Maj 2019 | Št. 1
DOGODKI Interno glasilo
Pozdravljeni!
Kemijskega
Inštituta
Gostili bomo ERC Advanced Grant projekt IZPOSTAVLJENO
Nataša Jager Radin Brigita Pirc Odnosi z javnostmi
Pred vami je prva številka internega glasila Kemijskega inštituta, poimenovanega DogodKI. Sprva vas bo, za pokušino, v poštnih nabiralnikih pričakalo vsake štiri mesece, torej trikrat na leto. Razen z novicami o znanstvenih dosežkih, vam bodo DogodKI postregli še z novicami o najnovejših pridobitvah naše raziskovalne ustanove, odmevnejših dogodkih ter zanimivih ljudeh, ki smo jih ali jih bomo gostili. Informirali vas bodo o tekočih projektih in prihajajočih dogodkih. V glasilu bo pa tudi nekaj lahkotnejšega branja. V rubriki ‘Na kavi’ boste denimo izvedeli, kako so vaši kolegi zajadrali v znanstvene vode in kdo so njihovi znanstveni vzorniki. ‘Maha nam’ bo vpogled v življenje kolegov, ki so na izpopolnjevanjih v tujini. V rubriki ‘Ne le znanstvenik’ pa boste spoznali, kaj so vaši sodelavci, kadar niso v službi. Naslednji DogodKI izidejo septembra, vsi pa ste lepo vabljeni, da s svojimi prispevki in pobudami sodelujete pri nastajanju njegove vsebine.
Jeseni na Kemijskem inštitutu nova raziskovalna skupina pod vodstvom dr. Jerneja Uleta. Iskala bo nove načine za zdravljenje nevrodegenerativne bolezni kot je amiotrofična lateralna skleroza (ALS). Prva tretjina letošnjega leta se je za Kemijski inštitut začela nadvse uspešno. Konec leta bo namreč naša ustanova postala gostiteljica prestižnega ERC Advanced Grant 2018 projekta, ki ga je na razpisu Evropskega raziskovalnega sveta za uveljavljene raziskovalce pridobil vrhunski slovenski znanstvenik dr. Jernej Ule, profesor molekularne nevroznanosti na University College London. Ule bo za potrebe izvedbe projekta z naslovom ‘RNP Dynamics’ na Kemijskem inštitutu oblikoval novo raziskovalno skupino in ustanovil nov laboratorij. Raziskoval bo, kako regulacija molekul RNA prispeva k razvoju in delovanju možganov, in kako napake pri tej regulaciji vodijo
v nevrodegenerativne bolezni kot je amiotrofična lateralna skleroza (ALS). Raziskave bodo osnovane na tehnikah, ki spremljajo celotne celične mreže stikov med molekulami, kar bo proizvedlo veliko količino podatkov. Ti podatki bodo nato osnova za računalniške analize, ki bodo iskale spremembe v stikih z molekulami, ki so ključne za dinamiko molekularnih kompleksov, in s tem vodijo v zgodnji razvoj možganov. Poleg tega bo projekt preučeval, kako napake v stikih med proteini in RNA poškodujejo delovanje nevronov, ter tako sprožijo bolezen ALS. To bo osnova za razvoj novih strategij za zdravljenje bolezni z uporabo molekul RNA.
ZNANSTVENI DOSEŽKI Prostorska struktura G-kvadrupleksa s ponovitvami, ki so povezane z nevrodegenerativnimi obolenji Povečanje števila ponovitev d(G4C2), ki se nahajajo v nekodirajočem območju gena C9orf72, predstavlja najpogostejši genetski vzrok za dedno obliko amiotrofične lat-
eralne skleroze (ALS) in frontotemporalne demence (FTD). Ključno vlogo v bolezenskem mehanizmu ALS in FTD bi naj imele nekanonične strukture, med drugim G-kvadrupleksi, ki jih tvorijo pomnožene ponovitve d(G4C2),. V študiji je pokazano, da lahko pH raztopine uravnava stabilnost G-kvadrupleksa tako, da vplivajo na interakcije med nukleotidi v zankah. To znanje prispeva k napovedovanju zvijanja in razumevanju strukturne raznolikosti z gvanini in citozini bogatih oligonukleotidov. Izsledki raziskave so objavljeni v reviji Nucleic Acids Research.
