DOGOD KI
Interno glasilo Kemijskega inštituta
Pozdravljeni!
Nataša Jager Radin
Maša Urbančič Odnosi z javnostmi
S tokratno številko vas vabimo na Krakovski nasip v Ljubljani, kjer si lahko ogledate razstavo Ustvarjamo za izzive prihodnosti, pripravljeno ob 80. obletnici delovanja Kemijskega inštituta. Vabimo vas tudi na dogodke 11. tedna Kemijskega inštituta, ki bodo potekali v drugem tednu junija. Preberete lahko prispevek o lekcijah vrhunskega športa za znanost, ki nam jih je predstavil Andrej Hauptman, športni direktor ekipe UAE Team Emirates, ter zgodbo o dveh raziskovalkah Kemijskega inštituta, dejavnih tudi v evropskih strokovnih združenjih in univerzitetnem prostoru.
Na kavo vas vabi Dana Marinič, kemijska inženirka in prejemnica nacionalne štipendije UNESCO–L’Oréal »Za ženske v znanosti«, predstavljamo pa tudi dr. Rebeko Kamšek, prejemnico zlatega znaka Jožefa Stefana 2026. Za konec vabljeni še k branju prispevka o dr. Tilnu Potisku, raziskovalcu na področju molekularnega modeliranja in navdušenem kolesarju, ter k sodelovanju v literarnem natečaju Kemija, preobrazbe snovi, preobrazbe sveta
Znanost ob Ljubljanici
IZPOSTAVLJENO
Kemijski inštitut v letu 2026 praznuje 80 let delovanja. Ob jubileju smo na Krakovskem nasipu ob Ljubljanici pripravili razstavo na prostem, s katero želimo širši javnosti približati raziskovalno delo in ljudi, ki soustvarjajo sodobno znanost.
Razstava z naslovom Ustvarjamo za izzive prihodnosti s portreti, izjavami in predstavitvami raziskovalnega dela odpira vpogled v svet znanosti ter poudarja vlogo raziskav pri soustvarjanju trajnostne, zdrave in tehnološko napredne družbe.
Predstavlja raziskovalne odseke Kemijskega inštituta ter ključna področja raziskav, s katerimi se ukvarjamo: od kemije, biokemije in biotehnologije do materialov, medicine, energetike in okoljskih tehnologij. Poseben poudarek namenja izbranim raziskovalkam in raziskovalcem, ki kot predstavniki posameznih odsekov s svojim delom prispevajo k razumevanju in reševanju nekaterih največjih izzivov sodobnega časa.
S portreti in osebnimi izjavami mimoidočim približuje tudi človeško plat znanosti – radovednost, ustvarjalnost in predanost raziskovanju, ki stojijo za laboratorijskimi dosežki in tehnološkimi preboji. Razstava, ki bo na ogled do 24. junija, je tudi povabilo k razmisleku o vlogi znanosti v družbi in o prihodnosti, ki jo soustvarjamo skupaj.
Ustvarjamo za izzive prihodnosti
RAZSTAVA NA PROSTEM
Ob 80. obletnici delovanja se Kemijski inštitut javnosti predstavlja tudi zunaj laboratorijev. Z razstavo na prostem ob ljubljanskem Krakovskem nasipu mimoidoče vabi v svet sodobnih raziskav in znanstvenih prebojev ter jih seznanja z ljudmi, ki jih soustvarjajo.
Razstava z naslovom Ustvarjamo za izzive prihodnosti odpira pogled v raziskovalna področja, s katerimi na inštitutu odgovarjamo na nekatere ključne izzive današnjega časa. Obiskovalce popelje skozi področja, kjer raziskovalke in raziskovalci razvijajo nova znanja in tehnologije za prihodnost: od kemije, biokemije in biotehnologije do materialov, medicine, energetike, digitalnih rešitev in varovanja okolja. Predstavljenih je devet raziskovalnih odsekov in dva centra Kemijskega inštituta, ki pomembno prispevajo k razvoju sodobne znanosti in mednarodnega raziskovalnega prostora.
Poseben poudarek je namenjen tudi ljudem, ki stojijo za raziskovalnimi dosežki. S portreti in osebnimi izjavami razstava predstavlja deset raziskovalk in raziskovalcev Kemijskega inštituta, ki vsak na svojem področju prispevajo k razumevanju in reševanju pomembnih izzivov sodobne znanosti.
Razstava želi pokazati, da znanost niso le laboratoriji in tehnologije, temveč predvsem ljudje – njihova radovednost, ustvarjalnost, vztrajnost in želja po iskanju odgovorov na kompleksne izzive sodobne družbe. Obiskovalcem ponuja vpogled v raziskovalna področja, ki bodo pomembno vplivala na kakovost življenja v prihodnosti, hkrati pa odpira razmislek o vlogi znanosti v družbi ter o prihodnosti, ki jo lahko soustvarjamo le s povezovanjem znanja, raziskav in sodelovanja.
