farsa, 2010)

Lacanov diskurz Univerze, na katerega se v citatu John Gray navezuje, predstavlja osnovo analize modernega človeka pod diskurzom Univerze (Lacan, Seminar XVII, 1968). Družba, v kateri živimo, si pravi postideološka, pa se kljub temu nenehno zateka k ideologiji. Primorani smo loviti sami svojo srečo, pri čemer je slednja resnično nedostopna. Omogoča in razume drugačnost, pa vendar uspešno zatira nenormalno. Čas za razmislek, kot je ta, pa označuje za nekaj »nenaravnega«. Zdi se, kot da bi bila ideologija Alex iz Kubrickovega filma Peklenska pomaranča, nekaj, kar ni prav. Predpostavimo, da je film zgodba o norosti. Kdo je potemtakem norec: drugačnost Alexa ali idiotizem družbe, ki ga želi »ponormaliti«? Ni ravno Goethejev Faust tisti, ki išče »pravo emancipacijo«? Faust je daleč od nedolžne tragedije, je ujeta zmedenost Goetheja samega. Avtor v drami nakazuje razkol med njegovim analitičnim družbenokoristnim in eksperimentalnoumetniškem delom življenja. Njegovo življenje je sestavljeno iz neskončnega niza odločitev, pri čemer so slednje brez pomena. Faust se zaveda, da je njegova usoda v rokah Drugega, zato s hrepenenjem po čistih izkušnjah poskuša pridobiti le malo več samoodvisnosti. Sprememba njegove morale je resnično zgolj eden od poskusov emancipacije. Faust Tomaža Pandurja je tako le dokaz, da je družba še vedno enaka. Zmedenost modernega človeka je simptom industrijske družbe, ki človeka odcepi od njegove človečnosti in ga postavi v okolje, kjer je edina in absolutno najpomembnejša stvar rast in (ali) napredek (tehnološki, gospodarski). Medtem ko se napredek zdi kot nek jasen cilj, pa je ta pravzaprav ravno nasproten. Je napredek res naša žeja? Če je, potem nas film, kot je Matrica in mogoče še boljši primer serija Črno ogledalo, ne bi smeli zgroziti, temveč nam predstavljati le nekaj možnih izidov poti napredka. Mišljenje,

152


iz matematike. Že tradicionalno smo se posebej ukvarjali z nadarjenimi dijaki. V času izvajanja pouka na daljavo smo uvedli rubriko ZA NADARJENE V okviru Zveze za tehnično kulturo Slovenije smo na začetku leta izvedli šolsko tekmovanje iz logike, na katerem so naši dijaki osvojili 55 bronastih priznanj, na državnem tekmovanju, 9. novembra 2019, ki je potekalo na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, pa sta Gal Habjan in Jan Rutar iz M-2. c osvojila srebrni priznanji (mentorica Terezija Igrišnik), Taja Atelšek iz M-3. d, pa je osvojila zlato priznanje (mentorica Brigita Mastnak). Vsekakor pa na tem mestu ne smemo pozabiti na Jureta Tojnka iz S-4. a-razreda, ki je vsa leta šolanja posegal po visokih uvrstitvah na državnih tekmovanjih iz matematike, Vprašanje pa še naprej ostaja: Kaj torej razmišljati v času za kar si zasluži naziv dijaka z izjemnimi dosežki. pandemije? Terezija Igrišnik da bo napredek (enkrat) vsem prinesel srečo v življenju, je verjetno največja neumnost. Napredek bo za vedno ostal le »pot k idealnemu življenju«, slednjega pa nikoli ne bo dosegel. Pri tem bomo za vedno lovili občutek lažne moči, ki deluje kot nekakšen stranski produkt samoodločanja, ki nam je s kolektivnim odločanjem in odvisnostjo od kolektivov ter tehnologije odvzeto. Želimo živeti v ateistični družbi s kolektivno sprejetim mitičnim bogom Napredka, v katerega vsak posameznik verjame bolj, kot verjame v obstoj samega sebe? A vse to je seveda norost – le kdo bi sploh pomislil, da napredek ni najpomembnejši, zato me je treba čim prej naučiti, kako karseda najhitreje sprogramirati CNC-stroj. Za dobro napredka!

Žan Hedžet Kostajnšek

Aktiv učiteljev matematike in fizike »Ne moremo usmerjati vetra, lahko pa prilagodimo jadra.« (Neznan avtor)

Po dokaj umirjenem in ustaljenem začetku šolskega leta smo marca doživeli veliko spremembo. Pouk smo začeli izvajati na daljavo. Pri tem so nam bila v pomoč spletna gradiva; uporabljali pa smo različne komunikacijske kanale. Člani aktiva smo se tudi veliko samoizobraževali in računalniško opismenjevali ter izvajali medpredmetne povezave (matematika – računalništvo, matematika – angleščina). Dijakom tretjega letnika smo nudili fakultativni pouk, dijakom četrtega letnika pa priprave na peti predmet

Udeleženci državnega tekmovanja iz logike v Ljubljani

153


Aktiv učiteljev športne vzgoje

judu, športnem plezanju, lokostrelstvu in streljanju z zračno puško.

Na Srednji šoli za strojništvo, mehatroniko in medije se dijaki med šolanjem seznanijo s sistematičnim športno vzgojnim procesom. Zaradi posebnega pomena športne vzgoje se učitelji trudimo osmisliti pouk. Ob športnem udejstvovanju dijake spodbujamo k doživljanju ugodja, ki bi ga prenesli na kasnejše udejstvovanje na športno rekreativnem področju in kakovostno preživljali prosti čas. Šolsko leto 2019/2020 smo zaključili na daljavo. Pouk na daljavo smo zgledno izvedli. Aktiv se je usklajeval z vodstvom šole in ostalimi aktivi na šoli glede nalog pri neposrednem vzgojno-izobraževalnem delu in pri interesnih dejavnostih. Opravljene so bile vse naloge, tako pri rednem pouku kot tudi v okviru šolskih športnih tekmovanj in interesnih dejavnosti: organizacija in izvedba športnih dni in interesnih dejavnosti s športnega področja, koordinacija opremljanja novega fitnesa kot pete učne enote, določitev mentorstva, nakup nove opreme, učil in pripomočkov, spremljanje novosti v stroki, udeležba na strokovnih seminarjih in študijskih skupinah, sodelovanje s Fakulteto za šport, izobraževanje …

Dokazali smo, da smo šola, ki išče svojo prepoznavnost in odličnost tudi na športnem področju. Boštjan Jeraša

Aktiv učiteljev kemije, biologije in naravoslovja Kemija spada med vede, ki prispevajo k trajnostnemu razvoju. Energija, pitna voda, hrana in okolje so štiri najpomembnejše točke, na katere moramo paziti, če želimo, da bomo tako mi kot prihodnje generacije uživali zdravo življenje. Rešitev je v osveščenosti, v spremembi načina življenja, saj s prekomernim potrošništvom neusmiljeno izčrpavamo naravne vire in nepovratno uničujemo okolje. Razvojne in specifične naloge, ki so potekale v šol. l. 2019/2020, so bile: - sodelovanje v projektu Mreže zdravih šol; - sodelovanje v projektu Ekošole; - izvedba kolegialnih hospitacij (kemija); - organizacija in izvedba strokovno-ekoloških ekskurzij za dijake 2. letnika srednjega strokovnega izobraževanja (podjetje Vitli Krpan, Muzej na prostem Rogatec) in naravoslovnih dni za dijake 1. letnika srednjega poklicnega izobraževanja (jama Pekel in Rimska nekropola); - spodbujanje gibanja med učnimi urami; - priprava in izvedba tekmovanja v znanju ekokviza.

Zavedamo se, da so pri izvajanju učnega procesa najpomembnejši dijaki z vsemi svojimi različnostmi. Skozi celo šolsko leto smo prilagajali pouk tej različnosti in se trudili, da smo dijake vključevali v različna tekmovanja. Kot šola s športno tradicijo smo sodelovali na vseh šolskih športnih tekmovanjih, ki jih je razpisalo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Dosegli smo vidne uvrstitve v tekmovanju ekipnih športov, posameznikov v atletiki, Lidija Leskovšek 154


Aktiv učiteljev strokovnih predmetov strojništva

Člani aktiva smo sodelovali na dnevu odprtih vrat in informativnem dnevu in bili mentorji na delavnicah za osnovnošolce. Dijakom smo nudili številne interesne dejavnosti. Za pripravo izpitnih gradiv za 2. IE strojništvo sta skrbela Jože Prezelj in Aleš Ferlež, za ZI pa Anton Ovtar. Raziskovalno delo je koordiniral Žan Podbregar. Na tekmovanje PIKO sta dijake pripravljala Anton Glušič in Martin Amon.

Naloge aktiva učiteljev strokovnih predmetov strojništva so v korelaciji z aktivom učiteljev praktičnega dela strokovnih modulov v programu strojništva in mehatronike in aktivom učiteljev strokovnih predmetov mehatronike. Z vizijo razvojnega načrta smo med prioritetnimi nalogami izpostavili krepitev kulture pri načrtovanju vzgojnoizobraževalnega procesa. Želimo biti strokovna pomoč Člani aktiva smo obiskali podjetje Impol Slovenska Bistrica. dijakom pri: - pripravi, načrtovanju in realizaciji raziskovalnih in Anton Glušič projektnih nalog, - tekmovanjih, Aktiv učiteljev strokovnih predmetov mehatronike - interesnih dejavnostih, - poklicni maturi in zaključnem izpitu. Aktiv učiteljev strokovnih predmetov mehatronike je v Dijake smo spoznali z delovnim okoljem v podjetjih: SIP preteklem šolskem letu deloval v skladu z sprejetim Letnim Šempeter, EMO-Orodjarna, Štore Steel, Gorenje Velenje, delovnim načrtom šole. V času pouka na daljavo smo se tudi Vitli Krpan in Steklarna Rogaška. Obiskali smo lokalna člani našega aktiva srečevali tedensko prek videokonferenc v okolju Teams. Poleg rednega pedagoškega dela smo sejma: MOS ter Energetika in vzdrževanje. med razvojne naloge uvrstili tudi razvoj spodbudnega Na dvodnevni strokovni ekskurziji so si dijaki zaključnega učnega okolja in profesionalni razvoj strokovnih delavcev. letnika programa strojni tehnik ogledali tovarne Vivapen Dijakom smo nudili strokovno pomoč pri izdelavi projektnih Celje, Podkrižnik Nazarje in Yaskawa v Kočevju. Oddelek in raziskovalnih nalog ter poskrbeli za izvedbo različnih PTI–programa strojni tehnik pa si je ogledal podjetje, ki interesnih dejavnosti. Sodelovali smo pri organizaciji in se ukvarja z merilno tehniko MPT sistemi na Ravnah na izvedbi informativnih dni za naše bodoče dijake, organizirali Koroškem. Dijaki 3. letnika programa strojni tehnik so smo več delavnic za osnovnošolce ter sodelovali pri obiskali Ars Electronica Center v Linzu in si ogledali jeklarno organizaciji promocije poklicev in predstavitvi delodajalcev Voestalpine Stahlwelt. Dijaki 2. letnika pa so spoznali na naši šoli. Sodelovali smo pri prenovi specializiranih računalniških učilnic in posodobitvi programske opreme. podjetji Steklarna Rogaška in Vitli Krpan. Dosegli smo lepe rezultate na področju raziskovalnih

155


nalog Mladi za Celje in dosegli prvo mesto na državnem odmevnih projektih, kot na primer virtualno čebelarjenje, ki tekmovanju Moje podjetje (mentor Matjaž Cizej). je nastalo v sodelovanju s Čebelarsko zvezo Slovenije. Miloš Bevc Udeležili smo se srečanja vseh šol, ki poučujejo program medijski tehnik/tehnica. Natalija Talan Fošnarič je postala Aktiv učiteljev strokovnih modulov in praktičnega članica državne predmetne komisije.

dela strokovnih modulov v programu medijski tehnik

V sodelovanju z ostalimi učitelji naše šole smo realizirali Eko kotiček in ažurirali Evropsko drevo. Bili smo mentorji raziskovalnim nalogam, pripravili delavnice za osnovnošolce, predstavili program v šolah, nakupovalnem centru, mednarodnem sejmu itd. Uspešno smo izpeljali informativne dneve in ob tej priložnosti oblikovali motivacijski kotiček s sloganom »Tu dobiš krila«.

Člani aktiva smo v šolskem letu 2019/2020 na področju izvajanja učnih obveznosti sledili načrtom. V zaključnem delu izobraževanja smo obveznosti prilagodili. Izvedli smo izobraževanje na daljavo ter se s člani redno srečevali na vide konferencah. Nastale so zanimive naloge, ki so tematiko prikazale v aktualnih in popularnih medijih. Člani ekipe VI-TV so ažurno pripravljali sveže prispevke. Nove komunikacijske tehnologije smo uporabili tudi za lastna Dijakom smo pomagali pri izdelavi projektnih nalog za izobraževanja. poklicno maturo in jih že v času dela na daljavo pripravljali na 2. izpitno enoto poklicne mature. Ukvarjali smo se z Skozi leto smo sodelovali v mednarodnem projektu CreO, organizacijo praktičnega usposabljanja izven zavoda ter v kurikule uvajali nova področja znanj, sodelovali na opravili naloge za potrebe MIC-a. strokovnih področjih pri pripravi prireditev, tekmovanj itd. Zaradi uspešnega mentorstva so naši dijaki zmagali na mag. Peter Arlič številnih tekmovanjih na področju fotografije, grafike in videa. Zaživeli so projekti, kjer se je pokazalo uspešno povezovanje z realnim okoljem, npr. Flaška za podjetje Eurospin. Ukvarjali smo se z pripravo nove računalniške učilnice. Organizirali in izvedli smo zanimive strokovne panožne oglede doma in v tujini, ponudili in izpeljali interesne dejavnosti, skrbeli za šolsko televizijo, z dijaki in dijakinjami sodelovali pri snemanju raznih dogodkov ter sodelovali pri 156


Aktiv učiteljev informatike in računalniških tehnologij Nekatere naše naloge so bile: tvorno sodelovanje v študijski skupini za informatiko in računalniško podprte tehnologije, skrb za urejenost in odpravljanje okvar v učilnicah, priprava predlogov za nabavo programske oprema in strokovne literature. Sodelovali smo pri pripravi in izvedbi 4. enote poklicne mature in izvajanju interesnih dejavnosti. Sodelovali smo pri dnevu odprtih vrat in informativnih dnevih, projektnih tednih in projektnem delu. Medpredmetno smo se usklajevali in sodelovali s člani drugih aktivov. Edvard Došler

Aktiv praktičnega pouka strojništva in mehatronike Večina nalog, ki jih opravljamo učitelji aktiva praktičnega pouka strojništva in mehatronike, je stalnih; zaradi pestrosti dogajanja v šoli in okrog nas, pa se pojavlja potreba po načrtovanju občasnih nalog. Na začetku šolskega leta smo pregledali kurikule in določili minimalne standarde znanja. Določili smo skupna merila za teorijo in prakso.

Prenova hiše – projekt Digitalizacija v gradbeništvu

Sodelujemo na srečanjih v mednarodnem projektu Digitalizacija v gradbeništvu; sodelovali smo na sejmu IFAM; izvedli delavnice za osnovnošolce; pripravili in izvedli predstavitve na informativnem dnevu; načrtovali projektno delo za operaterje in tehnike. Ukvarjamo se z opremo novih učilnic in elektro vzdrževanjem učilnic ter se udeležujemo seminarjev s področja strojništva in mehatronike. Gvido Par 157


Delo programskih učiteljskih zborov (PUZ) PUZ programa strojni tehnik in strojni tehnik-PTI

smo izdelovati napravo, ki bo ločevala odpadne steklene izdelke po obliki. Podjetje bo s to avtomatizirano napravo Realizirali smo šolske, področne in programske prioritetne takoj dobilo povratno informacijo, katerih odpadnih izdelkov cilje, natančno smo spremljali izvajanje izvedbenega je največ. kurikula, spodbujali člane PUZ-a za doseganje čim več integriranih ključnih kvalifikacij, uvajali neposredno V programu tehnik mehatronike-PTI smo pri modulu povezavo med teoretičnim in praktičnim izobraževanjem, projektno delo v stroki opravljali vaje iz strojništva, pri načrtovali in izvajali učne situacije, projektno učenje in električnem delu pa programirali z mikrokontrolerjem. medpredmetne povezave, pripravljali projektno delo V zaključnem letniku tehnik mehatronike in tehnik za strojništvo, analizirali izvedbeni kurikul in predlagali mehatronike-PTI pa so dijaki izvajali individualno projektno izboljšave za naslednje šolsko leto. V sodelovanju z realnim delo za 4. izpitno enoto. delovnim okoljem smo pripravljali vsebine za odprti kurikul za naslednja leta izobraževanja, ohranjali povezovanje s Prav tako so se izvajale medpredmetne povezave, in sicer: programskimi učiteljskimi zbori za druge izobraževalne - 1. letnik tehnik mehatronike: projektni dnevi in programe, sodelovali pri pripravi minimalnih standardov in strokovne ekskurzije; kriterijev ocenjevanja ter pripravljati učna gradiva za dijake. - 2. letnik tehnik mehatronike: strokovne ekskurzije; - 3. letnik tehnik mehatronike: Avtomatizirana naprava Edvard Došler za ločevanje odpadnih steklenih izdelkov; - 1. letnik tehnik mehatronike-PTI: raziskovalne naloge; PUZ programa tehnik mehatronike in tehnik - 4. letnik tehnik mehatronike in 2. letnik tehnik mehatronike-PTI mehatronike-PTI: raziskovalne naloge in 4. izpitna enota. Programski učiteljski zbor tehnik mehatronike in tehnik mehatronike-PTI se je v šolskem letu 2019/2020 sestal V okviru razvojnega načrta, in sicer pri načrtovanju procesa dvakrat, in sicer septembra 2019 in marca 2020, izobraževanja znotraj odprtega kurikula, smo pregledali, usklajevanje pri projektnem delu pa je potekalo mesečno s poenotili in posodobili vsebine za štiriletne programe. Po pomočjo info točke. razvojnih timih smo pripravili okvirne cilje za naslednje Pri modulu projektno delo v stroki smo v tehniku mehatronike začeli sodelovanje s podjetjem Steklarna Hrastnik. Začeli 158


petletno obdobje. Kompetence podjetništva smo nadaljevali in nadgradili preko interesne dejavnosti Start up podjetniške šole za dijake v povezavi z Inkubatorjem Savinjske regije v Celju. S podjetjem Mali Čoko delivery smo nadgradili lanskoletno delo in se udeležili sejma dijaških podjetji, ki ga je organizirala podružnica svetovne organizacije JA Worldwide. Naše podjetje je osvojilo prvo mesto v kategoriji reklamni video. Podjetje Mali Čoko delivery so sestavljali Luka Malič, Gašper Stupan, Martin Močnik in Lovro Majer. Njihov mentor je bil Matjaž Cizej.

opreme ter pripravljali nove vsebine s poudarkom na virtualni resničnosti tar spodbujali dijake pri strokovnih izbirnih vsebinah interesnih dejavnosti. Načrtovali in izvedli smo dvodnevno strokovno ekskurzijo v Toskano v Italijo za dijake zaključnih letnikov programa medijski tehnik. Ogledali smo si Firence, mesto številnih dragocenih renesančnih spomenikov. V Imoli smo si ogledali spominski muzej dirkača Formule 1 Ayrtona Senne. Za zaključek pa smo si v Maranellu ogledali Ferrarijev muzej s športnimi in dirkalnimi avtomobili.

