Issuu

Januar 2021 št. 6

DOGODKI Interno glasilo Kemijskega inštituta

Pozdravljeni!

75 let Kemijskega inštituta IZPOSTAVLJENO

Nataša Jager Radin Brigita Pirc Odnosi z javnostmi

Vstop v novo leto in skok proti novim izzivom je že za nami, upamo, da je bil karseda uspešen. Tu pa je tudi nova številka inštitutskega glasila, ki vas bo spomnila na dogajanje v zadnjih štirih mesecih in vas med drugim opomnila na dejstvo, da naša znanstvenoraziskovalna ustanova v letu 2021 obeležuje 75. obletnico delovanja. Brali boste lahko o tem, kaj vse je novega v Nacionalnem NMR centru, kako je naša sodelavka dr. Ana Bjelić, kljub koronarazmeram, začela s podoktorskim študijem v Belgiji, kdo je kriv, da doc. dr. Nado Kraševec fotoaparat zdaj spremlja vsepovsod, pa denimo o paradoksu Tezejeve ladje, s katerim se soočajo tudi raziskovalci. Na kavo vas vabi dr. Ana Kroflič, ki se udejstvuje predvsem na področju kemije ozračja, izvedeli pa boste lahko tudi, kje je inštitutski Twingo, eden prvih električnih avtomobilov v Sloveniji, našel svoje novo domovanje. Naslednji DogodKI izidejo konec maja, ko bomo, zaradi jubilejnega leta, nekaj vsebin namenili tudi zanimivostim iz inštitutske zgodovine.

Kemijski inštitut letos obeležuje 75. obletnico delovanja. Ob ustanovitvi leta 1946 se je sprva imenoval Kemijski laboratorij, domoval je na Salendrovi ulici v bližini Križank, vodil ga je dr. Maks Samec. V pestri zgodovini se je zgodilo marsikaj. Spreminjalo se je ime, inštitut se je preselil in širil svojo dejavnost. A po tri četrt stoletja obstoja lahko rečemo, da z vrhunskimi raziskovalnimi dosežki, razvojnimi projekti, prenosom inovacij v gospodarstvo ter z vzgojo vrhunskega kadra stremimo k vedno novim izzivom. Tri četrt stoletja je minilo, odkar je Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) 21. decembra 1946 ustanovila Kemijski l a b o rat o r i j . Prvotne prostore je imel na Salendrovi ulici, starodavni ljubljanski ulici, ki se pne od Brega proti Križankam. V stavbo na Hajdrihovi ulici, kjer domuje še danes, se je inštitut preselil leta 1953. Kemijski laboratorij SAZU se je sprva preimenoval v Kemijski inštitut SAZU, nato v Kemijski inštitut Borisa Kidriča, javni raziskovalni zavod z imenom Kemijski inštitut in angleško različico Na-

tional institute of Chemistry pa je postal šele po osamosvojitvi Slovenije. Ob 75. obletnici delovanja na inštitutu pripravljamo vrsto aktivnosti, s katerimi bomo obeležili ta jubilej. Seznanili vas bomo z marsikatero zanimivostjo iz inštitutske zgodovine ter predvsem z aktualnim dogajanjem na naši znanstvenoraziskovalni ustanovi. V znamenju jubileja bo tudi osrednja slovesnost Tedna Kemijskega inštituta v prvem tednu junija. Ob vsem tem si seveda želimo, da naših načrtov ne bi prekrižale s koronarazmerami povezane omejitve.

ZNANSTVENI DOSEŽKI Vpogled v interakcije protirakave učinkovine z DNK G- kvadrupleksi S pomočjo NMR spektroskopije so raziskovalci NMR centra, v sodelovanju z italijanskimi kolegi, okarakterizirali interakcije DNK G-kvadrupleksov različnih topologij z analogom naftalen diimida z obetavnimi protirakavimi učinki. Objavljeni izsledki strukturne študije so zlasti pomembni za nadaljnji razvoj strategij zdravljenja, katerih

NIKA in ORO nova, LARA in DAVID nadgrajena NMR spektrometra Posodobitev opreme NMR centra piše prof. dr. Janez Plavec

Slovenski Nacionalni center za NMR spektroskopijo visoke ločljivosti je bogatejši za dva nova in dva posodobljena NMR spektrometra. Z moderno raziskovalno opremo bo tako v akademski kot gospodarski sferi omogočal visoko kakovostne inovacije pri reševanju družbenih izzivov.

terapevtski učinek temelji na specifični vezavi ne-kanoničnih struktur DNK znotraj biološko pomembnih genomskih predelov.

Vpliv morfologije podlage na aktivnost in stabilnost iridijevih nanodelcev za reakcijo tvorbe kisika Raziskovalci so razvili nov pristop k pripravi iridijevih nanodelcev na podlagi iz titanovega oksinitrida z visoko površino, katalitsko aktivnostjo in stabilnostjo. Pokazali so, da morfologija podlage pomembno vpliva na elektrokatalitsko aktivnost iridijevih nanodelcev za reakcijo tvorbe kisika. Zaradi izjemne redkosti iridija, je optimalna uporaba te kovine ključna za uspešno komercializacijo elektrolizerjev s protonsko prevodno membrano,

ki bodo omogočali dinamično tvorbo vodika iz presežkov električne energije iz obnovljivih virov kot sta sonce in veter.

Stabilnost FeNx mest v katalizatorjih za PEM gorivne celice Materiali na osnovi Fe-N-C so obetavna alternativa platini za kataliziranje reakcije redukcije kisika v kislem v gorivnih celicah z membrano za izmenjavo protonov (PEM). Problem teh novih materialov pa je njihova omejena stabilnost v kislem in pomanjkljivo razumevanje njihove razgradnje med uporabo. Raziskovalci so s številnimi komplementarnimi spektroskopskimi

Nacionalni center za NMR spektroskopijo visoke ločljivosti (NMR center) je mednarodno uveljavljena nacionalna raziskovalna infrastruktura, ki deluje na Kemijskem inštitutu od ustanovitve leta 1992. Raziskovalcem omogoča dostop do modernih NMR spektrometrov in strokovno pomoč pri načrtovanju eksperimentov ter interpretaciji rezultatov. Z odmevnimi raziskovalnimi dosežki pomagamo k poglobljenemu razumevanju izzivov na teoretski in aplikativni ravni ter iskanju ustreznih rešitev. NMR spektroskopija je temeljna metoda za določanje struktur molekul in analizo najrazličnejših snovi ter materialov na področjih kemije, farmacije, fizike, medicine, hrane, okolja, itd. Pomemben vidik delovanja NMR centra je njegova izobraževalna vloga. NMR center izobražuje raziskovalce za izvajanje NMR eksperimentov in reševanje ter interpretacijo NMR

spektrov pri konkretnih strukturnih problemih v okviru diplomskih del, magisterijev in doktoratov. NMR center je tudi evropski center odličnosti. To mu je prineslo mednarodno prepoznavnost in pripomoglo, da se je kot partnerska zmogljivost vključil v CERIC-ERIC. CERIC-ERIC v svoje delovanje vključuje poleg slovenskih tudi partnerske zmogljivosti Italije, Avstrije, Hrvaške, Češke, Romunije, Poljske in Madžarske. Poljske in Madžarske. Pomembno je poudariti, da se je vsaka država po lastni presoji odločila, katero opremo bo vključila v CERIC-ERIC. Presoja znanstvene odličnosti posamezne partnerske zmogljivosti pa je (bila) prepuščena mednarodnemu znanstvenemu odboru. Pomemben element izbora in vključitve posamezne raziskovalne opreme in zmogljivosti je komplementarnost opreme. Vpetost v CERIC-ERIC omogoča izvajanje vizije, da

David: Z nadgradnjo je 800 MHz NMR spektrometer pridobil nova konzolo in kriogeno sondo z visoko o b č u t l j i vo s t j o na protonskem kanalu. S tem je omogočeno določanje spojin v vzorcih z nizko koncentracijo. Prednosti NMR spektrometrov pri visokem polju kot je 800 MHz spektrometer se najbolje pokažejo na področju raziskav bioloških makromolekul kot so proteini.

