september 2026 št. 23
DOGODKI Interno glasilo Kemijskega inštituta
Pozdravljeni! Tokratno številko začenjamo v Kisovcu, kjer smo junija odprli novo raziskovalno enoto Kemijskega inštituta - Center za razvoj, demonstracije in usposabljanje za brezogljične tehnologije. Center je pomemben korak pri povezovanju raziskav in gospodarstva ter nova razvojna zgodba Zasavja, ki svojo prihodnost vse bolj gradi na znanju in zelenih tehnologijah. Pišemo tudi o novem projektu GIGA NMR, ki prinaša vzpostavitev in nadgradnjo vrhunske, nacionalno strateške raziskovalne infrastrukture za jedrsko magnetno resonanco (NMR) z zelo visokimi magnetnimi polji. Projekt bo pomembno okrepil slovensko raziskovalno infrastrukturo ter odprl nove možnosti za raziskave, razvoj in proizvodnjo kritičnih tehnologij na področju biotehnologije, biofarmacije in sorodnih naprednih panog. Oziramo se tudi v poletje. Predstavljamo utrip Poletne raziskovalne šole in vtise s srečanja Nobelovih nagrajencev v nemškem Lindauu. Vračamo se k Dnevu odprtih vrat, ki smo ga letos prvič pripravili v soboto in tako laboratorije odprli širši javnosti. Na čaj vas tokrat vabi dr. Sara Drvarič Talian z Odseka za kemijo materialov, ki med drugim razmišlja o tem, da meje znanosti določa tudi etična odgovornost do ljudi, okolja in skupnosti. Spoznali boste tudi dr. Ondreja Panaka z Odseka za katalizo in reakcijsko inženirstvo, ki ustvarjalni navdih išče v oblikovanju gline.
Odprtje centra za brezogljične tehnologije IZPOSTAVLJENO S slavnostnim odprtjem Centra za razvoj, demonstracije in usposabljanje za brezogljične tehnologije je v Kisovcu zaživela ena najpomembnejših razvojno-raziskovalnih investicij na področju zelenega prehoda v Sloveniji. Center bo povezoval raziskave, razvoj, izobraževanje in gospodarstvo ter podpiral razvoj naprednih tehnologij za razogljičenje, energetsko preobrazbo in trajnostno prihodnost. Umeščen je v regijo, katere razvoj je desetletja temeljil na premogu, danes pa prav v Zasavju nastaja sodobna raziskovalna infrastruktura za razvoj baterijskih, vodikovih in drugih brezogljičnih tehnologij. Projekt tako simbolno povezuje rudarsko dediščino regije z njeno trajnostno in inovacijsko prihodnostjo. Med 22 zaposlenimi jih približno polovica prihaja iz Zasavja, v prihodnjih letih pa načrtujejo širitev ekipe na 50 do 60 sodelavcev.
Projekt, v vrednosti 32 milijonov evrov, sofinancirata Evropska unija in Republika Slovenija. Gre za prvi slovenski projekt, podprt iz Sklada za pravični prehod, ki pomembno prispeva k uresničevanju ciljev zelenega prehoda in gospodarski preobrazbi premogovniških regij. Več na strani 2 in 3.
Center v Kisovcu edinstven v širšem evropskem prostoru SLOVESNO V Kisovcu je zaživel Center za razvoj, demonstracije in usposabljanje za brezogljične tehnologije, ki predstavlja pomemben korak pri razvoju naprednih tehnologij za zeleni prehod ter povezovanju raziskovalnega okolja in gospodarstva. Ob odprtju so predstavili njegovo poslanstvo, raziskovalne zmogljivosti in razvojne načrte. Slavnostno odprtje centra je potekalo v Delavskem domu Zagorje ob Savi ob prisotnosti predstavnikov Evropske komisije, državnih, regionalnih in lokalnih institucij, gospodarstva ter raziskovalne sfere. Dan pred slovesnostjo
rešitve za prihodnost Slovenije in Evrope,« je poudaril prof. dr. Gregor Anderluh, direktor Kemijskega inštituta. V centru bosta delovala Laboratorij za razvoj in testiranje baterij ter Laboratorij za demonstracijo vodikovih in
da bi takšne zmogljivosti iskali v tujini. Ponosni smo, da smo v Kisovcu vzpostavili center, kakršnega v radiju 500 kilometrov ni, in verjamemo, da bo postal pomembno razvojno stičišče za Slovenijo in širši evropski prostor,« je dejal prof. dr. Robert Dominko, vodja centra. S povezovanjem raziskav, industrije, izobraževanja in razvoja novih tehnologij bo center prispeval k uresničevanju evropskih ciljev na področju zelenega prehoda, energetske odpornosti in tehnološke konkurenčnosti.