Zavedamo se pomena nenehnih izboljšav, zato si bomo prizadevali v svoje delo tudi v prihodnje uvajati novosti in slediti petletnemu razvojnemu načrtu šole. Matjaž Cizej

PUZ programa medijski tehnik Programski učiteljski zbor programa medijski tehnik je bil aktiven na različnih področjih: skrbeli smo za ustrezno izvajanje sodobnih oblik in metod dela ter medpredmetno povezovanje pri pouku, uskladili in posodobili smo vsebino kurikulov, korigirali kurikule glede na izsledke evalvacije in potrebe socialnih partnerjev, se strokovno izobraževali in redno sestajali na programskih učiteljskih zborih in oddelčnih programskih učiteljskih zborih, sodelovali pri izdelavi načrtov preverjanja in ocenjevanja znanja, pripravili individualne učne načrte za dijake s posebnimi potrebami, pripravili učna gradiva za dijake in načrtovali specifično didaktično opremo, načrtovali prenovo in nadgradnjo

M-4. d in M-4. e med ogledom znamenitosti Firenc

David Korošec

PUZ programa mehatronik operater

Programski učiteljski zbor programa mehatronik operater tvori ekipa prizadevnih učiteljev, ki se ukvarja s problemi in izzivi sodobnega izobraževanja mladih. Usklajevali smo delo PUZ-a, integracijo splošnih predmetov s strokovnimi

159


sklopi ter projektno delo. Dijaki 1. letnika so so v okviru projektnega dela izdelali pametno svetilko, dijaki 2. učilo za motorske pogone, dijaki 3. letnika pa pametno inštalacijo. Pri izvedbi projektnega dela smo sodelovali učitelji strokovnoteoretičnih vsebin in učitelji praktičnega pouka, v okviru integracije pa so se vključevali tudi učitelji tujih jezikov in maternega jezika. Ob koncu šolskega leta smo izvajali tudi pripravo na zaključni izpit.

poudarek na projektnem delu, ki smo ga izvedli v začrtanih okvirjih. Pri izvedbi projektnega dela so sodelovali učitelji strokovnoteoretičnih vsebin in učitelji praktičnega pouka. Ob koncu šolskega leta smo izvedli tudi priprave na zaključni izpit. Pripravljamo poenotenje obrazcev za tehnološko dokumentacijo zaključnega izpita. Skrbeli smo za urejanje in posodabljanje učilnic praktičnega pouka. Poudarek dajemo nenehnim izboljšavam, tehnološkemu napredku in medpredmetnemu povezovanju.

V okviru programskega učiteljskega zbora smo v letošnjem šolskem letu spodbujali sodobne pedagoške in didaktične metode, koordinirali projektno delo, koordinirali izvajanje kurikula in sprejemali ukrepe v zvezi z njegovim prilagajanjem, usklajevali integracijo, usklajevali praktični pouk in praktično usposabljanje z delom, organizirali in izvedli zaključni izpit, uspešno izvajali izobraževanje na daljavo in obravnavali tekočo problematiko. mag. Matej Veber

PUZ programov: inštalater strojnih inštalacij, oblikovalec kovin – orodjar in pomočnik v tehnoloških procesih V šolskem letu 2019/2020 smo se člani omenjenega PUZ-a sestali enkrat. Prvi sestanek smo izvedli na začetku šolskega leta, kjer smo si postavili temelje za nadaljnje delo. Predstavili smo načrtovanje in potek projektnih dni oziroma projektnega dela, medpredmetne povezave, načrtovanje izdelkov za zaključni izpit ter sodelovanje z gospodarstvom. V tem šolskem letu je bil dogovorjen 160


Info točka

Knjižnica

V šolskem letu 2019/2020 smo se na info točki sestali Šolska knjižnica z organizirano zbirko knjižničnega gradiva, štirikrat pred konferenco, in sicer oktobra, decembra, knjižničarji in storitvami omogoča in podpira učenje in februarja in marca. poučevanje. Z izvajanjem KIZ pa posredujemo dijakom znanje o informacijskih virih, njihovi izbiri in uporabi za Cilj info točke je informiranje, izmenjevanje in usklajevanje določene namene. V marcu in aprilu 2020, ko so bile med učitelji, ki poučujejo sorodne programe. Obravnavali knjižnice zaprte, smo obogatili spletno stran knjižnice smo razredno problematiko in načrtovali medpredmetne ŠCC. Dijake in ostale uporabnike smo spodbujali k uporabi povezave. Informirali smo učitelje z izvedbo projektnega e-gradiv, spletnih časopisov in baz podatkov. Pričeli smo dela v stroki, mednarodnih projektov, informativnih dnevov, izdajati knj@scce-novice. raziskovalnih in projektnih nalog ipd. Usklajevali smo delo aktivov in PUZ-ov. V duhu letošnjega gesla praznovanja šolskih knjižnic »Predstavljajmo si …« smo skupaj z dijaki zapisali, katera V prvi polovici šolskega leta smo v okviru info točke knjiga iz šolske knjižnice bi si želeli biti. Zbrali smo seznam analizirali in evalvirali Razvojni načrt 2014-19. Prav tako najpogosteje izbranih naslovov in izdelali knjižno kazalko. smo po razvojnih timih pripravili okvirne cilje za naslednje V tihi čitalnici, ki je naša nova pridobitev, pa so dijaki prvih petletno obdobje. letnikov spoznali dragocene knjige naše knjižnice. Zaradi pomena izmenjave informacij bomo tudi v prihodnje RAZSTAVE obdržali info točko. Matjaž Cizej Jana Golob Čujež - Fabula 2020 (9. 3.–13. 3. 2020) - 9 (neobičajnih) ljubezenski zgodb (13. 2.–21. 2. 2020) - Odlične mladinske knjige: Zlate hruške (2. 12.–13. 12. 2109) - Kdo je napisal najboljši literarni prvenec knjižnega sejma? (25. 11.–2. 12. 2019) - Cankarjevo tekmovanje (16. 9.–1. 10. 2019) - Nominiranci za večernico (9. 9.–13. 9. 2019) 161


- Dobro pripravljeni na novo šolsko leto 2019/2020 (23. 8.–9. 9. 2019) Jana Golob Čujež in Andrej Jazbec - Novosti (7. 1.–20. 2. 2020) - Prazniki so tu (13. 12.–6. 1. 2020) Nevenka Poteko Tiha čitalnica

Knjiga iz šolske knjižnice

Utrip v šolski knjižnici

162


Interesne dejavnosti Prostovoljno socialno delo

Šolski časopis Šr@uf

V tako nesebično in humano delo kot je prostovoljno delo se je vključilo pet naših dijakov. Svojo energijo in čas so delili z varovanci Centra za delo in varstvo Golovec Celje. Dijaki so jim krajšali čas s pogovorom, igranjem raznih družabnih iger in spremljanjem na sprehod. Z druženjem so dijaki in varovanci centra pridobili nove izkušnje in znanja, prepoznavali svoje potrebe in potrebe drugih ter širili socialno mrežo. Prostovoljci so imeli na svoj način možnost doživeti pomen besed – »Kako malo je včasih potrebno, da osrečiš sočloveka in si srečnejši tudi sam!«. Pera Kunst

V letošnjem šolskem letu je ponovno zaživel šolski časopis Šr@uf. V mesecu juniju je izšla številka, v kateri je bil pod drobnogled vzet pouk na daljavo, predstavljeni so bili aktualni dogodki v času koronavirusa, najrazličnejši natečaji, različni intervjuji, predvsem pa zanimive zgodbe, nasveti, komentarji, pesmi izpod peres naših dijakov in dijakinj. Tadeja Kolman

Gledališki abonma SLG Celje je v letošnjem šolskem letu našim dijakom – abonentom uprizorilo tri gledališke predstave. Prva med njimi je bila drama Gorana Vojnovića Rajzefiber, nato je sledila komedija nagrajenke žlahtnega komedijskega peresa 2018 Ize Smrekar Vsak glas šteje. Obiske v gledališču smo zaključili s svetovnim klasikom N. V. Gogoljem in njegovim Plaščem, ki so ga ustvarjalci predstavili kot pripoved z glasbo. Brigita Renner

163


Ogled predstave Frankenstein V ponedeljek, 17. 2. 2020, se nas je 19 dijakov v spremstvu dveh profesoric udeležilo predstave Frankenstein, v Narodnem domu Celje. Igra govori o profesorju, ki je verjel in želel dokazati, da lahko iz mrtvega človeka ustvari novo življenje, pri tem pa mu je pomagala njegova hči. Kasneje se jima je pridružil tudi profesorjev študent oz. hčerkin zaročenec Viktor, ki je profesorju pred smrtjo obljubil, da bo nadaljeval njegovo delo. Ko je nedolgo za tem na ulici našel del mrtvega človeka, je prišel na idejo, da bi ustvaril novo življenje s pomočjo nevihte. To mu je uspelo in nastal je človek, ki ga je poimenoval Frankenstein. Ker je bil bolj močan kot navadni ljudje, ga je Viktor hotel uničiti, vendar se ga je bal, zato mu je obljubil, da mu ustvari še ženo … Samanta Šalamon in Tia Meh, M-2.e V predstavi se visoka komedija izmenjuje z grozljivko, srhljivka s tragedijo in ljubezenska zgodba s tragično pripovedjo. Gledališko igro, v kateri se popularno zabavništvo prepleta z resnim raziskovanjem temačnih tem, kot so kloniranje človeka, raziskave zarodnih celic, umetna inteligenca in obvladanje znanosti, je uprizorila American Drama Group Europe, v britanski angleščini. Vsi nastopajoči so naravni govorci. Predstava je bila res odlično izvedena z dijakom razumljivo angleščino in direktor skupine nam je obljubil, da v Celju še niso rekli zadnje besede. Lucija Bratina Pešec

Zadovoljni obiskovalci predstave Frankenstein

Ambasador kulture Ambasador kulture je projekt Hiše kulture Celje. Namen projekta je vrhunsko umetnost predstaviti kot pomemben del kakovostnega in izpolnjenega bivanja ter eno od relevantnih komponent družabnega življenja, obenem pa mlade motivirati za samostojno obiskovanje prireditev in kritično presojo umetniških del in izvedb. Vsakemu sodelujočemu dijaku je dodeljena kartica, s katero lahko brezplačno obišče vse dogodke, ki so jih v program vključili partnerji projekta. Letos so se projektu pridružili trije dijaki naše šole, ki so obiskovali prireditve po lastnem izboru. mag. Marijana Marinšek

164


Spoznavanje Slovenije in sosednjih dežel Tudi v letošnjem šolskem letu smo, kljub okoliščinam v 80 % uspeli realizirati zastavljene cilje. Obiskali smo Pokrajinski muzej Celje in si ogledali Mesto pod mestom ter znameniti celjski strop. Sprehodili smo se po mestnem jedru in odkrivali sledi antične Celeie in situ ter arhitekturne in urbanistične priče starejših obdobij. V začetku oktobra smo si ogledali Beneški bienale, novembra pa smo se sladkali s čokolado v Zotterju ter uživali v adventnem vzdušju Gradca in Zagreba. Darja Povše

Sprehod po Benetkah

Vedno privlačne Benetke

165


Umetnost malo drugače

Šola ambasadorka evropskega parlamenta (EPAS)

Dijaki so se na povsem praktičen način srečali z umetnostjo Letošnje leto je prineslo nov koncept programa EPAS, ki tudi kot ustvarjalci likovnih del. združuje izobraževalni program Šola ambasadorka Evropskega parlamenta in tekmovanje Evrošola, kar je pomenilo Sodelovali so na številnih likovnih natečajih. V razredu smo več dela kot v prejšnjih letih, pri čemer so dijaki krepili znapripravili razstavo panjskih končnic, ki so jih poslikali dija- nje in kompetence, kritično mišljenje, politično-državljansko ki poklicnega programa. Dijaki 1. letnika so sodelovali na ozaveščenost, ki so bistveni za razvoj dejavnih in odgovornatečaju MOC za slikanje jumbo plakata na temo razvoja nih državljanov. Naši dijaki ambasadorji so z visoko motiznanosti in tehnologije. Jeseni bomo v knjižnici pripravili viranostjo in veliko mero odgovornosti vse zadane naloge razstavo njihovih del. izvrstno pripeljali do konca. Skozi različne dejavnosti smo se ukvarjali s temo zaposlovaV času dela od doma so dijaki sodelovali tudi na 6. geograf- nja mladih. V Evrošoli so se v kvizu pomerile Nika Šibilja Mliskem bienalu Po Fabianijevih poteh s projektom Prospekt narič, Nika Drovenik in Urška Zabukovnik. V debati so Filip mojega kraja. Dijaki: May Blazinškek, Filip Milošević, Leon Voga, Nives Dobovšek in Petra Špan uspešno nasprotovali Povše, Patrik Gobec in Lara Majcen pa so sodelovali v pro- dijakom Srednje šole Črnomelj v trditvi »Zaradi digitalizacije jektu Rast, v okviru katerega nastajajo prevodi in ilustracije in avtomatizacije bi morali uvesti univerzalni temeljni dohoZgodbe iz avstralske divjine. dek, ki bi vsakomur omogočil dostojno življenje, tudi če ne Darja Povše dela.« Največji izziv je bila priprava in oddaja konkretnega predloga rešitve, kako zaposliti mlade, vanj je največ dela vložil Filip Voga. Naše objave na temo zaposlovanja mladih ste lahko spremljali na družabnih omrežjih. Evropske teme smo preverjali v obliki pogovora in kvizov. Dijaki so se v MCC udeležili delavnice Dostopnost za vse = spoštovanje za vse. Na evropskem drevesu (naša informacijska točka) smo predstavili rezultate šolskih in evropskih volitev, strukturo poslanskih skupin in poslancev v novem mandatu. Evropske dneve smo zasnovali v času karantene in s spletno objavo vabili k skupnemu raziskovanju teme zaposlovanje mladih. Nastja Pogladič in Nika Drovenik sta pripravili Jumbo plakat

166


intervjuja, kviza o Evropi in Evropski uniji pa Petra Špan in Nana Petrović. Sedež EU v Strasbourgu so si letos ogledali: Petra Špan, Filip Voga, Nives Dobovšek in Nika Šibilja Mlinarič, mentorica pa se je v EP v Bruslju udeležila srečanja mentorjev iz vseh evropskih držav. Naziv dijak ambasador EP so pridobili: Filip Voga, Nives Dobovšek, Nika Šibilja Mlinarič, Petra Špan, Nastja Pogladič, Nika Drovenik, Nana Petrović, Urška Zabukovnik, Žak Kocjančič.

Naši parlamentarci v Strasbourgu

Naziv mentor ambasador EP so pridobili Andrej Požlep, mag. Peter Arlič in Suzana Slana. NLP za dijake Suzana Slana

Debata, Evrošola

V tem šolskem letu so bili v interesno dejavnost vključeni dijaki oddelka S-3. a. Srečevali smo se enkrat tedensko v živo in od marca dalje preko videoprenosa. Pogovarjali smo se o sprejemanju okoliščin in ugotovili, da je najpomembneje, da sprejmemo okoliščine, na katere ne moremo vplivati, in spremenimo tiste, ki jih lahko. Ugotavljali smo, kako sprejemamo sebe in se učili uporabljati orodja za spreminjanje svojih misli in nekoristnih prepričanj. Mi vemo, da smo mi sami edina oseba, ki jo lahko spremenimo, da pa lahko vplivamo tudi na druge. Razmišljali smo o vrednotah, prepričanjih, samodisciplini in motivaciji. Ogledali smo si posnetke, jih analizirali in o njih debatirali. Iskali smo, kaj lahko vsak sam izboljša pri sebi in če se odloči, kako lahko to naredi. Vedno znova smo se opominjali, da je za vsakega človeka pomembno, da je v dobrem čustvenem stanju in se ima rad. In to ni odvisno od drugih ljudi … Dijaki so pokazali zrelo razmišljanje in pozitivno naravnanost, prve prave korake pri 167


sprejemanju sebe in sveta ter pripravljenost prevzeti odgovornost za svoje izide. Mojca Drev Uranjek

Start up podjetniška šola za dijake 23. in 24. septembra 2019 je potekal inovacijski tabor v Zrečah, ki so se ga udeležili dijaki M-4. c-razreda: Gašper Stupan, Luka Malič, Lovro Majer, Luka Brenko in Marko Džakulin. Na inovacijskem kampu so sodelovala podjetja Talum, Acroni in Domel, ki so dijakom zastavila tri različne izzive. Vsak izziv je imel več možnih rešitev, dijaki so iskali povsem nove, inovativne rešitve. V dveh dneh so na podlagi izziva izdelali poslovni načrt in predstavitev. Da so dobili idejo in izvedeli, kaj sploh je poslovni načrt, so poslušali predavanje Marije Sakelšek Poslovni načrt. Drugi dan kampa so se učili, kako prestaviti svojo idejo, da bo stranka ta izdelek ali storitev kupila. O tem so predavali Renata Dacinger: Kako predstaviti svojo idejo, Sašo Dolenc: Znanost in zgodbe, Matej Praprotnik: Komuniciranje preko družbenih medijev in Andrej Šmuc: Dva primera predstavitve. Tabor so zaključili s predstavitvijo svoje ideje.

