DogodKI #3

Januar 2020

št. 3

DOGODKI Interno glasilo Kemijskega inštituta

Pozdravljeni!

Slovenski NMR center bogatejši za nov spektrometer IZPOSTAVLJENO

Nataša Jager Radin Brigita Pirc Odnosi z javnostmi Konec januarja je ko smo že pošteno zakorakali v leto 2020 in tu so prvi letošnji DogodKI. Če smo morda na zadnje mesece vsi skupaj že kar malce pozabili, se s tokratnim glasilom vračamo nazaj v jesen, ko smo denimo inštitutsko raziskovalno opremo obogatili za nov NMR spektrometer, ko smo med zaposlenimi s pomočjo ankete merili zadovoljstvo, pa ko smo v novembru priredili tradicionalni sprejem za poslovne partnerje in na slovesnosti podelili Preglove nagrade za izjemna doktorska dela, ter ko smo z razstavo gostovali v Državnem zboru. Brali boste lahko tudi o tem, kako je dobitnik ERC projekta izr. prof. dr. Nejc Hodnik med študijem kemije skoraj zamenjal karierno pot, o izjemni britanski znanstvenici Rosalind E. Franklin, ki se je med obiskom Slovenije podala tudi na Triglav, pa o tem, kdaj si je dr. Jernej Stare kupil svoj prvi fotoaparat. Naslednji DogodKI izidejo konec maja in če je kaj, o čemer bi takrat želeli brati, ste lepo vabljeni k posredovanju vsebinskih predlogov.

V Nacionalnem NMR centru Kemijskega inštituta smo nedavno pridobili novo raziskovalno napravo - 600 MHz NMR spektrometer. S slovesno inavguracijo smo želeli poudariti pomen vlaganj v raziskovalno opremo in izpostaviti vpetost raziskovalnih aktivnosti slovenskega NMR centra v svet. Nakup in zagon novega 600 MHz NMR spektrometra je pomemben korak pri prizadevanjih za zagotavljanje zmogljivosti, ki so primerljive tistim v sorodnih centrih po svetu. 600 MHz NMR spektrometer s svojo visoko ločljivostjo omogoča študij prostorske strukture in dinamike kompleksnih sistemov z veliko molekulsko maso, kot so denimo proteini in nukleinske kisline v raztopini. Nov spektrometer omogoča povečano občutljivost NMR meritev. Spekter vzorca tako lahko ob enaki koncentraciji vzorca posnamemo v krajšem času. Pomembna pridobitev je avtomatski menjalec vzorcev, ki prispeva k boljšemu izkoristku

eksperimentalnega časa in organizaciji dela. Najmodernejša tehnologija izdelave magneta z zmanjšanim vplivom na okolico omogoča lažje delo in manjši vpliv na zdravje. Na slovesni i n avg u ra c i j i so nas s svojo prisotnostjo počastili g. Masaharu Yoshida, veleposlanik Japonske, dr. Tomaž Boh, generalni direktor Direktorata za znanost na Ministrstvu za izobraževanje znanost in šport, dr. Jana Kolar, izvršna direktorica CERIC ERIC, prof. Naoki Sugimoto, predsednik Japan Society of Nucleic Acids Chemistry in direktor Frontier Institute for Biomolecular Engineering Research, Konan University.

ZNANSTVENI DOSEŽKI

Večnamenski elektrokatalizator Raziskovalci Odseka za kemijo materialov, Odseka za analizno kemijo in Odseka za katalizo in reakcijsko inženirstvo so pod vodstvom dr. Marjana Beleta in izr. prof. dr. Nejca Hodnika objavili članek z naslovom ‘Synthesis and Advanced Electrochemical Characterization of Multifunctional

Electrocatalytic Composite for Unitized Regenerative Fuel Cell’ v reviji ACS Catalysis. Raziskovalci so razvili nov večnamenski elektrokatalizator za uporabo v regenerativnih nizkotemperaturnih gorivnih celicah. Katalizator izkazuje visoko aktivnost za reakcije redukcije kisika, oksidacija vodika in metanola ter tudi tvorbo vodika in kisika iz vode. Študija je podkrepljena z naprednima analiznima metodama presevne elektronske mikroskopije z identično lokacijo in elektrokemijske pretočne celice, sklopljene z ICP-MS.

Nov koncept omogoča okolju prijaznejše akumulatorje Nov način sta razvili skupini prof. dr. Patrika Johanssona s Tehnične univeze Chalmers in prof. dr. Roberta Dominka s Kemijskega inštituta. Antrakinonske katode za uporabo v večvalentnih akumulator-

2

Po novem izzivu smo še bližje industriji Notranja spodbuda NICKI

Kakšnem izzivu? Smo prva slovenska javna raziskovalna ustanova, ki je z notranjo spodbudo NICKI storila korak naprej pri podpori raziskovalnih projektov na nizkih tehnoloških stopnjah razvoja (TRL 3-5) z namenom potrditve njihovega tehnološkega koncepta (angl. ‘proof-of-concept’) in posledično lažje komercializacije. Takšnih spodbud namreč v Sloveniji doslej ni bilo. Tako imenovana ‘dolina smrti’, kjer se nemalokrat zatakne razvoj produktov, je v preteklosti zajela že mnogo slovenskih izumov in v slovenskem raziskovalnem prostoru to velja za nekakšno privzeto dejstvo. Tej miselnosti smo se na Kemijskem inštitutu skušali upreti, zato smo v okviru notranje spodbude NICKI izbrali tri projekte, s katerimi bomo nadaljevali razvojno pot proti industriji. V nadaljevanju predstavljamo tri izbrane projekte, ki so prejeli finančno spodbudo. Doc. Dr. Ivan Jerman s sodelavci načrtuje povečanje proizvodnje negorljivega poliamida 6 (na fotografiji so negorljiva vlakna). Ekipa si prizadeva povečati možnosti za trženje z izdelavo večjih količin negorljivega poliamida 6, saj jim bo to omogočilo več potrebnih testiranj. Projekt je že pridobil zanimanje industrije, zato menimo, da bo visoka uporabnost ter potreba po tem produktu privedla do razmeroma hitre komercializacije. Drugi projekt, ki ga vodi dr. Matija Gatalo, je bil po številu izvedenih sodelovanj z zunanjimi izvajalci in ostalimi sodelavci najintenzivnejši. Poleg izrazite promoci-