Lara: Posodobitev 600 MHz NMR spektrometra je prispevala k povečanju ločljivosti in občutljivosti pri študijah struktur in dinamičnih ravnotežij majhnih organskih molekul, kakor tudi velikih bioloških makromolekul kot so proteini in nukleinske kisline v raztopini. Nova konzola skupaj z novo kriogeno sondo omogoča uporabo najnovejše tehnologije pri snemanju NMR spektrov. Oprema za avtomatsko menjavo vzorcev s hladilnikom omogoča analizo večjega števila vzorcev za potrebe metabolnih študij.

Glasilo Kemijskega inštituta prostor srednje in vzhodne Evrope z omejenimi sredstvi lahko konkurira regijam z daljšo tradicijo vlaganj v razvoj raziskovalne infrastrukture in močnejšim ekonomskim zaledjem. Koordinirana vlaganja v moderno raziskovalno opremo v Sloveniji omogočajo razvoj znanja in kompetenc za učinkovito in enakopravno vključevanje v mednarodne raziskovalne konzorcije. Kot Evropski center odličnosti v NMR centru vseskozi stremimo k nadgrajevanju raziskovalne opreme, s čemer ohranjamo svoje mesto na področju NMR raziskav. Na podlagi poziva za oddajo vloge za projekt »Razvoj raziskovalne infrastrukture za mednarodno konkurenčnost slovenskega RRI prostora – RI-SI-CERIC« in mednarodne evalvacije s strani MIZŠ, je bil NMR center izbran za posodobitev oziroma nakup raziskovalne opreme, in sicer nadgradnjo 600 (Lara) in

800 (David) MHz NMR spektrometrov, ter nakup novih 600 (Oro) in 400 (Nika) MHz NMR spektrometrov. Operacijo je tako delno sofinancirala Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj ter Republika Slovenija, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Namen investicije je krepitev evropskega centra odličnosti s kakovostjo in prepoznavnostjo v bogatejšem in močno konkurenčnem evropskem znanstveno-raziskovalnem prostoru, prispevek k ugledu in prepoznavnosti slovenskega znanja in znanosti s poudarkom na izobraževalni vlogi NMR centra, izboljšanju pogojev dela ter omogočanju partnerjem z raziskovalnega področja ter vsem drugim interesentom kakovostne raziskave in s tem možnost razvoja novih produktov z visoko dodano vrednostjo.

Januar 2021

ZNANSTVENI DOSEŽKI in mikroskopskimi metodami v Fe-N-C katalizatorjih identificirali dve vrsti FeNx mest (S1 in S2) z rahlo različno strukturo. Dokazali so, da se ti katalizatorji med uporabo delno razgradijo s pretvorbo S2 mest v železov oksid,

medtem ko struktura in koncentracija S2 mest ostane nespremenjena. Ta spoznanja postavljajo temelje za bolj optimalne pristope pri razvoju katod na osnovi Fe-N-C katalizatorjev z izboljšano stabilnostjo v kislinskih PEM gorivnih celicah.

Atomistični vpogled v temeljni proces pre-mRNA spajanja

Oro: Nov 600 MHz NMR spektrometer omogoča izvajanje NMR eksperimentov z visoko ločljivostjo in občutljivostjo. Primarno je namenjen študijam struktur in dinamičnih ravnotežij (majhnih) organskih molekul, omogoča pa tudi študije sintetičnih polimerov in materialov, ki kažejo zmanjšano ali anizotropno mobilnost, kot so npr. polimerni geli, lipidi, vzorci tkiv, smole (uporabljajo se kot nosilci v kombinatorni kemiji), vzorci rastlin in hrane.

Nika: Na novem 400 MHz NMR spektrometru potekajo meritve, ki prispevajo k potrjevanju avtentičnosti slovenskih vin z metodo SNIF-NMR in protonsko NMR profiliranje hrane za hitro in učinkovito detekcijo ponarejanja in lažnega označevanja vsebine prehrambenih izdelkov ali njihovega izvora. Nika je opremljena tudi s sondo za snemanje NMR spektrov v trdnem.

Dr. Nejc Hodnik prejel ERC Proof of Concept Grant Izr. prof. dr. Nejc Hodnik, raziskovalec z Odseka za kemijo materialov in vodja Laboratorija za elektrokatalizo, ki je za raziskave elektrokatalizatorjev leta 2019 prejel prestižni projekt Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) za raziskovalce na začetku samostojne raziskovalne poti (ERC Starting Grant), je zdaj uspel pridobiti še ERC projekt za presojo inovacijskega potenciala svojega raziskovalnega projekta (ERC Proof of Concept Grant). Hodnik bo tako v okviru projekta poimenovanega StableCat lahko naredil prve korake h komercializaciji novega postopka za proizvodnjo boljših in naprednejših katalizatorjev za vodikove gorivne celice. V ekipi sodelujeta tudi dr. Matija Gatalo in Tomaž Bizjak.

V preglednem članku so raziskovalci na podlagi dosedanjih prispevkov natančneje predstavili aplikacije, ki ponazarjajo vlogo molekulskih simulacij na atomski ravni pri razjasnitvi funkcije različnih proteinov v spliceosomu, dešifriranju komunikacijskih kanalov, vlogo rakotvornih mutacij pri natančni izbiri ključnih intronskih regij in molekulskega mehanizmu modulatorjev spajanja. Razpravljali so tudi o vlogi kvantno-klasične molekulske dinamike pri raziskovanju podrobnosti kemijskih reakcij spajanja, ter se dotaknili metodoloških pasti

multiskalnih biomolekulskih simulacij velikih bioloških sistemov. Predvidevajo, da bo sinergija med računalniškimi in eksperimentalnimi pristopi lahko pripomogla pri razvoju inovativnih terapevtskih strategij in revolucionarnih orodij za modulacijo genov v boju proti številnim boleznim.

Iridijevi nanodelci na nanotubolarnem titanovem oksi-nitridu Raziskovalci so uvedli nov pristop k pripravi in karakterizaciji tankoplastnih elektrodnih kompozitov z visoko katalitsko aktivnostjo in stabilnostjo neposredno na titanovem nosilcu. To omogoča izvedbo vseh potrebnih karakterizacijskih metod, kot so

ZNANSTVENI DOSEŽKI vrstična elektronska mikroskopija na identični lokaciji, rentgenska fotoelektronska spektroskopija, rentgenska praškovna difrakcija in elektokemijske meritve.