Nagovor evropske komisarke Ekaterine Zaharieve je na slovesnosti prebral doc. dr. Draško Veselinovič.
je potekal tudi mednarodni strokovni simpozij, ki je ponudil vpogled v najnovejše trende na področju brezogljičnih tehnologij in energetske odpornosti Evrope. »Center je pomembna nacionalna pridobitev, ki bo Sloveniji pomagala razvijati napredne tehnologije za zeleni prehod ter tesneje povezovati raziskovalno sfero in gospodarstvo. Ponosen sem, da Kemijski inštitut s tem projektom širi svoje delovanje izven Ljubljane ter z lokalnim okoljem soustvarja novo razvojno zgodbo Zasavja. Verjamem, da bo center postal stičišče vrhunske znanosti, industrije in mladih talentov, ki bodo skupaj ustvarjali
2
ogljikovodioksidnih tehnologij. Njegov glavni cilj je postati most med raziskovalnim okoljem in industrijo. »Center je nastal z namenom, da se znanje iz raziskovalnih laboratorijev hitreje prenese v industrijo ter postane del konkretnih izdelkov in tehnologij. Podjetjem bomo omogočili, da svoje razvojne ideje preizkusijo na ustrezni tehnološki ravni, ne
Komisarka Evropske komisije za zagonska podjetja, raziskave in inovacije Ekaterina Zaharieva je v nagovoru pomen centra za evropski zeleni prehod strnila z besedami: »Ta center, prvi projekt v Sloveniji, podprt iz Sklada za pravični prehod, je mnogo več kot le nova infrastruktura in tehnologija. Uteleša vizijo prihodnosti. Slovenija ima zgledno vlogo pri utiranju poti zelenim tehnologijam, saj s pionirskimi pobudami dokazuje potencial zelene preobrazbe v Evropski uniji.« Pomen centra za evropski prostor je poudarila tudi Sofia Alves, direk-
Slovesnost so z glasbenimi nastopi obogatili orkester Glasbene šole Zagorje, skupina Koala Voice ter pevec skupine Orlek Vlado Poredoš
Glasilo Kemijskega inštituta
torica Direktorata za implementacijo programov in krepitev upravnih zmogljivosti pri Generalnem direktoratu Evropske komisije za regionalno in mestno politiko: »Evropska komisija pozdravlja odprtje Centra DUBT v Zasavju, ki ga podpira Sklad za pravični prehod. Center bo regiji prinesel nove priložnosti s spodbujanjem inovacij ter razvojem baterijskih in vodikovih tehnologij. Prispeval bo h krepitvi znanj in veščin, ustvarjanju kakovostnih delovnih mest ter gradnji odpornejšega in v prihodnost usmerjenega gospodarstva. Ta strateški projekt je jasen primer, kako kohezijska politika podpira regije in skupnosti pri prehodu v podnebno nevtralno prihodnost. Slovenija kaže, kako se ambicije spreminjajo v dejanja, Zasavje pa pri tem prevzema vodilno vlogo.«
september 2026
Sofia Alves je v svojem nagovoru izpostavila pomen centra za širši evropski prostor.
Pomembno vlogo pri nastanku in umeščanju centra v lokalno okolje so imeli regionalni in lokalni partnerji. V zahvalo za dolgoletno sodelovanje in podporo je Kemijski inštitut ob svoji 80-letnici podelil jubilejna priznanja Regionalni razvojni agenciji Zasavje, Občini Zagorje ob Savi in županu Matjažu Švaganu. Župan Matjaž Švagan je ob prejemu priznanja poudaril pomen centra za razvoj regije: »Zasavje je bilo dolga desetletja sinonim za premog in energetiko, danes pa postaja tudi prostor znanja, inovacij in novih tehnologij. Ponosni smo, da je v Kisovcu nastal center, ki bo ustvarjal nova znanja, privabljal razvojne projekte ter odpiral priložnosti za prihodnje generacije. Priznanje razumemo kot potrditev dosedanjega sodelovanja in spodbudo za skupno delo v prihodnje. Prav iz sodelovanja, povezovanja in skupne vizije se rojevajo najboljše zgodbe,« je dejal.
Župan Občine Zagorje ob Savi Matjaž Švagan (levo) ob prejemu jubilejnega priznanja Kemijskega inštituta.
Tesna povezanost z lokalnim okoljem se odraža tudi v kadrovski sestavi centra. Med 22 zaposlenimi jih približno polovica prihaja iz Zasavja, v prihodnjih letih pa načrtujejo širitev ekipe na 50 do 60 sodelavcev.
Uradni otvoritveni slovesnosti je sledil voden ogled centra v Kisovcu.