Mednarodno leto periodnega sistema elementov OBELEŽUJEMO
Mineva 150 let od odkritja ruskega znanstvenika Dimitrija Mendelejeva, a periodni sistem elementov je za marsikaterega raziskovalca na področju naravoslovnih ved še danes osnova za znanstveno delo in komunikacijo. To pomembno leto bomo z vrsto aktivnosti obeležili tudi na Kemijskem inštitutu. Leto 2019 je mednarodno leto periodnega sistema elementov, Unesco ga je razglasil z namenom spodbujanja naravoslovnega izobraževanja. Letos namreč mineva 150 let, odkar je ruski profesor kemije Dimitrij Ivanovič Mendelejev uredil 63 tedaj znanih elementov v sistem po naraščajoči atomski masi. Danes periodni sistem vsebuje skoraj dvakrat večje število elementov in sicer 118. Z razglasitvijo mednarodnega leta so pri Unescu želeli poudariti prispevek kemije in dru-
Termodinamski »prstni odtis« V članku avtorji pojasnjujejo, zakaj se DNA s ponavljajočim zaporedjem baz AGCGA zvije v posebno strukturo, imenovano AGCGAkvadrupleks. Termodinamski
gih bazičnih znanosti k implementaciji Agende 2030 za trajnostni razvoj, ter k iskanju rešitev za globalne izzive na področju energetike, izobraževanja, kmetijstva in zdravja. Da bi obeležili to pomembno mednarodno
leto, smo tudi na Kemijskem inštitutu pripravili vrsto aktivnosti. Že konec lanskega leta smo izdali periodni sistem elementov, za ozaveščanje širše javnosti o pomenu tega nepogrešljivega učnega in znanstvenega pripomočka smo denimo sodelovali pri pripravi oddaje Televizije Slovenija ‘Ugriznimo znanost’, v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga smo pripravili predavanje v okviru cikla ‘Znanost med knjigami’, poleti pripravljamo razstavo na prostem ob Ljubljanici, v junijskem Tednu Kemijskega inštituta pa bomo tej temi posvetili tudi eno od okroglih miz. Dogajanje v Tednu Kemijskega inštituta bomo popestrili še z razstavo izdelkov učencev v okviru natečaja ‘Periodni sistem elementov - včeraj, danes, jutri’ , ki smo ga pripravili skupaj s centrom Kemikum Pedagoške Fakultete v Ljubljani. Za piko na i pa bo z razstavnim kotičkom na temo periodni sistem v šoli poskrbel Slovenski šolski muzej.
ZA ZNANOST GRE »prstni odtis« AGCGA-kvadrupleksa je različen od tistega za dvoverižno Watson-Crickovo DNA in nekanonično strukturo G-kvadrupleks (slika). Razlike so predvsem posledica specifične vezave molekul vode in nalaganja baz, ki omogoča strukturi znatno konformacijsko fleksibilnost. Članek je objavljen v reviji Angewandt
2
Na javni predstavitvi mnenj o pomenu znanosti, raziskav in inovacij za družbeni in gospodarski razvoj Slovenije, ki je januarja potekala v Državnem zboru RS, je direktor prof. dr. Gregor Anderluh predstavil stališča Kemijskega inštituta. V prispevek k razpravi je med drugim
poudaril, da je zdaj odlična priložnost za vzpostavitev sodobnega znanstveno-raziskovalnega in inovacijskega sistema in nove Raziskovalno inovacijske strategije Slovenije, ki se bo v kratkem morala pričeti oblikovati za obdobje po letu 2020.