Na podlagi tem, predstavljenih na razstavi, bomo konec leta izdali publikacijo z zgodbami o raziskovalnih prizadevanjih posameznih odsekov v zadnjem desetletju. Publikacija bo osvetlila ključne raziskovalne dosežke, razvoj posameznih področij ter vpliv raziskav na širšo družbo in prihodnost znanosti.
Razstava bo na Krakovskem nasipu ob Ljubljanici na ogled do 24. junija 2026.
QR koda za ogled panojev (na spletni strani KI)
Razstavo je omogočil Turizem Ljubljana
11. Teden Kemijskega inštituta
NAPOVEDUJEMO
V drugem tednu junija bo Kemijski inštitut gostil številne dogodke, namenjene približevanju znanosti javnosti. Z željo predstaviti svoje delovanje in raziskovalno delo pripravljamo zanimiva predavanja, pogovore, okrogle mize, poučne delavnice za otroke ter vodene obiske laboratorijev.
V ospredju jubilej in odpornost
Program letošnjega tedna bo osredotočen na dve ključni temi. Prva je 80. obletnica delovanja inštituta, ob kateri se bomo ozrli v preteklost, razpravljali o vlogi znanosti v Ljubljani danes ter predstavili vizijo prihodnjega razvoja, tudi skozi nove raziskovalne centre, ki jih vzpostavljamo na trdnih temeljih tradicije.
Druga osrednja tema so tehnologije za večjo odpornost. V njenem okviru bosta potekala mednarodni znanstveni simpozij in odprtje Centra razvoj, demonstracije in usposabljanje za brezogljične tehnologije v Kisovcu. Gre za pomemben mejnik za slovensko znanost ter priložnost za razpravo o poti od temeljnih raziskav do krepitve odpornosti družbe. Obema
Znanstveno o kemiji in dediščini medu s pokušino
temama bomo namenili tudi okrogli mizi, na katerih bomo prisluhnili mnenjem zanimivih sogovornikov.
Predavanja in pogovori
Znanstveni del Tedna Kemijskega inštituta bo letos zaznamoval mednarodni znanstveni simpozij, pripravljamo pa tudi več poljudnih dogodkov za širšo javnost. Ob jutranji kavi bomo z nekdanjima direktorjema obujali spomine na razvoj naše ustanove skozi desetletja. Znanstveno radovednost bomo usmerili tudi v med, in to skozi kemijo, pa tudi zgodovino in dediščino medu na Slovenskem. Posebej zanimivo bo predavanje ekonomista Mojmirja Mraka o novi geopolitični in ekonomski realnosti, s katero se sooča Evropa.
Delavnice in ogledi
Za najmlajše pripravljamo dve zabavni in poučni delavnici: Super eksperimenti in Zero waste kozmetika. V okviru Tedna Kemijskega inštituta bo potekal tudi Teden odprtih vrat z vodenimi obiski laboratorijev naše znanstvenoraziskovalne ustanove.
Za podrobnosti o programu preverite QR kodo:
let spominov in vizij
Delavnica za vrtce Obisk po predhodnem dogovoru
- 18.00
Delavnici za otroke
Prof. dr. Mojmir Mrak
- 18.00
ZNANSTVENI SIMPOZIJ Center za razvoj, demonstracije in usposabljanje za brezogljične tehnologije Kisovec
Udeležba z vabilom
- 17.00 PAOLA KOROŠEC Otvoritev razstave
-
KEMIJSKEGA
Center za razvoj, demonstracije in usposabljanje za brezogljične tehnologije Kisovec
Udeležba z vabilom
Obvezna je prijava
13. 6. 2026
- 12.00 DAN ODPRTIH VRAT obiski laboratorijev ob 10.00 in 11.00 10.00 - 11.00
Obvezna je prijava
Četrtek
Sobota
Raziskovalki v središču evropskih znanstvenih
povezovanj
ZAVZETO
Aprila smo obeležili mednarodni dan Zemlje, dan, ko posebej poudarjamo pomen varovanja okolja. Ob tej priložnosti predstavljamo dve izjemni raziskovalki, ki s svojim delom zavzeto prispevata k razvoju znanosti na področju trajnostnih materialov ter soustvarjata rešitve za čistejše okolje.
Sodobna znanost nastaja ne le v laboratorijih, temveč tudi v predavalnicah in skozi aktivno mednarodno sodelovanje. Takšen celosten pristop utelešata prof. dr. Nataša Zabukovec Logar in prof. dr. Nataša Novak Tušar. Kot vodji laboratorijev in redni profesorici pomembno prispevata k razvoju svojih raziskovalnih področij, hkrati pa z aktivno vlogo v evropskih strokovnih združenjih krepita prepoznavnost Kemijskega inštituta v mednarodnem prostoru.