3
Od šolskih klopi do laboratorija POLETNA ŠOLA Kako je videti znanost, ko iz šolske učilnice stopiš naravnost v pravi raziskovalni laboratorij? Dvajset vedoželjnih dijakinj in dijakov je dva tedna poletnih počitnic zamenjalo za raziskovalno delo v laboratorijih Kemijskega inštituta ter od blizu spoznalo svet znanosti in raziskovanja. »Svet stoji na mladih,« pravi rek, ki pogosto odmeva tudi v znanstvenem okolju. Na Kemijskem inštitutu zato vse leto pripravljamo različne aktivnosti za mlade, ki jih zanimajo
Letošnja, že osma izvedba Poletne šole, ki je potekala v prvi polovici avgusta, je bila še posebej navdihujoča zaradi visoke ravni naravoslovnega znanja, zagnanosti in energije, ki so jo v naše prostore vnesli udeleženci. Dijake smo glede na njihove interese in želje razporedili po različnih raziskovalnih odsekih, kjer so jim mentorji pripravili raziskovalne projekte. Tako so lahko aktivno sodelovali pri delu, postavljali vprašanja, izvajali eksperimente, analizirali rezultate ter spoznavali, da raziskovalno delo pogosto vključuje veliko premišljevanja, prilagajanja in reševanja nepričakovanih izzivov.
Od proučevanja kanabinoidnih receptorjev, testiranja trajnostnih katalizatorjev, raziskovanja vpliva različnih pogojev na mikroplastiko v okolju do priprave fluorescentnih rekombinantnih proteinov – dijaki naravoslovne vede in raziskovanje. so skupaj z mentorji nadgradili v šoli Ena osrednjih je Poletna raziskovalna šola, v okviru katere srednješolci dobijo priložnost sodelovati z izkušenimi raziskovalkami in raziskovalci ter od blizu spoznati njihov delovni vsakdan.
pridobljeno znanje ter dobili bolj realistično predstavo o tem, kako poteka sodobno znanstveno raziskovanje. Ker raziskovalno delo ni povsod enako, so obiskali tudi Fakulteto za farmacijo Univerze v Ljubljani in Gozdarski inštitut Slovenije, kjer so spoznali različna raziskovalna okolja in področja dela. Del programa smo namenili tudi širšemu razumevanju znanstvenega poklica: dijaki so se na kratko seznanili z osnovami komuniciranja znanosti ter s tem, kako nastane raziskovalna ideja in kako raziskovalci svoje projekte prijavljajo na razpise za financiranje. Ob zaključku so dijaki svoje raziskovalne projekte predstavili drugim udeležencem, mentorjem in zaposlenim na inštitutu ter tako dva tedna dela sklenili z izkušnjo predstavljanja znanstvenih rezultatov.
4
Glasilo Kemijskega inštituta
september 2026
Vtisi s srečanja Nobelovih nagrajencev v Lindauu NAVDIHUJOČE piše Archismita Kundu
Nedavno sem imela privilegij udeležiti se 75. srečanja Nobelovih nagrajencev v Lindauu ob Bodenskem jezeru v Nemčiji. Dogodek je bil povsem drugačen od vseh znanstvenih konferenc, ki sem se jih udeležila doslej. Ni ga zaznamoval le vrhunski znanstveni program, temveč predvsem vzdušje pristne radovednosti, odprtosti in interdisciplinarne izmenjave. Le redko sem se znašla v okolju, kjer so bili ljudje tako iskreno zainteresirani za razumevanje raziskav, ki segajo daleč onkraj meja njihovih lastnih disciplin. avtobusom, srečanje pa je ponudilo edinstveno priložnost za spoznavanje različnih pristopov k reševanju temeljnih znanstvenih vprašanj in globalnih izzivov.
Eden najbolj izjemnih vidikov srečanja je bila lahkotnost, s katero so udeleženci pojasnjevali tudi najzahtevnejše znanstvene zamisli z
Posebno navdihujoči so bili tudi pogovori z več kot sedemdesetimi Nobelovimi nagrajenci, katerih znanstvene dosežke dopolnjujejo desetletja izkušenj, vztrajnosti in intelektualne radovednosti. Razprave so segale daleč onkraj znanosti – od podnebnih sprememb, umetne inteligence, jedrske varnosti in geopolitičnih napetosti do znanstvene integritete, odprte znanosti ter zaupanja javnosti v raziskovanje. Ena osrednjih tem srečanja je bila tudi pomen zgodnjega spodbujanja znanstvenega načina razmišljanja in radovednosti pri mladih.
