DogodKI #8

September 2021 št. 8

DOGODKI Interno glasilo Kemijskega inštituta

Pozdravljeni!

Slovesnost v Bistri IZPOSTAVLJENO

Nataša Jager Radin Brigita Pirc Odnosi z javnostmi

Zaradi negotovih koronarazmer, ki nas čakajo do konca leta, smo pohiteli in v septembru priredili slovesnost ob 75. obletnici Kemijskega inštituta. Čisto zares obletnico ustanovitve obeležujemo konec decembra.

Prav zato nas še toliko bolj veseli, da smo lahko ta jubilej proslavili v družbi sodelavcev in poslovnih partnerjev. Skupaj smo tako lahko izkazali čast letošnjim Preglovim nagrajencem in prejemnikom posebnih inštitutskih priznanj, ki smo jih razglasili na prireditvi.

V tej številki vam tako predstavljamo letošnje Preglove nagrajence, v branje pa priporočamo pomenljivo razmišljanje našega najstarejšega emeritusa profesorja Jureta Zupana o raziskovanju. Brali boste lahko še o tem, kako poteka delo v naši Pisarni za prenos znanja, kakšne motive v svoj fotografski objektiv najraje lovi naš raziskovalec in fotograf doc. dr. Andrej Perdih, pa tudi o slikovitem travniku na obrobju Ljubljane, ki smo si ga ogledali s sodelavci. Na kavo vas vabi letošnja Jamnikova štipendistka Rebeka Kamšek, dr. Andreja Drolc pa podaja nasvete za varno ravnanje s kemikalijami.

V slikovitem okolju nekdanjega gradu Bistra, kjer domuje Tehniški muzej Slovenije, smo v začetku septembra priredili slovesnost ob 75. obletnici ustanovitve Kemijskega inštituta.

Svečano smo razglasili prejemnike prestižnih Preglovih nagrad za izjemne znanstvene dosežke ter podelili inštitutska priznanja za sodelovanje in doktorsko štipendijo Janka Jamnika.

Letos smo podelili dve Preglovi nagradi za izjemne znanstvene dosežke ter tudi Veliko Preglovo nagrado. Prvi dve sta šli v roke prof. dr. Kristini Gruden in izr. prof. dr. Blažu Likozarju, prejemnik Velike Preglove nagrade pa je prof. dr.

Roman Jerala.

Med nagradami in priznanji, ki jih podeljuje Kemijski inštitut, je prav Preglova nagrada za znanstvene dosežke najpomembnejša. Nosi namreč ime Friderika Pregla, zdravnika in kemika slovenskega rodu, velikega znanstvenika, ki je bil za svoja prizadevanja leta 1923 nagrajen z Nobelovo nagrado za kemijo.

Na slovesnosti ob 75. obletnici smo podelil še posebni inštitutski priznanji za dolgoletno tesno in zgledno sodelovanje pri raziskovalnem delu in sicer Institutu ‘Jožef Stefan’ ter podjetju Lek. Na dogodku pa smo razglasili tudi letošnjo doktorsko štipendijo Janka Jamnika za perspektivnega mlado raziskovalko ali raziskovalca s področja kemije in sorodnih ved, prejela jo je študentka fizike Ana Rebeka Kamšek.

Več o Preglovih nagrajencih sledi v nadaljevanju, pogovor s štipendistko pa preberite v rubriki ‘Na kavo’.

ZNANSTVENI DOSEŽKI Vezava in struktura nanotelesc na gradnike proteinskega origamija Dimerne obvite vijačnice so strukturni motivi, ki se pogosto pojavljajo v naravnih proteinih. Sestavljeni so iz dveh α-vijačnic, ki sta zaviti ena okrog druge, in predstavljajo vsestranski gradnik za izdelavo načrtovanih proteinov. Raziskovalci Odseka za sintezno biologijo in imunologijo so leta 2013 iznaš-

li nov modularni način tvorbe proteinskih struktur in pokazali, da lahko na osnovi tega pripravijo različne proteinske kletke.

V članku v ugledni reviji Proc.Natl.

Acad.Sci USA poročajo o nanotelescih, proteinih, ki podobno kot protitelesa prepoznavajo določene proteine, gradnike proteinskega origamija. Določili so 5 prostorskih struktur kompleksov nanotelesc z dimerno ovito vijačnico in pokazali, da nanotelesca prepoznavajo te gradnike v različnih strukturah. Z izborom zaporedij so lahko pripravili proteinske tetraedre z vezanimi od 1 do 6 nanotelesc. Nanotelesca bodo uporabna kot modularni gradnik za funkcionalizacijo, uravnavanje delovanja in strukturne analize proteinskega origamija.

Analiza tvorbe in oksidacije ogljika pri katalitski reakciji Pretvorba metana in CO2 v sintezni plin (H2 in CO) je obetavna katalitska pot, ki omogoča redukcijo CO2 z vzporedno valorizacijo CH4. Hitro kopičenje ogljika na

2

Preglova nagrajenca Gruden in Likozar, Velika Preglova nagrada Jerali PREGLOVE NAGRADE Prestižne Preglove nagrade smo tokrat podelili na slovesnosti ob 75. obletnici delovanja Kemijskega inštituta. Preglovi nagradi za izjemne znanstvene dosežke sta prejela prof. dr. Kristina Gruden in izr. prof. dr. Blaž Likozar. Velika Preglova nagrada pa je šla v roke prof. dr. Romanu Jerali.

Prof. dr. Kristina Gruden je pionirka sistemske biologije rastlin v svetovnem merilu. Vodi Oddelek za biotehnologijo in sistemsko biologijo na Nacionalnem inštitutu za biologijo. Glavna tema njenih raziskav je odnos med rastlinami in povzročitelji bolezni na molekulskem nivoju z namenom poiskati alternativne načine za varstvo rastlin.