Predstavitev ideje na JA inovacijskem kampu

V sklopu interesnih dejavnosti so se dijaki razreda M-3. c Marcel Žibret, Sven Skubic, Tadej Cerinšek, Mitja Romih, Aljoša Kidrič, Jan Mark Pečnik in Enej Hudej udeležili Inkubatorja Savinjske regije v Celju, ki je potekal tri novembrske sobote po 5 ur. Tvorili so dve skupini, tj. dva projekta, ki so ju poskusili ustvariti od ideje do prodaje. Prvi dan so zbirali ideje z metodo možganske nevihte in sestavljali načrte izdelkov. Tako so spoznali, kako dolga je pot, da ideja pride na trg. Drugo soboto so spoznali, kakšni stroški so povezani z izdelkom in marketingom. Tretji teden pa so imeli prezentacije oz. prodajo svojih produktov ali idej. Prvo skupino so sestavljali Jan Mark Pečnik, Tadej Cerinšek, Aljoša Kidrič, Jon Kanjir (GCC) in Zdravko Črešnar (Gimnazija Lava). Razvijali so aplikacijo z imenom Religio, ki omogoča lažji dostop potujočim vernikom v drugih župnijah. Z njeno pomočjo bi verniki vedeli, kdaj in kje so maše. Matjaž Cizej

Dijaki na JA inovacijskem kampu

168


Dijaki na Inkubatorju Savinjske regije v Celju

Navdušeni člani krožka

3D-TEHNOLOGIJE Dijaki so spoznali osnove 3D-tehnologij kot so 3D-tiskalniki in 3D-skenerji. Naučili so se osnove delovanja, uporabo 3D-tiskalnikov in skenerjev. Tehnologije so del Industrije 4.0, kar bodo mladi nadobudneži lahko uporabili pri svojem nadaljnjem strokovnem delu. mag. Matej Veber

Avtonomni mobilni roboti

Predstavitev ideje na Inkubatorju Savinjske regije v Celju

ROBOTIKA ZA BISTRE GLAVE Dijaki so spoznali osnove industrijske robotike. Naučili so se osnove delovanja, uporabe in programiranja industrijskih robotov. Robot ne ugovarja, ni utrujen in vedno uboga. Dijaki so se odločili, da si ga bodo vzeli za vzgled in svoje bistre glave uporabili za nadaljnji strokovni razvoj tehnike in tehnologije za našo skupno dobro in svetlo prihodnost. mag. Matej Veber

Robotika je danes nepogrešljiva tehnologija v industriji in našem vsakdanjem življenju. Poznamo robote za košnjo trave, čiščenje stanovanj, servisne robote, humanoidne robote za strežbo, vojaške robote in še veliko ostalih. V okviru interesne dejavnosti smo spoznali mobilne robote za avtonomno vožnjo po črti, premagovanje ovir in reševanje žrtev. Pripravljali smo se na različna regijska, državna in svetovna prvenstva kot so Robobum 2020, Legomasters 2020 ter RoboCup 2020, ki pa so bila prestavljena v naslednje šolsko leto. Med drugim smo v naši organizaciji v naslednje

169


šolsko leto prestavili tudi regijsko tekmovanje iz robotike za OŠ, RoboAs 2020. Izkušnja in prilagoditve so dobra popotnica za nadaljnji razvoj izobraževalnega procesa in promocijo tehnike in tehnologije.

Miloš Bevc, Gašper Grat in mag. Matej Veber

memb in pomena zanesljive oskrbe z električno energijo za sodobno družbo. V mesecu novembru smo se odpravili v Krško, v podjetje GEN energija, ki je skupaj z Nuklearno elektrarno Krško (NEK) organizirala strokovna predavanja in delavnice za tekmovalce. Spoznali so »svet energije«, imeli predavanje o radioaktivnosti ter podnebnih spremembah in mitih v energetiki, spoznali pa so tudi mobilno enoto radiološke službe NEK. V decembru je sledilo šolsko tekmovanje Mladi genialci, na katerem so se dijaki naše šole pomerili med seboj o znanju energetike. Ekipa razreda S-3. a, ki so jo sestavljali Valentin Ocvirk, Miha Šantej in Jan Romih, se je najbolje izkazala in se uvrstila na zaključni del tekmovanja, ki je v mesecu februarju prav tako kot priprave, potekalo v Krškem.

Priprave na tekmovanje Legomasters

Aleš Ferlež

Modeliranje z izdelavo inovativnih izdelkov in naprav V okviru interesnih dejavnosti so dijaki spoznali osnove modeliranja s programskim orodjem Creo in postopek izdelave strojnega dela. Vsebina spodbuja ustvarjalnost in kreativnost dijakov pri izdelavi novih inovativnih izdelkov. Dijaki so uporabili znanja s področja modeliranja, strojne obdelave in krmiljenja. Delo so popestrili z ogledi podjetij. Anton Ovtar, Došler Edvard in Stevo Romanić

Mladi genialci v Krškem

Elektroenergetski in jedrski sistemi v Sloveniji Pri interesni dejavnosti smo spoznali celovite zgodbe o energiji: od osnovnih pojmov v energetiki, trajnostnih virov energije, vključno z jedrsko energijo, do podnebnih spre170


Letalski miting Airpower v Zeltwegu

Na sredini spredaj: Jan Romih, Miha Šantej in Valentin Ocvirk

Izdelava prototipnih izdelkov V okviru interesne dejavnosti so dijaki spoznali napredne CAD-CAM-postopke izdelave prototipnih izdelkov (3D-modeliranje, CNC-obdelava, 3D-tiskanje). S pomočjo omenjenih postopkov izdelave so dijaki izdelovali izdelke po lastnih idejah. Dijaki so najprej izdelke konstruirali s pomočjo programskega paketa Creo. Izdelali so 3D-modele, ki so jih nato uporabili pri naprednih CAD-CAM-postopkih. S pomočjo 3D-modelov smo izdelali tri izdelke. Na triosnem CNC-frezalnem stroju smo izdelali lahki nosilni konstrukcijski element kvadrokopterja ter predalni omejevalec. Na CNCplazemskem rezalniku pa smo iz pločevine izrezali zavorni disk za motocikel. Martin Amon

Modeliranje

V začetku septembra smo obiskali enega največjih in najbolje organiziranih letalskih mitingov v Evropi. Vsaki dve ali tri leta ga organizirajo v avstrijskem Zeltwegu. Neposredno v naši bližini, a redko kdo ve zanj. Najboljša vojaška letala in najboljši piloti so parali nebo po dolgem in počez. Letenje na meji preboja zvočnega zidu pusti nepozaben vtis. Sicer ne vemo zakaj, a mnogi obiskovalci so nosili glušnike v ušesih. Vendar so takrat zamudili najboljše … In če ste mislili, da helikopter ne more narediti lupinga, ste se presneto zmotili, saj to ni še nič v primerjavi s tem, kaj vse so počeli v zraku. Posebna popestritev dogajanja vsakega letalskega mitinga so akrobatske skupine, ki svoje figure izvajajo skoraj lepše, kot bi jih risali na list papirja. Tik poreden smo zapustili prizorišče, so nas tistega dne izjemno presenetili italijanski Freccce tricolori, ki so s svojim edinstvenim programom avstrijsko nebo popolnoma zasenčili z italijansko zastavo, ki se je razprostirala praktično čez vso dolino. Seveda brez starodobnikov, jadralnih in ultralahkih letal na mitingu prav tako ne gre, a smo jih zvečine občudovali kar na tleh, kjer je bila res paša za oči za vse vrste tehnoloških dosežkov tega, kar danes dejansko leti po zraku. Poseben prestiž je najboljšim pilotom pokazati, kaj znajo in kaj zmorejo njihove jeklene ptice, a je bila nizka oblačnost tokrat ekstremnim podvigom precej nenaklonjena. A mi smo vseeno uživali … Organizacija za zgled, ničesar ni bilo prepuščeno naključju. Nasmeh, veselje ter zadovoljstvo dijakov in spremljevalcev na avtobusu ob povratku, nam je bila zadostna potrditev, da smo z organizacijo obiska tega mitinga zadeli v polno. Gašper Grat

171


Fotografija za različne medije Mladi fotografi so pod mentorstvom Davida Korošca izpopolnili in poglobili svoje znanje fotografiranja in obdelave fotografij z računalniškimi programi, spoznali možnosti izdelave fotomontaže ter izostrili občutek za izvirno fotografijo. Poudarek je bil predvsem na praktičnem delu, dokumentiranju šolskih in obšolskih dogodkov ter tekmovanju na različnih natečajih.

Bodoči pilot

Posebej izstopajoči so bili dosežki na srednješolskem fotografskem natečaju Mladost ni norost 2020, ki je potekal pod pokroviteljstvom Fotografske zveze Slovenije (FZS). Naša šola je v konkurenci srednjih šol osvojila skupno 1. mesto. Posebej so se izkazali trije dijaki programa medijski tehnik, ki so osvojili 2. mesto in s tem srebrno medaljo FZS, diplomo FZS in nagrado revije Digitalna kamera. David Korošec

Mig 29

Seance znanja – z 2. mestom nagrajena fotografija Gašperja Rebernika, M-1. e

172


2D-animacija V tem šolskem letu smo načrtovali izdelavo 2D-animacije. V procesu, ki je zahteval veliko dela, smo uspeli razviti lik. Začeli smo pripravljati lik za animacijo, a smo zaradi nepredvidenih okoliščin spoznali zgolj metodologijo delitve posameznih delov. Tako nas v naslednjem šolskem letu čaka nadaljevanje procesa, ki bo prineslo zanimive rezultate. Marko Radosavljević

Glasbeno ustvarjanje na Šolskem centru Celje Glasbeni nastop na kostanjevem pikniku

Na Šolskem centru Celje so dijaki izjemno glasbeno dejavni. To potrjujejo številni nastopi, ki jih je v šolskem letu preko štirideset (obiski posebnih gostov iz Slovenije in tujine, sprejemi dijakov na mednarodnih izmenjavah, nastopi na podelitvah priznanj, na podelitvi diplom diplomantom VSŠ, sodelovanje na prireditvi Bili so nekoč … na naši šoli, nastop na BendFestu, Dobrodelnem koncertu Interact kluba Celje, Srečanje »ukradenih otrok«, Simpozij »Civilna družba in šolski sistemi«, zaključek projekta Your Life – Your Story, Kostanjev piknik, samostojni koncerti, maturantski plesi, otvoritve razstav, prireditve za starše, kulturne prireditve za dijake, sprejem zlatih maturantov, informativni dnevi, delavnice za osnovnošolce, Ni izgovora, tudi ti zmoreš, literarno-glasbeni večeri, nastopi na povabilo Občine Celje ... Dijaki uživajo v javnem nastopanju pred raznoliko publiko, z veseljem sodelujejo z ustvarjalci drugih področij umetnosti in tako širijo svoje znanje, sklepajo nova prijateljstva ter se zabavajo. Predstavljamo se z bendom Eruption in v priložnostnih zasedbah Mojstrov glasbenega ustvarjanja.

Šolski bend Eruption Že nekaj let deluje bend Eruption (nastal je na GL), ki s svojo dejavnostjo skrbi za prijetno počutje na šoli. Tako je bilo tudi letos, čeprav so se zaradi korone morali odpovedati številnim načrtovanim nastopom. Nepogrešljiv član Eruption je bil tudi naš Nejc Mlakar, M-3. h (bobni). Šolski bend prvič zaigral na maturantskem plesu SŠ SMM Glasba je na Srednji šoli za strojništvo, mehatroniko in medije tisto, pri čemer dijaki zelo radi sodelujejo in nastopajo. Tokrat so se prvič predstavili kar maturantje, ki so nas na različne načine mnogokrat razveseljevali na prireditvah v šoli, zato so si ta nastop še kako zaslužili. Večkrat se za nastope radi povežemo z dijaki drugih šol, kot je bilo tudi tokrat. Bilo je nadvse ganljivo in neponovljivo. Predstavili so se naši maturantje: Ariona Telaku, M-4. d (vokal), Klara Pirnat, M-4. d (vokal), Vid Palčnik, M-4. e (vokal), Žan Jurkošek,

173


S-2. g (vokal) in Tadej Hrvatin, M-4. c (kitara, spremljevalni vokal). Na pomoč so jim prijazno priskočili: strojnik Nejc But, Florijan Romih, maturant GL, ter Aljaž Rozman in Anej Tanšek s SŠ KER.

Mojstri glasbenega ustvarjanja Šolskem centru Celje Dijaki, ki so obiskovali ali še obiskujejo glasbeno šolo, znajo igrati na katerikoli instrument ali dobro peti in si želijo javnega nastopanja, lahko sodelujejo z ostalimi dijaki Šolskega centra Celje. Skupaj pripravljamo program različnih glasbenih zvrsti (od zabavne do klasične glasbe) v najrazličnejših zasedbah, s katerim se predstavljamo na javnih prireditvah za vse šole Šolskega centra Celje in izven.

Ema Kač

Oskar Šonc, Maša Goličnik in Ema Kač

Nastop Dejana Romiha na Gradu

174


V letošnjem letu so z naše šole z Mojstri glasbenega ustvarjanja sodelovali: Ariona Telaku, M-4. d Ema Kač, M-2. e Klara Pirnat, M-4. d Maša Goličnik, S-1. b Beti Kočet, S-1. b Lara Tajnik, M-2. e Vid Palčnik, M-4. e Tadej Hrvatin, M-4. c Žan Jurkovšek, S-2. g Nejc Mlakar, M-3. h Oskar Šonc, M-3. c Dejan Romih, M-3. e

Matic Koražija, S-3. a Jakob Arlič, M-2. c Jakob Miglič, M-1. d Andrej Motoh S-2. b Enej Planinšek, S-1. a Lovro Peklar, S-1. b Jaka Kočet, M-2. c Rožle Košir, M-3. e Matevž Pečnik, M-3. c Leon Kovše, M-3. c Nejc But, S-3. a Alen Knez, S-3. a

Intenzivne vaje na Debelem rtiču

Mentorica glasbenih dejavnosti na Šolskem centru Celje je Metka Jagodič Pogačar.

Pevski zbor Šolskega centra Celje Prepevanje v Mešanem mladinskem pevskem zboru Šolskega centra Celje povezuje pevke in pevce vseh šol našega zavoda, ki predano obiskujejo vaje, ki potekajo trikrat tedensko skozi celotno šolsko leto. V šolskem letu 2019/2020 je zbor vodila Andreja Ocvirk, strokovno je pomagal Boštjan Korošec, organizatorica pa je bila Tjaša Verdev. Kot vsako leto je tudi letos v začetku septembra potekala avdicija, na kateri smo sprejeli precej novincev. V začetku oktobra so se pevci na Debelem rtiču intenzivno pripravljali na božično-novoletni koncert in tudi že na mednarodno tekmovanje v Rusiji.

Pevci Mešanega mladinskega pevskega zbora so v sredo, 11. 12. 2019, do zadnjega kotička napolnili Narodni dom in nam na božično-novoletnem koncertu S pesmijo v praznične dni, pod vodstvom zborovodkinje Andreje Ocvirk in strokovni pomoči Boštjana Korošca, predstavili izviren in zabaven božični program. V uvodnem delu so dijaki povedali, kaj njim pomeni božič, to so božični kolač, pečenka, odvijanje daril, dete v jaslicah in seveda skupno druženje ter petje. Praznični koncert se je začel z istrsko ljudsko pesmijo Mamca, pošljite me po vodo (po zapisu Sv. Petra, priredba Mateja Petelin), sledila je renesančna skladba If ye love more Thomasa Tallisa in motet Jubilate Deo Manola Da Rolda ter še dve ljudski pesmi, in sicer istrska ljudska iz Tinjana Na gorici, na placi (priredba Andrej Makor) ter ljudska iz Prekmurja Zrejlo je žito (priredba Stojan Kuret). Vmesni del so popestrili gostja Anabel in BK Studio Trio s pesmima Ob kavi in One more sleep. V drugem delu pa pevci so za obiskovalce pripravili božično poslastico, ki se je začela z znano pesmijo O sveta noč (Adolphe Charles Adam, O Holly Night), sledili sta ji Počivaj milo detece (France Ačko) in Walking in the Air (iz Snowmana, Howard Blake, priredba Audrey Snyder). Zaključili so s prečudovito Mary, did you know? (M. Lowery in B. Greene, priredba Roger Emerson), Sleigh Ride (Leroy

175


Andreson, priredba Mark Hayes) in Pie Jesu (Andrew Lloyd deje Vulc. Mešani mladinski pevski zbor Šolskega centra Webber). Celje pod vodstvom Andreje Ocvirk je nastopil kot zadnji, pripravili pa so skladbo Jacobusa Gallusa En ego campana, Makorjevo O lux beata Trinitas in prekmursko ljudsko Zrejlo je žito v priredbi Stojana Kureta. Za čudovito presenečenje so poskrbeli Mešani pevski zbor Sonce, prav tako pod vodstvom Andreje Ocvirk, saj so nam zapeli En poljub in nas spomnili, kako pomembno je preživeti čas z našimi najbližjimi. Za konec pa so nas vsi trije zbori zazibali v večer s skupno pesmijo Večernica, katere avtor je Anton Martin Slomšek, harmoniziral pa jo je Janko Žirovnik.