Glasilo Kemijskega inštituta
S pobudo Battery 2030+ naproti baterijski revoluciji INOVATIVNO
Vizija projekta Battery 2030+ je iznajti baterije prihodnosti, ki bodo evropski industriji zagotavljale najsodobnejše tehnologije. V konzorciju je tudi Kemijski inštitut z raziskovalno skupino prof. dr. Roberta Dominka. ‘Spopadali se bomo z izzivi izdelave izjemno zmogljivih baterij,’ pravi Kristina Edström, profesorica anorganske kemije na Univerzi Uppsala na Švedskem, ki usklajuje novonastali evropski projekt. Obsežna raziskovalna pobuda bo zbrala vodilne znanstvenike iz Evrope, kot tudi industrijo, da bi skupaj naredili korak naprej v znanosti in prihodnji tehnologiji baterij. Svet, ki prehaja s fosilnih goriv na energijo iz obnovljivih virov, se bo namreč vse bolj zanašal na shranjevanje energije, zlasti na baterije. Te so ena od ključnih tehnologij za doseganje temeljite dekarbonizacije. Znano je, da lahko boljše
baterije zmanjšajo ogljični odtis prometnega sektorja, stabilizirajo električno omrežje in še veliko več. Projekt Battery 2030+, ki bo trajal vsaj desetletje, se bo osredotočil na pospešeno odkrivanje novih baterijskih materialov, na omogočanje daljše življenjske dobe baterij, ter vsekakor tudi na vprašanja trajnosti. Projekt trenutno vključuje 17 partnerjev iz devetih evropskih držav. V konzorciju, ki ga vodijo, so univerze, združenja, podjetja in raziskovalni centri, med slednjimi je tudi Kemijski inštitut, kjer bo projekt vodil dr. Robert Dominko.
Odprtje Ažmanovega računskega centra
Maj 2019
ZNANSTVENI DOSEŽKI kit* G-kvadrupleks iz promotorja c-KIT gena nastane preko dvovijačne predzvite strukture Deregulacije c-KIT proto-onkogena so povezane z razvojem rakavih obolenj predvsem na črevesju, trebušni slinavki in koži. Odkritja te študije pomembno razširjajo znanje o promotorski regiji c-KIT gena, hkrati pa odpira nova vprašanja,
kako tri z gvanini bogata zaporedja, kit1, kit* in kit2, interagirajo med seboj ter kakšen je njihov vpliv na procese transkripcije c-KIT proto-onkogena. Rezultati so objavljeni v ugledni reviji Nucleic Acids Research.
Vpliv oksidativnih sprememb na strukturo človeških telomernih G-kvadrupleksov Reaktivne kisikove zvrsti (ROS) so stranski produkt aerobnega celičnega metabolizma v vseh živih organizmih. Okoljski dejavniki, kot so onesnaževlci in ne(ionizirajoče) sevanje, lahko vodijo do povečanih ravni ROS. Nezmožnost nevtralizacije prekomernih ROS povzroči oksidativni stres, ki povzroča številne
NOVE PRIDOBITVE
Dolgo tradicijo uporabe računskih pristopov na Kemijskem inštitutu smo nadgradili z novo računalniško gručo in ustanovili računski center. Poimenovali smo ga po pionirju računalniške kvantne kemije v Sloveniji prof. dr. Andreju Ažmanu. Z zadnjo posodobitvijo računalniške gruče, ki smo jo izvedli marca letos ob sofinanciranju ARRS iz sheme “Paket 17”, imamo zdaj na Kemijskem inštitutu na voljo vrhunsko računalniško opremo za izvajanje visoko zmogljivih (HPC) numeričnih izračunov in računalniških simulacij. Oprema v
novo ustanovljenem Ažmanovem računskem centru (ARC) bo omogočala samostojne teoretične raziskave, obenem pa bo nudila pomembno podporo raziskavam na področju ved o življenju, materialov, inženirstva in analitike.
vrste poškodb na DNA, na katere se celice odzivajo z aktiviranjem ustreznih mehanizmov za popravljanje DNA ali apoptozo, če je bilo popravljanje neuspešno. Med štirimi nukleobazami DNA ima gvanin (G) najnižji redoks potencial in je zato najbolj nagnjen k oksidaciji. Poleg tega so zaporedni gvanini še bolj dovzetni za oksidacijo kot izolirani gvanini. Članek je objavljen v Journal of the American Chemical Society.