Selektivna aktivacija C-H vezi pri sintezi biarilov Sinteza biarilov z oksidacijo je stroškovno učinkovita, vendar je bila doslej tehnološko manj zanimiva zaradi nizke

Na kavi ... Dr. Ana Kroflič Na kavo smo povabili dr. Ano Kroflič, raziskovalko na Odseku za analizno kemijo, ki se še posebej udejstvuje na področju kemije ozračja. Ker je poznavalka aerosolov, lahko Krofličevo, odkar nas pestijo koronarazmere, spremljamo tudi kot strokovnjakinjo na področju aerosolnega prenosa virusa SARS-CoV-2. Kako ste zajadrali v znanstvene vode?

regioselektivnosti in slabe stabilnosti homogenega paladijevega katalizatorja, ki se običajno uporablja pri teh procesih. Sodelujoči v raziskavi so pokazali, da umestitev paladijevih kationov v pore zeolita omogoči selektivno aktivacijo C-H vezi, pri čemer je selektivnost odvisna zgolj od oblike por izbranega zeolita. Koncept so predstavili na primeru sinteze 4,4’-dimetilbifenila, kjer so za nosilec paladijevih kationov uporabili zeolit Beta. Med šestimi možnimi produkti je želenega 4,4’-dimetilbifenila nastalo 80 odstotkov.

Suhi reforming metana v konvencionalnem in mikrokanalnem reaktorskem sistemu Sintezni plin predstavlja platformno plinsko mešanico vodika (H2) in ogljikovega monoksida (CO). Z ustvarjanjem ustreznega razmerja H2/CO lahko sintezni plin neposredno uporabimo za proizvodnjo različnih spojin. Z recikliranjem ogljika in zmanjšanjem koncentracije toplogrednih plinov lahko z izvajanjem treh pomembnih strategij kot

Čeprav sem že kot otrok rada pridobivala vedno nova znanja, na poti do znanstvenice nisem vozila po enosmerni ulici. Splet okoliščin je med drugim prinesel, da sem po diplomi na Fakulteti za farmacijo nekaj časa delala v lekarni. K raziskovanju sem se vrnila kasneje, ko sem se vpisala na doktorski študij Kemijske znanosti na FKKT. A sama na to gledam pozitivno. Ne samo zaradi številnih veščin, ki sem jih v tistem času pridobila, ampak tudi zato, ker danes iz lastnih izkušenj vem, da me raziskovanje najbolj izpopolnjuje. Kaj trenutno raziskujete? Med drugim proučujem mehanizme nastanka škode, ki jo na različnih materialih povzroča onesnažen zrak. Zanimajo nas predvsem interakcije med površinami in mikroskopskimi delci, ki lebdijo v zraku (t.i. PM delci). Tega so se, v glavnem v zvezi z ohranjanjem kulturne dediščine, doslej lotili le redki znanstveniki, saj se problem začne že pri kompleksni kemijski sestavi PM delcev, ki vsebujejo na tisoče različnih komponent. Samo s sestavo organskih aerosolov se denimo že vrsto let ukvarjajo številni znanstveniki po vsem svetu. Najpomembnejši dosežek znanosti po vašem mnenju?

so učinkovito zajemanje in shranjevanje ogljika (CCS), pridobivanje energije iz obnovljivih virov, in okrepljena raba produktov končne energije, dosežemo nadaljnje omejevanje globalnega segrevanja. Pretvorba CO2 predstavlja pomemben korak v proizvodnji izdelkov z visoko dodano vrednostjo.

Danes je znanost tu, kjer je, zaradi vseh preteklih dosežkov, večjih in manjših. Najpomembnejši dosežek znanosti pa bomo po mojem mnenju dosegli takrat, ko bomo spoznali in sprejeli, da so za njen razvoj na splošno vse veje znanosti enako pomembne. Normalno je, da v določenih

časovnih obdobjih nekatere smeri bolje prosperirajo kot druge, a to ne bi smelo biti merilo kakovosti znanstvenega dela. Verjamem namreč, da bodo kot posledica nazadovanja bazičnih znanosti, ki so v osnovi manj atraktivne, sčasoma nazadovale tudi aplikativne vede. Vaš znanstveni vzornik? Če sem radovedna že od malih nog, vzornikov v pravem pomenu besede nikoli nisem imela, niti kot najstnica. Pa vendar je na to, kako razmišljam o raziskovanju in znanosti na splošno, zelo močno vplival moj oče, sicer profesor pedagogike in teorije vzgoje na Filozofski fakulteti. Z njim se vedno rada zagovoriva o lepih in tudi manj lepih plateh najinega poklica. Kje so po vašem mnenju meje znanosti? V človeški zavisti in nesodelovanju. Če bomo ljudje pripravljeni znanje deliti in ga po drugi strani tudi sprejemati, vsestransko nadgrajevati, mej znanstvenega razvoja po mojem mnenju ne bomo nikoli dosegli. Verjamem namreč, da je prihodnost znanosti v sodelovanju in interdisciplinarnem raziskovanju. Čas čudežnih dečkov, ki so z individualnimi odkritji krojili svet, je po mojem mnenju mimo. Kaj bi si v prihodnje še želeli raziskovati? Vsekakor bi si želela poglobiti raziskave o surfaktantih v aerosolih ozračja in z njimi povezanim nastajanjem oblakov. To je tema, kjer se moje trenutno področje raziskovanja najbolj prekriva z znanji, ki sem jih pridobila med doktorskim študijem. Na moje veselje se s tem izzivom že resno spogledujem.

Glasilo Kemijskega inštituta

Paradoks Tezejeve ladje piše prof. dr. Jure Zupan Kaj in koliko je pri izumih, patentih, člankih originalnega? S paradoksom Tezejeve ladje se soočamo tudi raziskovalci in prav je tako. Računalniška tehnologija je luknjani trak nadomestila z 80-kolonskimi karticami in s tem omogočila ne samo zamenjave posameznih delov programov, ki so bili tako ali drugače poškodovani ali napačni, ampak tudi hitro zemenjavo napak pri podatkih. Paketi kartic s programi in podatki so postali pisani, saj smo ob zamenjavah uporabljali kartice vseh mogočih barv. “Ta paket je kot Tezejeva ladja” je nekoč pripomnil prof. Andrej Ažman, ko sem k njemu na posvet prišel skupaj s škatlo luknjanih kartic. Opombe nisem prav razumel in sem jo hitro pozabil, dokler je v zadnjem času nisem ponovno zasledil v kar lepem številu komentarjev ob povsem drugačnih in zanimivejših primerih. Naj o Tezejevi ladji najprej nekaj pove zgodovina. Eno slavnejših junaštev Tezeja, sina kralja Egeja in boga Pozejdona, je bila rešitev atenskih mladenk in mladeničev pred pošastnim Minotavrom. Minotavra je Tezej po hudem boju v labirintu na Kreti ubil ter pri tem ostal živ in zdrav. Ko se je z rešenimi Atenci na krovu ladje vračal v Atene, je kot sporočilo o srečni vrnitvi, pozabil izobesiti dogovorjeno belo jadro. Misleč, da se s Krete vračajo poraženi, se je Tezejev oče Egej vrgel v morje, ki se zato po njem imenuje Egejsko. Ladjo so Atenci v spomin na rešitev ohranjali v pristanišču več stoletij. Da ne bi propadla, so dele ladje, ki so se s časom razkrajali, sproti zamenjevali z novimi.

