Issuu

Januar 2024 št. 15

DOGODKI Interno glasilo Kemijskega inštituta

Pozdravljeni!

Priznanje Hondi IZPOSTAVLJENO Nataša Jager Radin Urška Živič Odnosi z javnostmi Prehod iz starega v novo leto je bil precej pester. Konec leta smo prejeli zeleno luč za zagon projekta Center za demonstracijo in usposabljanje na področju brezogljičnih tehnologij. V decembru se je zvrstilo tudi kar nekaj dogodkov, priredili smo denimo sprejem za poslovne partnerje in podelili inštitutske nagrade, razglasili smo Naj mentorico in Naj mentorja, izdali smo dve novi knjigi, ki vsebinsko povezujeta znanost in umetnost, gostili smo tudi razpravo z direktorji slovenskih raziskovalnih inštitutov. Z vsem tem smo zaokrožili dogajanje lanskega leta, v novo leto pa smo vstopili z novo serijo inštitutskih podkastov. Poimenovali smo jo Člankarnica, v kateri si bomo prizadevali, da bi bili dnevi zapletenega znanstvenega branja mimo. Vabimo vas tudi k poslušanju najnovejše epizode podkasta Vzeto na znanje, v kateri gostimo kiparja Jiřija Kočico. Na kavo vas vabi dr. Mateja Manček Keber, spoznate lahko tudi nadvse zanimiv ‘pasji’ hobi naše sodelavke Nane Gorjup, med zakladi inštitutske knjižnice pa smo tokrat poiskali knjigo edinega Nobelovega nagrajenca slovenskega rodu, dr. Friderika Pregla.

Za večletno tesno in zgledno sodelovanje pri raziskovalnem delu je Kemijski inštitut nemškemu podjetju Honda R&D Europe (Deutschland) GmbH podelil posebno inštitutsko priznanje. Honda R&D Europe (Deutschland) iz Offenbacha v Nemčiji je že desetletje partner Kemijskega inštituta pri raziskavah baterij. Gre za hčerinsko družbo podjetja Honda R&D Japan, ki je Hondino raziskovalno in razvojno podjetje. Velik del dejavnosti nemške družbe so skupne raziskave z evropskimi dobavitelji, inštituti in univerzami. Cilj teh raziskav je izboljšati napredne tehnologije za pripravo njihove morebitne prihodnje uporabe v globalni organizaciji Honda. Sodelovanje s Kemijskim inštitutom se je začelo z zmagovalnim predlogom leta 2013 o tem, katero tehnologijo bi Honda lahko uporabljala v prihodnje. Koncept

organskih magnezijevih baterij je bil zmagovit predlog, ki je prejel močno podporo podjetja, z raziskavami pa so ga le še nadgradili. Raziskovalna skupina Kemijskega inštituta za razvoj naprednih baterijskih sistemov je tako doslej objavila že 14 raziskovalnih člankov, ki temeljijo na raziskavah, izvedenih s financiranjem Honde. Prijavili so tudi tri skupne patente, ki pokrivajo ameriški in azijski trg. Sodelovanje s podjetjem Honda R&D Europe (Deutschland) je tako izjemen primer tesnega in dobrega sodelovanja med akademskimi ustanovami in visokotehnološkimi podjetji.

Zelena luč za DUBT ODMEVNO Center za demonstracijo in usposabljanje na področju brezogljičnih tehnologij, ki mu je pristojno ministrstvo prižgalo zeleno luč, bo podpiral raziskave na področju brezogljičnih tehnologij za prehod v moderno in zeleno usmerjeno industrijo. Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj je potrdilo vzpostavitev projekta Center za demonstracijo in usposabljanje na področju brezogljičnih tehnologij (Center DUBT), ki ga bo financiralo Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije iz Sklada za pravični prehod. Za izvedbo projekta je namenjenih dobrih 32 milijonov evrov, od katerih bo Sklad za pravični prehod prispeval 27,3 milijona evrov. Cilj projekta je vzpostavitev centra z vrhunsko raziskovalno infrastrukturo na področju razvoja baterijskih in vodikovih tehnologij. Znotraj centra bosta delovala dva samostojna laboratorija - Laboratorij za razvoj, pripravo in testiranje baterij ter Laboratorij za reakcijsko inženirstvo pretvorb ogljikovega dioksida in vodika.