je so bila sredstva namenjena izboljšanju katalizatorjev za vodikove gorivne celice (na fotografiji je prah katalizatorja). Izboljšava izkoriščenosti platine znaša več kot 125% glede na izdelavo katalizatorja pred NICKI PoC podporo, izdelani pa so bili tudi drugi kompoziti. Aktivnosti nadaljuje v smeri ustanovitve odcepljenega podjetja. Dr. Duško Lainšček s sodelavci pa svoje raziskave med drugim posveča razvoju iz-

boljšane CAR T terapije na področju imunoonkologije. Z raziskovalnega vidika so NICKI sredstva namenjena sekvencioniranju RNA, s komercialnega vidika pa v izdelavo 3D animacije za lažje razumevanje mehanizma delovanja izuma. Grafika prikazuje prve korake v izdelavi te animacije. NICKI »Proof-of-Concept« podpora se je v letu 2019 pričela z nekaj meseci zamika, zato tudi projekti še niso v celoti zaključeni. Načrtujemo, da bodo te aktivnosti v prvi četrtini leta 2020 dosegle končne rezultate in z vidika nekaterih projektov se tudi izkazuje dejanska komercializacija.

Glasilo Kemijskega inštituta

Kaj je NICKI?

ZNANSTVENI DOSEŽKI jih je razvil dr. Jan Bitenc (Odsek za kemijo materialov na Kemijskem inštitutu). Nov koncept aluminijevih akumulatorjev ima dvakrat višjo energijsko gostoto od

NICKI je notranja spodbuda raziskovalnim projektom Kemijskega inštituta. Namenjena je dvigu tehnološke stopnje razvoja izumov na raven kot jo pričakuje industrija. NICKI tako predstavlja pomembno ločnico v povezavi med raziskavami in industrijo, saj dvig tehnološke stopnje raziskav vodi do boljših možnosti za komercializacijo in do lažjega prenosa znanja na trg. NICKI je zasnovala Pisarna za prenos znanja, direktor inštituta prof. dr. Gregor Anderluh pa je projekt podprl s sredstvi v višini 40.000 EUR.

Merjenje zadovoljstva zaposlenih S pomočjo spletne ankete smo izvedli raziskavo ‘Mnenje zaposlenih o delovnih razmerah, organizaciji dela, motivaciji in zadovoljstvu na Kemijskem inštitutu 2019’. Tovrstne raziskave nameravamo odslej izvajati vsako drugo leto. V raziskavi, ki smo jo izvedli septembra 2019, je bilo ugotovljeno, da je povprečno zadovoljstvo zaposlenih na Kemijskem inštitutu v letu 2019 znašalo 3,63 točk na 5-stopenjski lestvici. Izpostavimo lahko, da so zaposleni v splošnem motivirani za delo in čutijo pripadnost do inštituta, pri čemer ženske v primerjavi z moškimi čutijo višjo mero pripadnosti. Odnosi med zaposlenimi so bližje dobrim kot slabim. Zaposleni so zmerno kritični in črnogledi glede kariernega razvoja in napredovanja. Zaposleni ocenjujejo tudi, da pretok informacij in obveščenost na inštitutu nista vedno optimalna ali zadovoljiva. Zaposleni v skupnih službah so področja merjenja ocenjevali nekoliko nižje kot vodje, hkrati pa višje kot razis-

Januar 2020

kovalci, doktorandi in strokovni sodelavci. Ugotovljeno je bilo, da so zaposleni na inštitutu najbolj nezadovoljni s stalnostjo zaposlitve in z možnostmi napredovanja. Dokaj nezadovoljni so še z višino osebnega dohodka in z možnostmi prehrane na delovnem mestu. Na drugi strani so zaposleni najbolj zadovoljni z delovnim časom, s sodelavci ter z delovnim prostorom in opremo. Ženske v splošnem izražajo nekoliko večje zadovoljstvo kot moški, tuji državljani pa so nekoliko bolj zadovoljni kot slovenski. Zaposleni v vodstvu so, v primerjavi z zaposlenimi na ostalih delovnih mestih, občutno bolj zadovoljni. Zaposleni raziskovalci/ke, doktorandi/ke in strokovni/e sodelavci/ke so manj zadovoljni.

predhodnih akumulatorjev. Hkrati je osnovan na pogostih in okoljsko neproblematičnih materialih, kar bo vodilo do znižanja cene in manjšega okoljskega vpliva akumulatorjev. V primerjavi z današnjimi Li-ionskimi akumulatorji bi lahko ta koncept vodil do bistvenega znižanja cene akumulatorjev. Članek je objavljen v prestižni znanstveni reviji Energy Storage Materials.