Na raziskovalnem področju ju povezuje razvoj novih materialov. Prof. dr. Nataša Zabukovec Logar vodi Odsek za anorgansko kemijo in tehnologijo ter Laboratorij za adsorbente, kjer se osredotoča na razvoj naprednih poroznih materialov, kot so zeoliti in kovinsko-organski porozni materiali (MOF). Ti materiali omogočajo učinkovito upravljanje plinov in toplote, vključno z zajemom, ločevanjem, regulacijo in shranjevanjem. Pri svojem delu daje poseben poudarek
poglobljenemu razumevanju strukturnih in sorpcijskih lastnosti materialov. Njene raziskave pomembno prispevajo k razvoju rešitev za učinkovito rabo obnovljivih virov energije in zmanjševanje okoljskih obremenitev.
Prof. dr. Nataša Novak Tušar vodi Laboratorij za katalizatorje, ki deluje v okviru istega odseka, kjer se osredotoča na načrtovanje in razvoj katalizatorjev ter fotokatalizatorjev za okoljske in energijske procese. Poseben poudarek namenja raziskavam katalizatorjev za čiščenje zraka pri nizkih temperaturah ter fotokatalizatorjev za čiščenje vode pri nevtralnem pH in z uporabo sončne svetlobe. Pri tem razvija trajnostne kemijske procese, ki omogočajo učinkovitejšo rabo virov in zmanjšujejo obremenjevanje okolja. Njene raziskave pomembno prispevajo k razvoju tehnologij za zeleni prehod in čistejše okolje.
Aktivni sta v mednarodnih združenjih
Prof. dr. Nataša Zabukovec Logar je predsednica Evropske zeolitne zveze FEZA ter članica glavnega odbora Mednarodne zeolitne zveze
IZA. Je ustanovna članica in je bila deset let tudi predsednica Slovenskega zeolitnega
društva SiZA. Leta 2023 je predsedovala največji evropski konferenci s področja zeolitov in zeolitom podobnih materialov z naslovom »Porozni materiali za zeleno prihodnost«, ki je obravnavala najsodobnejše okoljske in energijske rešitve na področju poroznih materialov.
Prof. dr. Nataša Novak Tušar je podpredsednica Evropskega katalitskega združenja EFCATS. Leta 2027 bo v Ljubljani potekal največji evropski kongres s področja katalize EuropaCat 2027, ki mu predsedujejo prof. dr. Nataša Novak Tušar, dr. Albin Pintar in prof. dr. Günther Rupprechter. Gostiteljstvo tega kongresa potrjuje visok mednarodni ugled slovenske kemijske znanosti ter predstavlja priznanje dolgoletnemu kakovostnemu raziskovalnemu delu in mednarodni vpetosti slovenskih raziskovalk in raziskovalcev.
Vpeti sta tudi v pedagoško delo. Obe sta redni profesorici na Univerzi v Novi Gorici (UNG), kjer poleg raziskovalnega dela aktivno sodelujeta v pedagoškem procesu in prispevata k razvoju novih generacij znanstvenic in znanstvenikov. V sodelovanju s Kemijskim inštitutom je bil na UNG leta 2017 potrjen magistrski študij Znanost o materialih, ki ga je med letoma 2017 in 2024 vodila prof. Nataša Zabukovec Logar, leta 2020 pa še doktorski študij Materiali, ki ga vodi prof. Nataša Novak Tušar. Sodelujeta tudi pri vodenju univerze, trenutno je prof. Nataša Novak Tušar članica senata UNG, prof. Nataša Zabukovec Logar pa predsednica upravnega odbora UNG.
Foto: Prof. dr. Nataša Zabukovec Logar (levo) in prof. dr. Nataša Novak Tušar (desno).
Vztrajnost, disciplina, timsko delo: lekcije vrhunskega športa za znanost
NAVDIHUJOČE
Na Kemijskem inštitutu smo gostili Andreja Hauptmana, enega najvidnejših predstavnikov slovenskega kolesarstva, nekdanjega vrhunskega kolesarja in danes športnega direktorja ekipe UAE Team Emirates, ki tesno sodeluje z najboljšim kolesarjem sveta Tadejem Pogačarjem.
V predavanju z naslovom Tako razmišljajo zmagovalci: življenje ekipe na največji kolesarski dirki je predstavil zakulisje delovanja vrhunskih športnih ekip ter pristope, ki vodijo do izjemnih rezultatov. Udeleženci so iz prve roke prisluhnili razmišljanjem o osredotočenosti, zaupanju, disciplini, timskem delu in zmagovalni miselnosti – vrednotah, ki povezujejo vrhunski šport in znanost.