Nova raziskovalna enota Kemijskega inštituta bo locirana v Kisovcu v Zasavju, center bo tako pomembno prispeval k celostnemu prestrukturiranju nekdanje premogovne regije. Pospešil bo pravični prehod na področju gospodarstva, energetike, okolja in človeških virov, ter tako omogočil nadaljnji vsestranski razvoj ter boljšo kakovost življenja v Zasavju. Vzpostavitev novega centra s seboj prinaša najmanj 15 novih visokokvalificiranih delovnih mest, pa tudi sodelovanje z vsaj 15 podjetji iz regije. Center DUBT bo prispevala k hitrejšemu prenosu znanja tudi v lokalno okolje, ter bo tako na nacionalni kot na lokalni ravni vzpodbujala ustanavljanje visokotehnoloških podjetij.

Glasilo Kemijskega inštituta Januar 2024

Preglove nagrade za doktorska dela SLAVNOSTNO Na decembrskem sprejemu v Slovenski filharmoniji smo podelili Preglove nagrade za izjemno doktorsko delo na področju kemije in sorodnih ved. Prejeli so jo dr. Kristijan Lorber, dr. Leonard Jean Moriau in dr. Ana Oberlintner. Decembrska razglasitev Preglovih nagrad za izjemno doktorsko delo na področju kemije in sorodnih ved ima še prav posebno težo. V letu 2023 je namreč minilo 100 let, odkar je Friderik Pregl, zdravnik in kemik, ter prvi in edini nobelovec slovenskega rodu, prejel to ugledno nagrado. Kot raziskovalec in predavatelj na univerzah v Gradcu in Innsbrucku je vzpostavil izjemno natančno metodo za kvantitativno organsko mikroanalizo. Za ta dosežek, ki je omogočil hiter napredek organske kemije v 20. stoletju, je leta 1923 prejel Nobelovo nagrado za kemijo.

Dr. Kristijan Lorber je prejel nagrado za doktorsko delo z naslovom “Ter-

mični in kombiniran foto-termični suhi reforming metana na nanooblikovanih Ni/CeO2 katalizatorjih”. Dr. Léonard Jean Moriau je prejel nagrado za doktorsko delo z naslovom “Nanokompoziti kot elektrokatalizatorji za uporabo v reakcijah v gorivni celici in elektrolizatorju”. Dr. Ana Oberlintner pa je prejela nagrado za doktorsko delo z naslovom “Površinske modifikacije celuloznih nanomaterialov”.

Čestitke ZOISOVO PRIZNANJE V Cankarjevem domu so novembra lani podelili najvišje državne nagrade in priznanja na področju znanosti, dobitnica priznanja je tudi naša sodelavka izr. prof. dr. Marjetka Podobnik. Dr. Podobnik je prejela Zoisovo priznanje za pomembne dosežke na področju strukturne biologije. Je pionirka strukturne biologije v Sloveniji in vodilna slovenska znanstvenica ne tem področju, kjer živo naravo proučujejo pri visoki ločljivosti. Ključno je prispevala k vzpostavitvi, nadgradnji in uporabi sodobnih metodoloških pristopov na področju

X-žarkovne oziroma rentgenske kristalografije in predvsem krio-elektronske mikroskopije, ki omogočata analizo molekul pri atomski ločlji-

vosti. Ima tudi izjemne zasluge pri prepoznavnosti dosežkov slovenske strukturne biologije na evropski in svetovni ravni.