Vstavljanje aktivnih mest Fe-N-C katalizatorja z ionotermalno sintezo Raziskovalci Odseka za kemijo materialov in Odseka za katalizo in reakcijsko inženirstvo so v sodelovanju s Tehnično univerzo v Münchnu objavili članek z naslovom ‘Active‐Site Imprinting: Preparation of Fe–N–C Catalysts from Zinc Ion–Templated Iono-

3

ZNANSTVENI DOSEŽKI thermal Nitrogen‐Doped Carbons’ v reviji Advanced Energy Materials. Raziskovalci so z naprednima elektrokemičnima metodama identične lokacije s presevnim elektronskim mikroskopom na atomski skali in elektrokemijske pretočne celice, sklopljene z ICP-MS, podrobno razložili novo metodo ionotermalne priprave perspektivnih katalizatorjev brez platine za nizkotemperaturne gorivne celice.

Razvili orodja za izboljšano uravnavanje človeških celic Raziskovalci Kemijskega inštituta poročajo o razvoju in uporabi selektivnih »molekulskih sponk« za uravnavanje delovanja človeških celic. S tem la-

hko pomembno izboljšajo uravnavanje delovanja človeških celic, kar bo uporabno tako za raziskave kot za celično zdravljenje. S kombinacijo peptidov, ki se močno vežejo samo na ustrezen par, ne pa na druge molekule, so uspeli doseči doslej najmočnejše povečanje prepisovanja izbranih genov v človeških celicah. Pokazali so, da lahko s temi sponkami istočasno usmerijo molekule v več želenih predelov celic istočasno. Raziskava, ki je bila v celoti izvedena na Kemijskem inštitutu, je

4

Na kavi z znanstvenikom Izr. prof. dr. Nejc Hodnik Na kavo smo povabili izr. prof. dr. Nejca Hodnika, raziskovalca na Odseku za katalizo in reakcijsko inženirstvo in prejemnika projekta ERC Starting Grant 2019.

Kako ste zajadrali v znanstvene vode? Po pravici povedano povsem naključno. V srednji šoli me je najbolj navduševala fizika, a sem za študij vseeno izbral kemijo. Morda tudi zato, ker sta bila moja babica in dedek oba kemika. Med študijem sem sicer razmišljal o menjavi kariere, saj sem se takrat že dokaj resno ukvarjal z video vsebinami in produkcijo. Kljub temu pa sem bil trdno odločen, da študij zaključim. Ključni trenutek, ki me je potegnil v znanost, pa se je zgodil na Dnevih odprtih vrat Kemijskega inštituta. Tam sem srečal dr. Dušana Strmčnika, ki je poganjal neko izredno zanimivo napravo. Šlo je za potenciostat, meritev, ki jo je opravljal pa je bila ciklovoltametrija platine. Takrat sem se dokončno odločil za znanost in se nisem oziral nazaj. Na Kemijskem inštitutu mi je delo je ponudil dr. Stanko Hočevar in tako sem nadaljeval delo dr. Strmčnika, saj je on odšel v Ameriko. To je moja glavna tehnika in tematika še danes.

mraz. Sicer se trenutno najbolj navdušujem nad vse naprednejšo tehnologijo elektronske mikroskopije, ki je sposobna videti dimenzije in kemijo na skali, manjši od atoma. Res neverjetno je tudi to, kakšen je razvoj analitičnih metod. Tako rekoč vse lahko določimo v kakršnihkoli vzorcih. Vaš znanstveni vzornik? Moj vzornik je zagotovo moj mentor na podoktorskem študiju prof. Karl Mayrhofer. Morda zato, ker sem spremljal razvoj njegove kariere od doktorskega študenta do direktorja Helmholz inštituta v Erlangnu. Na ta položaj je prišel še preden je bil star 40 let. Res je izjemno uspešen. Seveda sta tu še dr. Dušan Strmčnik in prof. Nenad Marković, ki sta izjemna strokovnjaka. Pri obeh mi je še posebej všeč to, da znata izredno nazorno in elegantno interpretirati elektrokemijo.

Kje so po vašem mnenju meje znanosti? Meje znanosti so trenutno v sposobnosti računalnikov, ki bodo v prihodnKaj trenutno raziskujete? je sami reševali probleme. Menim, da je Raziskujem elektrokatalizatorje, ki se jih up- cilj tehnične znanosti predvsem ta, da orabljal v gorivnih celicah in elektrolizerjih človeku zagotovi brezskrbno življenje. za pretvorbo (čiste) energije. To so običajno plemenite kovine kot sta platina in iridij. Kaj bi si v prihodnje še želeli raziskovati? Ker sta izredno redka, jih moramo optimalno Trenutno skušamo človeštvu zagotoviti trauporabiti, zato jih razbijemo na nanodelce jnostno energijo, ki je in bo tematika mojega rain jim s tem povečamo površino. Vendar v ziskovanja. A ko bodo za to lahko skrbeli račutem primeru ti delci postanejo nestabilni. Mi nalniki, se bomo ljudje lahko ukvarjali denimo pa iščemo, kje je optimalna rešitev med ve- samo z umetnostjo in ostalimi dejavnostmi, ki likostjo in sestavo ter njihovo aktivnostjo in niso povezane z našo fizično eksistenco. Sevestabilnostjo. To počnemo, opazujemo, mer- da je tu še teleportacija, ki bo zelo uporabna. imo in skušamo razumeti na atomski skali. Še več takšnih idej najdemo v futurističnih stripih, ki pa bodo nekoč postale realnost. Najpomembnejši dosežek znanosti po vašem mnenju? Odkritje ognja. To bi rekel zdaj, ker je zunaj