3
ZNANSTVENI DOSEŽKI Karakterizacija in testiranje zanesljivosti CSP prevleke z visoko absorpcijo sončnega sevanja z izotermičnimi in cikličnimi obremenitvami za napovedovanje življenjske dobe V okviru interdisciplinarne raziskave je članom Odseka za kemijo materialov in Teoretičnega odseka na Kemijskem inštitutu uspelo napovedati življenjsko dobo industrijskega absorberskega premaza za koncentratorske sončne elektrarne. Rezultate so dosegli na podlagi razvoja metodologij obremenitev v laboratorijskih okoljih, sodobne analitike,
ovrednotenja dekompozicijskih produktov ter modelskega opisa procesa staranja. Izsledki so bili objavljeni v prestižni reviji Energy & Environmental Science založnika Royal Society of ChemistryVečskalno modeliranje je v zadnjih letih pomembno prispevalo k hitrejšemu razvoju baterijskih sistemov. V raziskavi so prikazani najnovejši koncepti, pristopi, orodja in tipični rezultati večskalnega modeliranja sodobnih baterij. Članek je objavljen v prestižni reviji Chemical Reviews.
Večskalno modeliranje baterij Večskalno modeliranje je v zadnjih letih pomembno prispevalo k hitrejšemu razvoju baterijskih sistemov. V raziskavi so prikazani najnovejši koncepti, pristopi, orodja in tipični rezul-
Na kavi z znanstvenikom prof. dr. Matej Praprotnik
Na kavo smo povabili prof. dr. Mateja Praprotnika, vodjo Laboratorija za molekularno modeliranje na Kemijskem inštitutu in profesorja fizike na Fakulteti za fiziko in matematiko Univerze v Ljubljani. Kako ste zajadrali v znanstvene vode? V osnovnošolskih letih me je pravzaprav zanimalo vse, a daleč najljubša mi je bila matematika. Fizika me je začela zanimati kasneje, ko smo s sošolci hodili ‘špegat’ v učilnico fizike. Tam je učitelj Franček, takrat smo mu rekli še tovariš Franček, kazal različne poskuse in zdel se mi je kot kakšen čarovnik. Priznam pa, da mi je bila kemija najmanj pri srcu. No, ko sem se odločal za študij, sem pomislil tudi na medicino, naredil sem celo sprejemne izpite, a je na koncu zmagala fizika. Ko sem ob zaključku študija iskal mesto mladega raziskovalca, pa me je profesor napotil v Laboratorij za molekularno modeliranje na Kemijski inštitut.
pak zgolj za človeško radovednost. Druga stvar so izumi Nikole Tesle in razumevanje elektromagnetizma. Njegove genialne zamisli pa so seveda nadvse uporabne in v korist celotnega človeštva, saj je Tesla z njimi pospešil razvoj in močno izboljšal kakovost življenja.
Kaj trenutno raziskujete? S sodelavci razvijamo večskalne metode za računalniško simulacijo mehke in biološke snovi. Proučujemo, kako mikroskopske interakcije vplivajo na makroskopske lastnosti snovi. Pri tem bi lahko rekel, da med seboj mešamo vede kot so kemija, fizika in celo strojništvo z uporabno matematiko in računalništvom. Najpomembnejši dosežek znanosti po vašem mnenju? S stališča fizike je to zagotovo Einsteinova splošna teorija relativnosti. Nenazadnje se je to pokazalo ravno zdaj, ko so prvič fotografirali črno luknjo. Tu ne gre, vsaj za zdaj še ne, za uporabnost ali aplikativnost, am-
Vaš ‘znanstveni’ vzornik? Dva sem že omenil, Einstein in Tesla. Še nekoliko bolj specifičen za moje področje pa je fizik Berni Alder, specialist na področju statistične mehanike in pionir numeričnih simulacij. Kje so po vašem mnenju meje znanosti? Meje znanosti so meje človeškega duha, v tem, koliko smo sposobni razumeti. Kaj bi si v prihodnje še želeli raziskovati? Zelo me zanima splošna teorija relativnosti, morda se bom kdaj poglobil v to tematiko.