Hauptmanova športna pot vključuje številne vrhunske dosežke, med drugim bronasto medaljo s svetovnega prvenstva in peto mesto na olimpijskih igrah. Danes kot trener in športni direktor soustvarja največje uspehe slovenskega in svetovnega kolesarstva.
Dogodek je ponudil vpogled v svet profesionalnega kolesarstva in zakulisje dirk, kjer se Hauptman kot
eden ključnih strategov ekipe vsakodnevno sooča s taktičnimi, logističnimi in organizacijskimi izzivi. Ob tem je poudaril pomen timskega dela, saj vrhunske rezultate omogoča usklajeno delovanje številnih strokovnjakov: od športnih direktorjev in zdravnikov do mehanikov, maserjev in logistične podpore.
Poseben del predavanja je namenil tudi Tadeju Pogačarju, »čudežnemu fantu iz Komende«, ter z obiskovalci delil zanimive zgodbe iz ozadja njegovih največjih uspehov. Predstavil je tudi vsakdan vrhunskega kolesarja na tritedenskih dirkah ter izpostavil Pogačarjevo odločnost, tekmovalnost in izjemno željo po napredku.
Dogodek je znova pokazal, da znanstveniki in športniki, čeprav prihajajo z različnih področij, delijo številne skupne lastnosti: vztrajnost, radovednost, željo po napredku, sposobnost učenja iz napak ter predanost skupnemu cilju. Tako laboratorij kot športni teren sta prostora, kjer se z znanjem, vztrajnostjo in pogumom premikajo meje mogočega.
Foto: osebni arhiv Andreja Hauptmana
Dana Marinič
NA KAVI
Na kavo smo povabili Dano Marinič, doktorandko na Odseku za katalizo in reakcijsko inženirstvo, ki raziskuje tehnologije za zmanjšanje ogljičnega odtisa. Je tudi letošnja prejemnica nacionalne štipendije UNESCO–L’ORÉAL »Za ženske v znanosti«.
Kako ste zajadrali v znanstvene vode?
Vse se je razvijalo postopoma, zato nimam tipične zgodbe v slogu: »Že kot otrok sem vedela, da bom znanstvenica.« Za študij kemijskega inženirstva sem se odločila, ker mi je bil predstavljen kot preplet matematike, fizike in kemije. Prav to sem si želela, ravno pravo ravnotežje med teorijo in prakso ter med znanostjo in njenim vplivom na realni svet. Takrat sem se odločila v treh sekundah, danes pa lahko, z več izkušnjami in bolj jasno oblikovano raziskovalno potjo, rečem, da bi izbrala enako.
Kaj trenutno raziskujete?
Raziskujem eno izmed tehnologij za zmanjšanje ogljičnega odtisa, imenovano neposredni zajem CO₂ iz zraka (angleško Direct Air Capture - DAC). Gre za postopek, pri katerem CO₂, enega glavnih toplogrednih plinov, neposredno adsorbiramo iz zraka na trdne sorbente, nato pa z regeneracijo pridobimo skoraj čist tok CO₂, ki ga bodisi stisnemo za koncentrirano skladiščenje bodisi pretvorimo v manj škodljive produkte z višjo dodano vrednostjo. Medtem ko se tradicionalne metode zajemanja osredotočajo na zajemanje emisij iz točkovnih oziroma koncentriranih virov, kot so termoelektrarne, DAC ponuja obetavno rešitev za obvladovanje emisij iz težje dosegljivih sektorjev, kot sta promet in kmetijstvo.
bi prišlo do razvoja mehanike, parnega stroja in začetka industrijske revolucije. Brez potrebe po novih materialih najverjetneje ne bi odkrili umetnih polimerov, ki so spremenili vsakdanje
Vaš znanstveni vzornik?
Za večino pomembnih odkritij stoji sodelovanje širše raziskovalne skupnosti, ne le posameznik. Kljub temu bi izpostavila Katherine Johnson, izjemno matematičarko, katere izračuni so bili ključni za prve uspešne ameriške vesoljske polete. Delovala je v času rasne segregacije in diskriminacije žensk, vendar je s svojim znanjem in predvsem samozavestjo postala ena ključnih osebnosti agencije NASA. Kje so po vašem mnenju meje znanosti?
Meje znanosti se z razvojem znanja in tehnologije nenehno premikajo, pogosto pa so žal pogojene s časom in finančno podporo. Tisto, kar je bilo nekoč nepredstavljivo ali nedosegljivo, se je kasneje pogosto izkazalo za povsem razumljivo. Najverjetneje se bomo prej omejili zaradi družbenih napetosti, vojn ali drugih globalnih kriz, kot pa dejansko dosegli “končno mejo” znanosti ali popolno razumevanje vsega, kar je mogoče odkriti.