Glasilo Kemijskega inštituta

Rosalind E. Franklin sta v Slovenijo privabila ljubezen do gora in premog POGLED V ZGODOVINO - piše prof. dr. Jure Zupan Britanska znanstvenica dr. Rosalind E. Franklin je na povabilo profesorja Dušana Hadžija Kemijski inštitut obiskala poleti 1954. Skupaj sta se odpravila na Triglav, na inštitutu naj bi imela tudi kratko predavanje. Obisk nobelovca ali nobelovke je za vsak laboratorij velik uspeh. Takšni obiski so sicer redki, vendar tudi pri obiskih z manj zvenečimi referencami ne bi smeli zanemariti možnosti, da je vsak raziskovalec lahko ‘nobelovec v nastajanju’. Mnogim vrha sicer ne uspe doseči, vendar so izziva vredni tudi drugi raziskovalni vrhovi in ni se čuditi, da je med raziskovalci veliko navdušenih planincev. Planinka je bila tudi britanska znanstvenica Rosalind E. Franklin, ki bi najverjetneje prejela Nobelovo nagrado, če ji tega ne bi preprečila prerana smrt. Kemijski inštitut je obiskala sredi petdesetih let preteklega stoletja. Preden o obisku rečemo kaj več, še nekaj besed o tej skromni, a zelo iskrivi raziskovalki. Z raziskavami strukture DNK je Franklinova začela leta 1951 na King’s College v Cambridgeu. Istega leta je predstavila hipotezo o dveh različnih formah DNK, pri čemer naj bi imela ena dve do štiri vijačnice s fosfati na zunanji strani ogrodja. Takrat še nepopolno predpostavko je gradila na izjemnih rentgenskih posnetkih. Med temi je bil tudi sloviti ‘posnetek 51’, ki ga je John D. Bernal opisal kot ‘enega najlepših rentgenskih posnetkov katerekoli snovi ‘. Že leta 1953 so bili v reviji Nature objavljeni trije članki, od katerih sta prvi (Watson in Crick) in drugi (Wilkins) avtorjem prinesla Nobelovo nagrado. Tretji članek (Franklin in Gosling), ki je prispeval ključne podatke o strukturi DNK, pa pri nagradi ni bil upoštevan. V času objave temu članku niso pripisovali posebne teže, tudi Watson in Crick ga v svojem članku nista citirala. Čeprav so se avtor-

ji vseh treh prispevkov in uredniki pri Nature za skupno publikacijo vseh treh omenjenih del v isti številki dogovorili, sta Watson in Crick delo Franklinove in Goslinga odpravila le z opombo ‘da..., ko sta predpostavila rezultate, nista bila seznanjena z detajli obeh publikacij’, t.j. publikacij Wilkinsa in Franklinove. Danes velja, da je bilo eksperimentalno delo Franklinove za odkritje strukture DNK ključno. Čas bivanja Franklinove v Cambridgeu je sovpadel z obiskom prof. Dušana Hadžija, ki je junija 1951 obiskal King’s College. Takrat jo je verjetno tudi povabil v Slovenijo in slovenske gore. Da je že uveljavljeno raziskovalko sploh lahko povabil, sta bila vsaj dva razloga: prvič, da je Rosalind Franklin večino svoje kariere raziskovala strukture premogov, zaradi česar se je že pred tem seznanila s prof. Hadžijem, in drugič, da je bila Franklinova navdušena pohodnica, ki je ob vsaki priložnosti obiskovala evropske gore, od Alp do norveških pogorij, od koder je tudi priložena slika. V slovenske gore, zlasti Julijce, je redno zahajal tudi prof. Hadži. Zanimivo je, da se je Franklinova na Hadžijevo povabilo odzvala takoj, ko ji je dopuščal čas. V Slovenijo je prišla poleti 1954, neposredno s turneje po ZDA, kjer je imela vrsto predavanj o strukturah virusov. Zelo verjetno je imela tudi na Kemijskem inštitutu vsaj kratko predavanje, čeprav žal, v poročilih SAZU, ki je takrat v Letnih poročilih sicer redno navajala obiske in predavanja tujih raziskovalcev, o obisku Franklinove ni niti besede. Prof. Hadži pa se je še v zadnjem intervjuju poleti 2017 njenega obiska in skupnega izleta na Triglav spominjal z velikim veseljem.

Januar 2020

ZNANSTVENI DOSEŽKI bila objavljena v ugledni reviji Nature Chemical Biology in sicer v članku z naslovom ‘A tunable orthogonal coiled-coil interaction toolbox for engineering mammalian cells’.

IN MEMORIAM

Poslovil se je akademik prof. dr. Janez Levec Zapustil nas je eden največjih slovenskih kemijskih inženirjev akademik prof. dr. Janez Levec. Znanstvenik, ki je na področju kemijskega inženirstva pustil velik in neizbrisen pečat, tako doma kot po svetu, je umrl 13. januarja 2020. Na Kemijskem inštitutu je bil dolgoletni vodja Laboratorija za katalizo in reakcijsko inženirstvo ter nekaj časa tudi v. d. direktorja. Kot raziskovalec se je posvečal predvsem načrtovanju kemijskih reaktorjev, kinetiki in katalizi, po čemer je bil tudi najbolj poznan. Več o njegovem delu in spominih nanj boste lahko brali v prihodnji številki glasila DogodKI.