kanclerko Angelo Merkel, ki je predstavila svoje poglede na financiranje raziskav, mednarodno sodelovanje in politične izzive sodobne znanosti. Ti pogovori so jasno pokazali, da sta znanstveni in družbeni napredek neločljivo povezana. Najpomembnejše spoznanje, ki sem ga odnesla iz Lindaua, je, da znanstveni napredek ni odvisen le od odličnih raziskav, temveč tudi od komuniciranja, odprte razprave in sodelovanja. Vsak pogovor je ponudil novo perspektivo, spodbudil nova vprašanja in pogosto tudi nove raziskovalne zamisli. Znanost namreč ne napreduje v izolaciji, temveč skozi dialog. Lindaua ni naredila izjemnega le prisotnost Nobelovih nagrajencev, temveč predvsem skupna radovednost, odprtost in navdušenje stotin mladih raziskovalcev z vsega sveta. Domov se vračam z novimi pogledi, dragocenimi sodelovanji in še večjo motivacijo za nadaljnje raziskovalno delo. Foto: lindau-nobel.org
Program je presegel okvire naravoslovja. Nobelov nagrajenec za mir Ales Pogovor z dr. Frederickom Ramsdellom, prejemnikom Bialiatski je spregovoril Nobelove nagrade za medicino leta 2025, med o človekovih pravicah, znanstvenim sprehodom. Archismita Kundu je prva spredaj na levi. demokraciji in vplivu geopolitike na družbo. Dejstrazličnih področij – od fizike, kemije vo, da je Nobelovo nagrado in biologije do matematike, meteprejel med prestajanjem orologije, medicine in vesoljskega zaporne kazni, je njegovim inženirstva. Pogovori so spontano besedam dalo še posebno prehajali med disciplinami, boditežo. Navdihujoč je bil tudi si ob zajtrku, kavi ali med vožnjo z pogovor z nekdanjo nemško Archismita Kundu v pogovoru z udeleženci srečanja.
5
Dr. Sara Drvarič Talian NA ČAJU Kako ste zajadrali v znanstvene vode? Že od malih nog me je zanimalo, kako stvari delujejo. Veliko igrač, ki sem jih dobila, sem najprej razstavila, zato se je mami pogosto hecala, da moram vsaki stvari pogledati bléka (trebuh). Kasneje sem imela srečo, da sem obiskovala šole z učitelji in profesorji, ki so spodbujali raziskovalne aktivnosti zunaj ustaljenih pedagoških ciljev, hkrati pa sem imela sošolce s podobnimi interesi. V raziskovanje me je torej uvedlo (ali v njem ohranilo?) okolje. Ker sem želela delati na področju naravoslovja ali tehnike, vendar ne z ljudmi, sem se odločila za študij kemije in po spletu naključij po koncu magisterija pristala na Kemijskem inštitutu. Kaj trenutno raziskujete? Od začetka dela v Laboratoriju za moderne baterijske sisteme se ukvarjam z raziskavami, pri katerih poskušamo ugotoviti, kaj se dogaja v baterijah med njihovim delovanjem. Uporabljamo različne kemijske, morfološke in elektrokemijske analize, s katerimi določamo mehanizem delovanja. Pri tem moramo razmisliti, kako baterijo vstaviti v analitski instrument ter jo prazniti in polniti med izvajanjem analiz. Pri delu pogosto uporabljam impedančno spektroskopijo, posebno elektrokemijsko tehniko, ki nam poda informacijo o izvoru notranje upornosti, torej o tem, kateri procesi med delovanjem baterije povzročajo največ izgub in so posledično največji razlog za manjši izkoristek sistema. Na te procese se moramo osredotočiti pri optimizaciji materialov. Trenutno se ukvarjam z razumevanjem delovanja kovinske Li-anode in kovinske Mg-anode.
6
Najpomembnejši dosežek znanosti po vašem mnenju? Najbolj neverjeten dosežek se mi zdi napredek na področju medicine. Pred sto leti je bila globalna pričakovana življenjska doba okoli 40 let, danes pa je več kot 70. Velik del te razlike je posledica zmanjšanja umrljivosti otrok, starih do 5 let, za kar se lahko
zahvalimo iznajdbi cepiv in antibiotikov ter izboljšanju sanitarnih razmer. Zdi se mi, da je imelo to področje znanosti najbolj neposreden pozitiven vpliv na človeštvo. Vaš znanstveni vzornik? Nimam določene osebe, ki bi bila moj vzornik. Vem pa, kdo je zame dober znanstvenik. To je oseba, ki se problema loti na rigorozen način in preveri ponovljivost eksperimentov. Nekdo, ki razume, da so podrobnosti pomembne
in da je treba razumeti ozadje težave, preden jo lahko učinkovito rešimo. K temu morajo nujno soditi še radovednost, vztrajnost in pripravljenost sprejeti rezultate, ki so v nasprotju s pričakovanji. Dober znanstvenik mora znati sodelovati z drugimi ter jasno komunicirati tako s kolegi kot s širšo javnostjo. Kje so po vašem mnenju meje znanosti? Po mojem mnenju so meje znanosti tam, kjer se začnejo etična vprašanja. Znanost razumem predvsem kot metodo dela – usmerjeno, sistematično raziskovanje s poudarkom na ponovljivosti rezultatov, pri čemer se izsledki vedno preverjajo s strokovno recenzijo. Meje mogočega se premikajo vsak dan, vendar jih moramo sami postaviti tam, kjer obstaja odprto vprašanje o vplivu na udeležence, okolje ali skupnost. Kaj bi si v prihodnje še želeli raziskovati? Zagotovo bi rada ostala v analitskih vodah elektrokemije, predvsem pri razumevanju mehanizmov delovanja. Glede samih materialov in končnega elektrokemijskega sistema, ki ga preučujem, pa mi je precej vseeno. Eden specifičnih kratkoročnih ciljev je vzpostaviti sistem za operando merjenje impedančnih spektrov z metodo, pri kateri se meri več frekvenc hkrati. To bi znatno skrajšalo čas merjenja in omogočilo študij počasnejših procesov v baterijah, predvsem difuzije.