Najpomembnejši dosežek znanosti po vašem mnenju?
Brez razvoja pisave Newton najverjetneje ne bi mogel zapisati zakonov gibanja in gravitacije. Brez temeljev matematike in fizike najverjetneje ne
življenje. Brez razumevanja mikroorganizmov ne bi razvili antibiotikov, brez razumevanja celice in strukture DNK pa ne sodobnih cepiv. Brez Haber–Boschevega procesa ne bi bilo umetnih gnojil, brez njih pa današnje količine pridelane hrane ne bi mogle podpirati tako velikega svetovnega prebivalstva. Brez odkritij električnega toka in elektromagnetizma ne bi razvili polprevodnikov in tranzistorjev, brez njih ne bi bilo sodobnega računalništva in interneta, brez tega pa ne razvoja umetne inteligence. Zato je skoraj nemogoče določiti en sam najpomembnejši dosežek znanosti, saj vsako novo pomembno odkritje temelji na prejšnjih.
Kaj bi si v prihodnje še želeli raziskovati?
Trenutno se osredotočam predvsem na prvi del verige CCSU (Carbon Capture, Storage and Utilization), torej na zajem CO₂ iz atmosfere. V prihodnje pa bi rada raziskala naslednji korak, njegovo pretvorbo v produkte z višjo dodano vrednostjo. Obetaven način je na primer termokatalitična redukcija z vodikom v tekoči metanol, ki je tako platformna kemikalija kot gorivo.
Zlati znak Jožefa Stefana dr. Ani Rebeki Kamšek
ČESTITKE
Na Institutu »Jožef Stefan« so v okviru 34. Dnevov Jožefa Stefana podelili tradicionalne nagrade zlati znak Jožefa Stefana za najodmevnejše doktorate s področja naravoslovno-matematičnih, tehniških, medicinskih in biotehniških ved v zadnjih treh letih. Med letošnjimi prejemniki je tudi dr. Ana Rebeka Kamšek s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, ki je priznanje prejela na predlog mentorja prof. dr. Nejca Hodnika s Kemijskega inštituta. Dr. Ana Rebeka Kamšek je zlati znak Jožefa Stefana prejela za doktorsko delo z naslovom Kristalna struktura platinskih in iridijevih nanokompozitnih elektrokatalizatorjev. V raziskavi je proučevala povezave med strukturo, stabilnostjo in delovanjem elektrokatalizatorjev za vodikove tehnologije, s čimer je pomembno prispevala k razumevanju materialov za trajnostne energetske rešitve. Kot so zapisali v obrazložitvi nagrade, je razvila nove metode za
avtomatizirano analizo slik in uklonskih vzorcev ter za kvantitativno vrednotenje degradacijskih mehanizmov elektrokatalizatorjev. Njeno delo pomembno prispeva k boljšemu
Foto: Marjan Verč razumevanju stabilnosti in delovanja teh materialov, kar je ključno za razvoj učinkovitih in zanesljivih vodikovih tehnologij.
Dana Marinič prejemnica štipendije UNESCO–L’Oréal »Za ženske
v znanosti«
ČESTITKE
Med letošnjimi tremi prejemnicami nacionalne štipendije UNESCO–L’Oréal »Za ženske v znanosti« je tudi kemijska inženirka in raziskovalka na Kemijskem inštitutu Dana Marinič, ki razvija napredne materiale in procese za neposredni zajem ogljikovega dioksida iz zraka. Dana Marinič deluje na Odseku za katalizo in reakcijsko inženirstvo, kjer se ukvarja z dinamičnim modeliranjem zajema ogljikovega dioksida na aminofunkcionaliziranih sorbentih. Njene raziskave prispevajo k optimizaciji ene najobetavnejših tehnologij negativnih emisij ter k razvoju energetsko učinkovitejših in industrijsko izvedljivih rešitev za razogljičenje družbe in prehod v nizkoogljično prihodnost.
Program UNESCO–L’Oréal »Za ženske v znanosti« letos obeležuje 20 let delovanja v Sloveniji. Program opozarja na pomen žensk v znanosti ter spodbuja in nagrajuje njihovo raziskovalno odličnost. Za letošnje tri štipendije v višini pet tisoč evrov se je potegovalo 35 mladih znanstvenic.
Ana Rebeka Kamšek (levo) in Vitjan Zavrtanik (desno).