Svoje raziskave posveča predvsem pomembnim poljščinam, kot sta krompir in vinska trta. O vrhunskosti njenega raziskovanja pričajo vabljena predavanja in objave v najboljših revijah s področja rastlinske biokemije. Številni projekti s področja sistemske biologije za izboljšanje procesov proizvodnje učinkovin za slovensko farmacevtsko in prehrambeno industrijo pa kažejo tudi na

Izr. prof. dr. Blaž Likozar je znanstveni svetnik na Kemijskem inštitutu in izredni profesor za področje inženirstva na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani ter na Fakulteti za tehnologijo polimerov v Slovenj Gradcu. Osrednje področje njegovega raziskovalnega dela predstavljajo izzivi kemijskega inženirstva, vezani na razumevanje pretvorb surovin v dobrine s postopki in načini, ki naslavljajo okoljsko problematiko. V raziskovanem delu nagrajenca je močno izražen prenos teoretičnih spoznanj v gospodarstvo.

Rezultate raziskav s soavtorji redno objavlja v uglednih mednarodnih znanstvenih revijah, je tudi soavtor dveh mednarodnih patentov in štirih patentnih prijav. Z mednarodno odmevnimi dosežki svojega ra-

prepoznaven aplikativni potencial njenih raziskav. Je tudi soustanoviteljica odcepljenega podjetja Biosistemika.

ziskovalnega dela in organizacijskimi aktivnostmi se je uveljavil in prispeval k razvoju področja obnovljivih virov.

Glasilo Kemijskega inštituta September 2021 ZNANSTVENI DOSEŽKI Prof. dr. Roman Jerala je vrhunski slovenski znanstvenik svetovnega slovesa. S svojim delovanjem na področju ved o življenju je slovensko znanost postavil na svetovni zemljevid ter kot vodja Odseka za sintezno biologijo in imunologijo močno prispeval k razvoju in ugledu Kemijskega inštituta. Je pionir sintezne biologije v Sloveniji in se uvršča med vodilne sintezne biologe v svetu.

Njegove raziskave vključujejo implementacijo logike in obdelave informacij v sesalskih celicah ter razvoj novih načinov regulacije genov, kar so v njegovi skupini že uporabili v predkliničnih terapevtskih aplikacijah. Zaradi vrhunskega znanstvenega delovanja je bil prof. Jerala izvoljen med člane EMBO, je tudi izredni član SAZU. Hkrati pa s svo-

jim širokim znanjem širši javnosti neutrudno pojasnjuje trenutno situacijo v zvezi s pandemijo bolezni COVID-19 in tudi na ta način prispeva k zaupanju in ugledu znanosti.

Odločno ZA cepljenje Koronakriza je človeštvo postavila pred neslutene izzive. Terjala je številne človeške žrtve, močno je obremenila zdravstvo, z omejitvami je korenito posegla v naš vsakdan ter prizadela gospodarstvo, šolstvo, kulturo, ter tudi znanost. Kdaj bomo lahko v polnosti zaživeli tako, kot smo živeli pred koronakrizo? Vprašanje, ki si ga nenehno zastavljamo vsi, a nihče nima odgovora nanj. Imamo pa jasno stališče in

konsenz svetovne znanosti glede tega, katera je učinkovita in edina pot za izhod iz te krize. Cepljenje. Ker so cepiva, ki so na voljo Slovenkam in Slovencem učinkovita, cepljenje pa enostaven in varen ukrep za zaščito pred boleznijo covid-19, smo se na Kemijskem inštitutu pridružili pozivu nekaterih slovenskih organizacij in smo odločno ZA cepljenje.

aktivnih nikljevih katalizatorjih ogroža dolgoročno katalitsko aktivnost in predstavlja oviro za industrijsko implementacijo te reakcije. V tej raziskavi smo analizirali izvor in reakcijske poti ogljika, ter njegovo odstranjevanje s pomočjo kinetičnih in izotopskih analiz z namenom izboljšati razumevanje reakcije in usmeriti sintezo do materialov, odpornih na ogljik.

Analizirali smo različne korelacije med velikostjo delcev CeTiO2 in (i) začetnimi reakcijskimi hitrostmi disociacije CH4 in disproporcionacije CO2, ter množinami akumuliranega ogljika, in (iii) primerjali hitrost reakcije oksidacije ogljika s kisikom, ki izvira iz kristalne strukture CeTiO2 nosilca (redoks pot) in hitrostjo oksidacije s kisikom, ki nastane neposredno pri aktivaciji CO2 (neposredna pot). Ugotovili smo, da je redoks oksidacija hitrejša, ne glede na velikost CeTiO2.

CH4 je vir neaktivnega ogljika, neodvisno od velikosti CeTiO2.

Katalizatorji na osnovi organskih kompleksov in grafena V prizadevanju za razvoj učinkovitega in stabilnega fotokatalizatorja za redukcijo CO2 so se hibridni materiali na osnovi

organskih kompleksnih spojin in grafenskih derivatov izkazali za zelo obetavne. Raziskovalci so v delu opisali pripravo, strukturo in lastnosti hibridnih katalizatorjev na osnovi Co-kvaterpiridinskega kompleksa kovalentno vezanega na površino grafenske kisline, ki so uporabni za fotokatalitsko redukcijo CO2 v CO. Z izbiro ustreznih pogojev fotokatalize lahko s tem katalizatorjem dosežemo zelo veliko selektivnost pretvorbe.

