DogodKI #7

Maj 2021 št. 7

DOGODKI Interno glasilo Kemijskega inštituta

Pozdravljeni!

6. Teden Kemijskega inštituta IZPOSTAVLJENO

Nataša Jager Radin Brigita Pirc Odnosi z javnostmi

V prejšnji, januarski številki smo napovedali, da bomo v jubilejnem letu, ko obeležujemo 75. obletnico delovanja, nekaj vsebin namenili tudi zanimivostim iz inštitutske zgodovine. In tokrat vas v glasilu čaka pogovor z arhitektko Katjo Zelinka Škerlavaj, oblikovalko inštitutskega znaka, po katerem smo razpoznavni že dobra štiri desetletja. Domiselna kombinacija epruvet in začetnic Kemijskega inštituta je namreč v njeni skicirki nastala leta 1978. Prvotni znak je sicer kasneje doživel dve prenovi, a je pravzaprav še danes točno tak, kot si ga je zamislila takrat.

Brali boste lahko tudi o tem, kako poteka delo v naši Projektni pisarni, kaj je doktorandko in Jamnikovo štipendistko Tajdo Klobučar navduševalo med delom na raziskovalni ustanovi The Francis Crick Institute v Londonu, pa zakaj je dr. Natalja Fjodorova začela slikati. Na kavo vas vabi dr. Duško Lainšček, prof. dr. Jure Zupan pa vas seznanja z nadvse zanimivimi Penrosovimi ploščicami.

Predvsem pa boste v tokratni številki lahko izvedli, kaj vse vas čaka v 6. Tednu Kemijskega inštituta, ki že trka na vrata.

Letošnji Teden Kemijskega inštituta že trka na vrata, potekal bo med 31. majem in 4. junijem. Preko spleta boste lahko spremljali najrazličnejša znanstvena in poljudna predavanja ter razprave. Za najbolj radovedne pa pripravljamo spletne oglede inštituta, v okviru katerih boste lahko tudi poklepetali z raziskovalkami in raziskovalci.

Da bi čim širšemu krogu javnosti predstavili delovanje naše znanstvenoraziskovalne ustanove, smo za Teden kemijskega inštituta pripravili vrsto zanimivih dogodkov. Te bodo letos v znamenju vloge znanosti pri razvoju družbe v času po pandemiji, ter pomembnosti vsestranske podpore mladim raziskovalkam in raziskovalcem.

Eden od osrednjih dogodkov bo omizje ‘Znanost med zakonom in realnostjo’, na še dveh razpravah pa bomo spregovorili o mentoriranju mladih raziskovalk in raziskovalcev ter pomembnosti štipendijskih podpor znanstvenicam na začetku karier.

Prof. dr. Jure Zupan nas bo popeljal v svet nevronskih mrež, gostili

bomo predavanji obeh lanskoletnih dobitnikov Preglove nagrade za izjemne raziskovalne dosežke, prof. dr. Iztoka Arčona in prof. dr.

Urbana Brena, v okviru Foruma 40 pa se bo predstavil dr. Duško Lainšček. Zanimivi bosta tudi predavanji Nataše Briški ‘Znanost in sodobni mediji’, ter Jurija Krpana ‘Znanost in umetnost’.

Namesto Tedna odprtih vrat, pa vas tokrat vabimo na spletne oglede našega inštituta, v okviru katerih boste z raziskovalci lahko tudi poklepetali.

Podrobnejši program dogodkov najdete na strani 11, za še več informacij pa obiščite našo spletno stran www.ki.si.

Prisrčno vabljeni!

ZNANSTVENI DOSEŽKI Vezava NBTI s simetrično razcepljeno halogeno vezjo Mednarodna skupina raziskovalcev je v sodelovanju z raziskovalcem s Kemijskega inštituta sintetizirala nove molekule, ki pomenijo preboj pri zdravljenju okužb s super odpornimi bakterijami. Hkrati je prvič dokazala mehanizem delovanja teh molekul, ki je bil

Katja Zelinka Škerlavaj, oblikovalka inštitutskega znaka POGOVOR Podpisala se je pod znake za Cankarjev dom, Elektro Ljubljana, Patentna pisarna, Alpetour in mnoge druge, ki jih še kako dobro poznamo. Pred štirimi desetletji je oblikovala tudi znak za Kemijski inštitut, ki ji je, kot pripoveduje, še posebej ljub.

Ste arhitekta in večji del svojega ustvarjanja ste posvetili prav oblikovanju zaščitnih znakov oziroma celostnih grafičnih podob.

Kako se je v vašem opusu znašel tudi zaščitni znak Kemijskega inštituta?

do zdaj le hipotetičen. Odkritje je izjemnega pomena za načrtovanje novih zdravilnih učinkovin, raziskovalni članek pa je bil objavljen v ugledni znanstveni reviji Nature Communications.

Novi zaviralci bakterijske topoizomeraze tipa II (tako imenovani NBTI), stabilizirajo kompleks med molekulo DNA in encimom DNA girazo, s čimer povzročijo smrt bakterijske celice. Natančen mehanizem stabilizacije z NBTI je bil do sedaj zgolj hipotetičen, saj so raziskovalci predvidevali možnost tvorbe trojnega kompleksa med enoverižno cepljeno DNA in encimom DNA giraza, ki ju poveže molekula NBTI, a tega do sedaj niso uspeli nedvoumno dokazati.

Sestavljanje novih proteinskih ogrodij iz več verig ter njihovo uravnavanje Proteini so ključni gradniki vseh živih bitij. V zadnjih letih ugotavljamo, da lahko zasnujemo nove proteinske strukture na osnovi

drugačne arhitekture kot pri naravnih proteinih. Tak primer je proteinski origami iz ovitih vijačnic. V tem primeru sestavimo proteinske kletke, v katerih so

2

Že kot študentka sem se začela udeleževati natečajev in tako sem se leta 1971 udeležila javnega natečaja za oblikovanje znaka za Industrijski biro, na katerem sem prejela prvo nagrado. To je bila močna vzpodbuda in dobila sem veselje za ustvarjanje na tem področju. Sledili so še mnogi uspešni natečaji. Leta 1978 pa so me priporočili dr. Jožetu Fegešu, tedanjemu direktorju Kemijskega inštituta, in naročil mi je oblikovanje znaka.