Božično-novoletni koncert

Pesem oziroma petje je v cerkvi sv. Martina na Ponikvi v sredo, 4. 3. 2020, povezalo kar tri srednješolske pevske zbore, in sicer Mešani mladinski pevski zbor Šolskega centra Velenje, Dekliški pevski zbor Gimnazije Celje – Center Skupni koncert na Ponikvi in Mešani mladinski pevski zbor Šolskega centra Celje. Zbori so za poslušalce pripravili zanimiv in izviren program. Druge intenzivne vaje so potekale v začetku marca v RaMešani mladinski pevski zbor Šolskega centra Velenje pod dencih. Pevci so se pripravljali na mednarodno tekmovanje vodstvom mag. Alenke Podpečan je pripravil ljudsko Pa se pevskih zborov v Rusiji. sliš v priredbi Karla Pahorja, rezijansko Da lipa ma v priredbi Ambroža Čopija, Jazz cantato Andya Becka in popularno skladbo You raise me up. Dekliški pevski zbor Gimnazije Celje – Center pod vodstvom Davida Preložnika je zapel Gregorčičevo Stoj, sončece, stoj Mirana Rustje, ljudsko Nevesta le jemlji slovo v priredbi Andreja Makorja, Torijevo Potujem sam v priredbi Leona Firšta in pesem Sare Praper Obrekovanje, skladateljice TaIntenzivne vaje v Radencih

176


V letošnjem šolskem letu so v zboru peli naslednji dijaki: - z Gimnazije Lava: Mia Marguč, Eva Kodrin, Jasna Podkrajšek, Katarina Ravnjak, Nika Beltram, Laura Stopar, Nejka Tlakar, Zdravko Črešnar, Sara Mihajlik, Nina Perger, Alja Gajšek, Brina Arzenšek, Tija Pšaker, Dominika Zupan, Monika Kunšek, Lana Oblak, Tjaša Ulčnik, Barbara Jelenko, Lana Hudolin Pirc, Teja Kolar; - s Srednje šole za gradbeništvo in varovanje okolja: Eva Gradišnik, Katja Čeh, Domen Mrgole, Patricija Gobec, Timeja Maslo Petrič, Urh Brezovšek, Nika Šoštar; - s Srednje šole za kemije, elektrotehniko in računalništvo: Nika Kovačič, Sara Vehovar, Jona Veler, Maša Kraner, Jan Kolbič, Nikolaj Ocvirk, Jan Krk, Tjan Vinder, Andreja Črešnar, Peter Kangler, Maja Polak, Jernej Čakš; - s Srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije: Ariona Telaku, Anej Horvat, Gašper Krivec, Jan Skerbiš, Luka Jančič, Oskar Šonc, Patrik Gobec, Svit Šket, Andrej Motoh, Maša Goličnik, Beti Kočet, Lara Potočnik, Tajda Podhraški, Luka Podkrićnik, Valentin Ocvirk, Neža Salobir; - s Srednje šole za storitvene dejavnosti in logistiko: Uršula Šuhel, Nina Pintarič. Tjaša Verdev

1760 m. Na vrh poznane romarske poti nas je pripeljala gondola, navzdol pa smo spustili adrenalin po 4-kilometrski rdeči progi, po kateri se podijo tudi najboljše smučarke v svetovnem pokalu v veleslalomu in smuku. Za dobre smučarje proga predstavlja odlično smuko, po kateri so nas noge po spustu v dolino precej pekle. Seveda smo presmučali vse strmine in še jih bomo. Kje bomo drugo leto? Bojan Klakočer

Proga Monte Lusari

Čebelarski krožek

Adrenalin Vreme + sneg = odlična smuka, pa naj kdo reče, da pri tej enačbi ne rabimo božjo pomoč. Čeprav januarja zima kaže zobe, smo si želeli na 31. januarja malenkost hladnejše temperature pa bi bilo za 5, a smo bili prezadovoljni z smuko na priljubljenem smučišču Monte Lusari / Tarvisio, (Višarje -Trbiž) v Italiji, ki se nahaja na nadmorski višini do

Čebelarski krožek je obiskoval en dijak. V zimskih mesecih je spoznal biologijo čebel, medovite rastline in zgodovino slovenskega čebelarstva. V okviru praktičnega prikaza čebelarjenja si je ogledal čebelarstvo Podbregar, kjer je spoznal način čebelarjenja v AŽ-panjih. Žan Podbregar

177


Tekmovanja in natečaji Cankarjevo tekmovanje Krovna tema letošnjega Cankarjevega tekmovanja je bila Jaz, ti, mi vsi, njegovo tematsko jedro pa povzema verz Anje Štefan: Le pogumno, le za mano. Pomenljiv verz, ki je mlade bralce spremljal ob prebiranju knjig, ki so se dotikale prikaza posameznika v svetu, njegovega odraščanja oz. dozorevanja kot svojevrstne pustolovščine, njegovega srečanja z nenavadnim, drugačnim, celo tujim … Tako so dijaki 3-letnega programa prebirali Miroslava Košuto in njegovega Mornarja na kozi, dijaki 1. in 2. letnikov 4-letnega programa pa Tomšičev pravljični roman Oštrigeca. V svet znanstvene fantastike so se ob prebiranju Adamsovega Štoparskega vodnika po galaksiji podali dijaki 3. in 4. letnikov 4-letnega programa. Šolskega tekmovanja se je udeležilo 20 dijakov, 8 dijakov pa je doseglo bronasta priznanja. Na območnem tekmovanju sta dobitnika srebrnih priznanj postala Kevin Štukelj Povh in Lenart Marovt. Na tekmovanje so dijake pripravljale Suzana Slana, Mojca Drev Uranjek in Brigita Renner.

Literarni natečaj Za zdravje in zdrave odnose Slovenska Karitas je v povezavi s preventivno akcijo 40 dni brez alkohola v sodelovanju z Javno agencijo za varnost prometa in Zavoda Med.Over.Net nagovorila mlade ustvarjalce, da sodelujejo na literarnem natečaju Za zdravje in zdrave odnose. Z natečajem so želeli spodbuditi mlade k razmišlja-

nju, kaj so zdravje in zdravi odnosi doma, med prijatelji in v družbi, ter kako te vrednote razvijati in jih negovati v našem okolju, ki je preveč tolerantno do čezmernega in škodljivega pitja alkohola. Naša dijaka Matevž Pečnik in Leon Kovše iz M-3. c-razreda sta se s pesmijo Alkohol? Ne, hvala! uvrstila na 3. mesto. Tudi letos sta komisijo prepričala tako s svojim kritičnim pogledom na alkohol kot z umetelno uporabo akrostiha, saj se vsaka kitica pesmi začenja z eno od črk v naslovu, celotna pesem pa se zaključi z Magistralom. Njuna mentorica je bila Brigita Renner. Brigita Renner ALKOHOL? NE, HVALA! Alkohol človeka spremeni, tako trdijo vsi in to drži. In če misliš, da frajer si, ker piješ, le slabo stran sebe razkriješ. Le poglej okoli sebe, saj te gledajo vsi, ko glasnejši si od glasbe, le kaj se s teboj godi. Kar nekaj lepih je stvari, ki počneš lahko jih trezen, ne da te alkohol mori in ne da bil bi jezen.

178


Odgovornost zdaj je na tebi, te slabe navade se znebi. A ti si tisti, ki usodo si kroji, zato le pojdi tja, kjer svet lepši se ti zdi.

Edino kar šteje je tukaj in zdaj, zaupaj svojim, kaj muči te in zakaj. Pogovor pomaga in vedno bo tako, hitro ga preskusi in ne bo ti več hudo.

Hvaležen boš, zato se za priložnost zagrebi, v dobro vseh in v dobro sebi. Do tvojega cilja ovir je veliko, a pot lahko opravljaš piko za piko.

Ceni ta naravni raj, na zemlji najdi svoj mirni kraj. Kraj, kjer skriješ se lahko, ko v življenju ti je hudo.

Okoli sebe veliko dobrih imaš ljudi, družina, prijatelji, ki zate jih skrbi. Čeprav niso vedno na tvoji strani, so v tvoje življenje z razlogom dani.

Izkoristi zdaj prejeti dar, kaj storiš, nikomur ni mar. V mislih pa le eno imej, da življenje nikoli ne bo več kot prej.

Le pogumno svojim sanjam sledi, kar potrebno je, to naredi. Če pa kdaj ti šlo ne bo, verjemi, da na koncu se dobro bo izšlo.

Ne vračaj se spet nazaj, tja v slabi pivski “raj”, saj se ti bo kaj zgodilo, lahko da življenje bo prehitro ugasnilo.

Udarec prenesel boš prav vsak, ni važno, ali močan ali blag. A za zdaj važno je le eno, da življenje živiš počaščeno.

Enkraten v očeh imaš čar, res si faca, res si car. Nisi poseben, si takšen kakršen si, bodi takšen do konca svojih dni.  

Resničen odnos z družino je drag, čeprav imaš jezik brez dlak, te povedati je strah. Le pogumno, potrebe ni za preplah.

179


»MAGISTRALE«

Poliglot 1. mesto: Martin Ravljen Bornšek, M-1. f 2. mesto: Aljaž Krivokapić, M-3. c 3. mesto: Anže Knez, S-3. b 4. mesto: Anita Skok, M-3. e in Srečko Čakš, M-3. c

Alkohol človeka spremeni, Le poglej okoli sebe, Kar nekaj lepih je stvari, Odgovornost zdaj je na tebi, Hvaležen boš, zato priložnost pograbi, Okoli sebe veliko dobrih imaš ljudi, Le pogumno svojim sanjam sledi, Udarec prenesel boš prav vsak, Resničen odnos z družino je drag, Edino kar šteje je tukaj in zdaj, Ceni ta naravni raj, Izkoristi zdaj prejeti dar, Ne vračaj se spet nazaj, Enkraten v očeh imaš čar.

Poliglot 3 Matej Britovšek, M-2. h Gašper Krivec, S-2. i Borut Ferlež, S-2. i

V ponedeljek, 3. februarja, je Gimnaziji Lava gostila regijsko tekmovanje, ki poteka pod okriljem Slovenskega društva učiteljev angleškega jezika IATEFL Slovenia. Udeležili so se ga trije naši dijaki: Anže Knez iz S-3. b ter Taja Atelšek in Ivayla Atanasova Atanasova iz M-3. d razreda. Anžetu Knezu sta bronasto priznanje in uvrstitev na državno tekmovanja ušla za eno samo točko.

Na državno tekmovanje za 2. letnik smo decembra poslali 7 filmčkov, od katerih sta dva osvojila priznanje. Pika Penko, Patricija Mlakar, Aljaž Bobnar, Lan Juričan in Rok Leban iz Tekmovanja v znanju angleščine in natečaji M-2. d so za film z naslovom Street Heroes prejeli srebrno Za nami je v tekmovalnem smislu skromno leto, saj zaradi priznanje, Hana Marija Rojnik, Ana Maria Prajo, Ema Kač in epidemije covida-19 državnih tekmovanj Poliglot in Poliglot Žan Perger Lipovšek iz M-2. e pa za filmček Doctor, Will I Make It? bronasto priznanje. 3 ni bilo mogoče izvesti. V torek, 18. februarja, smo organizirali šolsko tekmovanje, na katerem smo v dveh kategorijah izbirali tiste, ki naj bi našo šolo zastopali na državnem tekmovanju. V kategoriji Poliglot so tekmovali dijaki 3. letnikov štiriletnih programov, v kategoriji Poliglot 3 pa dijaki vseh letnikov triletnih programov. Najboljši od najboljših, ki so si prislužili vstopnico za državno tekmovanje Poliglot oz. Poliglot 3, so naslednji:

Gašper Stupan iz M-4. c je sodeloval na videonatečaju irske agencije Language Xchange Ireland in s filmčkom Ireland, a Great Place to Learn v mednarodni konkurenci osvojil 2. mesto. V njem je zbral fotografske spominke dijakov, ki so v lanskem šolskem letu na Irskem opravljali praktično usposabljanje z delom.

180


Najuspešnejša med njimi sta bila Nana Petrović iz M-1. d in Gal Habjan iz M-2. c, ki sta osvojila zlato priznanje. Srebrno priznanje so dobili: Srečko Čakš, Matevž Pečnik, Miha Ciglar, Klemen Javeršek, Oskar Šonc in Enej Hudej (vsi M-3. c), Lara Furman in Maj Pražnikar (M-3. d), Jakob Čoper, Vid Dolinšek, Vid Gal, Jan Rutar, Maj Kolman, Jakob Teraž, Val Matović, Urban Pušnik, Alen Škrabl, Jure Rak, Žan Debelec, Urban Grajžel, Jakob Arlič in Patrik Gobec (vsi M-2. c), Lejla Softić, Tia Meh, Nika Drovenik, Sara Pirečnik, Lara Koštomaj in Samanta Šalamon (vse M-2. e), Maša Šerbec in Nik Jovanović (M-2. d), Domen Štukl in Domen Rom Ojsteršek (S-1. a) ter Nina Meško (M-1. e). Mentorice so bile: Simona Tadeja Ribič, Lucija Bratina Pešec, Barbara Škorc, mag. Marijana Marinšek in mag. Simona Brečko. Simona Tadeja Ribič

Nekaj izsekov iz filmčka Ireland, a Great Place to Learn avtorja Gašperja Stupana, M-4. c

Tekmovanje za angleško bralno značko Tekmovanje za bralno priznanje Epi Reading Badge je potekalo v sredo, 4. marca 2020, v učilnici B-12. Letos smo ga pripravili že trinajstič zapored, udeležilo pa se ga je 43 dijakov naše šole, ki so se pridružili najbolj množičnemu bralnemu bralnemu tekmovanju v tujih jezikih v Sloveniji.

Skupina bralcev iz M-2. c

181


Nemško bralno tekmovanje Pfiffikus 2020

Tekmovanje v znanju nemščine

Kot vsako leto doslej so naši dijaki tudi v tem posebnem šolskem letu posegali po nemški literaturi. 26 dijakov se je pod okriljem Centra Oxford pridružilo nemškemu bralnemu tekmovanju Pfiffikus, ki je preko spleta potekalo med novembrom 2019 in aprilom 2020. Dijaki so prebirali knjige na dveh zahtevnostnih stopnjah. Dijaki 1. in 2. letnikov so na stopnji A1-A2 prebrali knjigi Ein Kuss für Theseus in Überfall in Mannheim – Lina Lindberg ermittelt, dijaki 3. in 4. letnikov pa so se posvetili knjigama na stopnji A2-B2, in sicer Kreuz und quer durch Berlin in Rätsel um die chinesische Vase – Fenders zweiter Fall. Med tekmovalci 1. in 2. letnikov so si priznanje za svoje delo prislužili trije dijakinje in dijaki, najboljši med njimi je bil Oliver Majer iz M-1. c. V skupini 3. in 4. letnikov pa je priznanje prejelo osem dijakinj in dijakov, med katerimi se je najbolje odrezala Taja Atelšek iz M-3. d. Njihovi mentorici sta bili Lucija Bratina Pešec in mag. Simona Brečko. mag. Simona Brečko

Slovensko društvo učiteljev nemškega jezika vsako leto organizira tekmovanje v znanju nemščine. Šolsko tekmovanje je potekalo 8. 1. 2020. Že drugo leto zaporedoma sta se najbolje odrezali Veronika Slakan in Nika Šibilja Mlinarič iz M-3. e in si s svojim znanjem nemškega jezika prislužili bronasto priznanje. mag. Simona Brečko

Bronasti Veronika in Nika

Tekmovanje iz logike

Dobro razpoloženi Pfiffikus bralci

V okviru Zveze za tehnično kulturo Slovenije smo na začetku leta izvedli šolsko tekmovanje iz logike, na katerem so naši dijaki osvojili 55 bronastih priznanj, na državnem tekmovanju, 9. novembra 2019, ki je potekalo na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, pa sta Gal Habjan in Jan Rutar iz M-2. c osvojila srebrni priznanji (mentorica Terezija Igrišnik), Taja Atelšek iz M-3. d, pa je osvojila zlato priznanje (mentorica Brigita Mastnak). Terezija Igrišnik 182


Tekmovanje iz znanja geografije

srednje šole, se je v treh kategorijah pomerilo v poglobljenem poznavanju krožnega gospodarstva in gozdovih. Našo šolo so zastopali dijaki: Zala Benko, M-2. d, Simon Sovič, M-2. c, Patrik Gobec, M-2. c, Dimitri Vignjevič, S-2. i in Borut Ferlež, S-2. i. Dijaki Zala Benko, Simon Sovičin Borut Ferlež so dobitniki bronastega priznaja.

Tudi letos so bili naši dijaki na tekmovanju iz geografije uspešni, saj so ponovno posegali po lepih rezultatih. Dokazali so, da radi iščejo izzive tudi na tem strokovnem področju. Tema letošnjega tekmovanja je bila Podnebne spremembe – opomin narave sedanjim in prihodnjim generacijam človeštva. Območnega tekmovanja, ki je bilo na Gimnaziji Bre- Mentorica žice, sta se udeležila Lara Furman (M-3. d) in Leon Gojznikar Lidija Leskovšek (S-1. b), ki sta z uspešno opravljenimi pisnimi in terenskimi nalogami potrdila visoko raven geografsko kompleksnega, Moje podjetje življenjskega in uporabnega znanja in dosegla lep rezultat.