Glasilo Kemijskega inštituta
september 2026
GIGA NMR krepi slovensko raziskovalno infrastrukturo ODMEVNO Kemijski inštitut bo v okviru 27,5 milijona evrov vrednega projekta GIGA NMR koordiniral vzpostavitev in nadgradnjo nacionalno strateške raziskovalne infrastrukture za jedrsko magnetno resonanco z zelo visokimi magnetnimi polji. Ena ključnih pridobitev bo 1 GHz NMR-spektrometer, ki bo slovenskim raziskovalcem in gospodarstvu omogočil raziskave na ravni vodilnih svetovnih raziskovalnih centrov. Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj je odobrilo evropska sredstva za projekt GIGA Jedrska magnetna resonanca – GIGA NMR. Projekt, ki ga koordinira Kemijski inštitut v partnerstvu s Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru, bo financiran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Z investicijo v 1 GHz NMR-spektrometer in drugo nadgradnjo opreme se bodo bistveno povečale zmogljivosti Nacionalnega centra za NMR spektroskopijo visoke ločljivosti na Kemijskem inštitutu. Zelo visoka magnetna polja bodo omogočila večjo
občutljivost in ločljivost meritev ter s tem natančnejše raziskovanje kompleksnih molekularnih in bioloških sistemov, kot so proteini, RNK, DNK in njihovi kompleksi.
raziskovalne opreme na svetovni ravni, s konkretnimi projektnimi cilji v sodelovanju z Univerzo v Mariboru pa podpira tudi raziskave na področju biotehnologije in farmacevtske industrije v Sloveniji,« poudarja prof. »Nacionalni center za NMR spekdr. Janez Plavec, vodja NMR centra. troskopijo visoke ločljivosti na Kemijskem inštitutu deluje od leta 1992 Projekt je usmerjen predvsem v podin služi najširšemu krogu uporab- poro raziskavam, razvoju in proiznikov v Sloveniji in po svetu. Njego- vodnji kritičnih tehnologij na povo raziskovalno delo vsa ta desetletja dročju biotehnologije, biofarmacije zaznamuje tesna povezanost s far- in sorodnih naprednih panog. Nova macevtsko, kemijsko in drugo indus- infrastruktura bo kot odprta razistrijo v Sloveniji. Odobrena investicija kovalna platforma na voljo razispomeni pomemben korak pri ohran- kovalnim organizacijam, farmacejanju stika z zmogljivostmi sodobne vtskim in biotehnološkim podjetjem ter drugim partnerjem ter bo prispevala k tesnejšemu povezovanju raziskovalnega okolja in gospodarstva. Pomembna bo tudi mednarodna razsežnost projekta. Posodobljena raziskovalna oprema bo prek evropskega konzorcija CERIC-ERIC po sistemu odprtega dostopa na voljo mednarodni raziskovalni skupnosti. GIGA NMR bo tako prispeval h krepitvi znanstvene odličnosti, inovacijskega potenciala in tehnološke suverenosti Slovenije ter njene vpetosti v evropski raziskovalni prostor.
7
Vrata laboratorijev prvič odprli tudi v soboto DAN ODPRTIH VRAT Sobotni Dan odprtih vrat v okviru junijskega Tedna Kemijskega inštituta je znanost in javnost povezal tam, kjer raziskave dejansko nastajajo, v laboratorijih in v neposrednem pogovoru z raziskovalkami ter raziskovalci.