Na kavi z raziskovalko dr. Mateja Manček Keber Na kavo smo povabili dr. Matejo Manček Keber, prejemnico priznanja za Naj mentorico leta 2023 in raziskovalko na Odseku za sintezno biologijo in imunologijo. Gre za mednarodno priznano raziskovalko na področju bazične in translacijske imunologije, kar potrjujejo predavanja na mednarodnih kongresih in objave v najboljših znanstvenih revijah. Leta 2022 je prejela tudi Preglovo nagrado za izjemne dosežke na področju kemije in sorodnih ved. Kako ste zajadrali v znanstvene vode? Do te stopnje kjer sem sedaj, je vodilo veliko naključij, vendar sta mi bili že od nekdaj všeč biologija in kemija. Tako sem v srednji šoli s sošolkama opravljala raziskovalno nalogo na temo diabetesa in se udeležila raziskovalnega tabora v Rušah, kjer sem izvedela za študij mikrobiologije. Všeč mi je bilo praktično delo v laboratoriju in vedela sem, da potrebujem doktorat, če želim opravljati raziskave. Kaj trenutno raziskujete? Primarno se ukvarjam z naravno oz. prirojeno imunostjo, lahko bi rekli, da preučujem vse v povezavi s tem od A do Ž. V okviru svojega raziskovanja tako preučujem signalne poti, ki potekajo, procese preko katerih receptorji prepoznavajo molekulske vzorce, ki so značilni za patogene, da pride do aktivacije in vnetja v telesu, prav tako sem okarakterizirala endogene (telesu lastne ligande), ki jih prepoznajo prej omenjeni receptorji, katerih pomembnost se kaže predvsem pri kroničnih boleznih. Zadnja leta povezujem naravno imunost z razvojem raka, trenutno pa delujemo tudi na področju zdravl-

jenja raka in SARS-CoV-2. Najpomembnejši dosežek znanosti po vašem mnenju? Menim, da so najboljše stvari vedno nastale z majhnimi koraki v daljšem

časovnem obdobju. Kot primer bi izpostavila lansko Nobelovo nagrajenko Katalin Karikó, ki je dolga leta vztrajno raziskovala molekule mRNA za različne vrste zdravljenja, in te njene ugoto-

vitve so bile na koncu ključne pri razvoju mRNA cepiv za COVID-19. Vaš znanstveni vzornik? Vzornika kot takega nimam, pri znanstvenicah in znanstvenikih cenim njihove dosežke, vendar menim, da mora biti osebni vzornik nekdo, ki ga osebno poznam. Vzorniki v tem pomenu so mi lahko družinski člani, ki jih najbolje poznam, pa tudi določeni sodelavci, s katerimi se podpiramo in skupaj razvijamo. Kje so po vašem mnenju meje znanosti? »Menim, da znanost ima meja. Dokler bomo ljudje živeli, do takrat bo znanost.. Kaj bi si v prihodnje še želeli raziskovati? Celotno obdobje svojega raziskovanja sem posvetila naravni imunosti, kar mi po svoje daje tudi neko prednost na tem področju. Svoje znanje, ki sem ga pridobila skozi leta, lahko tako prenašam na svoje študente in jim tudi pomagam. Zaradi širine tega področja kdaj raziskujem tudi teme, ki niso čisto ‘moje’, in v okviru katerih pridobivam nova znanja, ki jih nato prenesem tudi na svoje področje.

Glasilo Kemijskega inštituta Januar 2024

Presečišča znanosti in umetnosti NOVI KNJIGI Znanost in umetnost imata veliko skupnega. Družijo ju prvinska želja po odkrivanju neznanega, ustvarjalno iskanje novega, prehajanje na še neraziskana območja. Tako znanost kot umetnost poskušata iskati odgovore na nekatera najbolj ključna eksistencialna vprašanja.

dejavnosti. V široko zastavljeni študiji sodelujejo tako znanstveniki, ki se ukvarjajo z umetnostjo, kot tudi umetniki, ki se naslanjajo na znanost, so z njo na različne načine povezani in se to kaže v njihovih delih. Čeprav smo se osredotočili na slovenski umetniško-znanstveni prostor, je dejstvo, da smo tudi

Medtem ko je znanost zavezana svoji rigidni metodi, s čimer je v mnogih pogledih omejena, pa umetnost nima omejitev – in prav s tem znanosti včasih omogoča širitev horizonta. Da bi osvetlili povezanost in presečišča med njima, smo na inštitutu izdali dve novi knjigi. Prva novoizdana knjiga nosi naslov Kako in zakaj? (Znanost in umetnost, različni plati iste radovednosti). Gre za knjigo, v kateri različni avtorji razmišljajo o odnosu znanost-umetnost. V njej smo z različnih vidikov poskusili opredeliti, opisati oziroma orisati in podati različne interpretacije razmerij med znanostjo in umetnostjo v sodobni slovenski umetniški

let minulega stoletja, ko je na pobudo tedanjega direktorja dr. Jožeta Fegeša začela delovati likovna galerija. Gostila je že številne likovne ustvarjalce predvsem iz slovenskega okolja in se uveljavila kot pomemben razstavni prostor. S to knjigo želimo preprečiti, da bi izjemna energija mnogih, ki so na različne načine skrbeli za blagodejno prisotnost umetnosti v naši znanstvenoraziskovalni ustanovi, utonila v pozabo. Obe knjigi si lahko ogledate na spletni strani www.ki.si. Našli ju boste pod zavihkom O inštitutu - Predavanja in publikacije - Knjižna zbirka.