Dijaki 4. letnika programa tehnik mehatronike so tudi letos sodelovali v projektu Moje podjetje, ki se odvija pod okriljem Junior Achievement Slovenija. Projekt zajema pridobivanje številnih znanj z različnih področij podjetništva: od načinov, kako najti idejo, ki jo je možno realizirati, preko izdelave poslovnega načrta, ustanovitve podjetja, trženja, vse do končnega finančnega poročila. Dijaki so letos ustanovili dve podjetji. Podjetje Mali Čoko delivery, ki so ga sestavljali Lovro Majer, Luka Malič, Martin Močnik in Gašper Stupan, je na državnem tekmovanju doseglo 1. mesto v kategoriji Reklamni video. Drugo podjetje je bilo Transport Marketing, člani ekipe so bili Marko Džakulin, Luka Brenko in Nik Berčnik. Matjaž Cizej

Danica Mikola

TEKMOVANJE V ZNANJU EKOKVIZA 1. februarja je na Gimnaziji Jožeta Plečnika v Ljubljani potekalo državno tekmovanje v ekoznanju za srednje šole. Dvesto triinpetdeset dijakinj in dijakov z 62 slovenskih srednjih šol, ki so se uvrstili na državno tekmovanje v Ekokvizu za 183


Nagradni natečaj Creo 2020 V torek, 19. maja 2020, je potekal nagradni natečaj Creo 2020. Tokrat je prireditev potekala na daljavo preko spleta. Podjetje Audax, ki zastopa programsko opremo za 3D-modeliranje Creo, je najprej predstavilo potek natečaja in kategorije, v katerih so se pomerili dijaki. Dijaki in študenti iz cele Slovenije so tekmovali v treh kategorijah. V kategoriji Creo U-50, so se pomerili tekmovalci, ki se šele spoznavajo s programsko opremo Creo in so opravili do 50 ur izobraževanja v srednješolskem programu. V kategoriji Creo Projekt, so se pomerili že izkušeni posamezniki ali skupine s celovitim projektom izdelka. V kategoriji Creo Izziv, pa so se pomerili posamezniki z uporabo naprednih modulov in tehnik modeliranja ali z drugimi posebnostmi svojih modelov. Našo šolo so zastopali trije dijaki, ki so se uvrstili v kategorijo Mladi up, to so: Matija Jurak in David Bah, ki sta izdelala model multifunkcijskega viličarja (mentor Roman Zupanc) ter Matevž Pečnik, ki je izdelal model sanjskega avtomobila (mentor Martin Amon). Letošnjega natečaja se je ponovno udeležil tudi naš bivši dijak Miha Drame, ki je s prispevkom stenske ure postal skupni zmagovalec natečaja Creo 2020. Prizor s snemanja reklamnega videa

Martin Amon

184


Fotografski natečaj Pogled 2019 Na vseslovenskem mladinskem fotografskem natečaju Pogled 2019 so sodelovali dijaki in njihovi mentorji ter ostali profesionalni in amaterski fotografi. Letošnji natečaj je postregel z izjemno udeležbo. Sodelovalo je 252 avtorjev s skupno 1900 fotografijami. V kategoriji od 16 do 29 let je kar 5 naših dijakov osvojilo diplomo: Klara Manca Čanžek, M-2. d, Patricija Mlakar, M-2. d, Rina Medjić, M-2. d, Alen Fuks, M-3. d in Dejan Romih, M-3. e. Mentor dijakom je bil David Korošec.

Krog življenja, Patricija Mlakar, M-2. d

Linija svetlobe, Klara Manca Čanžek, M-2. d

Metulj, Rina Medjić, M-2. d

Proporcionalno, Dejan Romih, M-3. e

Gozd teme, Alen Fuks, M-3. d

185


Regijski nagrajenci natečaja Evropa v šoli 2020

Srednješolski fotografski natečaj Mladost ni norost 2020

Letošnji natečaj se je osredotočal na 13. cilj trajnostnega razvoja – sprejeti nujne ukrepe za boj proti podnebnim spremembam in njihovim posledicam. Naslov teme je bil Na Marsu živeti ne znamo, zato Zemlje ne damo. Naši dijakinji Rina Medjić iz M-2. d in Urška Zabukovnik iz M-3. e sta regijski nagrajenki na fotografskem področju in sta našo šolo zastopali na državnem tekmovanju. Mentor dijakinjama je bil David Korošec.

Na srednješolskem fotografskem natečaju Mladost ni norost 2020, ki je potekal pod pokroviteljstvom Fotografske zveze Slovenije (FZS), je naša šola v konkurenci srednjih šol osvojila skupno 1. mesto. V sklopu tega tekmovanja je potekalo tudi tekmovanje med dijaki sodelujočih srednjih šol. Posebej so se izkazali trije dijaki programa medijski tehnik. Gašper Rebernik iz M-1. e-razreda, je s fotografijo z naslovom Seance znanja osvojil 2. mesto in s tem srebrno medaljo FZS. Sara Krajnc iz M-1. e-razreda je s fotografijo z naslovom Sožitje mladosti z naravo osvojila diplomo FZS. Nik Hrovat iz M-3. e-razreda je s fotografijo z naslovom V svojem svetu brez izhoda dobil nagrado revije Digitalna kamera. Najboljša dela bodo objavljena v reviji Digitalna kamera. Mentor dijakom je bil David Korošec. David Korošec

Usoda je na koncu vsem enaka, Rina Medjić, M-2. d

Nisem iz Marsa, na Zemlji je kul, Urška Zabukovnik, M-3. e

Seance znanja, Gašper Rebernik, M-1. e, srebrna medalja FZS

186


MOJA NAJLEPŠA FLAŠKA Na natečaju Moja najlepša flaška, ki ga je pripravila Zveza prijateljev mladine Slovenije v sodelovanju s podjetjem Eurospin Slovenija, je bil izmed 120 prispelih motivov izbran motiv naše dijakinje Lane Hrastelj iz M-2. d-razreda. Naslov njenega zmagovalnega dela je Ščiti naravo kot samega sebe.

Sožitje mladosti z naravo, Sara Krajnc, M-1. e, diploma FZS

Flaške se bodo v trgovinah Eurospin prodajale od konca julija do konca septembra. Od vsake prodane flaške bo 1 EUR€ namenjen za nakup šolskih potrebščin in delovnih zvezkov za otroke iz socialno šibkejših družin. Natalija Talan Fošnarič

Zmagovalni motiv na flaški V svojem svetu brez izhoda, Nik Hrovat, M-3. e, nagrada revije Digitalna kamera

MOJA DOMOVINA - SVOBODEN KOT PTICA Društvo Naša zemlja je v šolskem letu 2019/2020 razpisalo literarni, likovni in fotografski natečaj MOJA DOMOVINA - SVOBODEN KOT PTICA! Mladi ustvarjalci so v okolju, kjer živijo, opazovali naše raznovrstne ptice in izdelali prekrasna likovna dela, ki jih je tričlanska komisija nagradila s priznanji. Izdelki bodo razstavljeni po posameznih ustanovah v različnih delih Slovenije. 187


Na natečaju so sodelovali dijaki in dijakinje iz razreda M-3. d: Žak Pšaker, Relja Stanišić, Maj Pražnikar, Luka Miser, Anja Užmah, Neja Skornšek, Trina Selič, Filip Štih, Luka Berdnik, Aljaž Goršek, Andrej Lakič, Živa Sivka, Saša Skornšek, Neven Vasilić, Žiga Zupan, Aljoša Videtič, Antonio Martinović, Urh

Feldin, Simon Kovač, Ivayla Atanasova Atanasova, Anika Golobič Blažič, Rok Jekl, Alen Fuks, Kristine Janič, Lara Furman, Matic Kramer Štiglic in Taja Atelšek. Natalija Talan Fošnarič

188


Mali nogomet

Košarka

Mesec januar 2020 je bil namenjen tekmovanju srednjih šol v regiji v malem nogometu. Dijaki naše šole so začeli predtekmovanje področnega prvenstva v skupini D, kjer so v predtekmovanju zasedli drugo mesto in se uvrstili v polfinale področnega prvenstva. V polfinalu so najprej premagali I. gimnazijo Celje, nato pa še Gimnazijo in ekonomsko šolo Trbovlje in se uvrstili v finale področnega prvenstva. V finalu smo premagali Šolski center Slovenske Konjice in nato še Srednjo šolo za storitvene dejavnosti in logistiko in se uvrstili v četrtfinale državnega prvenstva.

V ponedeljek, 2. 12. 2019, je bilo predtekmovanje področnega prvenstva v košarki, na katerem so naši dijaki premagali Ekonomsko šolo Celje, v tekmi za prvo mesto pa izgubili z Gimnazijo Celje-center. V skupini smo osvojili drugo mesto. Šolo so zastopali naslednji dijaki: Jan Steblovnik, S-4. b, Urh Jelen, S-4. b, Klemen Dečman, S-4. b, Nik Štancar, S-3. a, Denis Lipovšek, M-3. f, Tit Gregorčič, M-4. e, Matic Boršič, M-2. h, Marko Turnšek, S-2. a, Nik Horvat, S-2. a, Aljaž Stupan, M-1. c, Jure Bizjak, S-1. a in Jernej Nejc Korenak S-2. a. Mentor je bil Hrvoje Fižuleto.

Ekipo naše šole so sestavljali naslednji dijaki: Tomi Gobec, S-1. g, Gašper Koritnik, S-4. a, Valentin Fišer, M-4. e, Miha Turnšek, S-4. a, Rok Posteržin, S-4. a, Jan Kodelič, M-4. c, Sead Vezaj, M-3. h, Lovro Majer, M-4. c, Rok Jazbec, M-2. d, Maks Mikša, S-4. a, Ardit Vezaj, S-1. g in Tilen Hvala, S-2. a. Mentor je bil Boštjan Jeraša.

Košarkarji

Rokomet V predtekmovanju področnega prvenstva v rokometu v sredo, 2. 10. 2019, so naši dijaki osvojili drugo mesto.

Ekipa v malem nogometu

Šolsko reprezentanco so sestavljali naslednji dijaki: Jurij Jurčenko, S-1. b, Žiga Belej, S-1. b, Luka Ravnak, S-2. b, Lovro Divjak, S-2. b, Nik Berčnik, M-4. c, Luka Hohnjec, M-4. c, 189


Anže Blagotinšek, M-1. f, Žak Filipič, S-1. g, Jaka Ofentavšek, ODBOJKA S-3. g in Rok Jazbec, M-2. d. Mentor je bil Peter Peršič. V torek, 5. 11. 2019, so naši dijaki na predtekmovanju področnega prvenstva v odbojki v svoji skupini osvojili prvo mesto in se uvrstili v finale. V sredo, 13. 11. 2019, je bil finale področnega prvenstva v odbojki. Naši dijaki so osvojili tretje mesto in se uvrstili v četrtfinale državnega prvenstva v odbojki. V četrtek, 23. 1. 2020, smo z dijaki odšli v Maribor, kjer je bil četrtfinale državnega prvenstva v odbojki. Najprej smo premagali SŠ Slovenska Bistrica, nato pa v odločilni tekmi še II. gimnazijo Maribor in se uvrstili v polfinale državnega prvenstva. Rokometna reprezentanca V ponedeljek, 17. 2. 2020, je bil v Ljutomeru polfinale državnega prvenstva v odbojki. Najprej smo premagali Gimnazijo ODBOJKA NA MIVKI Franca Miklošiča Ljutomer, nato pa v odločilni tekmi še III. V ponedeljek, 7. 10. 2019, je bilo v Mariboru državno pol- gimnazijo Maribor in se uvrstili v finale državnega prvenstva. finale v odbojki na mivki. Naši dijaki so po štirih zmagah v Šolo so zastopali naslednji dijaki: Anže Marovt, S-1. g, Vito Sorčan, M-4. d, Aljaž Vodovnik, M-2. e, Žak Pšaker, M-3. d, tekmi za prvo mesto izgubili z II. gimnazijo Maribor. Luka Miser, M-3. d, Žiga Zupan, M-3. d, Jošt Rotovnik, S-2. j Šolo so zastopali: Žak Pšaker, M-3. d, Luka Miser, M-3. d, in Mihai Turcu, M-4. c. Mentor je bil Peter Peršič. Vito Sorčan, M-4. d, Aljaž Vodovnik, M-2. e, Domen Kotnik, M-3. in Anže Marovt, S-1. g. Mentor je bil Peter Peršič.

Odbojkarji na mivki

Odbojkarji Srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije

190


BADMINTON

Šolo so zastopali: Ivan Janez Janežič, M-2. h, Andrej Motoh, S-2. b, Rok Zdovc, S-4. b, Jan Steblovnik, S-4. b, Antonio Babič, S-1. g, Matej Krivec, S-2. b, Jan Šanca, S-1. i, Uroš Kukovič, M-4. c, Luka Hohnjec, M-4. c, Žiga Korošec, M-1. h, Domen Orož, S-4. b, Rok Jazbec, M-2. d, Anže Poček, M-2. c in Artan Bytyqi, S-2. k. Mentor je bil Hrvoje Fižuleto.

V sredo, 29. 1. 2020, je bilo na Dvojezični srednji šoli Lendava državno posamično srednješolsko tekmovanje v badmintonu. Tekmovanja se je udeležilo 87 dijakov in dijakinj iz tridesetih slovenskih srednjih šol. Tekmovali so v štirih različnih kategorijah, in sicer licencirani dijaki in dijakinje Finale ekipnega prvenstva v atletiki – Maribor, 9. 10. ter nelicencirani dijaki in dijakinje.

2019

Na tekmovanje je bil uvrščen dijak Dejan Zorenč iz S-4. a. V kategoriji 3. in 4. letnikov je med nelicenciranimi tekmovalci Na finalu ekipnega prvenstva v atletiki za srednje šole so dijaki zasedli enajsto v državi. so Dosegli naslednje rezultate: osvojil 3. mesto. Mentor je bil Peter Peršič.

Dejan Zorenč 3. na državnem tekmovanju

V skoku v višino je Jon Lebar, M-3. d, zasedel 4. mesto (1,81 m) in Jan Steblovnik, 6. mesto (1,70 m). Na 400 m je Domen Orož, S-4. b, zasedel 2. mesto (49,85 sek.). V skoku v daljino je Rok Zdovc, S-4. b, zasedel 2. mesto (6,28 m) Na 100 m je Ivan Janez Janežič, M-2. h, zasedel 4. mesto (11,89 sek.). Naša štafeta 4x100 m je v postavi: Rok Zdovc, S-4. b, Ivan Janez Janežič, M-2. h, Domen Orož, S-4. b, in Matej Krivec, S-2. b, zasedla 2. mesto (44,37 sek.).

Šolo so zastopali še naslednji dijaki: Žiga Korošec, M-1. h, Andrej Motoh, S-2. b, Anže Boček, M-2. c, Rok Jazbec, M-2. d, Artan Bytyqi, S-2. k, Jan Šanca, S-1. i, in Gašper GabroNa področnem ekipno prvenstvu v atletiki za srednje šole vec, S-4. b. Mentor je bil Hrvoje Fižuleto. so se naši dijaki srčno borili in zasedli odlično 2. mesto. S tem rezultatom so se uvrstili v finale državnega prvenstva.

Področno ekipno prvenstvo v atletiki – Celje, 24. 9. 2019

191


SloSkills 2020 Državno tekmovanje SloSkills 2020 je potekalo v okviru sejma Informativa 24. in 25. januarja 2020. Mladi strokovnjaki in mentorji so se preizkušali v poklicnih spretnostih na področjih aranžerstva, cvetličarstva, slikopleskarstva, kamnoseštva, kuharstva, strežbe, mehatronike, informacijske tehnologije ter pohištvenega in stavbnega mizarstva. Dijaka 4. letnika programa tehnik mehatronike Jan Činžar in Gašper Stupan sta pokazala svoj entuziazem in strokovne Šolska atletska ekipa spretnosti na področju mehatronike ter dosegla 2. mesto v konkurenci srednjih šol Republike Slovenije. Tekmovanje LOKOSTRELSTVO jima naj bo dobra podlaga za nove izzive na osebnem in strokovnem področju v prihodnosti. Mentorja sta bila mag. V soboto, 1. 2. 2020, je Tim Jevšnik iz M-2. c osvojil prvo Matej Veber in mag. Andro Glamnik. mesto na šolskem področnem lokostrelskem prvenstvu, ki je potekalo v Vavti vasi na Dolenjskem. Mentor je bil Peter mag. Matej Veber Peršič.

Tim Jevšnik

Jan in Gašper – pripravljena na SloSkills 2020

192


Robocup 2019 Dijaki so se na podlagi svojega truda in znanja udeležili svetovnega prvenstva v robotiki RoboCup 2019 v Sydneyu, Avstralija. V letošnjem letu kar dve ekipi. Dijaki M-4. c-razreda, programa tehnik mehatronike, Florijan Plohl, Žan Marinšek, Tomaž Rejc Zagožen in Marcel Urankar so se udeležili tekmovanja v kategoriji Rapidly Manufacturing Robots Challenge na podlagi kvalifikacij in lanskoletnega uspeha ter uvrstitve med 12 najboljših ekip v svetovnem merilu. Dosegli so 3. mesto za Kitajsko in ZDA, kar je izjemen uspeh na globalni ravni. Posledično so se uvrstili na svetovno prvenstvo RoboCup Rescue RMRC 2020 v Bordoaxu v Franciji. Jaša Samec, Jakob Kolenc in Žan Hedžet Kostanjšek so bili člani ekipe, ki so razvijali izboljšanega robota v okviru raziskovalnega dela, vendar pa je bilo tekmovanje prestavljeno na leto 2021. Dijaki M-3. c-oddelka, program tehnik mehatronike, Jaša Samec, Jakob Kolenc in Martin Močnik so se na podlagi 1. mesta na državnem prvenstvu Robobum 2018 prav tako udeležili tekmovanja v kategoriji RoboCup Junior Rescue Line 2019 in korektno zastopali izobraževalno ustanovo, mesto Celje in državo Slovenijo. Mentorja dijakom sta bila mag. Matej Veber in Miloš Bevc. Dijakom želimo veliko uspeha na njihovi strokovni, poklicni in osebni poti.