Dneve odprtih vrat na Kemijskem inštitutu pripravljamo že vrsto let, doslej pa so potekali med tednom, ko so nas obiskovale predvsem organizirane šolske skupine. Letos smo se odločili za nov korak in v okviru Tedna Kemijskega inštituta vrata naših laboratorijev prvič odprli tudi v soboto, s čimer smo želeli obisk omogočiti širšemu krogu obiskovalcev – posameznikom, družinam in vsem, ki jih zanima, kaj se skriva za
8
vrati raziskovalnih laboratorijev. Obiskovalci so se lahko udeležili vodenih ogledov ter skupaj z našimi raziskovalkami in raziskovalci spoznavali različna področja sodobne znanosti. Izvedeli so, kako lahko z biosenzorji iz kapljice krvi odkrivamo bolezni, kako raziskujemo zrak, ki ga dihamo, kako nastajajo sodobni polimeri in baterije ter kako razvijamo tehnologije za energijo prihodnosti. Pokukali so tudi v svet NMR-spektroskopije, molekularne biologije, katalize in sintezne biologije. Prav možnost vstopiti v laboratorije in se neposredno pogovarjati z raziskovalci je bila med stvarmi, ki so jih obiskovalci posebej izpostavili. Eden od njih je zapisal, da mu je bilo najbolj všeč, »da smo si lahko ogledali laboratorije in opremo ter se z raziskovalci pogovarjali o tem, kaj delajo«, drugi pa je poudaril, da so bile »teme, ki jih je ogled obravnaval, res zanimive«. Očitno pa niso prepričale le raziskovalne teme in oprema, temveč tudi naši sodelavci in njihov način predstavljanja znanosti. Eden od obiskovalcev jih je opisal kot »zanimive, simpatične in odprte sogovornike, ki znajo zadeve razložiti tudi ‘za telebane’«. Gre za pohvalo, ki na nekoliko hudomušen način
lepo povzema tudi enega od namenov Dneva odprtih vrat: zahtevno znanost približati na razumljiv in dostopen način. Dober odziv obiskovalcev je potrdil, da je zanimanje za znanost veliko in da si javnost želi več priložnosti, ko lahko svet raziskovanja spozna od blizu. Prav neposreden stik z raziskovalkami in raziskovalci ter možnost vpogleda v okolje, kjer nastajajo nova znanstvena spoznanja, sta se izkazala kot pomemben del takšnega dogodka. Veseli nas, da smo znanost na ta način približali širši javnosti, dober odziv pa je tudi lepa spodbuda za podobne dogodke v prihodnje.
Glasilo Kemijskega inštituta
september 2026
Literarni natečaj pritegnil 100 ustvarjalnih del Konec avgusta se je zaključil literarni natečaj Kemijskega inštituta »Kemija: preobrazbe snovi, preobrazbe sveta«, ki smo ga razpisali ob 80-letnici delovanja inštituta. Na natečaj smo prejeli kar 100 del, 45 pesmi in 55 proznih besedil, v katerih so avtorji in avtorice na različne načine povezovali kemijo, znanost in ustvarjalnost. Prispela dela bo zdaj ocenila strokovna komisija, zmagovalce pa bomo razglasili do konca leta.
Ne le raziskovalec, tudi preoblikovalec gline Dr. Ondrej Panak Ondreja Panaka, raziskovalca na Odseku za katalizo in reakcijsko inženirstvo, navdušuje glina. Z njo ustvarja že tri desetletja in zanj predstavlja mnogo več kot le hobi. Je material, ki mu ponuja skoraj neomejeno svobodo ustvarjanja, hkrati pa prostor sprostitve in domišljije. Kmalu po prvem srečanju z lončarskim vretenom v mladosti je ugotovil, da raje ustvarja nenavadne oblike in motive, ki jih lahko po svoje oblikuje z rokami. Tej strasti ostaja zvest še danes. Njegov najljubši motiv so temačni, groteskni obrazi, ki ga navdušujejo že od nekdaj. Navdih črpa predvsem iz čarovnije filmskega ustvarjanja – od mask, protetike, scenografije in kostumov, kot je bil na primer filmski Frankenstein –, navdihujejo pa ga tudi
grški kipi. Med svojimi deli, na katera je najbolj ponosen, izpostavlja glavo Meduze. Ne ustvarja le grotesknih podob, temveč tudi veliko praktičnih, uporabnih stvari, kot so skodelice, posode za lončnice, držala za svinčnike in celo okarine. Izdelal je že vrsto pravih okarin, na katere je mogoče igrati in so uglašene.