Dana Marinič je tretja z desne. Foto: UNESCO–L’Oréal »Za ženske v znanosti«
Moč in napredek: knjiga o znanosti, inovacijah in družbi
BEREMO
Kemijski inštitut je podprl izid slovenskega prevoda knjige Moč in napredek: Tisočletni boj med tehnologijo in blaginjo avtorjev Darona Acemogluja in Simona Johnsona, Nobelovih nagrajencev za ekonomijo.
Knjiga, izdana pri založbi UMco, obravnava vpliv tehnološkega razvoja na družbo ter odpira vprašanja o odnosu med napredkom, demokracijo, neenakostjo in odgovorno uporabo tehnologij. Avtorja skozi zgodovinske primere pokažeta, da tehnološki napredek ni samoumevno povezan z družbeno blaginjo, temveč je odvisen od odločitev o razvoju in uporabi tehnologij. Posebno pozornost namenjata tudi sodobnim izzivom umetne inteligence, avtomatizacije in digitalnih tehnologij.
Daron Acemoglu je profesor ekonomije na univerzi MIT in eden najvplivnejših sodobnih ekonomistov. Raziskuje vpliv tehnologije, in-
stitucij in neenakosti na gospodarski razvoj ter je avtor več mednarodnih uspešnic, med njimi Zakaj narodi propadajo. Simon Johnson je profesor podjetništva na Sloanovi šoli univerze MIT in nekdanji glavni ekonomist Mednarodnega denarnega sklada (IMF). Ukvarja se z globalnimi gospodarskimi krizami, razvojem in vplivom ekonomskih politik ter redno sodeluje z vodilnimi svetovnimi mediji in institucijami.
Ob izidu knjige je direktor Kemijskega inštituta prof. dr. Gregor Anderluh poudaril: »Ob praznovanju 80. obletnice delovanja Kemijskega inštituta nas navdihuje misel na to, kako znanost, tehnologija in inovaci-
je že desetletja intenzivno poganjajo razvoj naše družbe. Kot raziskovalna ustanova spremljamo vsakodnevno uresničevanje potenciala naših raziskovalk in raziskovalcev, ki s svojimi odkritji in inovacijami oblikujejo prihodnost tehnologij, industrije in trajnostnega razvoja. Verjamemo, da mora vsaka tehnologija služiti človeku in družbi, zato svoje raziskave vedno povezujemo z resničnimi izzivi sodobnega sveta in iščemo rešitve, ki izboljšujejo kakovost življenja. Knjiga Moč in napredek nas hkrati opominja, da je napredek tesno povezan z ustvarjalnostjo in inovacijami – vrednotami v jedru našega inštituta – ki pa morajo koristiti večini, ne le peščici. Ponosni smo, da smo del te zgodbe in nadaljujemo svoje poslanstvo, ki združuje znanje, raziskave in družbeni razvoj.«
S podporo izdaji knjige Kemijski inštitut znova spodbuja širši razmislek o vlogi znanosti, tehnologije in inovacij pri oblikovanju trajnostne in vključujoče družbe. V preteklosti je že podprl izdajo več knjig s področja inovacij in razvoja, med drugim Podjetniška država in Gospodarstvo s poslanstvom avtorice Mariane Mazzucato, Izumi in inovacije Vaclava Smila ter Kako inovacije spreminjajo svet Matta Ridleyja.
Glasilo Kemijskega inštituta
Literarni natečaj ob 80. obletnici
Kemijskega inštituta
Kemijski inštitut ob 80-letnici delovanja razpisuje literarni natečaj z naslovom Kemija: preobrazbe snovi, preobrazbe sveta. Z natečajem želimo povezati znanost in ustvarjalnost ter spodbuditi razmislek o svetu skozi raziskovanje, radovednost in odgovornost.
K sodelovanju vabimo besedila, ki se na različne načine dotikajo kemije — kot znanosti, življenjske izkušnje ali metafore. Tema natečaja omogoča široko in svobodno interpretacijo, od kemije vsakdanjega življenja do vprašanj razvoja, sodelovanja, trajnosti in odgovornosti.
Več informacij o natečaju je na voljo na spletni strani www.ki.si
Maj 2026
Ne le raziskovalec, tudi navdušen kolesar
Dr. Tilen Potisk
Tilna Potiska, raziskovalca iz Laboratorija za molekularno modeliranje, kolesarjenje spremlja že več kot dvajset let. Če je bilo sprva le rekreacija, je zdaj pomemben del njegovega življenjskega sloga, ki združuje skrb za zdravje, tekmovalni duh in raziskovalno radovednost.