V 70-ih letih, ko ste ustvarili zaščitni znak Kemijskega inštituta, naša ustanova, ki se je tedaj imenovala še Kemijski inštitut Boris Kidrič, še ni imela razpoznavnega znaka in celostne podobe. Kako ste pristopili k naročilu?

Inštitut takrat ni imel ničesar, na kar bi se lahko oprla, vsaj ne da bi jaz vedela. Niso mi dali nobenega materiala, iz katerega bi lahko izhajala, zato sem imela pri oblikovanju povsem proste roke.

Seveda me je zelo razveselilo, ko je žirija konec leta 1978 mojo rešitev za znak Kemijskega inštituta sprejela in že leta 1979 so ta znak uporabili na inštitutskem letnem poročilu. Takoj za tem so naročili še izdelavo celostne grafične podobe, tako da sem oblikovala še dopisni papir, kuverto, mape, in vizitke.

Znak Kemijskega inštituta je domiselna kombinacija črk in epruvet. Kako ste prišli na to zamisel?

Kadarkoli se lotim nove naloge, najprej naredim analizo, predvsem pregledam trende oblikovanja v sorodnih panogah.

Pri tem je vsekakor potrebno poznati zakonitosti in zgodovino grafičnega oblikovanja. Ker je zaščitni znak pogosto oblikovan z začetnicami organizacije, sem se tudi v tem primeru odločila za to možnost. Vendar se mi je to zdelo premalo, saj sem želela dodati še nekaj kemijske simbolike. In ko sem razmišljala in skicirala osnutke, so mi na misel prišle epruvete, s katerimi sem oblikovala črki k in i.

S tem znakom ste se udeležili kar nekaj razstav, prejeli ste tudi nekaj pomembnih nagrad?

Res je, udeleževala sem se razstav in objavljala sem v mednarodni strokovni

Glasilo Kemijskega inštituta literaturi. Moj največji uspeh pa je srebrna medalja za znak Kemijskega inštituta na 10. mednarodnem bienalu grafičnega oblikovanja v Brnu 1982. Medaljo sem prejela v kategoriji zaščitni znaki in emblemi. Bienale v Brnu je bil takrat, in je še zdaj, ena najpomembnejših razstav na svetu na področju grafičnega oblikovanja. Tam so razstavljali, ali pa so bili člani mednarodne žirije, tako rekoč vsi svetovno znani grafični oblikovalci, med drugim tudi Milton Glaser, ki je naredil znameniti in neštetokrat kopirani znak ‘I love New York’ z rdečim srčkom. In to, da sem tam prejela srebrno medaljo, je dokaz, da je bila ideja za znak Kemijskega inštituta res dobra. Znak Kemijskega inštituta je objavljen v knjigi Trademarks Collection Europe 1, izdane na Japonskem leta 1988, in v posebni izdaji vodilne japonske revije Idea - Graphic Design in East Europe, izdani leta 1990.

Kasneje ste znak in celostno grafično podobo Kemijskega inštituta prenovili. Kako ste se lotili tega?

Znak je bil prenovljen dvakrat, leta 2001 in 2016. Pri prvi prenovi leta 2001 smo osnovni znak z epruvetami umestili v pravokotnik ciklamne barve. Pri drugi prenovi leta 2016, ko je inštitut praznoval 70. obletnico ustanovitve, pa smo se odločili za redesign znaka. Dela sva se lotila z možem Petrom Škerlavajem, prav tako arhitektom. Prosila sva, da bi nama na inštitutu omogočili vpogled v slike njihovih materialov ali struktur in pri tem smo odlično sodelovali z dr. Maticem Kisovcem in dr. Goranom Dražičem. Ko sva se lotila prenove znaka, sva predlagala tri različice znaka, ki jim je vsem skupni osnovni

znak z epruvetami.

Katere so te tri različice znaka in kakšne so njihove posebnosti?

Prvi je krovni znak ‘Atomi’, kjer smo osnovni znak umestili na tridimenzionalno strukturo atomov avtorja dr. Matica Kisovca. Struktura je v barvah štirih osnovnih elementov: ognja, vode, zraka in zemlje. Ta osnovni znak Kemijskega inštituta se uporablja za označevanje, tiskovine, ter digitalne predstavitve. Pri drugem znaku ‘Sejalec’, ki je namenjen svečanim priložnostim kot so denimo podelitve Preglovih nagrad, obletnice, ipd., smo osnovni znak umestili v sliko ‘Sejalec’ slikarja Ivana Groharja. In kar je bistveno, temu znaku smo dodali še slogan ‘Sejalci znanja’. Tretji znak ‘Mladi’, pa je namenjen vsebinam za mlade in se uporablja za sodelovanje inštituta z mladimi raziskovalci. Ta znak, kjer je osnovni znak multipliciran, je svežih barv in ga kar razganja od mladostne energije. Slediti skuša tudi sloganu ‘Za iskrive mlade v znanosti’.

Vam je morda znak za Kemijski inštitut še posebej drag?

Ja, res mi je zelo drag in zadovoljna sem kadarkoli ga vidim v kakšnem časopisu ali na televiziji. Prvič zato, ker je šlo za naročilo, kar zame pomeni izraz zaupanja. Drugič, ker sem za ta znak prejela nagrado na že omenjenem uglednem mednarodnem grafičnem bienalu v Brnu. Tretjič, ker mineva že 40 let odkar sem ga oblikovala in še do danes ni izgubil na kakovosti. In pa še nekaj se mi zdi zelo pomembno, da so se zaposleni na inštitutu poistovetili s tem znakom in ga vzeli za svojega.

Maj 2021

ZNANSTVENI DOSEŽKI stranice sestavljene iz dimernih obvitih vijačnic, ki so povezave v eno samo polipeptidno verigo. Na ta način smo pripravili tetraeder, piramido in tristrano prizmo. Za sestavljanje bolj zapletenih oblik pa bi bilo dobro, če bi strukture znali sestaviti iz več verig, ker bi lahko v vsaki verigi ponovno uporabili iste gradnike.