v tem segmentu vpeti v evropska in svetovna dogajanja, zato vsebine te knjige daleč presegajo okvire našega prostora. Drugo knjigo smo naslovili Navdihujoča prisotnost (Umetnost na Kemijskem inštitutu). Na Kemijskem inštitutu ima namreč umetnost svoje mesto že od konca sedemdesetih

Člankarnica NOVA SERIJA PODKASTOV V leto 2023 smo vstopili z novo, že drugo serijo inštitutskih podkastov z naslovom »Člankarnica«. Skupaj z raziskovalci Kemijskega inštituta predstavljamo zanimive in razumljive razlage njihovih najnovejših odkritij, objavljenih v uglednih znanstvenih revijah.

svet obvitih vijačnic« tako lahko izveste, kaj vse počne načrtovalec proteinov in zakaj, kaj sploh so obvite vijačnice in ortagonalni seti, ter predvsem, kako so prišli do sedaj največjega ortagonalnega seta obvitih vijačnic. Dognanja, o katerih v podkastu razlaga dr. Ljubetič, so podrobneje pojasnjena v članku z naslovom »A multiplexed bacterial two-hybrid for rapid characterization of protein–protein interactions and iterative protein design«, objavljenem v reviji Nature Communications. Člankarnica, kot tudi podkast Vzeto na znanje, ki ga izdajamo že od leta 2022, sta dostopna na spletni strani Kemijskega inštituta www. ki.si , pa tudi v podkast aplikacijah. Vabljeni k poslušanju!

V Člankarnici si prizadevamo, da bi bili dnevi zapletenega znanstvenega branja mimo. Med poslušanjem postrežemo z obilico novega znanja ter z vpogledom v zakulisje raziskovalnega dela in zanimivih raziskovalnih dogodivščin. Dozo novega znanja postrežemo enkrat mesečno, pogovore vodi dr. Saša Aden. V prvi epizodi, ki smo jo objavili v začetku januarja, gostimo dr. Ajasjo Ljubetiča, raziskovalca na Odseku za sintezno biologijo in imunologijo, s katerim smo se podali v svet načrtovanja proteinov. V novem podkastu z naslovom »Proteinski

Glasilo Kemijskega inštituta Januar 2024

Kvantitativna organska mikroanaliza ZAKLADI INŠTITUTSKE KNJIŽNICE V letu 2023 je minilo sto let odkar je dr. Friderik (Fritz) Pregl, zdravnik in kemik slovenskega rodu, prejel Nobelovo nagrado za kemijo. Med policami arhiva inštitutske knjižnice smo zato tokrat iskali delo z naslovom Die quantitative organische Mikroanalyse ali Kvantitativna organska mikroanaliza, na podlagi katerega si je Pregl pred stoletjem prislužil to prestižno nagrado. Našli smo tako prvo kot tudi drugo izdajo. Knjiga je bila sicer zaradi pomembnosti za nadaljnji razvoj naravoslovnih ved še večkrat ponatisnjena ter prevedena v angleščino in francoščino. količinah organskih snovi, s plinsko volumetrično določitvijo dušika v majhnih količinah organskih snovi (Mikro-Dumas), določitvijo dušika po Kjeldahlu v majhnih substančnih količinah (Mikro-Kjeldahl), mikroanalitično določitvijo halogenov, žvepla, fosforja itd. Ugotovitve Nobelovega nagrajenca slovenskega rodu so bile še posebej pomembne za raziskovanje molekulske mase, elementne sestave in strukturne formule organskih spojin, ki so na voljo v majhnih količinah kot npr. encimi, hormoni, vitamini, žolčne kisline, saj se je vse do Pregla raziskovanje na tem področju zaustavilo. Pregl je tako omogočil hitrejše analize ter s tem nova odkritja na številnih naravoslovnih področjih.