PRIZNANJE
tati večskalnega modeliranja sodobnih baterij. Članek je objavljen v prestižni reviji Chemical Reviews.
4
Na januarski slavnostni akademiji Zahvalnega dneva Slovenske znanstvene fundacije so bila podeljena priznanja za dosežke na področju komuniciranja znanosti in o znanosti. Kemijski inštitut je prejel priznanje za odlično part-
nerstvo in podporo poslanstvu Ustanove Slovenske znanstvene fundacije.
Glasilo Kemijskega inštituta
Maj 2019
Glavna rektorjeva nagrada pripadla Kemijskemu inštitutu ODMEVNO
Kemijskemu inštitutu je letos, že drugič zapored, pripadla glavna rektorjeva nagrada za naj inovacijo Univerze v Ljubljani. Nagrado za najboljšo inovacijo je prejel projekt z naslovom Inovativen proces priprave katalizatorjev za boljše in cenejše vodikove gorivne celice. Zmagovalna inovacija avtorjev Matije Gatala, Tomaža Bizjaka in Groge Tancka je do zdaj še neznan proces, ki omogoča pripravo katalizatorjev za vodikove gorivne celice z izjemnimi
lastnostmi. V času boja proti podnebnim spremembam in zmanjšanju emisij toplogrednih plinov bo ravno uporaba vodikovih gorivnih celic igrala izjemno pomembno vlogo. Zmagovalna ekipa že sodeluje s slovenskim podjetjem, ki katalizator uporablja za izdelavo osrčja vodikove gorivne celice. Pred kratkim so podpisali tudi sporazum o
prenosu materiala (ang. Material Transfer Agreement, MTA) z enim izmed vodilnih mednarodnih podjetij na trgu katalizatorjev kot tudi plemenitih kovin.
Vabljeni na 4. teden Kemijskega inštituta NAPOVEDUJEMO
Letošnji četrti Teden Kemijskega inštituta bo potekal od 10. do 14. junija 2019. V tem tednu bomo v želji, da čim širšemu krogu javnosti predstavimo delovanje naše znanstvenoraziskovalne ustanove, pripravili vrsto različnih dogodkov. Gostili bomo predavanje dr. Davida Adama, nekdanjega urednika pri prestižni znanstveni reviji Nature, z naslovom ‘How to make an impact with your research’. Ob jutranji kavi nam bo dr. Jure Zupan predstavil možnosti razlag lastnosti črnih lukenj. Naslov tega zanimivega predavanja bo ‘Stoletje raziskav črnih lukenj, njihovo rojstvo, življenjska pot in razpad v vesolju’. Gostili bomo tudi predavanji obeh lanskoletnih dobitnikov Preglove nagrade za izjemne raziskovalne dosežke, prof. dr. Gvida Bratine in izr. prof. dr. Mojce Benčina, ter predavanje v okviru Foruma40, kjer se bo predstavil doktorski študent Janvit Teržan.