Takšni hibridni materiali so idealen sistem za temeljne raziskave

3

ZNANSTVENI DOSEŽKI katalitske reaktivnost, pri katerih bi lahko bolje razumeli elektronsko sklopitev med kompleksom in grafenskim nosilcem.

Delo je bilo objavljeno v reviji Journal of American Chemical Society. Hibridni katalizator opisan v članku kaže na možen razvoj tega področja v bodoče, saj je zelo robusten in omogoča več sto ur obsevanja z zelo majhno izgubo aktivnosti. Katalizator združuje prednosti obeh komponent kompozita, stabilnost trdnega materiala in zmogljivost, visoko aktivnost ter selektivnost molekularnih katalizatorjev.

Na kavi s štipendistko Ana Rebeka Kamšek Na kavo smo povabili Ano Rebeko Kamšek, letošnjo prejemnico doktorske štipendije Janka Jamnika. Študentka fizike je že nekaj časa vključena v delo na inštitutskem Odseku za kemijo materialov, kjer se ukvarja z algoritmi za simulacijo in obdelavo slik. za uporabo v gorivnih celicah in elektrolizerjih.

Najpomembnejši dosežek znanosti po vašem mnenju?

Vizualizacija prepovedanega polarnega reda v feroelektrikih O hipotetični prisotnosti polarnih nanopodročij v paraelektrični fazi perovskitnih feroelektrikov se govori že desetletja, vendar doslej še niso bila eksperimentalno dokazana. Z uporabo vrstične presevne elektronske mikroskopije v kombinaciji z Ramanovo spektroskopijo so avtorji pokazali neposredne dokaze na atomski ravni in strukturne podrobnosti statičnih, 2–4 nm velikih polarnih nanoklastrov v centrosimetrični fazi feroelektrikov na osnovi Ba, SrTiO3 in BaTiO3.

Težko je izpostaviti samo enega. Dosežek, ki se mi v današnjem času zdi najpomembnejši, je internet, saj omogoča neverjetno povezljivost.

Vaš znanstveni vzornik?

Zelo občudujem Saro Bals in Sandro Van Aert, ki imata čudovite objave na področju elektronske mikroskopije in obdelave slik.

Kje so po vašem mnenju meje znanosti?

Kako ste zajadrali v znanstvene vode?

V nasprotju s prejšnjim razmišljanjem ta študija kaže, da je smer polarizacije znotraj določenega polarnega nanoklastra stabilna na časovni lestvici meritev (deset do sto sekund). Verjetni razlog za stabilizacijo je prisotnost lokalnih napetosti, ki izvirajo iz različnih točkovnih kristalnih defektov. Članek je objavljen v reviji Nature Communications.

Identifikacija polarnih nanoklastrov, njihova velikost, prostorska porazdelitev in lastnosti bi lahko vplivala na modeliranje in krojenje

4

Sredi tretjega letnika fakultete sem si zelo želela, da bi ob študiju, ki se mi je zdel poln teorije, spoznala še delo v praksi. Ker mi je bila zelo všeč ideja ukvarjati se z nečim, kar bi bilo dolgoročno lahko koristno za okolje, sem pisala prof. dr.

Miranu Gaberščku z Odseka za kemijo materialov. Tam mi je postalo tako všeč, da v tej ekipi ostajam še naprej.

Kaj trenutno raziskujete?

V magistrski nalogi sem se osredotočila na algoritme za obdelavo slik elektronske mikroskopije pri atomski ločljivosti.

V prihodnje si želim to dopolniti z različnimi karakterizacijskimi tehnikami, s katerimi opredeljujemo lastnosti funkcijskih materialov, posebej katalizatorjev

Dvomim, da meje zares obstajajo, je pa ovire lažje premagovati v dobri družbi in ob dobrih delovnih pogojih. Za lažjo premostitev ovir pri delu se mi zdi koristno in prijetno poklepetati s sodelavci z različnimi predznanji ter na ta način spodbuditi bolj izvirne misli.

Kaj bi si v prihodnje še želeli raziskovati?

V naslednjih nekaj letih si želim podrobneje spoznati tako elektrokemijske kot tudi difrakcijske tehnike za analizo materialov, ter se naučiti primernega kombiniranja rezultatov različnih tehnik.

Verjamem, da mi pri tako bogati izbiri metod, kot so na voljo v znanosti o materialih, dela ne bo zmanjkalo. Dolgoročno pa bi počela karkoli, pri čemer bi se lahko počutila, kot da vsaj malo pripomorem k boljši prihodnosti.

Glasilo Kemijskega inštituta September 2021

Kaj naj bi bilo, ali kaj zdaj je raziskovanje Nagovor prof. dr. Jureta Zupana ob 75. jubileju Kemijskega inštituta Spoštovani, namen povabila k nagovoru ob inštitutskem jubileju je bil dati nekaj ‘vzpodbudnih’ besed mladim (in morda tudi starejšim) raziskovalcem. Ker domnevam, da so ‘vzpodbudne‘ besede lahko nadležne, celo osladne, se bom skušal omejiti na nekaj misli o raziskovanju.

Ste že kdaj imeli občutek, da je vedno težje priti do novih odkritij, da je večina enostavnih problemov že raziskana, in da se danes pomembne rezultate doseže le z reševanjem kompleksnih problemov na dragih aparaturah v velikih skupinah primerno finančno podprtih raziskovalcev?

Da lahko in zmorete doseči več kot si mislite, bi vas rad opozoril na problem, ki je verjetno star kot človeštvo, a danes še bolj izrazit kot v preteklosti, da smo raziskovalci bili in smo preveč oritentirani na rezultate eksperimentov kot na eksperimente same. V sodobni znanosti vse bolj štejejo le rezultati. Rezultati so pogoj za objave, financiranje raziskav, napredovanja, kariere, članstva v različnih organizacijah, itd. Širše, poglobljene razprave o esperimentih ali njihovih zasnovah in osnovah postajajo vse bolj redke.