Redni treningi, lokalna tekmovanja in nenehno iskanje izboljšav so postali del njegovega vsakdana. Kot sam pravi, mu tekmovalnost pomaga ohranjati disciplino: »Tekmovalni element mi pomaga, da ostanem dosleden pri treningih. Čeprav je cilj predvsem dobro počutje, je občutek napredka vedno dodatna spodbuda.« Najbolj ga privlačijo vzponi, kjer pride do izraza razmerje med močjo in težo. Redno
se udeležuje lokalnih dirk, pogosto tudi večjih rekreativnih dogodkov, kot sta maraton Franja in Argonavtski maraton. V preteklih letih je dosegel več odličnih rezultatov, zlasti na gorskih vzponih, dvakrat pa je zmagal tudi v generalni razvrstitvi skupnega točkovanja vzponov v Poljanski dolini.
Usklajevanje športa z raziskovalnim delom in družinskim življenjem je velik izziv. Kot oče dveh mlajših hčera mora čas za trening skrbno načrtovati, zato pogosto trenira na trenažerju v zgodnjih jutranjih urah. »Jutranji treningi zahtevajo disciplino, a mi omogočajo, da kasneje dan posvetim družini in delu,« pojasnjuje. Kadar je mogoče, se na delo in domov odpravi kar s kolesom: »Pogosto se do inštituta in nazaj domov odpravim s kolesom in hkrati opravim soliden trening.« Poseben čar kolesarjenja vidi v možnosti nenehne optimizacije. Tako kot pri raziskovalnem delu ga tudi pri športu privlači analiza podrobnosti, od prehrane in načrtovanja treninga do izbire opreme. »Majhne spremembe pogosto prinesejo nepričakovane izboljšave. Ravno to eksperimentiranje je del zabave,« pra-
vi. Večino treningov opravi v t. i. coni 2, pomemben del njegovega programa pa predstavljajo tudi intervali visoke intenzivnosti.
Ob tem opaža tudi neposredno povezavo med športom in raziskovalnim delom. »Med dolgimi vožnjami se misli pogosto umirijo, kar omogoča drugačen pogled na probleme,« pove. Čeprav so rezultati pomembni, ostaja njegova glavna motivacija dolgoročno zdravje in veselje do gibanja. »Ko se vrnem s treninga, sem pogosto bolj zbran in produktiven.« Prav ta kombinacija discipline, radovednosti in užitka je razlog, da kolo ostaja njegov stalni spremljevalec tudi po dveh desetletjih.
Dogajalo se je
V začetku februarja je na Kemijskem inštitutu potekal sprejem za veleposlanike držav, ki imajo predstavništva v Sloveniji. Dogodek je bil namenjen predstavitvi Kemijskega inštituta za potencialno mednarodno sodelovanje ter strateške investicije, pri čemer sta se posebej predstavila še Center za tehnologije genske in celične terapije ter Center za razvoj, demonstracije in usposabljanje za brezogljične tehnologije.
Ob mednarodnem dnevu žensk in deklet v znanosti, 11. februarja, smo gostili okroglo mizo z naslovom »Od nevidnega do prelomnega: ženske, ki so premikale in premikajo meje znanosti«. O vlogi in pomenu žensk v znanosti so spregovorile prof. dr. Maruša Bradač s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, prof. dr. Ingrid Milošev in prof. dr. Maja Remškar z Instituta »Jožef Stefan« ter dr. Ana Rebeka Kamšek in dr. Tina Lebar s Kemijskega inštituta. Dogodek so soorganizirali Kemijski inštitut, Institut »Jožef Stefan« in Univerza v Ljubljani.
Uspešno smo zaključili dobrodelno pobudo, ki je potekala decembra 2025. Februarja smo zbrana sredstva predali Slovenskemu društvu Hospic , ki zagotavlja paliativno oskrbo ter podporo bolnikom in njihovim svojcem. Prejemnika dobrodelne akcije so izbrali zaposleni Kemijskega inštituta, ki so v »škatli dobrodelnosti« zbrali 2.130,25 evra. Kemijski inštitut je znesek podvojil, zato je Slovensko društvo Hospic prejelo skupaj 4.260,50 evra dobrodelnih sredstev.
V okviru Preglovih kolokvijev smo aprila gostili prof. dr. Johana Åqvista, nekdanjega predsednika Nobelovega odbora za kemijo. Predaval je o možnostih računalniškega načrtovanja encimov, prilagojenih nizkim temperaturam, z namenom izboljšanja njihove aktivnosti in učinkovitosti pri višjih temperaturah. Ob obisku si je ogledal tudi laboratorije Kemijskega inštituta ter z raziskovalkami in raziskovalci razpravljal o najnovejših dosežkih na področju kemije.
Marca smo gostili delovni obisk Muriel Attané, generalne sekretarke Evropskega združenja raziskovalnih in tehnoloških organizacij (EARTO). Vodstvo inštituta ji je predstavilo delovanje in raziskovalne usmeritve naše ustanove, delegacija pa je obiskala tudi Center za razvoj, demonstracije in usposabljanje za brezogljične tehnologije v Kisovcu. EARTO povezuje več kot 350 raziskovalnih in tehnoloških organizacij iz 32 držav ter na evropski ravni zastopa organizacije, ki razvijajo tehnologije do stopnje industrijske uporabe.