Vir fotografije: The U.S. National Library of Medicine

5

Poslovili smo se od akademika prof. dr. Dušana Hadžija IN MEMORIAM Težko je zbrati in urediti misli o profesorju, ki te je spremljal skozi celotno raziskovalno pot, pravijo nekateri raziskovalci in sodelavci inštituta, ki jim je bil pokojni akademik prof. dr. Dušan Hadži tudi mentor. V nadaljevanju smo tako nanizali nekaj spominov na velikana slovenske kemije, ki so jih njegovi sodelavci predstavili na oktobrski žalni seji. Prof. dr. Jože Grdadolnik o profesorja Hadžiju pripoveduje takole: Vodil me je na diplomi, magisteriju in doktoratu. Vsakodnevnih stikov sva imela zelo veliko, v glavnem sva se pogovarjala o znanstvenih problemih. Nisva se vedno strinjala, a če si bil vztrajen in prepričljiv, je bilo tvoje mnenje upoštevano. V njegovi sobi so bili štirje neobičajni predmeti. Ko si se usedel na stol za obiskovalce, je nad tabo prežala posušena piranja. Poleg nje je rastla prečudovita voščenka, ki je skoraj vedno cvetela in polnila sobo s čudovitim vonjem. Obešeni pa je imel tudi dve sliki - sliko sira ementalerja s pripisom ‘tako je naše znanje’, ter list papirja na katerem je pisalo ‘če se ne strinjava pridi zopet’. Profesor je imel navado, da se je pozno popoldan vračal na inštitut, v svojo sobo, kjer je imel, kot je sam pravil, mir pred svetom. Če si bil takrat povabljen na razgovor, si imel priložnost spoznati tudi ‘neznanstvenega’ profesorja. Takrat je beseda pogosto nanesla na slovenske gore, kjer se je počutil kot doma. Večkrat mi je omenil tudi, da je znanost kot dobra kriminalka, v kateri pa mora nastopati izjemen detektiv Sherlock Holmes. Z njim ga ni družila le obvezna pipa, ampak predvsem bistrina uma in globina misli. Izr. prof. dr. Marta Klanjšek Gunde se akademika Hadžija spominja kot strogega, neizprosnega in zahtevnega šefa: Več stičnih točk sva našla leta 1995, ko mi je stal ob strani in me podprl pri doktoratu. Kasneje sva se večkrat pogovarjala o vzrokih za nenavadne oblike infrardečih spektrov nekaterih snovi. Ko se je upokojil in je redno prihajal na inštitut, je pogosto potrkal na

6

vrata, da se oglasim pri njem. Ali pa je poklical kar na telefon, da naj pridem, saj bi mi rad nekaj pokazal. Najpogosteje je bil to nek zelo zanimiv infrardeči spekter, včasih je zacvetel njegov kaktus, ali pa bujno rastoča vzpenjalka. Ko ni več prihajal na inštitut, pa me je pogosto poklical na pogovor kar k sebi na dom. Naj mi bo dovoljeno uporabiti nekaj njegovih besed - dragi profesor, bili ste velik znanstveni firbec. Brez pomisleka ste nas nakurili, kadar so bili naši izdelki težko prebavljivi. Sijajno ste se zabavali, kadar je bilo kaj nenavadnega, ali pa se je vsaj zdelo tako. V mojem spominu ostaja spoštovanje vaše pronicljivosti, kritičnosti in klene besede. Upam, da se je ta duh trajno zapisal tudi na inštitutu. Dr. Jernej Stare, ki je zadnji Hadžijev doktorant, pa je svoj govor na žalni seji začel s statističnim dejstvom: Hadžijev COBISS ID je 00035. Današnji mladi raziskovalci vstopajo v bibiliografski sistem s številkami nad 50000. Hadži je bil torej del našega raziskovalnega sistema od samega začetka. Imel sem tudi to čast, da sem se sopodpisal pod zadnji njegov članek, ki je izšel leta 2018. Sicer pa lahko rečem, da je imel Hadži neverjeten smisel za humor, predvsem pa se je znal ponorčevati tudi iz sebe. Hadžijeva pronicljivost in vedrina duha sta zelo lepo vidni na foto portretu, ki sem ga napravil ob njegovi 90-letnici. Vesel sem, da se mi je med vsemi ljudmi posrečilo tako uspešno portretirati prav njega. Dragi profesor, mir in pokoj vaši nemirni in nabriti duši!

Glasilo Kemijskega inštituta

Januar 2020

Podelitev Preglovih nagrad za izjemna doktorska dela SLOVESNO Dobitniki prestižnih Preglovih nagrad za izjemna doktorska dela v letu 2019 so dr. Ana Bjelić, dr. Fabio Lapenta in dr. Tea Lenarčič.

Kemijski inštitut je na tradicionalnem sprejemu za poslovne partnerje, ki je

potekal 27. novembra 2019 podelil tri Preglove nagrade za izjemno doktorsko delo v letu 2019. Omenjene prestižne nagrade so prejeli dr. Ana Bjelić, dr. Fabio Lapenta in dr. Tea Lenarčič. Tokratna slovesnost je bila sicer posvečena letošnjima prejemnikoma projektov Evropskega raziskovalnega sveta, prof. dr. Jerneju Uletu in izr. prof. dr. Nejcu Hodniku. Častni gost dogodka in slavnostni govorec je bil vodja predstavništva Evropske komisije v Republiki Sloveniji, dr. Zoran Stančič, ki je ob tej priložnosti pred-

stavil pogled na izzive in priložnosti Slovenije kot dela Evropskega raziskovalnega in izobraževalnega prostora. Dr. Ana Bjelić je prejela nagrado za doktorsko delo z naslovom ‘Katalitske pretvorbe derivatov lignina in njihova reakcijska kinetika’. V okviru doktorskega dela je razvijala mikrokinetični model za katalitsko pretvorbo derivatov lignina. Mentor pri delu je bil doc. dr. Blaž Likozar.