Kot dokaz, vam pokažem star eksperiment, ki ga vsi opazujemo že tisočletja.

Aparatura je preprosta - kamen in list z drevesa. Spustim ju na tla in si rezultat razložim, kot so si ga razlagali nekoč: težji predmet pade na tla hitreje kot lažji. Bolj kot so ljudje ta eksperiment ponavljali, toliko bolj so jih rezultati v to prepričevali. Ker naravnih zakonov

niso poznali dovolj dobro, jih zamenjava učinkov gravitacijskih sil in gibalne količine ni posebej motila. Česar ne poznaš, ne moti! Nepoznavanje jih ni ustavilo, da bi ne izumili frač, katapultov, topov in česa še bolj učinkovitega. Šele po več stoletjih je razmišljanje Galilea Galilea in Isaaca Newtona postavilo stvari na pravo mesto z razlago, da padajo vsa telesa, ne glede na težo, z istim pospeškom.

Od Galilejevih razmišljanj je minilo 400, od Newtonovih pa 350 let. Pravzaprav le droben utrinek časa v primerjavi s tisočletji, ko so prikazani eksperiment tolmačili narobe. Ali se vam ne zdi možno, da bodo čez 400 let katero od naših sedanjih prepričanj in ‘resnic’ zanamci tolmačili povsem drugače? Morda boste z daljšim in globljim razmišljanjem k temu pripomogli tudi vi.

Kaj sem hotel s tem primerom pokazati?

Da je beleženje in raziskovanje samo rezultatov eksperimentov lahko zelo omejujoče, če pozabljamo na razmišljanje o celostni sliki eksperimenta in podatkov.

Razmišljanje o celoti zahteva več časa, študija, znanja in predvsem širši način mišljenja. Takemu delu sodobnost, ki zahteva presenetljive, uporabne in odmevne rezultate, po možnosti čimprej, žal, ni naklonjena.

Prof. Brčić je v prvem letniku vsakič začel predavanje s Konfucijevo modrostjo, ki jo je asistent napisal na tablo: Študij brez misli je brezploden, misel brez študija je nevarna. Potrebno je oboje študij in misel - veliko študija in veliko razmišljanja. Naj nas Konfucij prepriča, da je bilo to potrebno in znano že v zgodovini, in da je še toliko bolj potrebno tudi danes.

Pravzaprav sem hotel vsakemu mlademu raziskovalcu povedati še nekaj. Zgodovina nas tudi uči, da dobro misel, genialni preblisk, večinoma dobi razmišljujoč posameznik, le redko cela skupina raziskovalcev hkrati, in ta posameznik ni nujno šef - lahko ste tudi vi.

ZNANSTVENI DOSEŽKI dielektričnih lastnosti in visokofrekvenčnih izgub v tej družini materialov, ki se pogosto uporabljajo v kondenzatorjih in mikrovalovnih komunikacijah.

Podrobnosti sinteze ognjevarnega poliamida 6 Raziskovalci so v reviji Chemical Engineering Journal objavili članek z naslovom »New sustainable flame retardant DOPO-NH-functionalized polyamide 6 and filament yarn«. V njem so predstavili podrobnosti sinteze ognjevarnega poliamida 6. Z uporabo v Laboratoriju za razvoj premazov sintetizirane »zelene« spojine na bazi fosforja so pokazali, da je možno nadomestiti strupene, obstojne in bioakumulativne halogenirane ognjevarne spojine v tekstilnih izdelkih na bazi PA 6. Izsledki raziskave predstavljajo ključne informacije za nadaljnje študije ter prenos kovalentno vezanih ognjevarnih dodatkov v industrijo.

Povezava med metabolizmom, oksidativnim stresom in celično smrtjo Vdor mikrobov ali molekule, ki so posledica poškodb, povzroči v telesu sprožitev obrambnih mehanizmov, katerih namen je hitra odstranitev tujka. Pogosto je posledica tudi smrt okuženih celic. Prekomerna celična smrt je za telo zelo škodljiva. Zato so se raziskovalci odločili, da raziščejo procese, ki lahko vnetno celično smrt uravnavajo.

Osrednja tema raziskave je protein gasdermin D. Kadar ga različne proteaze razcepijo, tvori pore v celični membrani. Številne pore vodijo do vnetne celične smrti, piroptoze. Raziskovalci so odkrili pomembno povezavo med osrednjo metabolno signalno potjo mTORC1, ki preko oksidativnega stresa omogoča tvorbo por gasdermina D. Pokazali so torej, da je Nadaljevanje na strani 10

5

Pisarna za prenos znanja Kemijskega inštituta piše dr. Vojka Žunič Začenjamo kar z mislijo vsem poznanega kemika, inženirja in enega največjih izumiteljev Alfreda Nobela: »If I have a thousand ideas and only one turns out to be good, I am satisfied.« Zapisana misel je bila osredotočena na vzpodbujanje inovacij, lahko pa jo interpretiramo in uporabimo tudi na drugih področjih življenja.

Inovacije so postale izjemno pomembne v našem vsakdanjem življenju, saj so vseskozi igrale pomembno vlogo pri razvoju človeštva. Težko si predstavljamo življenje brez pametnih telefonov, televizije, interneta, raznih aplikacij. Za vsemi tehnološkimi novostmi, ki prihajajo na trg, pa je vedno v ozadju izumitelj oz. inovator.