Ta korak je uspel skupini na Kemijskem inštitutu, ki je pokazala, da lahko na več načinov iz dveh verig sestavi nanometrsko proteinsko bipiramido. Poleg sestavljanja nove proteinske kletke so uspeli pokazati, da lahko sestavljanje take kletke uravnavajo preko delovanja encima.

Vpogled v proces zvitja modularnih proteinov in njegovo uporabo za načrtovanje proteinov Napovedovanje strukture in načrtovanje manjših proteinov je v zadnjem času izjemno napredovalo. Razumevanje procesa zvitja proteinov v prostorsko strukturo pa je v veliki meri še vedno nerešen problem, ki je ključen za delovanje večjih proteinov, ter za bolezni, pri katerih je ta proces moten. Raziskovalci Kemijskega

Inštitutski znak je objavljen tudi v posebni izdaji vodilne japonske revije Idea - Graphic Design in East Europe, izdani leta 1990.

inštituta so ugotovili, da modularen način zvitja proteinov preko obvitih vijačnic (CCPO – proteinski origami iz ovitih vijačnic) omogoča vpogled v ta proces in posledično uporabo razumevanja tega procesa.

Na eni najpomembnejših razstav na področju grafičnega oblikovanja na svetu ‘Bienale Brno’ je Zelinka za znak Kemijskega inštituta prejela srebrno medaljo.

Catalyst Structure-based Hydroxymethylfurfural Hydrogenation Raziskovalci so v reviji Chemical Engineering Journal objavili članek z naslovom ‘Catalyst Structure-based Hydroxymethylfurfural

ZNANSTVENI DOSEŽKI (HMF) Hydrogenation Mechanisms, Activity and Selectivity over Ni’.

Opravili so eksperimentalno in in-silico študijo katalitske hidrodeoskigenacije hidroksimetilfurfurala, surovino pridobljeno iz biomase z ogromnim potencialom za proizvodnjo bio-osnovanih kemikalij z dodano vrednostjo. Z uporabo

katalizatorjev na osnovi niklja na ogljikovem nosilcu, z dodatkom Nb in La promotorjev so dokazali reakcijski mehanizem in razvili mikrokinetični model, ki je razkril vpliv kovinskih aktivnih mest na katalitsko aktivnost in selektivnost pridobljenih produktov.

Multiskalne simulacije procesiranja histonske pre-mRNA Pri evkariontih nastanek informacijske RNA (mRNA) zahteva obsežno preoblikovanje nezrelega transkripta prekurzorske mRNA (pre-mRNA). Ta osnovni proces uravnava makromolekularni stroj za procesiranje pre-mRNA na 3’-koncu (3EPM). Nedavno je struktura, pridobljena s krio-elektronsko mikroskopijo celotnega

človeškega 3EPM stroja, omogočila vpogled v ključne informacije za preučevanje pre-mRNA procesiranja. Ta struktura je razjasnila prepleteno proteinsko-RNA mrežo, sestavljeno iz devetih proteinov, med katerimi je najpomembnejša 73-kDa podenota cepitvenega faktorja (CPSF73), ki je katalitični motor za cepitev 3’-konca pre-mRNA, in dva RNA filamenta: substrat histonske pre-mRNA in majhna jedrna RNA. Članek je bil objavljen v reviji ACS Catalysis.

4

Na kavi z raziskovalcem Dr. Duško Lainšček Na kavo smo povabili dr. Duška Lainščka, raziskovalca na Odseku za sintezno biologijo in imunologijo, ki se ukvarja predvsem z uporabo sistema CRISPR/Cas pri modifikaciji genoma in uravnavanju izražanja genov, sodeluje pa tudi pri raziskavah povezanih s covid-19.

Kako ste zajadrali v znanstvene vode? Že od malih nog so me zanimale vede o življenju, kako kakšna stvar deluje, kako je zgrajena ipd. Kmalu se je pojavila tudi želja postati veterinar. Med študijem veterinarske medicine sem ugotovil, da me bolj privlačijo bazične znanosti kot so fiziologija, imunologija, patofiziologija, tako da sem vedel, da želim svojo kariero usmeriti na to pot. Kmalu po koncu študija se mi je ponudila možnost dela na Odseku za sintezno biologijo in imunologijo, kar sem z veseljem sprejel.

Kaj trenutno raziskujete?

Glavnino mojega dela predstavlja uporaba sistema CRISPR/ Cas v namene modifikacije genoma in uravnavanja izražanja genov. To revolucionarno orodje skušam prenesti tudi na področje imunoterapije raka z uporabo celic CAR-T, ki so sposobne prepoznavati tarčno rakave celice in jih uničiti. V zadnjem letu pa s sodelavci z odseka delamo na covid-19 tematiki, kjer pripravljamo nove vakcine. Zaradi mojega znanja na področju dela s poskusnimi živalmi, v okviru Laboratorija za in vivo poskuse, pa sem vključen še v številne druge projekte, kjer želimo ekstrapolirati dognanja našega odseka v potencialno rabo v humani in veterinarski medicini, denimo implementacija novih načinov imunoterapije različnih oblik tumorjev, povečanje celjenja ran z uporabo celičnih naprav, uporaba ultrazvoka za gensko regulacijo itd.

Najpomembnejši dosežek znanosti po vašem mnenju?

Težko bi izpostavil samo en dosežek, a če gledam s stališča ved o življenju bi rekel,

da je to odkritje strukture DNA in pomen tega odkritja za razumevanje delovanja živih bitij, za kar so zaslužni predvsem James Watson, Francis Crick in Maurice Wilkins. Poznavanje funkcije in strukture molekule DNA je tako omogočila razvoj na številnih področjih raziskovanja, razvozlali so se genomi različnih organizmov, kar je pomembno vplivalo tudi na odkritje številnih terapij za različne bolezni.

Vaš znanstveni vzornik?

Zagotovo so to vodilni znanstveniki na področju modifikacije genoma z uporabo sistema CRISPR/Cas kot sta Jennifer Doudna in Emmanuelle Charpentier, ki sta za svoje delo na inženiringu genoma s sistemom CRISPR leta 2020 prejeli tudi Nobelovo nagrado za kemijo. Izpostavil bi tudi znanstvenika Feng Zhanga, ki je prav tako pionir številnih aplikacij sistema CRISPR/Cas, ter še Wendell Lima, ki orje ledino na področju imunoterapije raka s celicami CAR-T in njihove regulacije z uporabo principov sintezne biologije.