Ker so v antiki filozofi razpravljali o vseh mogočih vprašanjih, je denimo zgodovinar Plutarh (1. stoletje) postavil preprosto vprašanje: je v atenskem pristanišču še vedno Tezejeva ladja? Koliko zamenjav starih delov z novimi, čeprav skozi stoletja, je potrebnih, da ladja izgubi istovetnost, da ni več Tezejeva ladja? Ali zadostuje že zamenjava ene deske? Več stoletij kasneje, je Thomas Hobbs (1588 – 1679) dodal še drugi vidik dileme z vprašanjem, ali bi imel dve Tezejevi ladji, če bi ohranili vse zamenjane dele ter iz njih zgradili novo ladjo? Katera od obeh Tezejevih ladij bi bila prava? Prva, zaradi nadomeščanja delov, druga, ponovno sestavljenena iz originalnih delov, obe, ali nobena? Ta problem je tako za filozofe postal in ostal osrednji problem identitete. In o tem se krešejo mnenja še danes. V sodobni družbi izumov, patentov, avtorstev in najrazličnejših zamenjav tako pri tehničnih kot intelektualih izdelkih, gradnikih v DNK, pri posodobitvah in ‘posodobitvah’ problem identitete preučujejo tudi raziskovalci. V paradoksu Tezejeve ladje se tako skrivajo težave povezane z lastništvom in avtorstvom izumov, člankov, naprav, zdravil, pa tudi slave, časti in seveda posledično sredstev in denarja. Zato se zdi smiselno, da o paradoksu Tezejeve ladje kdaj pa kdaj razmišlja vsak raziskovalec - koliko in kaj je pri mojem delu originalnega?

Dr. Albinu Pintarju naziv Kongresni ambasador Slovenije Znanstvenemu svetniku dr. Albinu Pintarju, sodelavcu Laboratorija za okoljske vede in inženirstvo ter predsedniku Slovenskega kemijskega društva, je bil podeljen častni naziv ‘Kongresni ambasador Slovenije za leto 2020’. Kongresni urad Slovenije mu je naziv podelil za njegov prispevek k internacionalizaciji znanstvenoraziskovalnega potenciala Slovenije na podlagi uspešne organizacije mednarodne znanstvene konference ‘6th European Conference on Environmental Applications of Advanced Oxidation Processes (EAAOP-6)’.

Januar 2021

ZNANSTVENI DOSEŽKI Kako izvesti selektivno epoksidacijo propena z molekularnim kisikom Propilen oksid (PO) je izjemno pomembna industrijska kemikalija, ki se uporablja predvsem v proizvodnji poliuretanske plastike. Trenutne proizvodne metode so drage, saj uporabljajo vodikov peroksid kot oksidant. Nekatere so tudi okolju škodljive, saj je stranski

proizvod klorirano apno, ki nima velike industrijske uporabnosti. Projekcije kažejo, da bo svetovna potreba po PO do leta 2025 narasla do 25 milijonov ton letno. Katalitska oksidacija propena v plinski fazi z uporabo molekularnega kisika bi rešila večino trenutnih proizvodnih težav. Vendar pa izvedba slednjega ni mačji kašelj, saj je izjemno zahtevno selektivnost reakcije oksidacije usmeriti v propilen oksid, namesto v akrolein in CO2. Epoksidacija je mehanistično zelo zanimiva kemijska reakcija, ki pa je v primeru propena še bolj zapletena zaradi prisotnosti alilnega vodika in posledično nizke selektivnosti reakcije. Razumevanje osnov adsorpcije alkenov in aktivnost kisika na kovinskih in oksidnih nanodelcih sta pomembna tudi za druge reakcije s področja heterogene katalize.

Učinkovita kemijska reciklaža alifatskih poliamidov Reciklaža polimernih odpadkov je pomembna z vidika zmanjševanja okoljskega odtisa polimerov in porabe neobnovljivih virov. Mehansko recikliranje, pri katerem plastične odpadke določene vrste stalimo in jih preoblikujemo v nove funkcionalne izdelke, je že dobro uveljavljeno, vendar se kvaliteta recikliranih izdelkov zmanjšuje z naraščajočim številom predelovalnih ciklov, kar je posledica termo-mehan-

ske razgradnje polimernih verig. Kemijsko recikliranje polimerov lahko reši ta problem, saj s tem procesom polimer pretvorimo v sestavne monomere, ki

ZNANSTVENI DOSEŽKI jih lahko nadalje uporabimo za izdelavo novih materialov enake kakovosti. Poliamidi so pogosto uporabljeni polimeri, vendar njihovo kemijsko recikliranje zahteva ekstremne reakcijske pogoje in dolge reakcijske čase, ki običajno vodijo do velikega deleža neželenih stranskih produktov, zaradi česar so ti postopki reciklaže ekonomsko nevzdržni.

Povezava strukture z lastnostmi relaksorskih ferroelektrikov Relaksorski feroelektriki s perovskitno strukturo imajo izrazito visoko piezoelektričnost in so zelo obetavni materiali za uporabo v različnih senzorjih in pretvornikih. Raziskovalci so preučevali povezavo med strukturo relaksorkih feroelektrikov in njihovimi lastnostmi. Študija razkriva edinstveni

dinamični odziv teh materialov na zunanje polje. Vzrok za te lastnosti je kompleksna struktura materiala z visoko stopnjo nereda na atomski ravni in hierarhično urejenostjo feroelektričnih domen, kar močno vpliva na mobilnost domenskih sten. Ugotovitve raziskovalcev odpirajo nove poglede in možnosti razvoja novih materialov z visokimi elektromehanskimi odzivi.

Aluminijevi organski akumulatorji z integrirano 3D tankoplastno anodo Aluminijevi akumulatorji, zaradi visoke kapacitete aluminija in njegove široke dostopnosti, predstavljajo enega izmed najbolj perspektivnih akumulatorskih sistemov prihodnosti. Posebej so zanimivi za stacionarno shranjevanje električne energije iz obnovljivih virov

energije, saj je pričakovana cena teh akumulatorjev v veliki meri pogojena z nizko ceno aluminija. Raziskovalci so nadgradili dosedanje raziskave na področ-

Podelitev Preglovih nagrad za izjemno doktorsko delo SLOVESNO Dobitniki Preglove nagrade za izjemno doktorsko delo v letu 2020 so dr. Sara Drvarič Talian in dr. Matija Gatalo s Kemijskega inštituta, ter dr. Tina Škorjanc z Univerze v Novi Gorici. Slovesni dogodek Kemijskega inštituta ob koncu iztekajočega se leta, na katerem tradicionalno podelimo Preglove nagrade za izjemno doktorsko delo na področju kemije in sorodnih ved, decembra lani, zaradi koronarazmer, ni bil mogoč. Smo pa pripravili spletni dogodek, na katerem smo podelili nagrade ter obenem počastili doktorandke in doktorande, ki so v letu 2020 zagovarjali svoja doktorska dela. Dr. Sara Drvarič Talian, raziskovalka v Laboratoriju za moderne baterijske sisteme, je prejela nagrado za doktorsko delo z naslovom »Študij vpliva izbranih procesov in parametrov na notranjo upornost litij-žveplovih akumulatorjev«. Mentor pri delu je bil izr. prof. dr. Robert Dominko.

Dr. Matija Gatalo, raziskovalec v Laboratoriju za elektrokatalizo, je prejel nagrado za doktorsko delo z naslovom »Razvoj sinteze nanodelcev binarnih in ternarnih zlitin platine na ogljikovem nosilcu kot elektrokatalizatorju«. Mentor pri delu je bil prof. dr. Miran Gaberšček.