Izumitelji tako s svojimi rešitvami prispevajo k izboljšanju našega življenja na vseh področjih.

Na Kemijskem inštitutu imamo veliko inovativnih raziskovalk in raziskovalcev, ki s svojim trudom, znanjem in predvsem z željo po novem in boljšem, ustvarjajo in širijo inovacijsko okolje. Pomembno vlogo igra Pisarna za prenos znanja, katere temeljno poslanstvo je, da se njihovi izumi in znanje »premestijo« iz laboratorija v gospodarstvo. Pisarna za prenos znanja je most med raziskovalnim in gospodarskim okoljem in obenem skrbi za vzpostavljanje tesnejših povezav med njima. Raziskovalcem tako nudi podporo od zaščite intelektualne lastnine do trženja tehnologij, hkrati pa je vstopna točka za industrijo. Eden od pomembnih ciljev pisarne je spodbujanje inovativnosti pri razis-

kovalcih preko različnih delavnic ali izobraževanj, ter omogočanje prenosa novo ustvarjenega znanja v gospo-

ica Komisije za inovacije ter je pravi naslov za vsa vprašanja glede varstva intelektualne lastnine in ustanavljanja

darsko okolje. Namen vsega tega je povečati število visokotehnoloških in inovativnih podjetij v Sloveniji, ki predstavljajo gonilo tehnološkega razvoja države. Raziskovalcem s podjetniškim duhom pa pisarna nudi tudi podporo pri ustanavljanju odcepljenih podjetij.

Pisarna za prenos znanja uspešno deluje pod vodstvom dr. Vojke Žunič in preostalih članov ekipe. Vodja pisarne, dr. Vojka Žunič organizira delo, vam pomaga pri pripravi pogodb v povezavi z zaščito in prenosom znanja, je član-

odcepljenih podjetij. Urban Šegedin je koordinator prenosa tehnologij, skrbi za povezovanje z industrijskimi partnerji, promocijo in licenciranje tehnologij, pripravlja tehnološke ponudbe ter opravlja preglede patentnih baz.

Ana Kompan organizira administracijo pri prijavah inovacij ter aktivnostih Komisije za inovacije, skrbi za patentne aktivnosti in komunikacijo s patentnimi zastopniki, ter izvaja postopke v povezavi s projektno dejavnostjo. Dr. Mirica Karlovits sodeluje v procesih prepoznavanja tržno zanimivih inovacij, pripravlja tržne analize, vodi projekt NICKI, skrbi za promocijo inovacij preko različnih kanalov kot so spletna stran in družabna omrežja, ureja tehnološke ponudbe in grafično oblikuje promocijsko gradivo.

Člani Pisarne za prenos znanja (od leve proti desni): dr. Vojka Žunič, Urban Šegedin, Ana Kompan, dr.

Mirica Karlovits.

6

Kontakt: knowledge.transfer@ki.si

Glasilo Kemijskega inštituta September 2021

Upokojenci se predstavijo Mag. Muharem Husić Tokrat se predstavlja mag. Muharem Husić, naš nekdanji sodelavec, ki je še vedno vsestransko aktiven. Svoj čas namenja aktivnostim v različnih društvih, je predavatelj na več višjih in visokih šolah, najde pa tudi čas za potovanja, vrtnarjenje, ples in petje.

Na Kemijskem inštitutu sem bil zaposlen med leti 1982 in 2018. Sprva kot asistent v raziskovalnem laboratoriju za kemijsko procesno inženirstvo. Podiplomski študij, magisterij kemijske tehnologije na Oddelku za kemijo in kemijsko tehnologijo Fakultete za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani, sem uspešno zaključil leta 1992. Obseg

mojega dela na inštitutu je bil raznolik, odvisen predvsem od potreb industrije, ministrstev ter drugih ustanov. Pokrival sem širše področje za raziskave in razvoj tehnično pomembnih proizvodnih procesov v laboratorijskem in polindustrijskem merilu ter prenos v proizvodnjo.

Ukvarjal sem se z razvojem, načrtovanjem, optimiziranjem, avtomatiziranjem naprav za kemijsko in sorodno industrijo, z razvojem in integracijo postopkov ter preventivnih ukrepov varstva okolja v industrijske procese, z uvajanjem principov čistejših proizvodenj v industrijsko prakso in izdelavo ocen skladnosti proizvodnih procesov z BAT tehnologi-

jami (best available techniques) po direktivi IPPC (Directive Integrated pollution prevention and control). Izdelal sem tudi številne ekspertize za različne uporabnike iz gospodarstva in javnega sektorja. Od leta 1997 sem, poleg raziskovalnega dela, opravljal tudi dela odgovorne strokovne osebe za varnost in zdravje pri delu, varstvo pred požar-

om in delo z nevarnimi kemikalijami.

V veliko veselje mi je bilo, da so mi zaupali funkcijo sindikalnega zaupnika na Kemijskem inštitutu, ki sem jo z največjim veseljem opravljal kar 14 let. Bil sem tudi član predsedstva sindikalne konference Visokega šolstva in znanosti in prvi predsednik predsedstva sindikalne konference Visokega šolstva in znanosti OO Ljubljana.

Sem tudi habilitiran predavatelj na višji strokovni šoli Biotehniški izobraževalni center Ljubljana, na višji strokovni šoli Izobraževalni center B&B Kranj, na višji strokovni šoli Šolski center Ljubljana, na Visoki šoli za gradbeno inženirstvo Kranj, ter na Visoki šoli za varstvo okol-

ja v Ljubljani in Kranju.