S predavanjem arhitekta in esejista Janka Rožiča, na temo prostorsko orientirane strukture, bomo predstavili, zakaj je v arhitekturi bistvena prostost prostora in zakaj pojem arhitektura uporabljamo tudi v prenesenem pomenu - arhitektura pesmi, romana, glasbene kompozicije, atoma in celo računalniškega programa. Rožič bo tudi voditelj omizja z naslovom ‘O strukturi - v znanosti in umetnosti, kulturi in naravi’. V Tednu Kemijskega inštituta bosta sicer potekali še dve omizji. Prvo bo v znamenju obeležitve UNESCO leta 2019 kot mednarodnega leta periodnega sistema elementov, na drugem pa se bomo spraševali ‘Kaj
pomeni biti znanstvenik/ca?’. Na osrednji slovesnosti bomo podelili prestižne Preglove nagrade Kemijskega inštituta za izjemne raziskovalne dosežke, priznanja Kemijskega inštituta za sodelovanje pri raziskovalnem delu in doktorsko štipendijo Janka Jamnika za perspektivnega mladega raziskovalca ali raziskovalko. Vse dni v tem tednu pa bomo tudi na široko odprli vrata našega inštituta in vsem zainteresiranim omogočili ogled raziskovalnih laboratorijev. Več informacij o dogodkih najdete na www.ki.si
5
Maha nam ... Jernej Zidar iz Singapurja
Po doktoratu iz biomedicine je bil nekaj časa zaposlen kot raziskovalec na Kemijskem inštitutu, delal je v laboratoriju za računalniške bioznanosti in bioinformatiko. Leta 2010 se je prijavil za delo na projektu v Singapurju. Sprejeli so ga in od takrat živi in dela v tej najmanjši državi jugovzhodne Azije. Kje in kaj trenutno raziskujete, kdo so vaši sodelavci in kakšni so delovni pogoji v Singapurju? Trenutno sem zaposlen na Institute of High Performance Computing (IHPC),
kjer raziskujem prehajanje molekul skozi kožo. Hkrati poskušam razviti model, s katerim bi lahko napovedal toksičnost majhnih molekul brez testov na živalih. Sodelavce imam z vseh vetrov, večina je Singapurcev, precej je Kitajcev, nekaj nas je tudi Evropejcev. Delovni pogoji niso toliko drugačni kot pri nas. Pomembna razlika med IHPC in Kemijskim inštitutom je, da je prvi voden in upravljan kot podjetje. Levji
6
delež financiranja moramo dobiti na trgu s sodelovanjem z industrijo. Kako je živeti v Singapurju? Vaši vtisi, kulturne razlike, presenečenja nad novo deželo? Živeti v Singapurju pomeni živeti v državi, ki je velemesto, v kateri je vselej vroče in soparno, podobno kot v Sloveniji pred kakšno avgustovsko nevihto. Pred prihodom sem se vselej čudil vremenski napovedi, ki je bila za vsak dan enaka - delno do pretežno oblačno z možnostjo popoldanskih neviht. Izkazalo se je, da je bila napoved povsem točna. Vtisi ob prihodu so bili mešanica navdušenja in skrbi. Navdušen sem bil zato, ker sem šel v neznano, kjer bom začel znova. Zaskrbljen sem bil zato, ker sem poznal malo ljudi. No, izkazalo se je, da so bile moje skrbi odveč. Sodelavci so me hitro sprejeli za svojega, ugotovil sem tudi, da v Singapurju nisem edini Slovenec, ampak nas je tu kar nekaj. Poleg slovenske skupnosti je bilo eno največjih presenečenj dan, ko sem ugotovil, da se da v Singapurju dobiti celo steklenico ‘Laškega’. Prihajajoč iz slovenske vasi sem vsakič znova presenečen nad gnečo na avtobusih in podzemni železnici. Gneča pa seveda ni niti tako presenetljiva, če pomislim, da na območju, ki je približno
tako veliko kot občina Kočevje ali Ilirska Bistrica, živi kar 5.6 milijona ljudi. Kakšna je singapurska kulinarika, si
kuhate azijsko ali ‘domače’? Singapurci zelo radi jedó, tako je v Singapurju mogoče poskusiti jedi z vsega sveta. Še največji problem je izbrati, kje jesti kosilo ali večerjo. Vem, velik problem. Doma kuhamo vse mogoče. Od tipično kitajskih juh, ki “delujejo” podobno kot pregovorne kurje juhe, do tipično slovenskega golaža, ričeta in podobnega. Dostikrat si kosilo ali
večerjo z ženo kar naročiva ali pa si jo privoščiva v t.i. food courtih, kjer je na voljo spodobna hrana za spodobno ceno. Tam lahko izbirava med kitajsko, malezijsko, indijsko ali zahodno kuhinjo, slednjo si privoščim le redko.
Glasilo Kemijskega inštituta
siranim državljanom. Druga opcija so kondominiji in stanovanjske hiše, ki pa so bistveno dražje.