Dr. Tina Škorjanc, sodelavka Laboratorija za raziskave materialov na Univerzi v Novi Gorici, je prejela nagrado za doktorsko delo z naslovom »Kovalentni organski polimeri in okvirji z organskimi makrocikli v hrbtenici in njihova uporaba v zajemanju polutantov in dostavi zdravil«. Mentor pri delu je bil prof. dr. Ali Trabolsi.

Komunikator znanosti 2020 je prof. dr. Roman Jerala Slovenska znanstvena fundacija je za komunikatorja znanosti 2020 razglasila prof. dr. Romana Jeralo, vodjo Odseka za sintezno biologijo in imunologijo. Ta častni naziv je prejel za obsežen in kakovosten prispevek k informiranju, poglobljenemu razumevanju in ozaveščanju javnosti o novem koronavirusu. To je dosegel s širjenjem strokovno utemeljenih ugotovitev in spoznanj nastalih v okviru raziskav mednarodne znanstvene skupnosti, ter v okviru novih pristopov pri razvijanju cepiva proti covidu-19. Sodeloval je na več strokovnih omizjih, dal intervjuje različnim televizijskim, radijskim in drugim medijem ter posebno pozornost namenil ažurnemu objavljanju na družbenih omrežjih, še zlasti na Twitterju.

Glasilo Kemijskega inštituta

Januar 2021

Upokojenci se predstavijo Dr. Božidar Ogorevc K predstavitvi smo povabili dr. Božidarja Ogorevca, zaslužnega raziskovalca Kemijskega inštituta. Nekdanji vodja Odseka za analizno kemijo ni samo raziskovalec, velik delež svojega prostega časa vseskozi aktivno posveča tudi glasbeni ustvarjalnosti. Po diplomi iz čiste kemije in magisteriju sem leta 1987 pridobil naziv doktorja kemijskih znanosti, vse na FNT ULJ. V času podiplomskega študija sem raziskovalno gostoval najprej na KFA v Jülichu v Nemčiji, nato na DCU v Dublinu na Irskem, ter kot podoktorski raziskovalec leta 1988 v LBNL / UCB, v B e r ke l e y u , CA, v ZDA. Leta 1979 sem se kot raziskovalec - stažist zaposlil na Ke m i j s ke m inštitutu. Leta 2000 sem bil izvoljen v naziv znanstveni svetnik in kasneje dva mandata (2002-2010) vodil Odsek za analizno kemijo. Deloval sem kot mentor do-doktorskim in po-doktorskim študentom, bil sem tudi vodja več nacionalnih in mednarodnih projektov, med drugim sem vodil temeljni raziskovalni program ‘Analitika in kemijska karakterizacija materialov ter procesov’. Leta 2013 sem se upokojil in prejel naziv zaslužni raziskovalec Kemijskega inštituta. Moje znanstvenoraziskovalno delo je bilo usmerjeno predvsem na področje elektroanalizne kemije, s poudarkom na razvoju elektrokemijskih (mikro)(bio) senzorjev. Opus obsega zasnovo in izdelavo mikro- in nano-elektrod, razvoj kompozitnih in tankoslojnih elek-

trod, študij novih principov elektrokemijske detekcije in novih detekcijskih nano-materialov, ter uporabo različnih elektrokemijskih analiznih metod. Poleg intenzivnega temeljnega raziskovanja sem deloval tudi na področjih kot so analitika sledov elementov in spojin, bioanalitika, bioanorganske interakcije, kemijska speciacija in okoljska analizna kemija. Moja znanstvena bibliografija obsega 87 enot, ki imajo skupno 5940 citacij, v povprečju 68,3 na članek, H-indeks pa je trenutno 39 (Scopus, december 2020). Med dosežki bi izpostavil razvoj, izdelavo in uporabo modificiranih mikro in nano elektrod za detekcijo nekaterih endogenih spojin, kot so npr. živčni prenašalci, kar je velikega pomena v nekaterih biomedicinskih raziskavah. Pomemben je tudi prispevek pri razvoju novo odkrite bizmutove tankoslojne elektrode, ki je povsem nadomestila do tedaj uporabljano strupeno živosrebrovo elektrodo za detekcijo sledov nekaterih toksičnih elementov.

oline pridružil legendarni skupini Salamander, ki sta jo ustanovila pesnik in glasbenik Tomaž Pengov ter pesnik in pisatelj Milan Dekleva. Leta 1980 sem se pridružil kultni skupini Sedmina pesnika, glasbenika in slikarja Vena Dolenca. Sodeloval sem pri snemanju plošč, pri številnih glasbenih projektih, pa tudi na številnih koncertih doma in v tujini. V 80-ih sem na inštitutu skupaj z dr. M. Berovičem sodeloval pri pripravah likovnih razstav in na otvoritvah skrbel za glasbene uvode. Leta 2014 sem, v sodelovanju z Ladom Jakšo, kot avtor glasbe in izvajalec na violini in baročni violi, izdal samostojni album ‘Luč z nenadomestljivimi krili’ v spomin na pokojno ženo Neno. Leta 2019 je skupina Salamander ponovno začela delovati in oktobra istega leta smo izvedli že prvi kratek nastop na Ljubljanskem gradu. Na žalost je epidemija covida-19 v letu 2020 močno okrnila naše delovanje. Vendar načrt za koncertiranje in izdajo albuma zanesljivo ostaja.

Imel sem tudi mnoge druge interese. V 70-ih letih sem vzporedno študiral etnologijo in primerjalno književnost, a sem moral zaradi obolenja oči ta študij opustiti. Takrat sem tudi v ljubljanski knjigarni Konzorcij leto in pol vodil znano prodajalno plošč. V tistem času sem se s kreativnim igranjem vi-

Kemijski inštitut je postal član Evropskega zvezništva za čisti vodik Zavezništvo za čisti vodik, ki povezuje industrijo, raziskovalne institucije, nacionalne in regionalne organe, civilno družbo in Evropsko investicijsko banko, bo pripravilo program naložb za povečanje obsega proizvodnje in podpiralo povpraševanje po čistem vodiku v Evropski uniji. S pristopom k zavezništvu bo Kemijski inštitut prispeval k ambicioznejši uvedbi vodikovih tehnologij v EU do leta 2030. Ta bo združevala obnovljivo in nizkoogljično proizvodnjo vodika, povpraševanje v industriji, mobilnosti in drugih sektorjih, ter prenos in distribucijo vodika.

Ana Bjelić iz Belgije MAHA NAM Lepe pozdrave nam tokrat pošilja Ana Bjelić, ki opravlja podoktorski študij na Univerzi v Gentu v Belgiji. Pred tem je delovala na Odseku za katalizo in reakcijsko inženirstvo Kemijskega inštituta. Kje in kaj trenutno raziskujete in kdo so vaši sodelavci?

vanj v Ljubljani. Drugače je v Bruslju, kjer je vse dražje.

Trenutno opravljam podoktorski študij v laboratoriju profesorja Jorisa Thybauta na Univerzi v Gentu. Zaposlena sem na projektu “Novel integrated biorefinery concepts for a carbon neutral bio-economy“. Moja naloga je razvoj kinetičnega modela za depolimerizacijo lignina, ene od glavnih sestavin biomase. Zaradi svoje aromatične strukture, lignin predstavlja obetaven obnovljiv vir kemikalij in goriv. Model, ki ga razvijam, bo omogočil modeliranje, simulacijo in optimizacijo reaktorjev za proizvodnjo monomerov lignina. Delo je zelo povezano s tistim, ki sem ga opravljala na Kemijskem inštitutu. Sodelavci prihajajo z vsega sveta, upam, da bo še kdo prišel tudi iz Slovenije.