Dr. Fabio Lapenta je prejel nagrado za doktorsko delo z naslovom ‘In vivo samosestavljanje proteinskega origamija na osnovi obvitih vijačnic’. V okviru doktorskega dela se je uk-

varjal s proteinskim inženiringom oz. de novo dizajnom proteinov. Mentor pri delu je bil prof. dr. Roman Jerala. Dr. Tea Lenarčič je prejela nagrado za doktorsko delo z naslovom ‘Molekularna evolucija proteinske domene za vezavo na površino celic’. V

okviru doktorskega dela je preučevala molekularno evolucijo proteinskih domen za vezavo na površino celic, ki so razširjene pri patogenih mikroorganizmih in nekaterih toksičnih višjih organizmih. Mentor pri delu je bil prof. dr. Gregor Anderluh, somentorica pa doc. dr. Marjetka Podobnik. Vsem nagrajencem iskrene čestitke!

PROF. DR. ROMAN JERALA PRIDOBIL NOV PROJEKT ERC Vodja Odseka za sintezno biologijo in imunologijo Kemijskega inštituta prof. dr. Roman Jerala je uspel pridobiti nov projekt Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) z imenom CCEdit za razvoj uporabe izboljšanega sistema CRISPR za izbijanje genov v genomu. Gre za ERC Proof of Concept (PoC) grant, ki ga Evropski raziskovalni svet podeljuje z namenom financiranja začetnih faz prenosa temeljnih znanstvenih odkritij v uporabo. Novo pridobljeni projekt CCEdit izvira iz rezultatov tekočega ERC projekta MaCChines za uveljavljene raziskovalce (ERC Advanced Grant), ki ga je skupina prof. dr. Jerale začela izvajati leta 2018. V ekipi s Kemijskega inštituta, ki bo izvajala projekt CCedit, sta poleg profesorja Jerale še dr. Duško Lainšček in Tomaž Bizjak.

7

Tea Lenarčič iz Züricha MAHA NAM Lepe pozdrave v domovino nam tokrat pošilja Tea Lenarčič. Trenutno opravlja podoktorski študij na Univerzi ETH Zürich v Švici. Pred tem je delovala na inštitutskem Odseku za molekularno biologijo in nanobiotehnologijo. Kje in kaj trenutno raziskujete, kdo so vaši sodelavci, kakšni so delovni pogoji v Švici? Trenutno opravljam podoktorski študij v laboratoriju prof. Nenada Bana na Univerzi ETH Zürich v Švici. Glavna tema raziskovanja sta struktura in funkcija ribosomov, velikih celičnih kompleksov, odgovornih za sintezo proteinov. Sodelavci prihajajo z vsega sveta - Švice, Nemčije, Indije, Italije, Poljske, Rusije, Kitajske in Libanona. Okolje je prijazno in spoštljivo, kar omogoča tudi zelo produktivne delovne pogoje. Čeprav je konkurenca visoka in vsak stremi k najboljšim rezultatom, so vsi pripravljeni pomagati. Kako je živeti v Švici, kakšni so vaši vtisi? V Švici je življenje zelo podobno kot v Sloveniji, zato prevelikega kulturnega šoka s fantom nisva doživela. Največja razlika je v standardu in cenah storitev, na katere se je pač potrebno privaditi. Morda so Švicarji drugačni tudi v tem, da so ljudje zelo vljudni in

Prečudovita jesen v bližini mondenega Sankt Moritza. Teden po najinem obisku je bila vsa pokrajina že pokrita s snegom.

8

pošteni, ter da spoštujejo svojo državo, saj se zavedajo, da če ne bodo sami poskrbeli zase, ne bo nihče. Poleg tega se neverjetno hitro angažirajo, če se kaj pokvari, in postanejo prav nervozni, če kakšno popravilo predolgo traja. Kakšna je tamkajšnja kulinarika? Kulinarika je raznovrstna. Čutijo se predvsem vplivi francoske kuhinje, namreč obožujejo sir. Večinoma si kuhava sama, saj na ta način lahko dosti prihraniva, a si občasno pripraviva klasični švicarski ‘raclette’ ali ‘fondue’.

Počitek na 3000 m pred Matterhornom.

Kje živite in kam greste, kadar niste v službi? Živiva v predelu Züricha, ki je poznan po visokem odstotku imigrantov. A ker tudi sama zdaj sodiva med imigrante, se počutiva prav domače. Sicer pa zelo rada raziskujeva bližnjo in daljno okolico, bodisi peš, s kolesom ali na smučeh.

Sončni zahod po dolgem dnevu v službi.

Ob prostem času se (ne glede na vreme) podava s kolesi na lokalni hrib Uetliberg.

Prvo turno smučanje že novembra.

Glasilo Kemijskega inštituta

Januar 2020

S projektom NAIMA v razvoj novih Na-ion akumulatorjev Kemijski inštitut je pridobil nov evropski projekt NAIMA, v katerem bo kot partner sodeloval pri razvoju novih Na-ion akumulatorjev za pospešitev evropske energetske tranzicije. Namen projekta je razvoj nove generacije visoko konkurenčnih in varnih Na-ion akumulatorjev za trenutne in bodoče sisteme za shranjevanje električne energije. Projekt NAIMA bo demonstriral, da sta novi generaciji visoko konkurenčnih in varnih Na-ion akumulatorjev – razvitih

in testiranih tekom projekta – med najbolj robustnimi in stroškovno učinkovitimi alternativami za zamenjavo trenutnih in bodočih tehnologij ter sistemov za shranjevanje energije na osnovi litija. S Kemijskega Inštituta bodo na projektu sodelovali prof. dr. Robert Dominko, dr. Alen Vižintin in doktorski študent Blaž Tratnik.