Odkar sem se leta 2018 upokojil, se moje življenje vrti počasneje in več časa lahko posvečam številnim hobijem. Še vedno sem izjemno aktiven avtor, pišem višješolske in visokošolske učbenike ter sodelujem na številnih konferencah. Še vedno se tudi sam nenehno izobražujem. Sem pa tudi aktiven član SVIZ upokojencev, Društva upokojencev ter nekaterih drugih.

Z ženo se vsako leto odpraviva na potovanje in uživava v lepotah evropskih pokrajin in severne Afrike. Ljubiteljsko se ukvarjam s petjem bosanskih sevdalink. Sevdah ali sevdalinka je bosanska ljudska pesem, ki v bosanščini pomeni hrepenjenje po ljubezni. Pesmi so čustvene, sentimentalne in največji pomen nosi glas tistega, ki jo poje. Poleg tega plešem tudi v folklorni skupini Rožmarin in pojem v pevskem zboru Pevci izpod Rožnika. Skrbim tudi za rekreacijo, tako v fitnesu kot z delom na vrtu. Pri delu na vrtu uživam prav pri vseh opravilih in v vseh letnih časih. Pridelki mi odlično uspevajo in jih z veseljem delim s prijatelji.

7

Obiskali smo travniški raj v Rojah VODEN OGLED Pod vodstvom vodje Botaničnega vrta dr. Jožeta Bavcona in raziskovalke dr. Blanke Ravnjak smo se s sodelavci odpravili na ogled zanimivega in po rastlinskih vrstah izjemno pestrega suhega travnika, ki se razprostira na prodnati terasi reke Save v Rojah na obrobju Ljubljane. Tam smo lahko občudovali tudi več vrst čudovitih travniških orhidej ali kukavic.

Travnik v Rojah je dva hektarja velik ekstenzivni suhi travnik sredi intenzivno obdelanih kmetijskih površin v Rojah pri Brodu pod Šmarno goro. Že skoraj dve desetletji ga upravlja Botanični vrt Univerze v Ljubljani z namenom ohranjanja njegove biodiverzitete.

Ta travniški raj se lahko pohvali s kar 120 rastlinskimi vrstami, ki jih Botanični vrt tu varuje v naravi oz. in-situ. Mnoge tu rastoče rastline so pri nas redke in ogrožene in so zato uvrščene na rdeči seznam praprotnic in semenk. Zaradi svoje pestrosti je del območij Nature 2000. Ja eden redkih ostankov suhih travišč, ki so danes v Evropi, poleg mokrišč, eno najbolj ogroženih življenjskih okolij.

Na zgornjem robu travnika še pozimi zacvetita navadni mali zvonček (G. nivalis)

Vir fotografij: Nigel Van de Velde

8

in pomladanski žafran (C. vernus subsp. vernus), pozneje pa se število vrst hitro veča. V začetku maja zacvetijo: dolgolistna mračica (Globularia punctata), navadna šparnica (Biscutella laevigata L.), nekaj različnih kukavic, kot so: steničja (Orchis coriophora L.), čeladasta (Orchis militaris), navadna (Orchis morio L.), trizoba (Orchis tridentata Scop.), pikastocvetna (Orchis ustulata L.), nekatere med njimi so zelo pogoste, in čmrljeliko mačje uho (Ophrys holosericea (Burm.fil.) Greuter). Nato zacvetijo barvilne košeničice (Genista tinctoria L.) in lepki lan (Linum viscosum L.). Konec maja, sredi junija se jim pridružijo brstične lilije (Lilium bulbiferum) in pozneje še ilirski meček (Gladiolus illiyricus Koch.), ki je v posameznih delih izredno številčen.

Glasilo Kemijskega inštituta September 2021 Podpisali licenčno pogodbo z odcepljenim podjetjem ReCatalyst Kemijski inštitut je podpisal licenčno pogodbo z nedavno ustanovljenim odcepljenim podjetjem ReCatalyst d.o.o., ki bo razvijalo in tržilo inovativno metodo priprave katalizatorjev za boljše in cenejše vodikove gorivne celice. Gre za že tretji tovrstni prenos znanja Kemijskega inštituta na odcepljena podjetja v obdobju zadnjih štirih let, pred tem je inštitut licenčne pogodbe podpisal s podjetjema MyCol in Mebius. Novonastalo odcepljeno podjetje ReCatalyst temelji na inovacijah Kemijskega inštituta, ki so rezultat doktorskega dela dr. Matije Gatala, enega od ustanoviteljev in večinskega lastnika podjetja.

Ne le raziskovalec, tudi fotograf doc. dr. Andrej Perdih

S fotografijo se je srečal že v otroštvu. Po več letih premora je med podoktorskim usposabljanjem v tujini ponovno pričel fotografirati. Fotoaparat mu omogoča, da ujame tako motive narave in mest, kot tudi zanimive podrobnosti okolice, ki pogosto brez besed povedo svojo zgodbo. »V moji družini se vsi ljubiteljsko ukvarjajo s fotografijo. Ko sem bil še v osnovni šoli, sva šla z očetom v Celovec kupit prvi analogni fotoaparat. To je bilo moje prvo potovanje v tujino, še sedaj se živo spomnim, kako sva na oblačnen dan prečkala Ljubelj. Kasneje sva doma v improvizirani temnici razvijala črno-bele fotografije, ki sem jih posnel na družinskih

praznovanjih ter izletih«, pripoveduje doc. dr. Andrej Perdih, raziskovalec na Teoretičnem Odseku.