Knjiga dr. Fritza Pregla Die quantitative organische Mikroanalyse je prvič izšla leta 1917 v Berlinu pri založbi Julius Springer. Tam so izdali tudi prvi ponatis in sicer leta 1923. Prva izdaja Ima skoraj 200 strani in 38 grafik, vsebinsko pa je razdeljena na 17 poglavij. Na začetku Pregl navaja svoja dognanja v povezavi s precizno analitsko tehtnico, ki jo je zasnoval skupaj s podjetjem Kuhlmann iz Hamburga. S to tehtnico ter še nekaterimi drugimi napravami je dosegel, da so raziskovalci za analize potrebovali 10 -100 krat manjšo količino določene snovi. Za pridobitev karseda natančnih rezultatov je določil tudi pogoje za uporabo tehtnice. V nadaljevanju se ukvarja z določitvijo ogljika in vodika v najmanjših

Premiki, izzivi, priložnosti RAZPRAVA Predvidljivost, predvsem na področju financiranja in kadrov, ter še več sodelovanja, možnosti ustvarjanja in takšnih dosežkov, ki bi nam dali ‘elan’ za nadaljnje delovanje, so želje direktorjev inštitutov slovenski znanosti v letu 2024. Na razpravi z direktorico in direktorji raziskovalnih ustanov, ki smo jo decembra gostili na inštitutu, smo govorili o dosežkih slovenske znanosti v letu 2023, izzivih, s katerimi se raziskovalci in raziskovalke srečujejo pri svojem delu, pa tudi perspektivah za prihodnost. Razpravo je organizirala Slovenska tiskovna agencija v okviru projekta STAznanost. K razpravi so povabili dr. Gregorja Anderluha, direktorja Kemijskega inštituta in takrat še predsednika Koordinacije samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije (KOsRIS), dr. Ota Lutharja, direktorja ZRC SAZU, dr. Andreja Pančurja, direktorja Inštituta za novejšo zgodovino in takrat že novoizvoljenega predsednika KOs-

RIS, dr. Rada Pišota, direktorja ZRS Koper, dr. Majo Ravnikar, direktorico Nacionalnega inštituta za biologijo, ter dr. Boštjana Zalarja, direktorja Instituta Jožef Stefan. Sogovorniki so se strinjali, da so bili narejeni ogromni premiki v smeri izboljšanja načinov dela in avtonomije, a opozorili na še vedno pereče pomanjkanje kadra. Direktor Kemijskega inštituta Gregor Anderluh, ki se mu je kot predsedniku KOsRIS konec leta 2023 iztekel drugi mandat, ocenjuje, da so se v zadnjih štirih letih v znanstvenoraziskovalni dejavnosti zgodili tektonski premiki. Kot ključno je omenil sprejetje zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, ki se zdaj dve leti izvaja in daje zavezo, kako bomo

podpirali to dejavnost v Sloveniji, po drugi strani pa omogočili raziskovalnim organizacijam nove načine dela in jim dali večjo avtonomijo pri upravljanju. Med izzivi, s katerimi se soočajo v javnih raziskovalnih zavodih, je izpostavil kadre in investicije v razvojno raziskovalno infrastrukturo. Spomnil je na kolektivno pogodbo o raziskovalni dejavnosti, v kateri je treba plačna nesorazmerja, posebej za strokovni del, takoj popraviti in jo razširiti z naborom drugih delovnih mest. Glede investicij pa je opozoril, da jih bo treba vključiti v strateške dokumente države.

Glasilo Kemijskega inštituta Januar 2024 PODKAST - Vzeto na znanje V najnovejši epizodi podkasta »Vzeto na znanje« gostimo Jiřija Kočico,

kustosa inštitutskih umetniških razstav. Z njim razpravljamo o povezavah med znanostjo in umetnostjo, ki imata veliko skupnega. Družijo ju prvinska želja po odkrivanju neznanega, ustvarjalno iskanje novega, prehajanje na še neraziskana območja. Podkast Vzeto na znanje lahko poslušate na spletni strani www.ki.si ali v podkast aplikacijah.