Tudi letos so se sodelavke in sodelavci Kemijskega inštituta udeležili Teka trojk, ki je maja potekal v Ljubljani. Kemijski inštitut je zastopalo sedem ekip, ki so nastopile v različnih kategorijah. Iskrene čestitke vsem za odličen nastop, ekipni duh in športno energijo.
Galerijska dejavnost
Februarja je potekalo odprtje razstave z naslovom »Vlakneni svetovi« kiparke Sabe Skaberne. Saba Skaberne je uveljavljena slovenska umetnica, akademska kiparka, ki je v slovenski umetnostni prostor vstopila v osemdesetih z inovativnimi in raznolikimi pristopi pri uporabi kiparskih sredstev, podob in materialov. Že v zgodnjih delih je kazala zanimanje za vzpostavljanje odnosov med trdimi, nosilnimi materiali, kot sta jeklo in les, ter mehkimi, prožnimi ali vlaknastimi elementi, kot so tekstil, bombaž ali predivo. Ti kontrasti ob formalni opoziciji vzpostavljajo subtilno gradnjo ravnotežij, v katerih se stabilnost in nežnost podpirata.
Aprila je potekalo odprtje razstave ilustracij »Vzporedni svetovi« ilustratorke Andreje Peklar. Andreja Peklar je ilustratorka, slikarka in avtorica slikanic za otroke, v katerih skozi podobe in drobne čudeže narave pogosto spregovori o temeljnih spoznanjih našega bivanja. Njene ilustracije so premišljena spodbuda, s katero avtorica prebuja naš primarni, otroški in človeški potencial domišljije. Podoba ne zahteva razlage, temveč čas, v katerem se stik z gledalcem razvija skozi osnovno potrebo, da stvari dobijo pomen, smisel in svojo obliko. Tako se nevidni del bivanja postopoma razkriva v vidnost.
Rastline z inštitutske strehe
NAVADNA POTONIKA
pišeta dr. Jože Bavcon in dr. Blanka Ravnjak
Potonike so že od nekdaj veljale za ene najlepših okrasnih rastlin in skoraj niso smele manjkati v domačih vrtovih. Večina vrtnih potonik izvira s Kitajske, kjer jih gojijo že več kot tisoč let, v Evropo pa so jih prinesli v 18. stoletju. Manj znano je, da v Sloveniji rasteta tudi dve samonikli vrsti: navadna potonika in redkejša velelistna potonika. Razlikujeta se predvsem po obliki listov. Navadna potonika (Paeonia officinalis L. ) raste predvsem na Krasu in v slovenski Istri. Maja se med suho kraško travo najprej pojavijo rdečkasto vijolični poganjki, iz katerih se razvijejo veliki cvetovi z bleščečimi vijoličnimi listi, rumenimi prašniki in rožnatimi pestiči. Cvetovi privabljajo številne opraševalce, njihova barva pa sega od temno rdeče do skoraj bele. Najlepše cvetijo v oblačnih dneh ali ob rahlem dežju, medtem ko v vročini hitro ovenijo. Po cvetenju rastline razvijejo plodove z velikimi črnimi semeni, ki spominjajo na bisere. Ker imajo semena zelo trdo lupino, lahko kalitev traja tudi dve leti. Jeseni nadzemni deli rastline propadejo, spomladi pa iz tal ponovno poženejo nova stebla in listi. Potonike uspevajo na travnikih, med skalami in na sončnih robovih vrtač, kjer s svojim cvetenjem ustvarjajo značilno podobo kraške krajine. Njihovi cvetovi vsako pomlad znova spremenijo travnike Krasa in slovenske Istre v čudovite naravne vrtove.
DOGODKI (Tiskana izdaja)
ISSN 2712-2581
Ima spletno izdajo: DOGODKI (Spletna izdaja)=ISSN 2712-259X
(https://www.ki.si/o-institutu/predavanja-in-publikacije/interno-glasilo-dogodki/ )
Založnik: Kemijski inštitut, Hajdrihova 19, 1000 Ljubljana
Uredila: Nataša Jager Radin, Maša Urbančič
Naslovna fotografija: prof. dr. Goran Dražić
Fotografije: arhiv Kemijskega inštituta
Oblikovanje: Imperioo Creatoor MTP d.o.o.
Tisk: Tiskarna Studio Print d.o.o.
Naklada: 150 izvodov
Pogostost izhajanja: 3-krat letno
Brezplačna publikacija