Kakšna je tamkajšnja kulinarika?

Kakšni so delovni pogoji v Belgiji v času koronarazmer?

Med vikendi rada raziskujem bližnjo in daljno okolico Genta, bodisi peš ali na kolesu. S kolegi se odpeljemo do katerega od bližnjih parkov in igramo odbojko ali badminton. Poleti sem obiskala tudi nekaj večjih flandrijskih mest kot so Antwerpen, Brugge, Oostende, Leuven in Bruselj. To so čudovita mesta z zanimivo arhitekturo in zgodovino. Ko se ukrepi sprostijo, bom raziskala še Valonijo, tam se najde tudi kašen hribček.

S podoktorskim izobraževanjem naj bi pričela že aprila 2020, vendar sem zaradi epidemije začela šele junija. Od samega začetka delam v nenavadnih razmerah. Prve tri mesece sem lahko hodila v službo trikrat na teden. Od oktobra do sredine decembra pa smo morali, zaradi poslabšanja epidemioloških razmer, če smo le lahko, delati od doma. Kljub temu sem uspela spoznati večino sodelavcev, ki so vsi zelo delavni, prijazni in spoštljivi. V živo se seveda ne družimo veliko, smo se pa prilagodili razmeram in se družimo preko spleta, na daljavo celo igramo namizne igre.

Značilno za Belgijce je, da jedo veliko sira in kruha. Radi imajo tudi ocvrt krompirček, slastne vaflje in seveda pivo, ki ga imajo ogromno vrst. V enem od priljubljenih pubov moraš kot ’polog’ za litrski kozarerc piva sezuti čevelj in ga odložiti v košaro, ki jo dvignejo pod strop. Ko kozarec vrneš, dobiš čevelj nazaj. Sicer pa je bilo zaradi koronarazmer dolgo vse zaprto in niti še nisem uspela dobro spoznati njihove kulinarike. Upam, da se to kmalu spremeni na bolje, in bom lahko okusila tudi to plat pravega belgijskega življenja.

Na pivu z dr. Matejem Hušem, za zdaj edinim obiskovalcem.

Kje živite in kam greste, kadar niste v službi? Znameniti predel Graslei Gent v zgodovinskem jedru Genta na desnem bregu reke Leie.

Park Gentbrugse Meersen je čudovita destinacija za kolesarjenje, sprehod ali tek.

Kako je živeti v Belgiji, kakšni so vaši vtisi? Za zdaj se mi zdi, da je življenje v Belgiji dokaj podobno življenju v Sloveniji. Največja razlika je, da v Flandriji, kjer živim, ni hribov in to res pogrešam. Se pa ljudje veliko ukvarjajo s športom, tečejo, telovadijo, hodijo na sprehode, predvsem pa veliko kolesarijo. Promet v mestu je povsem podrejen kolesarjem, tudi sama se v službo vozim s kolesom. Standard je tu nekoliko višji, vendar cene stanovanj v Gentu niso bistveno višje od cen stano-

Miniatura Prešernovega trga v parku Mini-Europe na severu Bruslja. Atomium, simbol Bruslja in Belgije ima obliko enostavne celice kristala α-železa (ferita), povečane 165 milijard krat.

Slastni belgijski vaflji.

Glasilo Kemijskega inštituta

Januar 2021

GOSTILI SMO JIH

Prof. dr. Gregor Anderluh prejel Zoisovo nagrado za vrhunske znanstvene dosežke Prof. dr. Gregor Anderluh, direktor Kemijskega inštituta je prejel Zoisovo nagrado za vrhunske znanstvene dosežke na področju biokemije in molekularne biologije za leto 2020. Anderluh se v mednarodnem merilu uvršča med vodilne raziskovalce proteinov, ki delujejo toksično tako, da v celičnih membranah tvorijo pore. Kot model uporablja proteine, ki imajo pomembno vlogo v imunskem sistemu pri obrambi pred neželenimi mikroorganizmi ali delujejo kot toksini patogenih mikroorganizmov in živali. Raziskuje zgradbo takšnih proteinov in mehanizme poškodb celičnih membran. Poznavanje obnašanja proteinov v lipidnih membranah in lastnosti por odpira številne možnosti uporabe v nanobiotehnologiji in biomedicini.

V okviru Preglovih kolokvijev smo novembra 2020 gostili znanstveno predavanje prof. dr. Franka Noe (Freie Universität Berlin, Nemčija) z naslovom ‘Deep Learning for Molecular Physics’. Predavanje je, zaradi koronarazmer, potekalo na daljavo.

Januarja 2021 smo v okviru Preglovih kolokvijev gostili znanstveno predavanje prof. dr. Núrie López (Institut Catala d’Investigacio Quimica, Tarragona, Španija) z naslovom ‘Simulations in Materials for Catalysis and Energy’. Tudi januarski Preglov kolokvij je potekal na daljavo.

Ne le raziskovalka, tudi fotografinja Doc. dr. Nada Kraševec

Fotoaparat jo spremlja vsepovsod, v objektiv najraje lovi motive iz narave ter odseve na najrazličnejših površinah. Za ljubiteljsko fotografijo se je navdušila med potovanji, ‘krivec’ za to pa je njen mož. Njene fotografske stvaritve smo lahko občudovali že na treh inštitutskih razstavah. ‘’Po naravi sem neznosno radovedna in prav ta radovednost me je verjetno vodila v znanost, rada bi namreč videla in vedela čim več različnih s t v a r i ’ ’, pripove d u j e N a d a Kraševec, raziskovalka na Odseku za molekularno biologijo in nanobiotehnologijo. Kot prava biologinja je zaljubljena v naravo, navdušuje pa se tudi nad potovanji. In prav na potovanjih se je začela resneje ukvarjati s fotografiranjem. ‘’Ko je kdo v moji bližini veliko fotografiral, mi je hitro postalo dolgčas. Ni mi preostalo drugega kot da se prilagodim in začnem fotografirati še sama’’, razlaga. Za fotografiranje jo je pravzaprav navdušil kar mož. ‘’Hvaležna sem mu za to’’, pravi. Ker fotografira že vrsto let, vse

bolj ugotavlja, čemu fotografija v resnici služi. Najrazličnejši posnetki postanejo nekakšen slikovni dnevnik. ‘’Ko pogledam neko podobo, se dobro spomnim okoliščin, v katerih je nastala in v spomin si prikličem misli in občutke tistega trenutka’’. Kot ljubiteljska fotografinja ‘pravega’ fotoaparata sploh nima. Uporablja manjšega, priročnega, ki ima vse, kar imajo veliki. Sprva je sicer fotoaparat kradla iz rok možu, a jo je imel hitro dovolj in umisliti si je morala svojega. Ko je do konca iztrošila nekaj analognih fotoaparatov, si je kupila digitalnega in ga prvič preizkusila na sindikalnem izletu v Provanso leta 2009.

trikrat na ogled postavila v Galeriji Kemijskega inštituta. Prvič jih je javno predstavila na skupinski razstavi sodelavcev inštituta, ko je razstavila tri fotografije zimskih rastlinskih detajlov z Ljubljanskega barja. Novembra 2017 je sledila skupinska razstava Širimo meje znanosti, kjer je predstavila fotografije petih odsevov na različnih vodnih površinah z naslovom Odsevi – privid resničnosti ali resničnost privida. Nazadnje je razstavljala decembra 2019, ko je skupaj s kiparskimi deli Jureta Zupana, v okviru razstave z naslovom Simetrije, razstavila nadaljnjih osemnajst fotografij različnih odsevov. ‘’Hvala za vse te priložnosti’’, še pravi Nada, ki v tem prispevku predstavlja fotografije živali s potovanj Svoja dela je že po Namibiji in Šrilanki.