»Rad ustvarjam z glino, ker je to svojevrsten način sprostitve, pri katerem vse ostalo izgine v ozadje in preprosto pustiš glini, da te vodi, včasih pa ti vodiš glino. Oblikuješ jo v tišini in preprosto pozabiš na čas,« pravi. Njegov slog se je skozi leta spreminjal, včasih je bil kompleksnejši, zdaj pa so njegovi izdelki preprostejši in bolj elegantni. Veliko je ustvarjal že na Slovaškem in pozneje na Češkem, po prihodu v Slovenijo pa je v Centru Rog odkril novo dimenzijo oblikovanja – 3D-tiskanje z glino, ki ga je povsem navdušilo. Običajno dobi idejo o izdelku iz njegove uporabe, saj želi, da je izdelek praktičen. Nato poskuša to sliko idealne oblike uresničiti v resničnem življenju. V tem smislu
se njegov hobi in znanost povezujeta, saj gre pri obojem za način kreativnosti, pri katerem je treba ugotoviti, kako idejo prilagoditi fizikalnim in tehnološkim ome-
jitvam. Tako kot se v laboratoriju sreča s težavo, ko je treba opremo posebej prilagoditi, ker standardna ne zadošča, je treba pri izdelovanju iz gline upoštevati tehnološke omejitve 3D-tiskalnika. Samo v zadnjem letu je s 3D-tiskalnikom izdelal že več kot petdeset skodelic. V prihodnje se želi naučiti še novih tehnik, kot je vlivanje v mavec, pri katerem se najprej izdela model. Sicer pa ga pri glini najbolj navdušuje njena prilagodljivost. »Največji čar gline je v tem, da lahko material vedno dodaš, ne le odvzameš,« še doda.
9
Dogajalo se je Dr. Iva Hafner Bratkovič je prejela kar dve pomembni priznanji. Društvo Mlada akademija jo je razglasilo za mentorico leta 2025, na predlog njene nekdanje doktorske študentke dr. Elvire Boršić Mlinarič. Prejela je tudi priznanje Prometej znanosti za odličnost v komuniciranju za leto 2025, ki ga podeljuje Slovenska znanstvena fundacija, in sicer za komuniciranje zahtevnih znanstvenih spoznanj s področja imunskega sistema. Ivi za dvojni uspeh iskreno čestitamo!
Kemijski inštitut se je udeležil Dneva inovativnosti 2026, ki ga je Gospodarska zbornica Slovenije pripravila na Brdu pri Kranju. V panelu »Brezogljični preboj: Zasavje kot laboratorij zelene tranzicije« je Tomaž Čebela iz Centra za razvoj, demonstracije in usposabljanje za brezogljične tehnologije skupaj z dr. Ano Varlec iz Steklarne Hrastnik predstavil pomen povezovanja raziskav in gospodarstva pri razvoju zelenih tehnologij. Inštitut se je obiskovalcem predstavil tudi na svoji stojnici.
Kemijski inštitut se je predstavil na Mednarodnem obrtnem sejmu (MOS) v Celju, kjer smo obiskovalcem približali raziskovalne dosežke s področij zdravja, trajnostnih materialov, recikliranja in zelenih tehnologij. Posebej veseli smo bili bronastega priznanja MOS Innovation Award za inovativni pristop k imunoterapiji raka, ki temelji na povzročitvi celične smrti rakavih celic s proteinom Ninjurin-1 in je nastal na Odseku za sintezno biologijo in imunologijo.
10
Glasilo Kemijskega inštituta
september 2026
Med letošnjimi prejemniki priznanj Slovenskega biokemijskega društva sta kar dva sodelavca Kemijskega inštituta – dr. Ajasja Ljubetič, prejemnik Lapanjetovega priznanja, in dr. Taja Železnik Ramuta, prejemnica Lapanjetovega priznanja mladim. Lapanjetova priznanja so namenjena vrhunskim dosežkom na področju biokemijskih znanosti, ki pomembno prispevajo k njihovemu razvoju v slovenskem in mednarodnem prostoru, pa tudi uspešnemu prenosu raziskovalnih dosežkov v prakso. Obema za pomembno priznanje iskreno čestitamo!
Ob Evropski noči raziskovalcev smo pripravili dogodek »Postani raziskovalec/-ka za en dan«, na katerem so nas obiskali dijakinje in dijaki iz Ormoža in Maribora. Najprej so s pomočjo vodikovega kovčka spoznali vodikove tehnologije, nato pa se podali v laboratorije Kemijskega inštituta, kjer so lahko za kratek čas tudi sami stopili v vlogo raziskovalk in raziskovalcev. Morda smo med njimi koga navdušili tudi za prihodnjo pot v znanost. Dogodek je potekal v okviru Meseca znanosti 2026.
Tudi letos je ob slovenskem morju potekala tradicionalna akcija Čista obala, že 17. po vrsti. 182 prostovoljcev je na 30 lokacijah od Lazareta do Sečovelj zbralo skoraj 300 kilogramov odpadkov in naštelo 6.285 cigaretnih ogorkov. Akcija je del mednarodne pobude International Coastal Cleanup, institucionalno in projektno podporo pa ji je tudi letos nudil Kemijski inštitut v okviru projekta REMEDIES.