Ne le znanstvenik, tudi fotograf Jernej Stare S fotografijo se ukvarja odkar je bil na podoktorskem usposabljanju v Novi Mehiki. V deželi kanjonov in Indijancev je bilo čudovitih motivov na pretek. Tam si je kupil tudi prvi pravi fotoaparat. V svoj objektiv najraje lovi spontane trenutke v družbi in različne detajle, ki jih kdo drug še opazil ne bi. Prvi fotoaparat in nekaj objektivov si je Jernej Stare, raziskovalec na Teoretičnem odseku Kemijskega inštituta, kupil leta 2005 med podoktorskim usposabljanjem v ZDA. Takoj ga je začel preizkušati na prelepi pokrajini ameriškega divjega zahoda in na za Evropejca nenavadnih motivih, povezanih z indijansko in latinskoameriško kulturo. Pogosto je zahajal v prestolnico Nove Mehike Santa Fe, kjer ga je fotografsko navduševal predvsem staroselski bazar. Po teh prvih fotografskih korakih in vrnitvi v Slovenijo, je svoje fotografske spretnosti razvijal spontano ob najrazličnejših priložnostih. Kmalu je dobil tudi priložnost, da kot fotograf spremlja raznovrstne dogodke na Kemijskem inštitutu. Pri tem se je vseskozi sproti učil fotografskih spretnosti, saj je nenehno učenje, tako kot pri znanosti, bistven del fotografske stroke.

Dvakrat se je udeležil tudi fotografskega natečaja v lokalni skupnosti in obakrat zmagal. Kot fotograf je precej vsestranski, med njegove najljubše motive pa sodijo ljudje. V objektiv jih najraje ujame takrat, ko tega sploh ne vedo, saj prav takrat nastanejo najbolj pristni posnetki. Rad fotografira še pokrajine, naravo, najrazličnejše detajle, preizkusil pa se je tudi že v poročni fotografiji. Studijske fotografije se še ni lotil, če pa bi imel priložnost in predvsem čas, bi se z veseljem preizkusil tudi v tem. Fotografijo sicer rad primerja z znanostjo. Tako kot je biti znanstvenik

prej poslanstvo kot le rutinska služba, tudi fotografski hobi zahteva nenehno

iskanje novih pristopov in razvijanje novih idej. Nikoli se ne smeš zadovoljiti z že znanim in ‘zaspati’ na rutini, pravi Stare. Ob raziskovalnem delu in družinskih obveznostih si za fotografijo sicer nikoli ne vzame toliko časa, kolikor bi si ga rad. Po drugi strani pa je motivacija po dobri fotografiji tolikšna, da mu prav to pomaga k boljšemu usklajevanju vseh obveznosti. Če ne bi imel nikakršnih omejitev, bi se znova odpravil fotografirat kanjone ameriškega zahoda, kupil pa bi si tudi dron.

GOSTILI SMO JIH V začetku oktobra 2019 je Kemijski inštitut obiskal dr. Zoran Stančič, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji. Razkazali smo mu našo ustanovo in raziskovalno opremo, še posebej najnovejše pridobitve, med drugim nov baterijski laboratorij.

Sredi novembra 2019 se je v Sloveniji mudil predsednik Evropskega raziskovalnega sveta (European Research Council – ERC) prof. dr. Jean-Pierre Bourguignon. Obiskal je tudi Kemijski inštitut, kjer je nagovoril raziskovalce in se srečal z dobitniki ERC Grant projektov.

Dogajalo se je Na evropsko noč raziskovalcev konec septembra 2019 se je inštitut predstavil na festivalu ‘Noč ima svojo moč’, v katerem sodeluje kot konzorcijski partner. Naši mladi raziskovalci so na stojnici predstavljali zanimive poskuse, znanstveniki pa so obiskovalce navduševali s svojimi dosežki.

Odsek za prehrambeno kemijo Kemijskega inštituta se je oktobra 2019 predstavil na že drugem Festivalu uporabe invazivnih tujerodnih rastlin v Ljubljani. Na inštitutu v okviru projekta APPLAUSE proučujemo možnosti uporabe invazivnih tujerodnih rastlin v prehrani ljudi.

V novembru 2019 nas je obiskal tudi veleposlanik Češke republike v Sloveniji, njegova ekscelenca gospod Juraj Chmiel.

Novembra 2019 smo v okviru Preglovega kolokvija gostili znanstveno predavanje prof. dr. Arbena Merkocija (Nanobioelectronic and biosensor group, Catalan Institute for Nanoscience and Nanotechnology ICN2, Barcelona, Španija) z naslovom ‘Nanobiosensors for health,

10

Če bomo hoteli pridobiti vrhunske kadre, strokovnjake iz Slovenije ali tuje, je treba zgraditi najrazvitejšo infrastrukturo v centrih znanja, je na Vrhu slovenskega gospodarstva novembra 2019 poudaril direktor Kemijskega inštituta prof. dr. Gregor Anderluh. Ob tej priložnosti so zbrani podpisali tudi Izjave za Slovenijo 5.0.

Glasilo Kemijskega inštituta

Skupaj s podjetjem Avant2Go smo sredi decembra 2019 pred Kemijskim inštitutom odprli novo lokacijo za carsharing vozila. Na voljo imamo dve parkirni mesti.

V želji ponuditi našim zaposlenim čim več poljudnih izobraževalnih vsebin, smo novembra 2019 organizirali ‘Jesenski sprehod po Ljubljani’, na katerem je arhitekt in urbanist Janko Rožič predstavil posebne vpoglede v arhitekturo in naravo mesta Ljubljane. V januarju 2020 pa smo se odpravili v NUK na voden ogled razstave o baronu Žigi Zoisu.