Kje so po vašem mnenju meje znanosti?

Menim, da se meje znanosti z vsakim novim odkritjem brišejo. Nekdaj nepojmljive stvari so sedaj postale realnost, npr. v medicini se zdravijo bolezni, ki so nekoč veljale za neozdravljive, določene bolezni so zaradi odkritja cepiv izkoreninjene.

Kaj bi si v prihodnje še želeli raziskovati? Še naprej bi rad uporabljal sistem CRISPR/Cas ter ga implementiral na drugih področjih, prav tako pa bi se želel še naprej aktivno posvečati imunoterapiji raka z modificiranimi imunskimi celicami.

Glasilo Kemijskega inštituta

Penrosove ploščice piše prof. dr. Jure Zupan Pol lanske Nobelove nagrade za fiziko je prejel profesor Roger Penrose. Glede na raznovrstnost področij, ki ga zanimajo, je Penrose primerljiv s karizmatičnim Richardom Fynmanom, nobelovcem iz leta 1965. Ne bom delal obširne primerjave med njima, rad bi le opozoril na podrob-

nost, ki je za raziskovalce zelo pomembna. Oba sta razlago najbolj kompleksnih enačb svojih odkritij gradila na jasni in razumljivi vizualni predstavi. Fynman je znan po t.i. Fynmanovih diagramih, s katerimi se na preprost način v sistemu prostor-čas predstavi vse dogodke in reakcije med osnovnimi delci, Penrose pa je s svojo duhovito polarno transformacijo sistema prostor-čas na enostaven grafičen način prikazal, da je nastanek črnih lukenj robustna posledica Einsteinove splošne teorije relativnosti. Ideja, na podlagi katere je rešil problem možnosti nastanka realne črne luknje, se mu je porodila jeseni leta 1964, medtem ko je na sprehodu, kot je sam povedal,

prečkal ozko stransko cesto. Svojo idejo s področja matematične topologije je imenoval ‘ujeta površina’ (trapped surface).

Z uvidom v različne grafično/topolške predstavitve prostora, je Penrose posegel tudi na področje kvazi-kristalov, tj. struktur takih atomskih skupkov (celic), ki v celoti zapolnijo prostor, a niso urejeni periodično. Odkril je, da lahko aperiodično brez vrzeli napolnimo oz. tlakujemo prostor s samo dvema osnovnima likoma (dve celici različno postavljenih atomov). Čeprav Penrosovi vzorci (celice) nimajo translacijske, ampak samo zrcalno in rotacijsko simetrijo, dajo kristalne tvorbe s tako urejenimi celicami atomov razpoznavne rentgenske vzorce in s tem omogočijo določitev strukture. Prva od dvojice Penrosovih osnovnih likov sta dva različno sploščena romba, drugi par, ki je umetniško in oblikovno veliko bolj zanimiv, pa sestavljata t.i. zmaj in puščica (dragon and dart). S tema likoma je možno ustvarjati neskončno mnogo zanimivih tlakovanj.

Penrosovi vzorci te vrste so poleg vsega tudi fraktalni (neobčutljivi na povečave in pomanjšave).

Maj 2021

ZNANSTVENI DOSEŽKI Hibridni Pt/FeCN katalizatorji z izboljšano stabilnostjo Katalizatorji, ki niso na osnovi kovin platinske skupine, imajo visoko začetno aktivnost za reakcijo redukcije kisika (ORR), vendar so izrazito nestabilni v kislem mediju, kar je značilno za gorivne celice z membrano za izmenjavo protonov in direktne metanolne gorivne celice.

Raziskovalci so preučevali atomsko strukturo hibridnih katalizatorjev Pt / FeNC (1-2 ut.% Pt) s pomočjo tunelske in elektronske mikroskopije in energijske spektroskopije rentgenskih žarkov. Dokazali so prisotnost nanodelcev platine, ki so bili oprašeni s tanko plastjo železovega oksida. Obetavnost uporabe hibridnih Pt/FeNC katalizatorjev, ki vsebujejo FeNx mesta in delce Pt, prevlečene z FeOx, so avtorji dokazali z izdelavo katode za direktne metanolne gorivne celice.

6. Teden Kemijskega inštituta Preverite pester program letošnjega Tedna Kemijskega inštituta, ki bo potekal od 31. maja do 4. junija 2021.

Preko spleta boste lahko spremljali najrazličnejša znanstvena in poljudna predavanja ter razprave. Za najbolj radovedne pa pripravljamo spletne oglede inštituta, v okviru katerih boste lahko tudi poklepetali z raziskovalkami in raziskovalci.

5

Projektna pisarna Kemijskega inštituta piše dr. Barbara Tišler Podpora raziskovalcem pri sodelovanju v mednarodnih raziskovalnih projektih, vključevanju v mednarodne interesne mreže ter sodelovanju z domačimi in tujimi raziskovalnimi in industrijskimi partnerji, je ključnega pomena. To poslanstvo na Kemijskem inštitutu udejanja Projektna pisarna.

V evropski zakonodaji je predviden skupen Evropski program za raziskave in inovacije, od januarja 2021 se imenuje Obzorje Evropa (Horizon Europe). V okviru tega programa je za leti 2021 in 2022 predvidenih več kot 1.000 razpisov raziskovalnih projektov, od teh je, po temah raziskav, za Kemijski inštitut primernih vsaj 200.

Trenutna uspešnost pri pridobivanju evropskih projektov je 18 odstotna. V obdobju od 2016 do 2020 je Kemijski inštitut, s pomočjo podpore Projektne pisarne, pridobil 61 mednarodnih projektov, od tega 45 projektov Obzorja 2020 in 16 drugih mednarodnih projektov (Interreg, NATO SPS, European Defence Agency) v skupni vrednosti 23,4 mio EUR. Prav tako je ob podpori Projektne pisarne od leta 2016 dalje uspel preboj pri pridobivanju najprestižnejših projektov Evropskega raziskovalnega sveta (ERC). Na Kemijskem inštitutu trenutno poteka 6 ERC projektov in sicer 3 ERC Adg, 1 ERC Stg in 2 ERC PoC.