ZNANSTVENI DOSEŽKI ju aluminij-organskih akumulatorjev z uporabo 3D aluminijeve anode, ki ponuja bistveno večjo površino elektrode, kar zmanjša izgube pri polnjenju in praznjenju akumulatorja. V teoriji tak akumulator omogoča energijsko gostoto 95 Wh/kg in moč 2610 W/kg na nivoju baterijske celice.

Dogajalo se je V začetku oktobra 2020 smo, skupaj s Pisarno Evropskega parlamenta v Sloveniji, gostili spletno omizje ‘Kdo bo razvil cepivo in zdravila, če ne znanstveniki?’. V razpravi smo spregovorili o ključnem pomenu javnih vlaganj v znanost, če želimo hiter izhod iz koronakrize in v prihodnost usmerjen družbeni razvoj.

Trajnostni katalitski proces pridobivanja adipinske kisline

Adipinska kislina je ena najpomembnejših industrijsko uporabljenih dikarboksilnih kislin, ki pa se žal še vedno proizvaja iz naftnih derivatov v močno eksotermnem oksidacijskem procesu z NOx kot stranskimi produkti. Veliko raziskav je bilo v preteklosti bolj ali manj uspešno usmerjenih v razvoj novega trajnostnejšega (kemijsko in predvsem biološko kataliziranega) procesa pridobivanja te kemikalije.

Raziskovalcem je sedaj uspelo razviti okolju prijazen proces pridobivanja adipinske kisline in njenih estrov na trdnem katalizatorju Re/C. Gre za proces selektivne dehidroksilacije bio-osnovanih aldarnih kislin, ki nastanejo pri oksidaciji C6 sladkorjev.

Odkritje tvorbe oksidiranih lizofosfolipidov v zunajceličnih veziklih kot dejavnikov sterilnega vnetja pri artritisu in drugih vnetnih boleznih

Konec oktobra smo, ob izidu slovenskega prevoda knjige How Innovation Works, gostili spletno omizje ‘Kako inovacije spreminjajo svet’. V razpravi, ki smo jo pripravili skupaj s Slovenskim gospodarskim in raziskovalnim združenjem v Bruslju (SBRA) ter Založbo UMco, smo spregovorili o pomenu inovacij in inovacijskem okolju v Sloveniji.

V začetku decembra smo gostili spletno omizje ‘SARS-CoV-2, med bremenom in cepivom’. V razpravi smo se posvetili nevarnosti koronavirusnih obolenj, spregovorili smo o pomenu imunosti in težko pričakovanega cepiva, pojasnili pomen sledenja obolevnosti prebivalstva, ter se dotaknili vplivov pandemije na družbo.

Prejeli smo novi priznanji za inovacije. Dr. Blaž Likozar in dr. Ivan Jerman sta s soavtorji prejela srebrno priznanje GZS za najboljšo inovacijo 2020. Dr. Uroš Novak pa je na mednarodni razstavi izumov ARCA 2020 v Zagrebu prejel srebrno medaljo.

Sterilno vnetje je fiziološko stanje, ki se razvije v odsotnosti mikrobne okužbe zaradi poškodb tkiv, lahko pa je tudi osnova patogeneze številnih kroničnih bolezni. Sterilno vnetje vključuje povečano produkcijo reaktivnih zvrsti kisika, ki so del oksidativnega stresa. Ena od glavnih

značilnosti oksidativnega stresa je povečana peroksidacija fosfolipidov, kar jih opredeljuje kot potencialne s poškodbo povezane molekulske vzorce. Raziskovalci so odkrili, da zunajcelični vezikli, ki se sproščajo iz celic ob oksidativnem stresu, akti-

Projektu Drugs4Badbugs - protibakterijske učinkovine na osnovi monocikličnih fragmentov, pripetih na naftiridinsko ogrodje, pri katerem sodeluje tudi dr. Nikola Minovski, je v kategoriji ‘raziskovalke in raziskovalci’ Rektorjeve nagrade za naj inovacijo Univerze v Ljubljani pripadlo drugo mesto.

Startup ReCatalyst, plod slovenskega raziskovalnega dela, je v svoji kategoriji vseevropskega tekmovanja EIT Jumpstarter osvojil prvo mesto in nagrado v vrednosti 10.000€. Projekt je bil zasnovan na Kemijskem inštitutu, dodaten podjetniški zagon pa je dobil v Ljubljanskem univerzitetnem inkubatorju.

Glasilo Kemijskega inštituta

‘Upokojeni’ Twingo odslej muzejski eksponat Zagotovo se ga še dobro spomnite, morda ga zadnjih nekaj mesecev celo pogrešate, ja, zeleno-beli Renault Twingo, ki je bil kar nekaj let parkiran pred inštitutom in smo ga uporabljali kot testno, pa tudi službeno vozilo, se je uradno ‘upokojil’. Novo domovanje je našel v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri. Na prvi pogled povsem običajen Renault Twingo, ki je bil zaradi številnih nalepk, ki ga krasijo, še kako opazen, je bil v zadnjem desetletju pravi zaščitni znak inštitutskega parkirišča. A od sredine lanskega oktobra ga tam ni več. Ker je bil dotrajan, njegovo redno vzdrževanje pa kar precejšen zalogaj, smo mu morali poiskati novo domovanje. Streho nad glavo so mu prijazno ponudili v Tehniškem muzeju v Bistri. Tam so nad novim muzejskim eksponatom, ki je dobra promocija slovenskega znanja in brezogljičnih tehnologij, več kot navdušeni. Twingo ni bil navaden avto. Bil je eden prvih električnih avtomobilov, ki je bil skoraj v celoti izdelan s slovenskimi sestavnimi deli in predvsem s slovenskim znanjem. Prav zato mu lahko rečemo kar pionirski, pa tudi učni električni avto. Je rezultat projekta Električna mobilnost za Slovenijo, ki se ga je leta 2011 lotila ekipa zagnanih študentov ljubljanske Fakultete za strojništvo, Fakultete za elektrotehniko ter Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo. Zavihali so rokave in pod mentorstvom sodelavcev

Univerze v Ljubljani, Centra odličnosti nizkoogljične tehnologije in Kemijskega inštituta iz nekoč običajnega bencinskega Twinga sestavili mestni električni avto. Pogonski sklop je doniralo podjetje Letrika iz Šempetra pri Gorici, Petrol pa je študentski ekipi omogočil delo v svoji garažni delavnici. Leta 2013 je ekipa prejela tudi priznanje k doprinosu projekta Električna mobilnost za Slovenijo. Twingo na električni pogon je bil torej projekt, s katerim smo dokazali, da je električna mobilnost področje, na katerem lahko slovensko znanje dosega vrhunske rezultate. Naš sodelavec Michel Adamič, ki je bil kar sedem let njegov skrbnik, ob upokojitvi svojega ‘varovanca’ pravi: ‘’Twingov največji dar je neprecenljiva zakladnica znanja o tehnologiji električnih vozil, ki postajajo nova realnost naše vsakdanje mobilnosti. Hkrati pa je njegova upokojitev tudi simbolična, ker naznanja konec dobe pionirjev in začetek industrijske proizvodnje električnih vozil na masovni skali.’’