Potem je fotografiranje za nekaj časa postavil na stranski tir. Ko je odšel na podoktorsko usposabljanje in več kot dve leti preživel med Berlinom in Ann Arborjem v ZDA, pa je ponovno pričel fotografirati. Mali kompaktni fotoaparat je hitro postal premalo

zmogljiv in sledil je nakup prvega zrcalnorefleksnega digitalnega aparata. Veliko znanja o tehničnem vidiku digitalne fotografije mu je predal tudi sodelavec, dr. Jernej Stare. S fotografijami je dvakrat sodeloval tudi na razstavah; obakrat prav na Kemijskem inštitutu.

Pri fotografiji ga navdušuje to, da lahko trajno ujame motive in trenutke, pogosto povezane z notranjimi občutki, ki se mu porodijo, ko jih zagleda skozi objektiv.

Fotografija je zanj tudi nekakšen trening pogleda, saj sčasoma odstre marsikatero skrito dimenzijo okolice, ki mu je bila prej nevidna.

Ko je pričel s fotografijo, so ga privlačile ulice, velike zgradbe ter vrvež velemestnega Berlina. Kasneje se je navdušil nad nebotičniki in ameriško arhitekturo.

V ZDA je odkril tudi lepoto zapuščenih zgradb in ruševin. V zadnjih letih pa so njegov najpogostejši motiv naravne lepote Slovenije, še posebej gore in okolica Ljubljanskega barja. Od kar fotografira na inštitutu, je spoznal tudi makrofotografijo, eden od izzivov za prihodnost, pa ostaja portretna fotografija.

Vzornika med profesionalnimi fotografi nima, si pa vedno rad ogleda fotografije v reviji National Geographic. Spremlja tudi nekaj spletnih strani namenjenih ljubiteljem poulične fotografije in fotografije narave. Ob vsem raziskovalnem delu časa za fotografiranje pogosto zmanjka, saj si je praviloma potrebno vzeti še čas za izbor, urejanje in obdelavo fotografij.

Zato poskuša imeti fotoaparat vedno kje v bližini, da lahko ujame kakšen zanimiv motiv in z njimi povezno zgodbo.

9

ZNANSTVENI DOSEŽKI mogoče uravnavati tvorbo por in celično smrt tudi na končni stopnji, kar ima širši pomen v uravnavanju različnih vnetnih stanj. Raziskavo so objavili v reviji Cell.

Katalizatorji med Scilo in Karibdo: selektivni ali aktivni Proizvodnja propilena predstavlja pomembno ozko grlo kemične industrije, saj ne dohaja povpraševanja. Starejši načini proizvodnje s krekiranjem težjih naftnih frakcij so tudi okoljsko problematični, zato se vse pogosteje uporablja alternativna sintezna pot s propanom kot reaktantom, ki ga dehidrogenirajo v propilen na katalizatorjih iz kromovega oksida. Kromovi oksidi so učinkoviti katalizatorji za to reakcijo, a jih še vedno pestijo težave s selektivnostjo in predvsem kratko življenjsko dobo. Zaradi hitrega nabiranja koksa na katalizatorjih, reakcija poteka v ciklih, med katerimi so faze regeneracije katalizatorja. Reakcija poteka v oksidativni atmosferi, v njej pa aktivno sodelujejo tudi kisikovi atomi iz katalizatorja.

V raziskavi pojasnimo, zakaj reakcija ne poteka dobro na povsem reduciranem ali povsem oksidiranem katalizatorju. Raziskava je del obsežnega evropska projekta Bizeolcat, katerega cilj je razviti učinkovitejše katalizatorje za trajnostne pretvorbo ogljikovodikov.

Rezultati so bili objavljeni v reviji ameriškega kemijskega društva ACS Catalysis.

10

Noč ima svojo moč 2021 Na zadnji septembrski petek je potekala tradicionalna Evropska noč raziskovalcev. Na ta dan se je po vsej Sloveniji odvijal dogodek ‘Noč ima svojo moč’ z osrednji prizoriščem na Prešernovem trgu v Ljubljani. Na eni od stojnic je bil prisoten tudi Kemijski inštitut, kjer so si mimoidoči lahko ogledali zabavne kemijske eksperimente. Ta dan smo sicer gostili tudi spletne obiske naše ustanove, organizirali smo zanimivo predavanje, z raziskovalkami in raziskovalci pa smo klepetali ob ‘znanstveni’ kavi.

Glasilo Kemijskega inštituta September 2021

S kemikalijami ravnajmo varno Piše dr. Andreja Drolc, vodja Službe za varnost in zdravje pri delu V svetu se uporablja in sintetizira veliko različnih nevarnih in zdravju škodljivih kemikalij, vsi podatki o strupenosti in nevarnosti za zdravje le-teh pa niso v celoti poznani. Na inštitutu uporabljamo okoli 10.000 različnih kemikalij, evidenca o njih pa vodimo v bazi kemikalij Kemijskega inštituta Kevidenca (https://kevidenca.ki.si).

Da bi se zaščitili pred učinkom nevarnih kemikalij, je potrebno pri delu v laboratoriju dosledno uporabljati osebno varovalno opremo z namenom, da je izpostavljenost kemikalijam čim manjša. Proizvajalci za vsako kemikalijo zagotavljajo Varnostni list, to je osnovni dokument za obvladovanje tveganja, ki vsebuje tudi podatke o potrebni osebni varovalni opremi pri rokovanju s posamezno kemikalijo.

Vsi, ki so prisotni v laboratoriju, morajo biti zaščiteni z laboratorijsko haljo, pri rokovanju z jedkimi kemikalijami pa je priporočljivo uporabiti tudi neprepustni predpasnik. Obutev mora biti stabilna in zaprta, sandali in drugi odprti čevlji za delo v laboratoriju niso primerni.