Januar 2020

GOSTILI SMO JIH environment, safety and security applications’.

V okviru decembrskega Preglovega kolokvija smo gostili znanstveno predavanje dr. Aljaža Godca (Max Planck Institute for Biophysical Chemistry, Göttingen, Nemčija) z naslovom ‘Hitchhiker’s (first principles) guide to the dynamics of a single molecule’.

V januarju 2020 nas je obiskala tudi nova direktorica Francoskega inštituta v Sloveniji gospa Isabelle Desvignes. Skupaj z atašejko za znanstveno in univerzitetno sodelovanje gospo Marion Moreau, sta nam predstavili možnosti za poglobljeno sodelovanje s francoskimi raziskovalnimi ustanovami.

Januarja 2020 nas je obiskala ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek. Seznanili smo jo z raziskovalnimi procesi na področju razvoja baterij in zajemanja ogljika, razpravljali smo tudi o osnutku novega zakona o znanstvenoraziskovalni dejavnosti.

NAPOVEDNIK 20. februar 2020 PREGLOV KOLOKVIJ Observing Dynamics Processes in Energy Materials - Advanced Spectroscopy Providing Insights in Mechanisms and Performance predava: prof. dr. Moniek Tromp

26. marec 2020 FORUM 40 In silico toksikologija: razvoj in uporaba QSAR modelov predava: dr. Katja Venko

27. februar 2020 FORUM 40 Kratka ekskurzija v kemijo kanabinoidov: fitomedicinski vidiki in analizna orodja predava: dr. Mitja Križman

16. april 2020 PREGLOV KOLOKVIJ Synthetic RNA Chemistry – Ribozymes and Riboswitches predava: prof. dr. Ronald Micura

7. maj 2020 FORUM 40 Katalitska pretvorba ogljikovega dioksida v spojine z dodano vrednostjo predava: dr. Vikram Sagar

19. marec 2020 PREGLOV KOLOKVIJ Regulation of Innate Immunity predava: prof. dr. Jonathan C. Kagan

23. april 2020 FORUM 40 NMR študije nekanoničnih strukture nukleinskih kislin in njihovih interakcij z malimi molekulami predava: dr. Marko Trajkovski

21. maj 2020 PREGLOV KOLOKVIJ From AI-Biosening to Precision Medicine and Health predava: prof. dr. Xueji Zhang

11

Glasilo Kemijskega inštituta

GALERIJSKA DEJAVNOST Na Kemijskem inštitutu smo v decembru in januarju gostili razstavo dveh sodelavcev. Pod skupnim naslovom Simetrije, sta svoje fotografije in kiparske stvaritve razstavila doc. dr. Nada Kraševec in prof. dr. Jure Zupan. Dela obeh avtorjev so oblikovno zelo različna, toda pri vseh njunih razstavljenih delih smo lahko opazili neko skupno likovno temo - simetrijo.

V novembru je pod naslovom Agregatno pri nas razstavljal kipar Primož Pugelj. Njegova dela se spogledujejo s popartom in sodobnimi formalnimi rešitvami, hkrati pa je kot kipar in mojster uporabe najrazličnejših materialov, globoko zasidran v klasični kiparski formi.

V oktobru smo gostili razstavo z naslovom Kroji prostor-časa. Avtor umetnin je Tibor Zielinski, kipar in profesor kiparstva na Univerzi Nyíregyháza na Madžarskem. Pri njegovih kiparskih in dvodimenzionalnih delih smo lahko opazovali večplastnost, nanašanje ploskovno obravnavanih silhuetnih podob, skozi katere prosevajo novi in novi sloji risb, ki delujejo kot nekakšne krojne pole.

Januar 2020

Razstava ‘Elementi vsepovsod okoli nas’ tudi v Državnem zboru Razstavo ‘Elementi vsepovsod okoli nas’, ki smo jo prvotno postavili na Krakovskem nasipu ob Ljubljanici, smo novembra 2019 na ogled postavili tudi v Državnem zboru Republike Slovenije. Razstavo si je v spremstvu direktorja Kemijskega inštituta prof. dr. Gregorja Anderluha ogledal predsednik Državnega zbora mag. Dejan Židan. Dr. Matej Huš je ob tem pripravil zanimivo vodenje po razstavi, v okviru katerega je predstavil nekaj manj znanih dejstev o izbranih kemijskih elementih. Razstava smo pripravili v poklon Mednarodnemu letu periodnega sistema elementov, ki ga je Unesco v letu 2019 razglasil z namenom spodbujanja naravoslovnega izobraževanja. Lani smo namreč obeležili 150 let odkar je ruski profesor kemije Dimitrij Ivanovič Mendelejev 63 tedaj znanih kemijskih elementov uspel urediti v smiselno celoto. DOGODKI (Tiskana izdaja) ISSN 2712-2581 Ima spletno izdajo: DOGODKI (Spletna izdaja)=ISSN 2712-259X (https://www.ki.si/o-institutu/predavanja-in-publikacije/interno-glasilo-dogodki/) Založnik: Kemijski inštitut, Hajdrihova 19, 1000 Ljubljana Uredili: Nataša Jager Radin, Brigita Pirc Fotografije: Arhiv Kemijskega inštituta Oblikovanje: Creatoor Marketing d.o.o.

Tisk: Infokart d.o.o. Naklada: 150 izvodov Pogostost izhajanja: 3-krat letno Brezplačna publikacija

www.ki.si