Profesorja ter dijaki na letališču

Slovenska ekipa dijakov

mag. Matej Veber Dijaki med tekovanjem

193


Raziskovalna dejavnost Naslov raziskovalne naloge: Vinogradniška odmična roka Področje: Strojništvo Raziskovalci: Jan Fir, David Jesenek, S-4. a Mentorji: Roman Zupanc Uvrstitev: 1. skupina Raziskovalna naloga predstavlja dva koncepta razvoja vinogradniške odmične roke za ekološko obdelavo tal. Naloga prikazuje izbor senzorike in njeno uporabo. Odmična roka je skonstruirana in napravljena delavniška dokumentacija. Zadnja faza je izdelava in preizkušanje v vinogradu.

Naslov raziskovalne naloge: Travniška brana Področje: Strojništvo Raziskovalci: Urban Bobnič, Žan Hadolin, Jernej Pertinač, S-4. b Mentorja: Žan Podbregar Uvrstitev: 1. skupina Travniška brana je traktorski priključek, ki je namenjen prezračevanju travne ruše in izravnavanju krtin. V raziskovalni nalogi je podrobneje predstavljena zamisel o izboljšavi travniške brane in njena izdelava. Raziskovalci so raziskali trg in primerjali svojo travniško brano z izdelki drugih proNaslov raziskovalne naloge: Primerjava izračunov po metodi izvajalcev. V nadaljevanju raziskovalne naloge so splošno končnih elementov z različnimi programskimi paketi predstavili travniško brano in njeno delovanje, opisali razvoj Področje: Strojništvo in modeliranje vsakega varjenca, opisali izdelavo in naredili Raziskovalci: Jure Tojnko, Davor Završek, S-4. a cenovno ter časovno analizo. Mentorji: Aleš Ferlež, Martin Amon, Žan Podbregar Uvrstitev: 1. skupina Naslov raziskovalne naloge: Avtomatizacije žage za razrez Raziskovalci so v raziskovalni nalogi predstavili teorijo o me- stiropora todah končnih elementov, in sicer osnovne korake te anali- Področje: Mehatronika ze, tipe analiz in programske pakete, v katerih so bile simu- Raziskovalci: Filip Knez, Luka Buček in Hubert Jelenc, M-3. f lacije narejene. Pripravili in zmodelirali so modela, ki so jih Mentorjia: Gregor Brežnik in Matjaž Cizej kasneje uporabili pri izvajanju simulacij. Za verodostojnejšo Uvrstitev: 3. skupina primerjavo so med seboj primerjali dva tipa analiz, statični Naprava deluje tako, da vložimo material (v našem primeru tip analize (L-kotnik) in termalni tip analize (posoda za kuha- stiropor) na tekoči trak in senzor zazna, da je material prinje kave). Najprej so za vsak tip analize naredili simulacije v soten. Končni senzor nastavimo glede na željeno dolžino. programih, jih komentirali in na koncu ovrednotili. Preko ekrana na dotik in PLK-ja določimo število kosov, odrezanih pod kotom 90⁰, in število kosov pod kotom 45⁰. S pritiskom na tipko start poženemo tekoči trak, da stiropor potisne do končnega senzorja, kjer se ustavi. Kotva stisne 194


material in preko cilindra, na kateri je ročica z vročo žico, odreže stiropor. Ko se ročica vrne v prvotni položaj, se lahko postopek ponovi. Napravo smo naredili iz strojnega, pnevmatskega in električnega dela. Na ekranu na dotik lahko spremljamo dogajanje trenutnega stanja naprave.

Uvrstitev: 2. skupina Mladi raziskovalci so raziskovali in razvili kolaborativno prijemalo, ki je namenjeno kolaborativnim robotom, ki so trenutno zelo aktualni v industriji 4.0. Naslov raziskovalne naloge: Avtomatizacija gravirne mize Področje: Mehatronika Raziskovalci: Blaž Berden, Jan Kramer, M-4. c Mentorji: mag. Matej Veber, mag. Andro Glamnik Uvrstitev: 1. skupina Dijaki so raziskovali in razvili avtomatizirano gravirno mizo, ki omogoča avtomatsko serijsko graviranje.

Naslov raziskovalne naloge: Lesene pasivne hiše v Sloveniji Področje: Arhitektura, gradbeništvo Raziskovalci: Mihael Arčan, Gašper Gabrovec, S-4. b Raziskovalni izdelek Mentorji: Aleš Ferlež, Žan Podbregar, Boštjan Lubej Uvrstitev: 1. skupina Naslov raziskovalne naloge: Razvoj robotskega mehanizma Vsako leto je vse več govora o učinku tople grede. Za učinkoin izdelava s tehnologijo 3D-prostorskega tiska vito reševanje nastalih težav je med drugim potrebno zmanjPodročje: Mehatronika šati porabo energije. Rešitev za zmanjšanje porabe energije Raziskovalci: Uroš Kukovič, Žan Cmok, Gašper Draksler, pri stavbah je prav v gradnji pasivnih hiš, na katero se osreM-4. c dotočava tudi midva. Raziskovalca sta bralcem predstavila Mentorji: mag. Matej Veber, mag. Andro Glamnik lesene pasivne hiše, njihove prednosti in slabosti. Namen Uvrstitev: 1. skupina raziskovalne naloge je bil ugotoviti, kakšno je stanje pasivDijaki raziskovalci so raziskovali in razvili robotski mehaninih hiš v Sloveniji. Ugotovila sta, da se zaradi vedno boljše zem in ga izdelali s tehnologijo 3D-prostorskega tiska. ozaveščenosti vsako leto več ljudi odloči za nakup oziroma postavitev lesene pasivne hiše. Naslov raziskovalne naloge: Kolaborativno prijemalo Področje: Mehatronika Raziskovalci: Jan Činžar, Klemen Zupanek, Tadej Hrvatin, M-4. c Mentor: mag. Matej Veber 195


Naslov raziskovalne naloge: Kako tipografija vpliva na učenje? Področje: Telekomunikacija in medijska tehnika Raziskovalki: Lara Furman in Živa Sivka, M-3. d Mentorica: Natalija Talan Fošnarič Uvrstitev: 1. skupina V raziskavi sta dijakinji ugotavljali, kako tipografija vpliva na učenje in pomnjenje snovi oziroma besedil. Posebnost nalog je bila, da je bilo eno besedilo napisano v Sans Forgetici, drugo pa v pisavi Arial. Dokazali sta, da je težje berljiva pisava bolj učinkovita pri učenju, saj si človeški možgani bolje zapomnijo informacije, ko že v izhodišču porabijo več truda, da jih absorbirajo. Prav tako imajo barve vpliv na pomnjenje, saj imajo čustven vpliv na ljudi ter dijaki za učenje raje uporabljajo svoje zapiske kot pa šolske učbenike.

Dijaka sta raziskovala, kakšen bi bil vpliv mobilne aplikacije za opravičevanja izostankov na profesorje, starše in dijake ter kako bi izdelali takšno aplikacijo. K delu ju je spodbudilo zamudno ročno pisanje opravičil, kar traja dlje časa in jemlje veliko časa na razrednih urah. Spodbuda za izdelavo naloge je bila tudi, da tovrstne aplikacije na Šolskem centru Celje nimamo. Po rezultatih raziskave bi bilo dobro aplikacijo realizirati.

Naslov raziskovalne naloge: Svet virtualne resničnosti v šolah Področje: Telekomunikacija in medijska tehnika Raziskovalki: Ivayla Atanasova Atanasova, Trina Selič, M-3. d Mentorica: Natalija Talan Fošnarič Naslov raziskovalne naloge: Razvoj aplikacije za pisanje opra- Uvrstitev: 1. skupina vičil Osnovni namen raziskovalne naloge je spodbuda profesorPodročje: Telekomunikacija in medijska tehnika jev k izvedbi drugačnih (sodobnih) učnih ur. V tiskarni sta Raziskovalca: Julija Vozelj, M-4. d, Oliver Radosavljević, M-2. d dijakinji posneli grafično pripravo, tisk in dodelavo, izdelali Mentorica: Natalija Talan Fošnarič virtualno okolje za upodobitev 360-stopinjske tiskarne z Uvrstitev: 1. skupina uporabo virtualnih očal. V razredu sta izvedli učno uro, v ka196


teri so dijaki s pomočjo delovnega lista in uporabe virtualnih očal usvajali snov o grafičnem procesu. S pomočjo spletne ankete sta ugotavljali, kako dijaki s pomočjo virtualnih očal usvajajo učno snov. Izvedli sta tudi anketiranje učiteljev na šoli in izvedeli, da so zelo naklonjeni in navdušeni nad sodobnim načinom poučevanja.

Naslov raziskovalne naloge: Viktor Povše in njegovo konservatorsko delo na Celjskem Področje: Umetnostna zgodovina Raziskovalci: Ana Maria Kotnik, Lara Cerar, GL, Leon Povše, S-3- a Mentorja: Darja Povše, Urh Ferlež Uvrstitev: 3. skupina V raziskovalni nalogi je predstavljeno življenje in delo konservatorja in slikarja Viktorja Povšeta. Njegovo konservatorsko delo je pustilo velik pečat v ohranjanju del slovenske umetnosti in kulturne dediščine. Povše je končal likovno Naslov raziskovalne naloge: Izdelava avdio učne ure akademijo v Ljubljani, nato pa se je specializiral za konserPodročje: Telekomunikacija in medijska tehnika vatorski poklic. Izpopolnjeval se je v ruskih, poljskih in čeRaziskovalca: Alen Fuks, M-3. d, Erik Bočko, M-3. e ških konservatorskih centrih. Večino svoje poklicne poti je Mentorica: Natalija Talan Fošnarič deloval kot samostojni kulturni delavec, delal je na mnogih Uvrstitev: 1. skupina umetnostnih spomenikih v Sloveniji in v tujini ter pred propaV raziskovalni nalogi je prikazana razlika med avdio in vizu- dom rešil mnogo umetniških del. Raziskovalci so se v nalogi alno ali bralno učno vsebino. Raziskovan je predvsem sklop posebej osredotočili na njegove konservatorske posege na na področju učenja. Dijaka sta izdelala prototip aplikacije Celjskem. z zvočno učno vsebino ter izvedla učno uro razumevanja vsebin na avdio in vizulen način. Dokazala sta, da je avdio oblika učne ure bolj zapomnljiva kot vizualna oblika, saj so dijaki snov v obliki avdio učne ure hitreje usvojili. 197


Izjemni dijaki Vid Palčnik Dijak, ki ga je v prvem letniku poznala vsa šola. Po nekaj tednih obiskovanja srednje šole je na prireditvi na Starem gradu suvereno nastopil z lastno interpretacijo pesmi Iztoka Mlakarja. Od takrat je blestel v odličnem in samozavestnem vodenju prireditev, zanje pripravljal besedila in se preizkušal v igralsko-glasbenem delu na različnih dogodkih in na mnogih nastopih pustil neizbrisen pečat. Takole je njegovo pot povzela mentorica Metka Jagodič Pogačar: »Kmalu je začel sodelovati z Nacetom Pogačarjem in Juretom Jordanom Kozjakom, s katerima se je odlično ujel, pridno so vadili in predvsem uživali ob interpretiranju skladb Iztoka Mlakarja. Med drugim je skupina sodelovala v predstavi KABARET 17, Zgodbi, ki jo poje slovenski poet, ki so jo pripravili na Gimnaziji Lava v sodelovanju dijakov vseh šol Šolskega centra Celje in je doživela številne ponovitve v veliki dvorani Celjskega doma in drugje. Poimenovali so se ŠANSONET, rasli in širili svoj repertoar. Tudi ko sta Nace in Jure končala šolanje na ŠCC, zasedba ni usahnila, ampak še vedno neutrudno koncertira širom po Sloveniji. Nastopal je z Mojstri glasbenega ustvarjanja, če se je le pokazala priložnost, da ga bodo poslušalci razumeli in sprejeli. Bil je eden redkih izbrancev, ki je dobil priložnost sodelovati na odmevni prireditvi ob 60-letnici Šolskega centra Celje. Na letošnjem, svojem maturantskem plesu nas je znova presenetil, saj je dokazal, da je sposoben v trenutku postaviti na noge polno dvorano Golovec – tokrat z izbranimi pop-rock

skladbami, v katerih se je predstavil s šolskim bendom Srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije. Ni ga bilo lahko prepričati za sodelovanje, a na koncu smo bili vsi neizmerno veseli. Zmožnost prebujanja radosti v ljudeh je dar, ki ga je Vid prepoznal v sebi in ga gradi z raziskovanjem različnih področij. Prav zato mi je bilo v veliko veselje, da sem ga lahko ali bolje – smela spremljati in usmerjati na njegovi glasbeni poti zorenja in odraščanja. Ker je izjemno delaven in inovativen v svojem raziskovanju, so liki, ki jih interpretira, živi in samosvoji, povsem vidovski, pogovori z njim pa tako posebni, nikoli prazni, ampak napolnjeni s svežino, ki jo premore človek gibkega duha.« Zapomnili si ga bomo kot izredno razgledanega dijaka, dijaka s širokim poljem interesov, kot raziskovalca in ljubitelja kulturno-glasbene scene, dijaka, s katerim smo se lahko pogovarjali kot z odraslim človekom. Zaradi širokega razmišljanja daje občutek, da je živel že veliko življenj. Ima zelo izoblikovana stališča o različnih problemih, o katerih vedno rad izmenjuje mnenje. Svoje aktivno državljanstvo je dokazoval v programu Šola ambasadorka Evropskega parlamenta, saj mu niso tuja niti družbena in politična vprašanja. Najprej je prevzel vodenje dogodkov na šoli, z vodenjem

198


razreda je še počakal. V drugem letniku je prevzel tudi funkcijo razrednega predsednika, pri čemer se je izkazal za zanesljivega, skrbnega in vedno pripravljenega pomagati sošolcem in razredniku. Bil je neutrudni povezovalec in kulturni razsvetljevalec sošolcev. Za svoje sošolce ni želel, da postanejo »kulturni invalidi«, zato jim je nevsiljivo, na različne inovativne načine približeval kulturo in širil obzorje. Od vrstnikov se razlikuje tudi po bogatem besedišču, ki ga je v različnih variantah vsa štiri leta preizkušal in dopolnjeval. Zaradi izjemnega občutka za skupnost želi delovati v dobro vseh okoli sebe in je vedno poln idej za izboljšave. V skupnosti dijakov je bila sprejeta marsikatera njegova zamisel za izboljšanje pouka, interesnih dejavnosti in odnosov; sodeloval je tudi pri rojstvu Inkubatorja idej. A svojih talentov in dosežkov ne izpostavlja, je izredno skromen, vljuden in spoštljiv, javna pohvala oz. izpostavljanje se mu ne zdita potrebna. Blaž Knep, Metka Jagodič Pogačar, Suzana Slana

Jure Tojnko

Vid Palčnik

Jure - dijak S-4. a, ni samo odličen dijak in vedoželjen raziskovalec, ampak je izjemen tudi kot Človek. S svojo delavnostjo, človečnostjo, poštenostjo, iskrenostjo, nadarjenostjo in s svojim umirjenim tonom je lahko zgled sovrstnikom in odraslim. Je zelo spoštljiv, skromen in prijazen. Poleg tega ga odlikujejo še predanost, umirjenost in visoka stopnja zavedanja, kar ga naredi izjemnega. Kot dijak Srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije je bil dejaven na številnih področjih. Vsa štiri leta je kazal izredno zanimanje in talent za matematiko. To dokazujejo visoke uvrstitve na državnih tekmovanjih DMFA Slovenije v znanju matematike vsa leta šolanja (osvojil je tri bronasta in tri srebrna priznanja). Tudi v času pouka na daljavo je skrbno reševal naloge iz rubrike Za nadarjene. Tri leta zapored je sodeloval tudi na tekmovanjih v znanju geografije, čeprav je imel pouk geografije samo v 1. letniku,

199


ko je prejel srebrno priznanje na državnem tekmovanju, v naslednjih dveh letih pa še srebrni priznanji na območnem tekmovanju iz geografije. Ko se mu je v 3. letniku ponudila možnost opravljanja PUD-a na Irskem, je priložnost za nadaljnjo osebnostno in profesionalno rast brez oklevanja zgrabil. Njegov irski delodajalec je svoje zadovoljstvo izrazil z mislijo, da bi si vsak delodajalec le želel takšnega delavca. Jure se je na svojem strokovnem področju odlično naučil uporabljati programsko opremo in znanje, ki ga je pridobil v času izobraževanja. Pri delu je izredno natančen, inovativen in zelo iznajdljiv, saj le redko potrebuje kontrolo nad svojim delom. Je dosleden in presega pričakovanja. Teme, obravnavane pri pouku, je doma vedno naštudiral in s svojim znanjem pomagal sošolcem. Sodeloval je tudi pri različnih promocijskih aktivnostih šole in tako pokazal tudi pripadnost šoli. Za piko na i se je v 4. letniku pod mentorstvom Martina Amona, Aleša Ferleža in Žana Podbregarja odločil sodelovati v projektu Mladi za Celje, in sicer z raziskovalno nalogo z naslovom Primerjava izračunov po metodi končnih elementov z različnimi programskimi paketi, pri kateri je sodeloval s sošolcem Davorjem Završkom. Mlada raziskovalca sta za svojo nalogo prejela vse možne točke in bila tako uvrščena v prvo skupino. Verjamemo, da bo Jure premikal meje na vseh področjih, ki si jih bo zadal, in bo s svojim nadaljnjim razvojem, h kateremu stremi, neprecenljiv za vsakega delodajalca. mag. Simona Brečko

Ariona Telaku Jure Tojnko

200


Ariona je v štirih letih šolanja na Šolskem centru Celje kar nekajkrat v komornih zasedbah, še raje pa kot solistka, sodelovala pri glasbenih nastopih na Srednji šoli za strojništvo, mehatroniko in medije. S svojim petjem, ob navdušujočih instrumentalnih spremljavah naših dijakov, njenih sošolcev in prijateljev, je vedno znova navdušila poslušalce. Imela je povsem svoj slog. Brez nje ni minila praktično nobena šolska prireditev ali delavnica, informativni dan, dan odprtih vrat ali dobrodelna prireditev naše šole, za katero smo se odločili, da bi bila vsaj malo glasbeno obarvana. Letos smo jo še zadnjič lahko občudovali, ko je blestela na svojem maturantskem plesu. Nesebično je za timski uspeh žrtvovala precej svojega prostega časa, tudi ob sobotah ali med počitnicami, če je bilo to potrebno. Skozi vsa leta šolanja mi je bilo v veselje spremljati njeno rast in zorenje na glasbenem področju, ki je bilo zelo opazno. Z veseljem sem ji pomagala na poti do odličnih nastopov in pri izboru skladb, v katerih je s svojim slogom lahko prišla še bolj do izraza.