Načela dela projektne pisarne Glavno vodilo je enakomerna porazdelitev mednarodnih projektov po odsekih in to po načelu, da ima vsak odsek vsaj en mednarodni projekt.

Zato v Projektni pisarni raziskovalce obravnavamo enakopravno ter vsem zagotavljamo strokovno podporo.

Jedro opravil v projektni pisarni je osredotočeno na pridobivanje informacij o razpisih za pridobitev finančnih vzpodbud za raziskovalne projekte, ter pomoč raziskovalcem pri pripravi razpisne dokumentacije.

Podpora projektnim predlogom Etika dobrega in poštenega sodelovanja je osnova dela projektne pisarne. Za uspešen projekt je potrebna odkrita izmenjava mnenj v času izdelave projektne dokumentacije. Postopek prijave projekta se zato začne s pogovorom s prijaviteljem, na katerem z različnih zornih kotov osvetlimo projektno tematiko. Za uspešno pripravo razpisne dokumentacije pa je nato

ključno terminsko načrtovanje. Delovni procesi za vsak projekt morajo biti skrbno načrtovani, organizirani in vodeni. V Projektni pisarni tako za vsako prijavo pripravimo terminski načrt, ki ga delimo z raziskovalcem - prijaviteljem, ter z vsemi konzorcijskimi partnerji. V začetnih obrisih delovnega načrta prijave projekta razdelimo tudi vloge v projektu in naloge, ki jih mora vsak partner opraviti do določenega roka. Na osnovi tega oblikujemo tabelo, izbrane za vodenje določenih delovnih sklopov pa seznanimo z njihovimi obveznostmi.

Dogodki in usposabljanja Projektna pisarna organizira tudi redna usposabljanja s predstavitvami tematik, ki raziskovalcem olajšajo pisanje projektnih vlog. Med zadnjimi smo denimo organizirali delavnico o risanju znanstvenih skic. V anketi o zadovoljstvu o dogodku pa smo dobili namig naj organiziramo tudi usposabljanje za pripravo projektnih plakatov.

Mreženje Pomembno področje delovanja Projektne pisarne je tudi mreženje s ciljem pridobiti potencialne partnerje za skupno prijavo evropskih projektov ali za skupne razvojno-raziskovalne projekte. Projektna pisarna predlaga tudi včlanitev in podaljšanje članstva v različnih interesnih mrežah, hkrati pa tesno sodeluje z inštitutsko Pisarno za prenos tehnologij.

Kontakt: projektna.pisarna@ki.si

Člani projektne pisarne(od leve proti desni): Irena Hvala, Ivica Ilić, dr. Barbara Tišler- vodja, Nina Pečoler.

6

Glasilo Kemijskega inštituta

Maj 2021

Upokojenci se predstavijo Prof. dr. Tomaž Šolmajer K predstavitvi smo povabili prof. dr. Tomaža Šolmajerja, nekdanjega vodjo Laboratorija za molekularno modeliranje. Odkar je v pokoju veliko kolesari in igra tenis, uživa v branju in poslušanju klasične glasbe, kot pravi Dolenjec pa prideluje tudi cviček. Študiral sem fiziko na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani, s Kemijskim inštitutom pa sem prišel v stik, ko je akademik Dušan Hadži leta 1971 v svojem laboratoriju razpisal diplomsko delo. Prijavil sem se in na inštitutu ostal, s presledki, vse do upokojitve. Takrat so k nam zelo zgodaj, kar za države vzhodne Evrope ni bilo običajno, prodrli prvi računalniki.

Na m e š če n i so bili v velikih dvoranah s klimo in v velikih omarah, bili so podobni današnjim superračunalnikom, čeprav je bila njihova zmogljivost izjemno majhna, šibkejša od današnjih prenosnikov. Bil sem med prvimi, ki smo se začeli ukvarjati z računalniško kemijo, tu je ključno vlogo odigral profesor Ažman, vendar me je vleklo predvsem k aplikacijam te tehnologije za praktično uporabo v kemiji in farmaciji.

povratku v Ljubljano lahko sodeloval tudi na mednarodnih projektih, še preden je Slovenija vstopila v EU. Tako je naneslo, da sem se za tri leta zaposlil v Biozentrum der Universität Basel, kjer sem imel znova priložnost za delo v izvrstnem raziskovalnem okolju.

Stiki z vrhunskimi raziskovalci so bili temelj za samostojno delo tudi kasneje pri nas, čeprav sem bil zaposlen na Ke m i j s ke m inštitutu in v farmacevtski industriji (Lek, kasneje Novartis do leta 2007), kjer so prioritete zagotovo drugačne. Tako sem počasi napredoval do izrednega, leta 2005 pa še do rednega profesorja na Fakulteti za farmacijo, iz česar je sledilo tudi delo na samostojnih projektih. Osrednja tema mojih prizadevanj je bila racionalno načrtovanje novih zdravilnih učinkovin, in sicer odkrivanje in razvoj novih učinkovin v antiinfektivnem, kardiovaskularnem in protirakavem terapevtskem področju ter študij biomolekularnih mehanizmov, pomembnih za načrtovanje in odkrivanje novih učinkovin.

sem rad bral, ko sem še delal seveda ni bilo dovolj priložnosti, in zdaj to skušam nadoknaditi. Obenem poslušam predvsem klasično glasbo, kar se izvrstno ujema. Pozimi sem tudi vedno precej smučal, včasih več turno, zdaj manj, sicer pa z različnimi prijateljskimi družbami v Alpah in predvsem v Dolomitih. Poleti smo (in še) pogosto potovali s kolesom, najlepše je ob rekah navzdol (Donava, Drava, Ren, Mura, Krka), denimo v Vojvodini, Provansi itd. Ker hči z družino živi v Madridu, se večkrat obiščemo in uživamo na potovanjih skozi vinorodno Francijo, Italijo in Španijo. Rekreativno igram tenis, kot Dolenjec po rodu pa sem že kar nekaj časa tudi vinogradnik, pridelujem seveda cviček.