Kje živite, v stanovanju, hiši? Z družino, podobno kot velika večina Singapurcev, živimo v stanovanju HDB. To je v osnovi blok, ki ga zgradi država in nato za ugodno ceno proda zaintere-
Kam greste v Singapurju, kadar niste v službi, na primer na sprehod? Singapur je gosto poseljeno velemesto, vendar to ne pomeni, da v njem ni moč najti zelenja. Večjih parkov je po mestu še in še. Vsaka soseska ima manjši park z nekaj igrali, kjer se lahko v senci krošenj igrajo otroci. Eden večjih parkov je Botanični vrt (Botanic Gar-
Maj 2019
dens), ki je bil pred nekaj leti uvrščen na UNESCO-ov seznam kulturne dediščine. Park je priljubljeno zbirališče, saj nudi očem prepotreben počitek od stolpnic in betona. Kot Evropejcu mi je zanimivo videti rastline, ki so v Evropi običajno v lončkih, tu pa prosto rastejo vsepovsod.
Ne le kemičarka, tudi pisateljica in fotografinja Mojca Opresnik
Zagotovo jo poznate. Na Kemijskem inštitutu dela že od leta 1986, je delovna, zanesljiva, odgovorna in vsestranska. Za vse svoje hobije ji žal včasih zmanjka časa. V službi je predana delu na elektronskem mikroskopu, kjer pod njenim natančnim, strokovnim očesom nastajajo prečudovite slike. Te ‘Nanopodobe’ je na našem inštitutu tudi že razstavila. Svoj občutek za estetiko rada pokaže tudi s slikami, saj je njen največji hobi fotografiranje. Pred leti pa se je navdušila tudi v pisanju. Njeni hčerki sta namreč sodelovali na literarnem natečaju osnovnih šol. Pomagala jima je pri idejah, nasvetih in oblikovanju zgodb. Obe sta na natečaju zmagali in za nagrado so jima izdali svojo knjigo. To je bila spodbuda in povod, za nastanek štirih samostojnih otroških slikanic. Prva
je bila izdana v samozaložbi, vse naslednje pa ji je založila založba Morfem: Čudežni klobuk gospe Zofije, ki govori o tem, kako malo je potrebno, da se preko svojih napak ljudje učimo in postanemo boljši. Tudi knjigo boli glava je vzgojna knjiga, saj otrokom predstavi, kako naj ravnamo s knjigami. Mišon in Brkec je knjiga o prijateljstvu in obljubah, ki jih otroci vse prevečkrat dajo, držati pa se jih je veliko težje. Skrivnost jutranje rose pa govori o tem, da če skrivnost izdaš le enemu človeku, jo lahko izve ves svet.
7
GOSTILI SMO JIH Januarja nas je obiskala veleposlanica Madžarske v RS, njena ekscelenca gospa Edit Szilágyiné Bátorfi.
Dogajalo se je Razveselilo nas je zahvalno pismo navdušene osnovnošolke, ki nas je obiskala.
Aprila smo gostili veleposlanico Francije v RS, njeno ekscelenco gospo Florence Ferrari.
Aprila smo na obisk povabili tudi novega veleposlanika Japonske v RS, njegovo ekscelenco gospoda Masaharuja Yoshido.
Tudi pustnih šem in krofov pri nas ni manjkalo.
Maja nas je obiskala delegacija veleposlaništva Avstrije v RS, vodil jo je direktor avstrijskega kulturnega foruma, Andreas Pawlitschek.
Sodelavci so nas na mednarodni dan žensk presenetili s cvetjem. Z objavo fotografij rok v položaju tehtnice, pa smo se na ta dan pridružili mednarodni kampanji #Balance for better.
Februarja smo pripravili okroglo mizo na temo epigenetike z naslovom ‘Kako nas zaznamujejo naši geni’. Gostili smo strokovnjake z različnih področij, gre namreč za vprašanja odvisnosti človekovega razvoja od
dednosti in/ali okolja.