Kako se prepletata kinologija in Služba za kakovost Nana Gorjup V svet kinologije se je podala pri štirinajstih letih, ko se ji je pridružil bradati škotski ovčar Kan. Kinologija je tisto, kar jo poleg dela izjemno navdušuje, pri tem se sprosti in napolni z novo energijo, pravi Nana Gorjup, vodja Službe za kakovost. Poleg tečajev osnovne poslušnosti za pse, vodi tudi tečaje in individualne ure agilitya, ter se redno udeležuje državnih in mednarodnih agility tekmovanj. Pot do njenega prvega psa ni bila enostavna. Že kot osnovnošolka si je zaželela, da bi imela svojega psa, vendar je morala svojo predanost in odgovornost za lastništvo čutečega bitja tudi dokazati. Po nekaj letih truda se ji je pridružil Kan, s katerim sta preizkusila skoraj vse, od tečajev osnovne poslušnosti do lepotnih razstav, frizbija, canicrossa in na koncu agilityja, s katerim se ukvarja še danes. Sama pravi, da se je njena kinološka pot začela s prvim obiskom legla enajstih mladičkov, med katerimi je bil tudi Kan. Svojo izobraževalno pot je začela prav z njim in sicer z obiskom pasje male šole, tečaja IPS-A in B-BH, ter na koncu tudi tečaja agilityja. Kasneje je pridobila licenci za inštruktorico višje stopnje agilityja in inštruktorico osnovne poslušnosti pod okriljem Kinološke zveze Slovenije. S predajanjem znanja drugim pa je začela leta

2013 v Kinološkem društvu Domžale. Tam je opravila pripravništvo, nato pa jo je pot ponesla v KD Duplica, kjer je začela s samostojnim vodenjem tečajev agilitya in tečajev osnovne poslušnosti. Zdaj kot inštruktorica deluje v dveh klubih in sicer KD Duplica in ŠKD Emona, tako da je njen vsakdan dobro prepleten s kinologijo. Agility je kinološka disciplina, pri kateri se prepletata psihologija in fizična pripravljenost vodnika in psa. Agility predstavlja

proces nenehnega razmišljanja, prilagajanja, izboljševanja in nadgrajevanja, pri čemer je ključno, da dobro poznamo psa in se zavedamo njegovih fizičnih in psihičnih sposobnosti. V želji po učenju in izpopolnjevanju sta se Nani kasneje pridružila še »working kelpie« Bay in mejni škotski ovčar Rio. Kan in Bay pri svojih 16 in 11 letih uživata v zasluženem ‘pokoju’, medtem ko je Rio pri svojih treh letih dobro začel svojo tekmovalno kariero. Na tekmovanju ji je najbolj pomembno, da

začuti, da sta s psom povezana od prihoda na štart, pa vse do zadnje ovire. Le tako uspešno premagata ovire in kombinacije tako imenovanega parkurja. Kljub temu, da se aktivno ukvarja z agilityjem, pa ji njeni trije psi predstavljajo tudi družinske člane.

Pravi, da sta ji kinologija in lastništvo psov dala odgovornost, natančnost, sistematičnost in še veliko drugih vrlin, ki jih vsakodnevno izkorišča v službenem okolju. Vodenje tečajev je nekaj, kar jo sprošča, saj znanje rada deli z vsemi, ki želijo nadgraditi vez s svojim psom in imeti z njim kakovostno sobivanje. «Najbolj me osreči, ko vidim napredek, ki ga lastnik in njegov pes dosežeta med mojim vodenjem, ali pa ko skupaj rešimo kakšno neželeno vedenje, ki ga izraža pes. Trudim se, da bi se vsak lastnik zavedal potreb svojega psa, predvsem pa, da bi ga znal opazovati in razumeti«, pravi. Drži se načela, da toliko energije, kot jo vložiš v svojega psa, toliko ti je vrne.

Dogajalo se je Obeležili smo Evropsko noč raziskovalk in raziskovalcev. V okviru projekta »Noč ima svojo moč« smo organizirali Dan odprtih vrat in obiskovalce seznanili z delom v laboratorijih. Na naši stojnici na Stritarjevi ulici so si mimoidoči lahko ogledali zanimive kemijske eksperimente. V okviru Svetilk znanosti, pogovorov z raziskovalkami in raziskovalci na Prešernovem trgu, pa so se predstavili dr. Ana Crnković, dr. Ajasja Ljubetič ter ekipa projekta Remedies.