Po upokojitvi sem imel nekaj resnih zdravstvenih težav, ki pa sem jih zahvaljujoč izvrstnemu sistemu javnega zdravstva uspešno prebrodil. Zdaj, ko bi lahko dobro počutje izkoristil za potovanja, na žalost to ni možno. Upanje pa ostaja in načrtov je veliko. Do takrat, ko bodo potovanja spet mogoča, skušam izkoristiti lepo naravo pri nas in užitke, ki nam jih nudi.

Po diplomi leta 1972 sem se kot štipendist zaposlil v tovarni Krka in se dogovoril za magistrski študij na Kemijskem inštitutu. Po zaključenem magisteriju sem krajši čas delal v Krki v Novem mestu, na inštitut pa sem se vrnil na doktorski študij. Sledila je pot v Kalifornijo za tri postdoktorska leta, kjer sem imel srečo, da sem lahko sodeloval z vrhunskimi raziskovalci, tudi Nobelovci, na inštitutu Salk v La Jolli in In kaj počnem odkar University of California San Diego. Te sem se konec leta izkušnje so mi omogočile, da sem po 2017 upokojil? Vedno

7

Tajda Klobučar iz Velike Britanije MAHA NAM Lepe pozdrave nam tokrat pošilja doktorandka Tajda Klobučar. Zdaj je sicer že nekaj mesecev doma in v okviru doktorata raziskuje v Laboratoriju za RNA omrežja Kemijskega inštituta. Lani pa je, kljub pandemiji, živela in delala v Londonu, saj tam deluje glavnina njene raziskovalne ekipe.

Kje in kaj ste raziskovali, kdo so bili vaši sodelavci, kakšni so bili delovni pogoji?

Prvih deset tednov doktorata, v okviru katerega raziskujem arhitekturo in mehanizem nastanka celičnih RNA kondenzatov in njihov pomen v celični diferenciaciji, sem preživela na The Francis Crick Institute v Londonu. V tem času sem prvič uspela spoznati vse sodelavce, saj na Kemijskem inštitutu delujemo kot nekakšen satelitski laboratorij, med tem ko je glavnina skupine dr. Jerneja Uleta locirana v Londonu. Tudi moj mentor dr.

Miha Modic živi v Londonu, zato je bilo smiselno zagnati eksperimentalne stvari skupaj z njim. The Francis Crick Institute je brez dvoma najboljša raziskovalna infrastruktura, v kateri sem kadarkoli imela priložnost delati. Vsi delovni prostori so narejeni po konceptu ‘open office’, poleg ogromne jedilnice pa je v vsakem nadstropju tudi več skupnih prostorov, ki so namenjeni sestankom, pogovorom in druženjem ob koncu delovnega dne. Tudi njihova strategija spopadanja s pandemijo je bila odlična. Vse zaposlene so kar na inštitutu tedensko testirali s PCR testom, zato smo se vsi počutili varne in smo lahko delali brez strožjih omejitev.

Kako je živeti v Veliki Britaniji, kakšni so vaši vtisi? Še zdaj kar težko dojamem, da sem domovala v središču britanske prestolnice. Inštitut je namreč lociran v samem središču Londona, tako da sem v službo hodila kar

Razgled na ‘London skyline’ z edinega hribčka v bližini – Primrose Hill.

8

peš. Zaradi pandemije znamenitega in bogatega kulturnega dogajanja, ki ga sicer ponuja London, nisem imela priložnosti raziskati. Vendar pa že na sprehodu do trgovine hitro spoznaš, kako ogromno je to mesto. To me sicer ni prestrašilo, priznati pa moram, da se za dalj časa ne bi preselila v središče Londona.

Kakšna je tamkajšnja kulinarika?

Svetovna, dobesedno! Haha, zares lahko ješ vrhunsko hrano iz kateregakoli koščka sveta. Če se je delo zavleklo v večer, smo tako večkrat naročili kakšno indijsko ali japonsko specialiteto. Imela pa sem priložnost poskusiti tudi njihov ‘sunday roast’ in sicer v eni od mnogih idiličnih gostiln na podeželju, kamor se lahko hitro odpelješ z vlakom.

Kaj ste počeli, ko niste bili v službi? Če je le bilo sončno, sem hitro pobegnila v bližnji Regent’s park. Od sodelavke sem si sposodila tudi violino, da sem nekajkrat lahko malce povadila in si skrajšala deževne dni. Sicer pa sem vikende izkoristila za pohajkovanje po zares praznih turističnih atrakcijah. Skorajda sama sem bila pred Westminstrsko palačo in brala knjigo na Greenwichu. V oktobru sem obiskala celo dva koncerta klasične glasbe, v decembru pa sem s sodelavkami imela priložnost začutiti praznično vzdušje na okrašenih tržnicah kot je Covent Garden, ter si privoščiti večerjo v skoraj prazni kitajski četrti.

Decembra smo kljub negotovosti in težkem letu, ki je bilo za nami, zbrali nekaj energije in k obvezni laboratorijski opremi, poleg mask ter halje, dodali še ‘rogove’.

Vhod na inštitut. Fotografija je nastala prvi večer, ko sem se z vlakom z letališča pripeljala v London, saj je postaja neposredno pred vhodom.

S sodelavkami po večerji v kitajski četrti, kjer v normalnem času mrgoli turistov.

Idilična ulica, na kateri sem stanovala.

Glasilo Kemijskega inštituta

Maj 2021

Publikacija Zaščita in trženje tehnologij za raziskovalce in podjetja

Partnerji Konzorcija za prenos tehnologij iz JRO v gospodarstvo (KTT) smo pripravili publikacijo Zaščita in trženje tehnologij za raziskovalce in podjetja. Namenjena je raziskovalcem in podjetjem, ki se srečujejo z zaščito in prenosom tehnologij. Publikacija v pregledni obliki predstavlja ključna področja prenosa in zaščite tehnologij ter odgovarja na vprašanja, s katerimi se raziskovalci in raziskovalke pogosto obračate na pisarne za prenos tehnologij. Gre za vprašanja kot so ali rešitve, ki jih raziskovalci razvijate že obstajajo, na kakšen način je možno zaščititi inovacijo ali tehnologijo, kako navezati stike s podjetji, pa tudi, kako lahko raziskovalcem pri tem pomagajo sodelavci pisarn za prenos tehnologij.