NAPOVEDNIK 4. februar 2021 FORUM40

18. marec 2021 PREGLOV KOLOKVIJ

18. februar 2021 PREGLOV KOLOKVIJ

15. april 2021 PREGLOV KOLOKVIJ

Slikanje nanodelcev v bioloških vzorcih z Single Particle LA-ICP-MS predava: Dino Metarapi

Cell death regulation at the single molecule level predava: prof. dr. Ana J. García Sáez

11. marec 2021 FORUM40

Mikrokinetično modeliranje površinskih reakcij pri procesih heterogene katalize predava: dr. Damjan Lašič Jurković

Lignin-first biorefinery: challenges and opportunities predava: prof. dr. Bert Sels

Januar 2021

ZNANSTVENI DOSEŽKI virajo pomemben receptor naravnega imunskega sistema TLR4, vendar drugače kot bakterijski lipopolisaharid, kar je osnova za razlikovanje med vnetjem, ki ga sproži okužba, in sterilnim vnetjem. Pokazali so, da je sinergijsko delovanje encimov 15-lipoksigenaze (15-LO) in sekretorne fosfolipaze A2 (sPLA2) potrebno za tvorbo aktivatorjev TLR4, katere so identificirali kot lizofosfolipide z oksidiranimi nenasičenimi acilnimi verigami.

Povezava odsotnosti proteina SMN s spinalno mišično atrofijo Vpliv heterogenosti ribosomov in z ribosomi povezanih proteinov na molekularno uravnavanje proteomov pri zdravih in bolnih ljudeh je še vedno neznan. Raziskovalci so sodelovali pri

pomembnem preboju na tem področju. V prispevku, objavljenem v Nature Cell Biology, so predstavili, da se protein za preživetje motoričnih nevronov (SMN, ang. Survival Motor Neuron), katerega odsotnost povzroči živčno mišično bolezen spinalno mišično atrofijo (SMA), veže na ribosome, in da je ta vezava v različnih tkivih različna.

Superstrukturno urejanje kisikovih vrzeli v anatazu

Kisikove vrzeli igrajo ključno vlogo pri fizikalnih lastnostih in s tem tudi pri možnostih tehnološke uporabe titanovega dioksida v anatazni obliki. V zadnjih desetletjih so bili opaženi periodični defekti v substehiometričnem titanovem dioksidu, ki so bili pripisani tvorbi Magnélijevih faz, za katere so značilni planarni defekti zaradi kristalografskega striga. Z naprednimi tehnikami vrstične presevne elektronske mikroskopije, spektroskopije izgub energije elektronov in atomističnimi simulacijami so raziskovalci dokazali superstrukturno urejanje kisikovih vrzeli v reduciranih TiO2 anataznih tankih filmih in s tem uspešno razložili strukturne modulacije, ki so bile doslej napačno pripisane kristalografskemu strigu zaradi prisotnosti Magnélijevih faz.

Catalyst preparation at the meso scale: The art of shaping predava: prof. dr. Dmitry Yu. Murzin

22. april 2021 FORUM40

Opazovanje gibanja molekul z NMR predava: dr. Maja Marušič

Galerijska dejavnost Na Kemijskem inštitutu trenutno gostimo fotografsko razstavo dveh sodelavcev, dr. Damjana Makuca in doc. dr. Andreja Perdiha. Rdeča nit njunih fotografij je narava, ki jo skozi fotografski objektiv vsak doživlja na svoj način. Razstavo smo odprli sredi novembra 2020, na ogled bo do začetka februarja 2021.

Glasilo Kemijskega inštituta

Januar 2021

Rastline z inštitutske strehe TRAVNOLISTNI GRINTAVEC piše dr. Blanka Ravnjak Ko sonce spomladi ogreje prisojne senožeti, se med zelenino travnih bilk pojavijo svilnato mehki travi podobni lističi. Z vsakim toplejšim dnem postajajo še bolj svilnato dlakavi in srebrnkasto zeleni in kmalu ni več dvoma, da pri njih ne gre za liste trav, ampak za nežno prebivalko suhih toplih travnikov imenovano travnolistni grintavec (Scabiosa graminifolia L.). Njeni listi tvorijo grmiček, katerih svilnati listi kar kličejo po tem, da pobožamo njihovo mehkobo.

Narava se pri fotografijah Makuca pojavlja kot nek lirični pogled, hipni uvid, pri katerem smo ‘ujeli’ neko svetlobno razmerje, določen kot, iz katerega vidimo drugače, ali pa nas je očarala barva, ki jo je tisti trenutek omogočilo na primer sonce.

Perdih v svojih fotografijah prikaže naravo kot nekaj veličastnega. Pri tem se nasloni na razmerja, kakršna so se pojavila v slikarstvu starih kitajskih mojstrov, ali pa v evropskem romanticizmu. Tam je človekova figura, četudi v centralnem delu motiva, le drobcen del kompozicije, in s svojo aktivnostjo še poveča občutek kontrasta do ogromnih sil narave, ki se jim zoperstavlja.

V juniju se med listi razvijejo odlačena stebla, na katerih se razvije socvetje iz številnih vijoličnih cvetov. Vsi cvetovi skupaj delujejo kot en veliki cvet, pri čemer zunanji, večji cvetovi, odigrajo navidezno vlogo venčnih listov, ki privabljajo opraševalce. Med vsemi vrstami grintavcev v Sloveniji so prav cvetovi in socvetja travnolistnega najbolj bujni. Njihova barva variira od rožnate do barve sivke. Travnolistni grintavec najraje raste na sončnih legah na kamnitih pašnikih, med skalovjem in na meliščih v montanskem pasu. Na senožetih Čavna in Male gore ga je možno videti v verjetno največjih in najlepših zaplatah. To je rastlina sonca in burje. Ne prvo, ne drugo ji ne more do živega. Stisnjena je k tlom, dovolj je bleščeča, da odbija močno ultravijolično sevanje, dovolj je zaščitena, da ne izgublja vode, dovolj je stisnjena skupaj, da jo močan veter ne poškoduje. Lep okras tratam predstavlja tudi v plodeči fazi, ko se na mestu cvetov v kroglastih skupkih pojavijo plodovi imenovani rožke, ki imajo suhokožnat ovratnik. Semena raznese močna burja, ker pa imajo na rožki kratke roglje, se z njimi zataknejo na njim ugodnih legah, kjer vzkalijo nove rastline. Zaradi lepih listov in cvetov je travnolistni grintavec tudi privlačna hortikulturna rastlina. Primerna je za zasajanje na skalnjake, škarpe, suhozide in strešne vrtove. DOGODKI (Tiskana izdaja) ISSN 2712-2581 Ima spletno izdajo: DOGODKI (Spletna izdaja)=ISSN 2712-259X (https://www.ki.si/o-institutu/predavanja-in-publikacije/interno-glasilo-dogodki/ ) Založnik: Kemijski inštitut, Hajdrihova 19, 1000 Ljubljana Uredili: Nataša Jager Radin, Brigita Pirc Grafika na naslovnici: Matic Kisovec Fotografije: arhiv Kemijskega inštituta Oblikovanje: Creatoor Marketing d.o.o.

Tisk: Infokart d.o.o. Naklada: 150 izvodov Pogostost izhajanja: 3-krat letno Brezplačna publikacija