Ariona Telaku

Srečanje z Gašperjem je prineslo zanimivo popestritev v doAriona je vseskozi pela tudi v mešanem mladinskem pevgajanje in druženje na šoli. Zaradi komunikativnosti mu ni skem zboru Šolskega centra Celje, kjer smo na koncertih bilo težko sodelovati in navezati stika z dijaki, kar mu je privedno znova lahko čutili njeno ljubezen do petja. neslo tudi štiriletni predsedniški mandat v razredu. V skupnosti dijakov je izstopal po svoji vedoželjnosti, učljivosti, Verjamem, da jo bomo v prihodnje zagotovo še kje videli oz. prilagodljivosti in pripravljenosti na sodelovanje. Vedno je slišali. rad nagovoril dijake: na prvi šolski dan je kot predsednik Metka Jagodič Pogačar skupnosti dijakov vabil prvošolce k aktivnemu sodelovaGašper Stupan nju v skupnosti dijakov, pripravljal nagovore in voščila ob manjših in večjih prireditvah, slavnostno predal v »uporabo« evropsko drevo, samostojno vodil intervjuje in mlajšim ge201


neracijam prenašal svoje izkušnje oz. jim na dnevih odprtih vrat posredoval koristne informacije v zvezi s šolanjem. Tudi če smo ga za pomoč zaprosili v zadnjem trenutku, nam ni odrekel sodelovanja, čeprav si je moral zaradi tega pritrgati kakšno uro spanja ali se čemu odpovedati. Nalog se je loteval zagnano. Četudi ni šlo po načrtih, ni obupal, vztrajno je delal in izboljševal, vsako nalogo je izpeljal in pripeljal do konca. Dve leti je s svojimi idejami in aktivnim sodelovanjem sooblikoval program Šola ambasadorka Evropskega parlamenta in med dijaki na šoli širil vedenje o aktivnem državljanstvu. Njegova vnema je najmočneje prišla do izraza, ko smo pripravljali simulacijo volitev v EP in ko je s svojim razredom uspešno organiziral in izvedel kostanjev piknik s fazaniranjem. Gašper je bil izbran za opravljanje praktičnega usposabljanja z delom v tujini na Irskem. O vtisih z usposabljanja je izdelal filmček, s katerim je na video natečaju v mednarodni konkurenci zasedel 2. mesto. Da ima prednosti v mehkih vedah, je dokazal letos na sejmu dijaških podjetij, na katerem je njegovo podjetje doseglo odlično uvrstitev. Vedno je bil odziven in je na svoj način uspešno vodil tim. Letos pa je dokazal, da je izvrsten tudi na strokovnem področju – na državnem tekmovanju v poklicnih spretnostih SloSkills 2020 sta s sošolcem osvojila 2. mesto med mehatroniki. Štiriletni odličnjak je spoštljiv do sošolcev in profesorjev, odgovorno in vestno se loti vsakega dela, pa naj bodo to priprave na pouk ali tekmovanja, raziskovalna naloga, interesna dejavnost ali odziv na prošnjo za pomoč. Pozitivno ambiciozen s predanostjo sledi svojim ciljem.

Brigita Renner, Suzana Slana

Gašper Stupan

Žan Hedžet Kostajnšek Žan je vesten, odgovoren, delaven in zanesljiv dijak, ki s svojo skromnostjo ne stopa v ospredje, vendar s svojim aktivnim delovanjem v šoli in izven nje zagotovo opozarja nase. Tako je že na začetku šolanja pri nas stopil v vrste mladih raziskovalcev, se vsa leta intenzivno udejstvoval v Inkubatorju Savinjske regije in v okviru raziskovalnega dela sodeloval v timu pri razvoju polavtonomnega reševalnega robota, namenjenega svetovnemu prvenstvu RoboCup 2020 v Bordeaxu v Franciji. S svojim mirnim in preudarnim pristopom

202


je prispeval velik delež pri timskem in sodelovalnem delu v ekipi mladih entuziastov. Znanje elektronike in senzorskih sistemov je prenesel v razvoj elektronike mobilnega robota, ki je bil zato optimiziran in prilagojen zahtevam tekmovanja. Le-to naj mu bo izhodišče za osebno in strokovno rast v prihodnje.

Žan Jurkošek

Žan je odličen dijak poklicno-tehniškega programa strojni tehnik. Dve leti je vestno in odgovorno opravljal funkcijo predsednika razreda. Gre za zelo zanesljivega dijaka, ki je bil razredniku v veliko pomoč pri vodenju razreda. Zanj ni nič pretežko, vedno je pripravljen pomagati sošolcem in učiŽanova posebnost pa je v tem, da na visokem nivoju obvlada teljem pri vseh dejavnostih. dvoje – svojo stroko in poglobljeno poznavanje filozofskih in družboslovnih tem. Redkim bodočim filozofom/sociologom Poleg izkazanega znanja v šoli, Žan zelo rad poprime za je pri Žanovih letih uspelo to, kar je njemu – samostojno delo v domači delavnici, kjer pridno pridobiva praktično razmišljanje, podprto z izjemnim poznavanjem obstoječe te- znanje, ki ga zna uporabiti tudi v šoli. Da je glasba njegova orije. Nenazadnje je bil s svojim aktualnim razmišljanjem o druga največja ljubezen, je večkrat dokazoval, ko nas je razpandemiji in družbi po njej deležen tudi prve medijske obja- veseljeval z nastopi na šolskih prireditvah. ve. Vendar pa je njegova največja prednost in enkratnost, da se pri razmišljanju ne omejuje na posamezno, v današnjem Aleš Ferlež slovenskem prostoru tako aktualno, ideologijo, ampak išče objektivnost. In to iskanje objektivnosti je za današnjo Slovenijo življenjskega pomena.

Brigita Renner, Andrej Požlep

Žan Jurkošek

Žan Hedžet Kostajnšek

203


Nejc Mlakar

Tadej Hrvatin

Nejca smo v treh letih šolanja na naši šoli spoznali kot čudovitega bobnarja. Zelo rad je sodeloval povsod, kamor smo ga povabili. Sprva v bendu za nastope naše šole, kaj kmalu pa je postal tudi nepogrešljiv član šolskega benda Eruption Gimnazije Lava. Če je le lahko, je sodeloval tudi v priložnostnih zasedbah Mojstrov glasbenega ustvarjanja.

Tadeja smo v štirih letih šolanja na Šolskem centru Celje imeli priložnost spremljati tudi na glasbenih odrih. Bil je odličen kitarist in pevec. S svojim lepim in čistim tenorjem je blago božal naša ušesa, še zlasti, če je šlo za narodno-zabavno glasbo, ki mu je še posebej pri srcu, ali ljudsko glasbo v izvedbi priložnostnih fantovskih zasedb. Zato nam bodo za vedno ostali v spominu njegovi nastopi na kostanjevih piBrez njega ni minila praktično nobena šolska prireditev ali knikih naše šole, Zlati kredi, informativnih dnevih in šolskih delavnica, informativni dan, dan odprtih vrat ali dobrodelna proslavah. Nemalokrat so nas ob njegovem petju in igranju prireditev naše šole, kjer smo se predstavljali z zabavnim zasrbele pete. glasbenim programom. Za dobre nastope je bil pripravljen žrtvovati precej svojega prostega časa, tudi popoldne, ob S prijatelji – maturanti s Srednje šole za strojništvo, mesobotah ali med počitnicami, če le niso bile vaje prezgodaj. hatroniko in medije je letos v okviru šole Tadej nastopil na Veseli smo, da je bilo tako. svojem maturantskem plesu. Starši, sošolci, prijatelji in pro Metka Jagodič Pogačar fesorji smo bili navdušeni in upravičeno neizmerno ponosni. Metka Jagodič Pogačar

Nejc Mlakar

Tadej Hrvatin (levo)

204


Projekti DIGITALISIERUNG IM BAUWESEN DIGITALIZACIJA V poklice, svoje znanje pa bodo lahko pokazali pri obnovi razpadajočega župnišča: montaža plina in vode, elektroinštalaGRADBENIŠTVU cija, mizarstvo, tesarstvo, razna gradbena dela itd.

Partnerske šole, ki nudijo potrebne izobraževalne vsebine, so iz Avstrije (HTL-Pinkafeld), Nemčije (HWS-Pforzheim), srednje poklicne šole iz Sibiuja (Romunija) ter seveda iz Slovenije (Srednja šola za strojništvo, mehatroniko in medije). Srečanja potekajo v vseh omenjenih državah, dijaki in učitelji so izdelali načrt za delo ter opredelili dejavnosti, ki so del projekta. Dodatne vsebine projekta so tudi izdelava večjezičnega in multimedijskega slovarja v vseh treh jezikih, CAD programsko načrtovanje, dokumentacija zgodovine V Transilvaniji (Romunija) v bližini kraja Sibiu se nahaja srednjeveškega objekta itd. srednjeveška cerkvena zgradba z bogato kulturno in zgodovinsko dediščino. V dotrajanem župnišču je lokalna Oktobra 2019 so našo šolo v Romuniji zastopali 4 dijaki iz skupnost postavila neke vrste mladinski hostel, ki omogoča M-3. f (program mehatronik operater). Leon Goronja, Nejc mladim evropskim prostovoljcem skromno in poceni nasta- Mlakar, Hubert Jelenc in Filip Knez so v kraju Hosman v nitev. Program EU za prostovoljce, imenovan EVS (evropska Romuniji uporabili svoje znanje pri električnih inštalacijah. prostovoljna služba), omogoča, da lahko mednarodni pro- Pod mentorstvom Miloša Bevca in Matjaža Cizeja so zvezali stovoljci opravljajo službo za potrebe lokalne skupnosti, vse razvodnice, ožičili razdelilno omarico in priključili vse vendar mora skupnost mednarodnim prostovoljcem (približ- vtičnice, stikala in luči. no 3-4 prostovoljci ob istem času) omogočiti prostor za nastanitev. Razpadajoče župnišče je nujno potrebno obnove. V Pri obnovi starega župnišča v Romuniji, ki bo v času trajanja hiši je preprosta enofazna električna napeljava brez vodne projekta preoblikovan v center za prostovoljce, so sodelovali vsi dijaki pod budnim očesom svojih učiteljev: dijaki iz napeljave, objekt je brez kanalizacije in brez plina. Avstrije so pripravili statične izračune, koncept razširitve Del projekta ERASMUS+ je prenova omenjene hiše. Na po- strešnega nosilca ter preuredili vodovodno instalacijo, Roklicnih in strokovnih šolah se dijaki usposabljajo za različne muni so se lotili ogrevalnih naprav, dijaki iz Nemčije zaščito Projekt traja od 2018 do 2021 in povezuje izvajalce poklicnega izobraževanja. Namen projekta je izboljšanje poklicnih kompetenc ter uporaba tehničnega znanja in spretnosti, ki jih mladi potrebujejo za osebnostni razvoj ter zaradi potreb na trgu dela. V ospredju je mednarodno sodelovanje in mobilnost med državami članicami Evropske unije z namenom omogočiti primerljivost in prenosljivost učnih rezultatov programov poklicnega izobraževanja in usposabljanja.

205


pred strelo in ognjem, dijaki iz Slovenije (Srednja šola za strojništvo, mehatroniko in medije) pa so vgradili električno inštalacijo. Zaradi težav z zapiranjem šol in s prepovedjo potovanj je bilo mednarodno srečanje marca 2020 v Celju odpovedano. Barbara Škorc

CREO Sodelovali smo v mednarodnem projektu CREO, ki je namenjen spodbujanju kreativnosti in vključevanju kreativnih industrij v segment industrije 4.0. V projektu sodelujejo srednje šole/ izobraževalni centri iz Španije, Portugalske, Avstrije in Slovenije. Partner naše šole je med drugim tudi Gospodarska zbornica Slovenije. Skupaj smo usklajevali in pripravili kurikul ter gradiva za izobraževanje na tem področju. Izvedli tudi izobraževanje za učitelje, ki poučujejo na področju kreativnih industrij (medijska tehnika) v mestu Bilbao, Španija. Sledi evalvacija in implementacija v izobraževalni sistem. Strokovna sodelavca iz naše šole sta Alen Pavšar in mag. Matej Veber. mag. Matej Veber

Mednarodna kolegialna presoja kakovosti V sodelovanju s Centrom Republike Slovenije za poklicno izobraževanje šola že drugo leto sodeluje v mednarodni kolegialni presoji kakovosti, ki šoli z zunanjo evalvacijo pripomore k razvoju kakovosti učenja in poučevanja dijakov in odraslih. Odločitev šol za kolegialno presojo je prostovoljna in ker strmimo k odličnosti, smo se brez oklevanja pridružili projektu v okviru Erasmus+, v katerem poleg Slovenije sodelujejo še Estonija, Finska in Hrvaška. V tem šolskem letu so usposabljanja za presojevalce potekala septembra 2019 v Splitu, kjer smo se posvetili izdelavi kriterijev, po katerih bodo potekale kolegialne presoje, in marca 2020 v Helsin-

206


kih, kjer smo se presojevalci tudi praktično usposobili za Magical Moving Machine for Europe (3M4EU) presoje, ki nas čakajo v naslednjem šolskem letu.

mag. Simona Brečko, Natalija Talan Fošnarič Mednarodni projekt 3M4EU je k medsebojnemu sodelovanju privabil partnerske šole iz šestih držav: Slovenije, Irske, Nemčije, Portugalske, Italije in Hrvaške, pri čemer nastopa Newpark Comprehensive School iz Irske kot glavni koordinator projekta. Skupni imenovalec je želja po skupnem tehnološkem izobraževanju in hkrati odlična priložnost za nekoliko drugačno učenje in poučevanje.

Mednarodna delovna ekipa v Splitu

Izobraževanje v Helsinkih

Osnovna ideja dvoletnega projekta je raziskati, oblikovati, razviti in izdelati posamezne sklope gibljivih (premikajočih se) elementov, ki se morajo medsebojno dopolnjevati, saj bodo vsi skupaj povezani v celoto, imenovano ''Magical Moving Machine for Europe''. Gre za multidisciplinaren projekt, kjer naj bi bile uporabljene tako konvencionalne tehnologije, kot tudi modernejše, kot npr. CNC-programiranje, 3D-tiskanje, lasersko rezanje …, skratka najboljše, ki je partnerskim organizacijam na voljo. Končni izdelek si lahko predstavljamo kot mehanizem kotalečih se kroglic ali ''Marble Run'' mehanizem, kjer je začetni gib prvega gibljivega elementa sprožen nekje od zunaj, njegov zadnji pa vklopi naslednji gibljiv element itd. Energija za aktivacijo in vzdrževanje gibajočih se elementov bo pridobljena iz obnovljivih oz. alternativnih virov, kar je kot nalašč za krepitev zavedanja in premagovanje problemov sodobnega časa.