Ne le raziskovalka, tudi slikarka Dr. Natalja Fjodorova

S slikarstvom se je začela ukvarjati povsem nepričakovano, a zdaj intenzivno slika že dobra tri leta. K slikanju jo je spodbudila želja po ustvarjanju z rokami, navdihnili so jo impresionisti, fauvisti, pa tudi abstraktno slikarstvo. Slikanje je zanjo svojevrstna umetnostna terapija, pri čemer najraje eksperimentira z barvami in emocionalnim dojemanjem fizičnega sveta. ‘’Ko sem dopolnila 60 let, sem si zastavila vprašanje kaj bi počela, da bi bila srečnejša. Odgovor je prišel sam - slikanje’’, pripoveduje dr. Natalja F j o d o ro va. To je bilo leta 2 0 1 7 , ko se je udeležila tudi tečaja intenzivnega risanja in slikanja, nato pa že v prihodnjem letu ustvarila več kot 40 slik.

Fjodorova je sicer diplomantka sanktpeterburške Državne univerze za tehnologijo in dizajn (SUTD), kjer je doktorirala na Oddelku za kemijsko tehnologijo in dizajn tekstila. Od leta 2006 pa je zaposlena kot raziskovalka na Teoretičnem odseku v Laboratoriju za kemijsko informatiko.

O svojih slikarskih začetkih pravi, da jih je vzpodbudila želja, da bi lahko več delala v laboratoriju, ter da bi kaj ustvarjala z roka-

mi. Všeč ji je namreč eksperimentiranje z različnimi barvami in delo z najrazličnejšimi materiali, pa tudi spoznavanje različnih tehnik in odkrivanje novih oblik ter pogledov na življenje in dogajanje okoli nas. In prav vizualne umetnosti, kot je prepričana, predstavljajo priložnost, da presežemo ustaljene načine razmišljanja, saj se z njihovo pomočjo lahko dotaknemo nečesa novega.

toni. Nekoliko kasneje pa se je navdušila nad abstraktnim slikarstvom in deli Vasilija Kandinskega. Navdihuje jo tudi ukrajinski umetnik Igor Sakharov, ki na spletu objavlja delavnice slikanja. Seveda pa Fjodorova ne pozabi omeniti, da jo je za slikanje navdušila tudi slikarska delavnica, ki jo je organiziral prof. dr. Marin Berovič, profesor biokemijskega inženirstva in biotehnologije, pa tudi uveljavljeni restavrator in slikar. Svoje umetnine je Fjodorova na ogled postavila na samostojni razstavi leta 2019 v centru starejših DEOS v Medvodah.

Med vzorniki v svetu slikarstva so jo sprva najbolj navduševali impresionisti, povsem jo je prevzel tudi fauvizem, umetnostna smer, za katero so značilni čisti in močni barvni

9

Dogajalo se je Celostna grafična podoba Kemijskega inštituta, ki sta jo avtorja Katja Zelinka Škerlavaj in Peter Škerlavaj izdelala ob letošnji 75. obletnici ustanovitve Kemijskega inštituta, je bila na ogled na razstavi Arhitektura Inventura 2018-2020 v Cankarjevem domu.

V počastitev mednarodnega dneva žensk v znanosti, ki ga obeležujemo 11. februarja, smo pripravili pregled dela prve vidnejše raziskovalke Kemijskega inštituta dr. Marte Blinc, ter pregled gibanja števila raziskovalk na področju kemije na Slovenskem.

Dr. Andreja Kežar in izr. prof. dr. Nejc Hodnik sta prejemnika Prometeja znanosti za odličnost v komuniciranju, ki ga podeljuje Slovenska znanstvena fundacija. Ob svoji raziskovalni karieri namreč vseskozi delujeta tudi na področju populariziranja raziskovanih dosežkov v javnosti.

Spletna stran CCEdit je simbol spletne odličnosti. Nastala je v okviru projekta ERCPoC prof. dr.

Romana Jerale, natečaj Netko2021 pa ji je v kategoriji ‘naj spletna stran javne ali nevladne organizacije’ prinesel prvo mesto.

Inštitutski Twingo je odslej tudi uradno muzejski eksponat. Novo domovanje je našel v Tehniškem muzeju Slovenije, kjer so ga, ob praznovanju 70. rojstnega dne muzeja, predstavili javnosti.

10

Glasilo Kemijskega inštituta

Maj 2021

Okrevanje kot priložnost Okrevanje je priložnost, da postanemo družba znanja. Znanost, raziskave in razvoj ter inovacije naj bodo zato sestavni del okrevanja po koronski krizi.

Ta misel je bila rdeča nit novinarske konference z naslovom Okrevanje kot priložnost, ki smo jo marca letos gostili na Kemijskem inštitutu. Govora je bilo predvsem o vlogi znanosti pri okrevanju ter njenem pomenu pri pripravi Načrta za okrevanje in odpornost po pandemiji covida-19 v Sloveniji.

Tiskovno konferenco so sklicali direktorji slovenskih raziskovalnih zavodov, člani Koordinacije samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije (KOsRIS), ki so želeli opozorili na dejstvo, da bodo prav znanost, raziskave in inovacije eden najpomembnejših dejavnikov ponovnega zagona gospodarstva ter zagotavljanja slovenske samooskrbe na različnih ravneh. Na tiskovni konferenci so sodelovali direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo prof. dr.