8
Glasilo Kemijskega inštituta
S skupnim sajenjem semen travniških cvetlic smo zagnali vseslovenski projekt znanosti za državljane in sprožili promocijsko kampanjo projekta ‘Noč ima svojo moč’.
Maj 2019
GOSTILI SMO JIH Februarja je na Kemijskem inštitutu potekala delavnica z naslovom »How to Write a Competitive Proposal for Horizon 2020« in »Getting Ready for Horizon Europe«. Delavnico
je vodil priznani strokovnjak s področja prijave evropskih projektov dr. Sean McCarthy. Da bi opozorili, da brez znanosti in novih spoznanj ni prihodnosti, smo se udeležili javne tribune v okviru Shoda za znanost v ljubljanski Stari elektrarni.
Marca smo ob letošnjem mednarodnem dnevu žensk v okviru projekta PLOTINA pripravili okroglo mizo z naslovom ‘Znanost ali družina? Moramo res izbirati?’. Kot rdečo nit smo si zastavili vprašanje, s kakšnimi ovirami in
miti se srečujemo na različnih stopnjah raziskovalne kariere.
NAPOVEDNIK
13 06 19 FORUM 40 Selective catalytic oxidation of propene over alkali modified transition metal catalysts predava Janvit Teržan
Na kariernih dnevih na Biotehniški fakulteti smo predstavili možnosti sodelovanja z mladimi.
20 06 19 PREGLOV KOLOKVIJ Novel ways to look at protein complexes predava dr. Sven Eyckerman
NOVA SPODBUDA Z novo notranjo spodbudo za izboljšanje tehnološke stopnje izumov Nicki, ki je zaživela konec januarja, smo prestopili pomembno ločnico v povezavi med raziskavami in industrijo. Spodbud, namenjenih izboljšanju tehnološke stopnje izumov na
raven, ki jo pričakuje industrija, v Sloveniji namreč ni. S to spodbudo se Kemijski inštitut trudi približati industriji in vračati družbi zaupanje v znanost.
18 07 19 ELEMENTI VSEPOVSOD OKOLI NAS Otvoritev razstave na prostem Krakovski nasip, Ljubljana
9
Novičnik Kemijskega inštituta
GALERIJSKA DEJAVNOST
Maj 2019
V gosteh Evropski dnevi industrije Razprave na Evropskih dnevih industrije 2019, ki so februarja potekali v Bruslju, so bile osredotočene na glavne izzive evropske industrije - trajnostni razvoj, digitalizacijo, vlaganja in globalizacijo. Predstavljene so bile smernice prihodnjega razvoja industrijske politike znotraj Evropske unije.
Na Kemijskem inštitutu trenutno gostimo slikarsko razstavo likovnika Boruta Beusa. Svoje slikarske premisleke, ki odražajo umetniški mir, in ki so nekakšen prerez njegovega likovnega opusa, je zbral pod naslovom ‘Mir’. V okviru panela o baterijskih sistemih z naslovom ‘Clean Energy Industrial Forum: Reinventing regional and local sustainable value chains’, je kot gost spregovoril tudi prof. dr. Robert Dominko, vodja skupine Moderni baterijski sistemi na Odseku za kemijo materialov.
Januarja je pri nas razstavljal madžarski umetnik mlajše generacije Gergely Sarreti. Zbirko svojih izbranih del je poimenoval ‘Dvojni vidiki’. Z njimi je poskušal razgibati naše možganske vijuge in nas usmeriti izven ustaljenih načinov branja umetniških del.
Tokratni Evropski dnevi industrije so sicer pritegnili okoli 1.500 udeležencev z vsega sveta, med njimi so bili gospodarstveniki, raziskovalci, inovatorji, pa seveda politiki in tudi predstavniki civilne družbe.
Marca smo gostili razstavo slikarskih potopisov koroškega likovnika Petra Hergolda z naslovom ‘Dalmatinski živopisi’. Njegovi akvareli so likovna upodobitev Dalmacije, kjer se velikanska vodna masa srečuje s suho pokrajino kamnitega zaledja.
www.ki.si