207


Oktobra 2019 je bilo izvedeno prvo mednarodno srečanje v Bad Kreuznachu v Nemčiji, kjer smo se sodelujoči spoznali in zastavili osnove za nadaljnje delo v smislu načrtovanja sklopa, kamor želimo vključiti čim več nacionalnih znamenitosti. Srečanja so se udeležili dijaki: Anže Koradej, Vid Pikelj, Aljaž Krivokapič in Jakob Sadar. Spremljala sta jih Martin Amon in Gašper Grat; kot mentor pa v projektu sodeluje tudi Matjaž Cizej. Gašper Grat

Rastem s knjigo Šola sodeluje v nacionalnem projektu, saj se cilji pouka ujemajo s cilji projekta, zlasti spodbujanje motivacije za branje pri dijakih in njihovega obiskovanja splošnih knjižnic, spodbujanje dostopnosti kakovostne in izvirne slovenske mladinske leposlovne literature in promocija vrhunskih domačih ustvarjalcev mladinskega leposlovja. Za letošnje šolsko leto je bila na podlagi javnega razpisa izbrana knjiga Cvetke Sokolov, V napačni zgodbi, ki jo je ob obisku Osrednje knjižnice Celje dobil vsak dijak 1. letnika srednjega strokovnega in poklicno-tehniškega programa naše šole. Spoznali so prostore knjižnice, zbirke gradiva, možnosti online dostopa do storitev knjižnice in delovanje knjigomata. Naj bo branje užitek! Mojca Drev Uranjek

Delovno srečanje

Udeleženci pred spomenikom Niederwalt v bližini Bingna

Ideja – miselni vzorec – rdeča nit projekta

MEPI – Mednarodno priznanje za mlade Program MEPI (Mednarodno priznanje za mlade) smo letos na naši šoli izvajali že peto leto zapored. Gre za program osebnega razvoja, v katerem se mladi spopadajo z izzivi, ki si jih postavijo sami. Spodbuja osebnostno rast, samozaupanje, vztrajnost ter odgovornost do samega sebe in skupnosti. Danes je program prisoten v več kot 140 državah, v njem pa je sodelovalo že preko 9 milijonov mladih. V letošnjem šolskem letu smo na naši šoli izvajali program na bronasti in srebrni stopnji. Udeleženci so se skozi leto udejstvovali na štirih področjih: šport, veščine, prostovoljstvo in odprave. Na področjih športa, veščin in prosto208


voljstva so individualno zasledovali cilje, ki so si jih zastavili s pomočjo področnih inštruktorjev. Skozi vse leto so s pomočjo mentorjev tudi pridobivali znanja in veščine s področja orientacije in preživetja v naravi, spoznavali skupinsko dinamiko ter se pripravljali na zaključne odprave. Program na naši šoli izvajamo trije usposobljeni mentorji in voditelji odprav: mag. Marijana Marinšek, Peter Peršič in Suzana Slana. Pri pripravah smo sodelovali z ekipama mentorjev Gimnazije Celje-Center in III. OŠ Celje. mag. Marijana Marinšek

Jesenske priprave – Gorenje pri Zrečah

Projekt RAST – IKIGAI osebna in strokovna rast pri robotiki V okviru projekta za evidentirane in neevidentirane nadarjene dijake smo dosegli sledeče cilje: - Testno delno uvajanje koncepta IKIGAI v strokovno izobraževanje in integracija sodobnih pristopov poučevanja (problemsko učenje, sodelovalne učenje, inferenčno učenje). - Razvoj razmišljanja izven tradicionalnih okvirov (»out of the box«). - Preučitev filozofij in usmeritve umetne inteligence (AI) v prihodnosti. - Vključitev tehnologij obogatene resničnosti (AR) v strokovno izobraževanje, nadgradnja robota za reševanje po naravnih nezgodah na osnovi novih dognanj in udeležba na svetovnem prvenstvu RoboCup Rescue Rapidly Manufacturing Robots 2020, Bordoeux, Francija (prestavljeno) ter udeležba na državnem tekmovanju SloSkills 2020. - Evalvacija kulturne identitete Evrope skozi prizmo mladih. Sodelujoči dijaki mehatroniki so bili: Jaša Samec, Jakob Kolenc, Žan Hedžet Kostanjšek, Jan Činžar, Gašper Stupan, Jan Obrul, Klemen Pinter in Filip Ugovšek. mag. Matej Veber

Zimske priprave na GCC

209


– aktivno sodelovali pri usposabljanju sodelavcev, – izvajali medsebojne hospitacije. Sodelujoči v projektu so Simona Črep (ravnateljica), Edvard Došler (strojništvo), Biserka Kampošek (koordinatorica projekta, matematika), Brigita Mastnak (matematika), Klemen Zidanšek (fizika), Lidija Leskovšek (kemija), Anton Glušič (strojništvo – aktiv), Anton Ovtar (strojništvo – teorija in praksa), Stevo Romanić (strojništvo – teorija in praksa) in Martin Amon (strojništvo). Koordinatorica projekta je Biserka Kampošek. Biserka Kampošek

Žan in Jaša pri reševanju problema

Naravoslovna in matematična pismenost: Spodbujanje kritičnega mišljenja in reševanja problemov Ekošola Namen projekta je razvoj, nadgradnja in implementacija didaktičnih pristopov in strategij ter podpornih učnih okolij za spodbujanje kritičnega mišljenja in reševanja avtentičnih problemov na področju naravoslovne in matematične pismenosti z vključeno finančno pismenostjo. Poudarek je tudi na premišljeni in inovativni uporabi informacijske komunikacijske tehnologije. V razvojno-raziskovalnem projektu NA-MA POTI smo člani šolskega projektnega tima v šolskem letu 2019/2020 opravili naslednje naloge: – udeležili se centralnih in regijskih usposabljanj (različnih usposabljanj se udeležijo različni člani projektnega tima), – sodelovali pri preizkušanju didaktičnih pristopov in strategij z nalogami (preizkušanje primerov dejavnosti in razvoj novih primerov),

Temelj odgovornega odnosa do okolja ni le posredovanje in pridobivanje znanja, ampak dejavno spreminjanje kulture obnašanja in ravnanja. V šolskem letu 2019/2020 smo uresničili naslednje cilje: – izvedba tekmovanja v znanju ekokviza; – sodelovanje z družbo GEN na spletnem dogodku na temo energije; – dan Zemlje smo v prizadevanju za večjo ozaveščenost mladih obeležili z ogledom dokumentarnega filma Žejni svet; – sodelovanje na spletnem tematskem predavanju z naslovom Zdrav in aktiven življenjski slog zaposlenih v vzgoji in izobraževanju; – ogledali smo si Svet energije v Krškem; – ukvarjali smo se z obnovljivimi viri energije, in sicer s preračunom postavitve sončne elektrarne na streho stanovanjske hiše in njeno ekonomičnostjo;

210


ski teden gibanja in minut za zdravje. Z gibanjem smo pričeli v mesecu decembru in nadaljevali vsak mesec do konca šolskega leta. Razred se je z enim izmed profeKoordinatorica je bila Lidija Leskovšek. sorjev v tistem dnevu vnaprej dogovoril, da med redno šolsko uro skupaj namenijo nekaj minut za gibanje. Lidija Leskovšek – V mesecu januarju je potekala akcija obdarovanja Z gajbico izbranega sadja, ki ga je naš partner, E-branjevMreža zdravih šol ka, podaril naši šoli. V okviru mreže zdravih šol smo v petek, 17. 1. 2020, dopoldne izvedli aktivnosti, ki smo jih Celostni pogled na zdravje pomeni zdravje na vseh področpoimenovali »Uživajmo v zdravju s prehrano in telesno jih za vse vključene deležnike, poti vplivanja pa iščemo z razdejavnostjo«. Šola podpira tovrstne akcije, saj se zaveličnimi možnostmi. Zavedamo se, da je zdravje zelo pomemdamo pomembnosti uživanja sadja in zelenjave pri mlaben in hkrati širok pojem, zato si vsako leto želimo doseči dostnikih. Takšnih ponudb smo iskreno veseli, z njimi pozitivne spremembe na telesnem, duševnem in socialnem ozaveščamo in spodbujamo zdrav način prehranjevanja področju naših učencev in zaposlenih. Prizadevamo si za dijakov, hkrati so tovrstne akcije in donacije tudi dober napredek pri učencih, zato jih ozaveščamo o zdravju in njepovezovalni mehanizem več sistemov, ki skupaj delujejo govem pomenu. V ta namen jim na šoli omogočamo temu v isto smer. primerne vsebine in aktivnosti. Spodbujamo jih k zdravemu življenjskemu slogu z dnevi dejavnosti, z različnimi delavKoordinatorica je bila Lidija Leskovšek. nicami in jim nudimo aktivnosti, ki krepijo njihovo zdravje. - ukvarjali smo se z lesenimi pasivnimi hišami v Sloveniji.

V šolskem letu 2019/2020 smo si zadali naslednje naloge, Lidija Leskovšek ki smo jih izvajali skozi celotno šolsko leto: – Zdrave prehranske navade ( v okviru razrednih ur). – Z gibanjem do zdravja ( v okviru fit šole). – Obeležitev svetovnih dni (dan zemlje, svetovni dan zdravja, svetovni dan higiene rok) ob katerih so nastali tudi kratki filmi. – Vzgoja in izobraževanje v realnem in digitalnem svetu (sodelovanje z NIJZ, snemanje dokumentarnih filmov za pripravo razrednih ur). – Priprava primerov dobrih praks za NIJZ – Vsak prvi teden v mesecu smo pripravili poseben temat- Plakat, ki opozarja na pomen prehrane in gibanja 211


V D-etaži je zaživel oglasni prostor Ekokotiček

Šolski projekt Srečanje s tradicijo – dota za prihodnost Prazniki, letos tako zelo drugačni, so za nami in nanje se bomo kmalu le bežno spomnili. A naš šolski projekt Srečanje s tradicijo – dota za prihodnost je optimistično poskrbel, Medijci na sprehodu da letošnji vendarle ne bodo tako mimobežni. Pa ne zaradi prisilne osame. Ob skrbi za ohranjanje ljudskega izročila, ki Varna mobilnost je del identitete slovenskega naroda, so se nekateri dijaki V okviru projekta Varna mobilnost, ki je sodoben način naše šole prepustili domišljiji, ustvarjalnosti, iznajdljivosti, življenja, ki spodbuja in krepi veščine za kulturo vedenja v inovativnosti … prometu, zdrav način življenja, odnos do okolja ter ekonomičnost vlog udeležencev v prometu. V klubu Dijaki za var- Dijaki so tradicijo negovali in o njej pisali ter razmišljali na no mobilnost smo načrtovali in izvajali dejavnosti z ciljem različne načine, dijaki iz razredov S-1. a, M-1. c, M-2. c, razvijanja in širjenja kompetence varne mobilnosti med vr- M-3. c in M-4. c so izdelovali svojevrstne pirhe. stniki. V sodelovanju z drugimi projekti smo izdelali oglasni Brigita Renner prostor Ekokotiček. Klemen Zidanšek

212


Velikonočna jajca v karanteni

Izdelki dijakov

PUD – praktično usposabljanje z delom V šolskem letu 2019/2020 je bilo na praktično usposabljanje napotenih 391 dijakov za naslednje poklice: oblikovalec kovin-orodjar, inštalater strojnih inštalacij, mehatronik operater, pomočnik v tehnoloških procesih, strojni tehnik in tehnik mehatronike. Pri kolektivni učni pogodbi je sodelovalo 156 delodajalcev, dve pogodbi pa sta individualni. Dijaki so lahko nekatere delodajalce, ki usposabljajo dijake, spoznali tudi na kariernem sejmu ob informativnem dnevu, na katerem so predstavili svojo dejavnost, novosti in potrebe po kadrih. Dijaki programa medijski tehnik so PUD opravljali pri 50 različnih delodajalcih.

Med šolo in delodajalci so bili redni kontakti, dijake in njihove mentorje na usposabljanju so obiskali organizatorji PUD-a: Stevo Romanić, Peter Klaus, Alen Pavšar in Dušan Vešligaj. Del dijakov je PUD opravljal v šoli. Mentorji so bili učitelji strokovnih modulov in praktičnega dela strokovnih modulov. Stevo Romanić in Peter Klaus

213


Komisija za kakovost Komisija za kakovost je tudi v šolskem letu 2019/2020 skrbela za uvajanje elementov in merljivih kriterijev – indikatorjev kakovosti dela na šoli ter razvijala smernice za celovito vodenje kakovosti na šoli.

Načrtno smo skrbeli za dobre medosebne odnose in smo s tem namenom: pripravili načrt vzgojnih dejavnosti in ga dosledno implementirali v prakso (september 2019–maj 2020), izvedli za dijake prvih letnikov projektno učno delo z naslovom Na srednji šoli je kul in Motivacija za pozitivno Šolsko komisijo za kakovost sestavljajo: prihodnost (september 2019), izvedli prireditev na Starem – Natalija Talan Fošnarič, predsednica, gradu Ni izgovora, tudi ti zmoreš (september 2019) in – Terezija Igrišnik, učiteljica splošnoizobraževalnih nadaljevali s projektom Kodeks sožitja in izvedli dve skupni predmetov, tematski razredni uri (september 2019–maj 2020). – Aleš Ferlež, učitelj strokovnoteoretičnih predmetov, – Pera Kunst, šolska svetovalna delavka, V šolskem letu 2019/2020 smo se kljub korona virusu – Dušan Vešligaj, učitelj strokovnoteoretičnih predmetov, trudili dosegati cilje, strategije in dejavnosti, ki temeljijo – Renato Fijavž, EMO-Orodjana, d. o. o., predstavnik na Razvojnem načrtu šole 2019-2024. Še posebej velja delodajalcev, omeniti, da so dijaki ter učitelji metodično izjemno obogatili – Miran Gracer, predsednik Obrtne zbornice OE Celje, svoje učenje in poučevanje, prodibivali nova znanja, – Mateja Valenci, predstavnica staršev, spretnosti, veščine in vrednote, ki jo ponuja IKT tehnologija. – Gašper Stupan, predstavnik dijakov. Dijaki in učitelji smo lahko razvijali ustvarjalnost in V šolskem letu 2019/2020 je bilo naše prioritetno področje inovativnost, ker smo: metodično in didaktično izboljšali razvoj spodbudnega učnega okolja, v katerem dijaki pouk (spletna učilnica Moodle), obogatili nabor interesnih izkazujejo kakovostno znanje in razvijajo občečloveške dejavnosti, razvili virtualnost kot učno metodo, ponovno vrednote, vrednote vseživljenjskosti učenja in trajnostnega vzpostavili in obogatili vsebine VI-TV. Izvedli smo tudi razvoja ter profesionalni razvoj. samoevalvacijo s spletnim anketiranjem, v katerem so dijaki zaključnih letnikov ocenili kakovost izobraževanja na šoli, V šolskem letu 2019/2020 je bil naš cilj izboljšati proces predstavniki oddelčnih skupnosti pa delo šole na splošno učenja in poučevanja ter dosežke dijakov. S tem namenom (maj 2020). Rezultate anketiranj smo analizirali, predstavili smo se osredotočili na tri ključna podpodročja: učne učiteljem in dijakom ter načrtovali izboljšave. V proces dosežke dijakov, na profesionalni razvoj učiteljev in na načrtovanja in izvedbe dejavnosti za doseganje zastavljenih pozitivno šolsko klimo. ciljev smo tako vključevali različne deležnike. Pripravili smo 214


tudi Poročilo komisije za kakovost za preteklo leto in ga Slovenije za poklicno izobraževanje z zunanjo evalvacijo objavili septembra 2019 na spletu. Vsebino poročila smo pripomogli k razvoju kakovosti učenja in poučevanja dijakov predstavili dijakom, staršem in učiteljem. in odraslih. Aktivno tudi sodelujemo v mednarodni kolegialni presoji Simona Črep in Natalija Talan Fošnarič kakovosti, kjer bomo s sodelovanjem Centra Republike

Razvojni načrt 2019-2024 Vizija: Želimo postati šola, ki jo na poti k odličnosti ženejo Z letošnjim šolskim letom je stopil v veljavo nov Razvojni načrt Srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije, ambicioznost, inovativnost, ustvarjalnost in etičnost. ki je rezultat procesnega sodelovanja vodstva šole, Poslanstvo: V sinergiji z internim, strokovnim in širšim zaposlenih, dijakov in staršev. Obsega časovno obdobje družbenim okoljem pripravljamo za življenje, učenje in 2019–2024. Dokument temelji na viziji, poslanstvu in delo odlično usposobljene, družbeno in etično odgovorne vrednotah šole ter se vključuje v širši koncept razvoja na lokalnem, nacionalnem in evropskem nivoju. Šola se z posameznike. razvojnim načrtovanjem odziva ne le na zakonske zahteve Vrednote, ki jih gojimo: strokovnost in profesionalnost, ustanovitelja, temveč tudi na potrebe delodajalcev, širšega odgovornost, poštenost, samostojnost, doslednost, strpnost zainteresiranega okolja, dijakov, staršev in učiteljev. Ker je in drugačnost, inovativnost, pripadnost in partnerstvo ter razvojno načrtovanje proces, smo začrtali smernice razvoja šole na osnovi nacionalnih kazalnikih kakovosti, ki smo jih etičnost. razdelili na sedem strateških področij. V njih sodelujemo Naš cilj je postati odlična vzgojno-izobraževalna organizacija, vsi zaposleni, vodje posameznih področij pa sestavljajo ki ne samo trajno dosega, ampak tudi presega pričakovanja razvojni tim, ki ga vodi ravnateljica. Pri svojem načrtovanju in zadovoljstvo vseh deležnikov vzgoje in izobraževanja, tj. in delu uvajamo sistem odličnosti, ki temelji na evropskem dijakov, staršev, delodajalcev, zaposlenih in širše družbe. modelu odličnosti EFQM. Pri tem imajo ključno vlogo zaposleni. Odlične organizacije cenijo svoje zaposlene ter ustvarjajo takšno kulturo, ki Brigita Renner omogoča vzajemno koristno doseganje ciljev organizacije in osebnih ciljev zaposlenih (v skladu z modelom odličnosti EFQM). 215


Obvestila IZPITI

ZAČETEK POUKA V ŠOLSKEM LETU 2020/2021

Popravni, predmetni, diferencialni in dopolnilni izpiti bodo v avgustovskem roku od 18. 8. 2020 dalje. Podroben razpored bo objavljen od 3. 8. 2020 dalje na vhodnih vratih Šolskega centra Celje in na spletni strani Srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije. Elektronske prijave za izpite, za vsak predmet posebej, morajo dijaki poslati do srede, 3. 7. 2020.

Dijaki prvega letnika se zberejo predvidoma v torek, 1. 9. 2020, ob 8.00 v telovadnici 4 Šolskega centra Celje. Dijaki drugega, tretjega in četrtega letnika se zberejo predvidoma istega dne ob 8.45. Razpored učilnic bo objavljen na oglasni deski v D-etaži v ponedeljek, 31. 8. 2020, in na spletni strani Srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije. Do 10.25 urejajo razredne zadeve po oddelkih, od 4. šolske ure dalje je pouk po urniku.

POKLICNA MATURA 9. 7. 2020: zadnji rok za prijavo k poklicni maturi v jesenskem izpitnem roku na šoli (lahko po pošti). 14. 8. 2020: zadnji rok za prijavo kandidatov iz upravičenih razlogov. 20. 8. 2020: zadnji rok za predložitev dokazil oziroma pisno odjavo od poklicne mature na šoli. 24. 8. 2020: začetek pisnega dela poklicne mature. 24. 8. 2020: začetek ustnega dela poklicne mature. 8. 9. 2020: objava rezultatov jesenskega roka poklicne mature.

DRUGO Dijaki, ki želijo letnik ponavljati, morajo do četrtka, 20. 8. 2020, oddati vlogo za ponavljanje (vlogo podpišejo tudi starši) šolski svetovalni službi. Dijakom vroča spričevala in obvestila o uspehu po opravljenih izpitih samo razrednik. Spričeval in obvestil o uspehu ne bo mogoče prevzeti v tajništvu. Potrdila o vpisu izda poslovna sekretarka šele po vpisu v višji letnik. Uradne ure med počitnicami bodo vsak torek in četrtek od 8.00 do 10.00, razen 21. 7., 23. 7., 28. 7. in 30. 7. 2020.

216


Profile for Natalija Talan Fosnaric

Letno poročilo 2019/2020  

Advertisement

Recommendations could not be loaded

Recommendations could not be loaded

Recommendations could not be loaded

Recommendations could not be loaded