Maja Ravnikar, direktor Instituta ‘Jožef Stefan’ prof. dr. Boštjan Zalar, direktor ZRC SAZU prof. dr. Oto Luthar, ter direktor Kemijskega inštituta in predsednik KOsRIS prof. dr. Gregor Anderluh.

sredstva. To so reformni mehanizmi, raziskovalna infrastruktura, podporni mehanizmi, razvoj kadrov in internacionalizacija, ter prenos znanja in sodelovanje z gospodarstvom. Anderluh je še opozoril, da je pandemija pokazaAnderluh je uvodoma izpostavil pet la, kako ranljive so sodobne družbe in glavnih področij, ki bi jih morali naslokako lahko znanost hitro in učinkovito viti tako na nacionalni ravni, kot z mepomaga pri spopadu s takšnimi krizami. hanizmi, ki jih omogočajo evropska

6. TEDEN KEMIJSKEGA INŠTITUTA Ponedeljek 31. 5. 2021

Torek 1. 6. 2021

Sreda 2. 6. 2021

Četrtek 3. 6. 2021

Petek 4. 6. 2021

9.00 - 10.00 10.00 - 11.00

IZTOK ARČON

JURE ZUPAN Preglova nagrada 2020 Nevronske mreže 11.00 - 12.00 URBAN BREN

Znanost med zakonom in realnostjo

Preglova nagrada 2020 14.30 - 15.00

10.00 - 11.00

NATAŠA BRIŠKI

JURIJ KRPAN

Znanost in sodobni mediji predavanje in delavnica

Znanost in umetnost

11.00 - 12.00 13.00 - 14.00

Pomembnost štipendijskih podpor mladim znanstvenicam

10.00 - 12.00

14.30 - 15.00

14.30 - 15.00

13.00 - 14.00 DUŠKO LAINŠČEK

13.00 - 14.00

FORUM 40

Vpeljava dobrih mentorskih praks

14.30 - 15.00

14.30 - 15.00

Spletni ogled inštituta

Spletni ogled inštituta

Spletni ogled inštituta

Spletni ogled inštituta

Spletni ogled inštituta

Vodikova ekonomija in zelena prihodnost

Elektrokemijski biosenzorji

Pretvorba lesne biomase v kemikalije

Dragocene surovine iz polimernih odpadkov

Embalaža iz korenik japonskega dresnika

Predavanje

Spletni ogled

Okrogla miza

Razstava

Medijski partner:

18.00 - 19.00 MIKLAVŽ KOMELJ Otvoritev razstave

11

Galerijska dejavnost V galeriji Kemijskega inštituta trenutno gostimo del razstave Tehniškega muzeja Slovenije z naslovom Znanje brez meja. Spoznate lahko življenje in dosežke šestih uspešnih slovenskih znanstvenikov in inovatorjev s področij znanosti in tehnike. Razstava bo na ogled do konca maja.

Glasilo Kemijskega inštituta

Maj 2021

Rastline z inštitutske strehe BELI PETOPRSTNIK piše dr. Blanka Ravnjak

Znanje je tisto, ki je vedno prehajalo vsakršne meje, dejanske in še večkrat navidezne. To je rdeča nit gostujoče razstave, na kateri lahko spoznate življenje in delo razsvetljenca Žigo Zoisa, Nobelovega nagrajenca Friderika Pregla, naravovarstvenico Angelo Piskernik, soustanovitelja Instituta »Jožef Stefan« Antona Peterlina, elektrotehnika Aleša Strojnika, ter soustvarjalca Silicijeve doline Franceta Rodeta.

Sredi pomladi se ponekod še med suho travo med svilnato dlakavimi listi zableščijo čudoviti beli cvetovi belega petoprstnika (Potentilla alba L.). Med vsemi našimi avtohtonimi vrstami petoprstnikov bi lahko rekli, da je najlepša, saj so njeni listi in cvetovi, v primerjavi z ostalimi, precej veliki. Kot že njeno ime pove so njeni listi peternato dlanasto sestavljeni. Vsak od petih lističev je elipsasto priostrene oblike, proti konici lista pa so robovi rahlo nazobčani. Spodnja stran lističev je mehko svilnato dlakava, izrazito dolgo svilnato dlakavi pa so tudi robovi lističev. Mladi lističi so bistveno bolj dlakavi in dajejo srebrnkast videz. Starejši kot so, bolj zeleni postajajo. Vseh pet lističev je združenih na isti bazi dolgega peclja. Vsi listi izraščajo iz močne korenike, ki se z odmiranjem starih lističev počasi podaljšuje izven zemlje.

Nastaja pravi mini bonsaj.

Cvetovi belega petoprstnika so zvezdasti in pet števni. Vsak izmed venčnih lističev je rahlo izrobljen, zaradi tega so videti kot mali, a nekoliko bolj široki srčki. Čašnih listov ima deset, pri čemer so krajši nameščeni neposredno pod venčnimi, daljši pa kukajo ven med njimi.

Februarja in marca pa smo v naši galeriji gostili razstavo slikarja Žige Okorna. Okorn se je v naši galeriji predstavil že drugič, tokrat z razstavo akvarelov, ki nosi naslov Približevanja. Gre za akvarele intimnega formata, ki so povezani z njegovimi značilnimi deli, po katerih ga večina ljubiteljev umetnosti tudi pozna.

Beli petoprstnik je čudovita rastlina za skalnjake ali obrobe gredic, saj je njena razrast blazinasta in je rastlina dobro pokrovna. V naravi raste na sončnih mestih, na grmovnatih pobočjih in travnikih vse od nižine pa do montanskega pasu.

Beli petoprstnik pa se ponekod uporablja tudi v tradicionalnem zdravilstvu predvsem za zdravljenje golšavosti oz. težav s ščitnico. Hkrati pa so ugotovili, da ima tudi antibakterijske, antimikotične in protivnetne učinke. V zdravilne namene uporabljajo njegove korenike, iz katerih se pripravi čaj.

DOGODKI (Tiskana izdaja) ISSN 2712-2581 Ima spletno izdajo: DOGODKI (Spletna izdaja)=ISSN 2712-259X (https://www.ki.si/o-institutu/predavanja-in-publikacije/interno-glasilo-dogodki/ ) Založnik: Kemijski inštitut, Hajdrihova 19, 1000 Ljubljana Uredili: Nataša Jager Radin, Brigita Pirc Grafika na naslovnici: Matic Kisovec Fotografije: arhiv Kemijskega inštituta Oblikovanje: Creatoor Marketing d.o.o.

Tisk: Tiskarna Studio Print d.o.o.

Naklada: 150 izvodov Pogostost izhajanja: 3-krat letno Brezplačna publikacija

www.ki.si