Da bi preprečili poškodbe oči, naj zaposleni uporabljajo ustrezno zaščito. Zaščitna očala morajo imeti stranske ščitnike, pri delu s kapljevinami je potrebno uporabljati očala z zatesnjenim robom. V primeru večje verjetnosti brizga kemikalije, pa je potrebno uporabljati ščitnik za celoten obraz. Zaposleni, ki uporabljajo očala z dioptrijo, naj preko njih nosijo tudi laboratorijska zaščitna očala. Odsvetujemo uporabo kontaktnih leč, saj so v tem primeru poškodbe večje.

Da bi preprečili vdihavanje hlapov, naj delo s kemikalijami v čim večji meri poteka v digestoriju, v katerem je, glede na preostali prostor, podtlak. Pri tem mora biti pokrov digestorija spuščen. Če delo v digestoriju ni mogoče, je potrebno zagotoviti lokalno odsesovanje.

Za preprečevanje vnosa kemikalij skozi kožo ali poškodbe rok je potrebno uporabljati zaščito za roke.

Pri rokovanju s kemikalijami, z vročimi predmeti ali mrzlimi materiali (npr. tekoči dušik), z ostrmi predmeti in snovmi, ki jih ne poznamo, se moramo pred delom zaščititi z rokavicami. Te morajo biti iz materiala, ki je odporen na posamezno kemikalijo, imeti morajo ustrezno debelino, pomemben pa je tudi čas izpostavitve. Z rokavicami se ne smemo dotikati kljuk, telefonskih slušalk, stikal ali računalniških tipkovnic.

Dosledno upoštevanje varnostnih ukrepov in uporaba osebne varovalne opreme je del varnostne kulture ter vodi k višji varnosti in zmanjšanju nesreč pri delu.

11

Galerijska dejavnost V galeriji Kemijskega inštituta je v juniju in juliju razstavljal dr. Miklavž Komelj. Umetnostni zgodovinar, pesnik, prevajalec, pisatelj, esejist ter likovni umetnik je na ogled postavil svoje slike na papirju pod skupnim naslovom A svet naj se konča, če pozabim.

Glasilo Kemijskega inštituta September 2021

Rastline z inštitutske strehe NAVADNA CIKLAMA piše dr. Blanka Ravnjak

Intimnost formatov Komeljevih slik in potez ter simbolika, ki se veže v barvno dokaj preproste, včasih tudi kolažirane in z deli fotografij prepletene podobe, je v velikem nasprotju s sugestivnostjo teh malih likovnih del.

Ko se osredotočimo na te podobe, dobimo občutek neke monumentalnosti, skorajda veličastne religiozne, ritualne ikone, v katerih nastopajo podobe žensk ali živali, rastlin ali delov arhitekture kot bi šlo za prizore iz starodavnih templjev, kjer gre za najbolj temeljne občutke vere.

Neopisljiva sled absolutnega zaupanja brez računanja na učinek.

Vroči poletni dnevi se poslavljajo in jutra so že prijetno sveža.

A ko že mislimo, da s poletjem odhaja cvetoča podoba narave, nas v gozdni podrasti pozdravijo intenzivno vijolični cvetovi navadne ciklame (Cyclamen purpurasens Mill). Še preden ugledamo cvetove v obliki plamenčkov, nas na njihovo prisotnost opozori omamno dišeč vonj. A ne navdušujejo le cvetovi, še bolj pestri so ciklamini listi z raznolikimi in zanimivimi vzorci. Pri nekaterih listih vzorci spominjajo na umetelno izvezeno čipko, pri drugih pa je lahko listna površina srebrnkasta ali v celoti zelena.

Za ciklamo je značilno, da se listi razvijejo nekoliko kasneje kot cvetovi in so prisotni preko zime. Pravzaprav so zelo prilagojeni na ekstremne zimske razmere saj se pustijo zmrzniti, ko se otopli pa postanejo zopet čvrsti. To jim omogočajo barvila antociani, ki imajo vlogo zaščite pred nizkimi temperaturami. Hkrati pa jim omogočajo preživetje tudi ob močnejši izpostavitvi sončnemu sevanju.

Navadna ciklama je namreč rastlina gozdne podrasti, kjer je manj sončne osvetlitve. Če v gozdu nastane presvetlitev, pa se intenziteta sončnega sevanja hitro poveča, zato morajo v listih obstajati mehanizmi, ki jih zaščitijo pred poškodbami.

Zanimiva prilagoditev ciklame na okolje je tudi njen gomolj, ki je zgoraj in spodaj nekoliko sploščen. V toplejših delih v našem submediteranskem območju je na zgornji strani zelo izrazita kotanjica, v kateri se nabere voda, ki jo lahko rastlina pokoristi kasneje. Prav tako se ob izruvanju rastline in kotaljenju gomolja, le-ta zaradi svoje oblike vedno postavi s ploščato stranjo navzdol in rastlina lahko normalno raste naprej.

In čeprav je ciklama precej poznana rastlina, nam s svojo lepoto in vonjavami zagotovo polepša sprehode v jesenskem gozdu.

DOGODKI (Tiskana izdaja) ISSN 2712-2581 Ima spletno izdajo: DOGODKI (Spletna izdaja)=ISSN 2712-259X (https://www.ki.si/o-institutu/predavanja-in-publikacije/interno-glasilo-dogodki/ ) Založnik: Kemijski inštitut, Hajdrihova 19, 1000 Ljubljana Uredili: Nataša Jager Radin, Brigita Pirc Fotografije: arhiv Kemijskega inštituta Oblikovanje: Imperioo Creatoor MTP d.o.o.

Tisk: Tiskarna Studio Print d.o.o.

Naklada: 150 izvodov Pogostost izhajanja: 3-krat letno Brezplačna publikacija

www.ki.si