11
Galerijska dejavnost Junija smo odprli razstavo »Procesi« akademske kiparke Paole Korošec, ki v svojem ustvarjanju raziskuje materialnost, njeno odsotnost in minljivost. Pri tem posega tudi po nekonvencionalnih materialih, kot so sol, karamela in grafit, ter ustvarja v javnih in drugih nekonvencionalnih prostorih, kjer v umetniško izkušnjo vključuje mimoidoče. Sodeluje tudi z Oddelkom za arheologijo FF UL, ZRC SAZU in MGML pri razvoju eksperimentalnih tehnik ter raziskovanju in reinterpretaciji keramičnih in kovinskih materialov.
V inštitutski galeriji od sredine septembra gostimo razstavo »Anatomija poteze« slikarja Borka Tepine, ki že desetletja vidno zaznamuje slovenski likovni prostor. Njegovo ustvarjanje odlikuje premišljen, teoretično izbrušen in subtilen likovni pristop. Poleg slikarskega ustvarjanja je sodeloval pri oblikovanju številnih večjih razstavnih projektov v osrednjih slovenskih umetnostnih institucijah. Je tudi eden ključnih pobudnikov in dolgoletni glavni urednik Likovnih besed, edine slovenske specializirane revije za vizualno umetnost.
Glasilo Kemijskega inštituta
september 2026
Rastline z inštitutske strehe SRHKODLAKAVI OMAN pišeta dr. Jože Bavcon in dr. Blanka Ravnjak Rastlinam, sicer na prvi pogled podobnim ivanjščicam, vendar v celoti z rumeno obarvanimi cvetovi, pravimo omani. V Sloveniji uspeva osem različnih vrst, ki s svojo intenzivno rumeno barvo lepo poživijo travnike, gmajne, grmovja in celo močvirja. Med tistimi najbolj zanimivimi in precej enostavno prepoznavnimi je srhkodlakavi oman (Inula hirta L.). Ljudsko ime za omenjeno vrsto je bilo Astra montana, pa čeprav je z rodom aster povezan le toliko, kolikor spada v isto družino, in ima prav tako kot nekatere pri nas rastoče astre rad suha rastišča. A niti ni pomembno, kako so jo imenovali, pomembno je, da je bila v ljudskem zdravilstvu zelo cenjena rastlinska vrsta. Že Andrej Fleischmann (1850) jo namreč omenja kot eno izmed zelo zdravilnih rastlin, ki je vredna vse hvale. Tradicionalno se še vedno uporablja za lajšanje simptomov prehlada, nižanje vročine, proti dermatitisu in izpuščajem. Ima učinkovito antimikrobno in antiseptično delovanje ter pomaga pri celjenju ran. Srhkodlakavi oman je rastlina, ki raste na suhih rastiščih od nižjih predelov do montanskega pasu. Visok je nekje do 30 cm. Rastlina je zelo zgoščena, na vrhu stebla pa ima koškasto socvetje, sestavljeno iz živo rumenih cevastih in jezičastih cvetov. Stebla so čvrsta, na videz že olesenela in posuta s štrlečimi dlakami. Na stebelcu so gosto nameščeni jajčasti, po obeh straneh srhkodlakavi listi. So temno zeleni in izrazito mrežasto žilnati, sedeči z zaokroženim dnom. Srhkodlakavi oman pogosto najdemo na hribovitih sončnih legah, kjer so velikokrat že zelo plitva tla. Je ena izmed lepših avtohtonih rastlin in je prav škoda, da ni bolj uveljavljena za zasajanje v vrtovih. Primeren je namreč za zelo sončna mesta, je zelo odporen proti suši in v začetku poletja obilno cveti. Cveti sicer le enkrat, a kjer travnike pokosijo prej, kot rastlina popolnoma odcveti, zacveti še enkrat. V drugem cvetenju je nekoliko nežnejša in še bolj pritlehne rasti. DOGODKI (Tiskana izdaja) ISSN 2712-2581 Ima spletno izdajo: DOGODKI (Spletna izdaja)=ISSN 2712-259X (https://www.ki.si/o-institutu/predavanja-in-publikacije/interno-glasilo-dogodki/ ) Založnik: Kemijski inštitut, Hajdrihova 19, 1000 Ljubljana Uredile: Nataša Jager Radin, Maša Urbančič, Nika Žibrat Tisk: Tiskarna Studio Print d.o.o. Kalanj Naklada: 150 izvodov Naslovna fotografija: Andrej Perdih Pogostost izhajanja: 3-krat letno Fotografije: arhiv Kemijskega inštituta Brezplačna publikacija Oblikovanje: Imperioo Creatoor MTP d.o.o.
www.ki.si