Prof. dr. Robert Dominko in dr. Irena Vovk sta prejela častni naziv Kongresni ambasador/ka Slovenije 2023 na področju znanstveno-strokovnih dogodkov. Dominko je naziv prejel za izvedbo konference IBA2022 na Bledu, Vovk pa za organizacijo 26. mednarodnega simpozija separacijskih znanosti in 25. mednarodnega simpozija za tankoplastno kromatografijo visoke ločljivosti. Slavnostna podelitev častnih ambasadorskih nazivov je potekala v ljubljanski Cukrarni.

Direktor Kemijskega inštituta prof. dr. Gregor Anderluh in župan Mestne občine Velenje Peter Dermol sta slavnostno podpisala sporazum o soinvestitorstvu pri gradnji inkubatorja TecHub i4.0, v okviru katerega bomo v Velenju zgradili nov Laboratorij za raziskave biorafinacije biomase.

Glasilo Kemijskega inštituta Januar 2024

Ob dnevu slovenske hrane, ki ga obeležujemo vsak tretji petek v novembru, smo za zaposlene pripravili tradicionalni slovenski zajtrk. Glavni namen dneva slovenske hrane je podpora slovenskim pridelovalcem in predelovalcem hrane ter spodbujanje samooskrbe s kakovostno hrano iz lokalnega okolja.

Ob svetovnem dnevu otroka smo organizirali izmenjevalnico igrač in otroških knjig. S tem smo poskrbeli za zabaven in okolju prijazen način posodabljanja nabora igrač in knjižnih zbirk naših otrok, ki so se tako lahko razveselili novih ‘zakladov’.

Na decembrskem zaključnem dogodku smo novim doktorjem in doktoricam znanosti podelili svečane listine, razglasili smo tudi prejemnika financiranja raziskovalnega projekta Janka Jamnika ter Naj mentorico in Naj mentorja Kemijskega inštituta 2023. Prejemnika financiranja sta dr. Miha Modic in dr. Vojč Kocman. Naj mentorica in Naj mentor pa sta postala dr. Mateja Manček Keber in dr. Duško Lainšček.

Galerijska dejavnost V inštitutski galeriji smo v decembru gostili razstavo Trije eksperimenti v interkogniciji z rastlinami dr. Špele Petrič. Dr. Petrič je doktorirala iz biomedicine na Univerzi v Ljubljani 2011 ter nato še magistrirala na umetniški šoli LUCA v Bruslju v Belgiji 2013.

Glasilo Kemijskega inštituta

Januar 2024

Rastline z inštitutske strehe TRŽAŠKI KLINČEK pišeta dr. Jože Bavcon in dr. Blanka Ravnjak

Njena umetniško-znanstvena praksa je medvrstna, združuje naravoslovje, žive medije in performans. V njenih bioumetniških projektih gre za zapleteno sožitje med živimi organizmi in tehnologijo.

Na razstavi so bili predstavljeni trije projekti in sicer Skotopoeza, kjer Petričeva raziskuje vpliv svetlobe na rast rastlin, projekt Branje ustnic, kjer umetnica raziskuje odnos do vidikov komunikacij z rastlinami, ter projekt PL’AI, v katerem predvidi in sproži igro med umetno inteligenco in rastlinami.

Kadar koli med travo, skalovjem ali na robu gozda uzremo klinčke oz. po domače »nageljne«, se ob njihovi lepoti kar nekoliko raznežimo. Prevzameta nas njihova nežnost s številnimi tankimi stebelci, a hkrati pri nekaterih vrstah tudi intenziteta barve cvetov. Med tiste nežnejše zagotovo spada tržaški klinček (Dianthus tergestinus (Rchb.) Kerner), ki je nekoč veljal za podvrsto divjega klinčka. Vrsti se med seboj torej ločita ekološko, saj je tržaški klinček značilen predvsem za Kras in slovensko Istro (za submediteransko in dinarsko območje). Rastlini se lepo ločita tudi po obliki. Tržaški klinček je zelo visok in se manj šopasto razrašča, kot je v navadi za divji klinček. Prav tako so cvetovi tržaškega klinčka običajno večji kot cvetovi divjega. Še najbolj pa se ločita po čašnih luskah, pri divjem so štiri ali šest, pri tržaškem pa sta le dve. Tržaški klinček prav tako zelo rad pocvita. V topli jeseni velikokrat še enkrat cveti. Med poletno sušo bolj ali manj omaga, potem pa jeseni s prvim dežjem ponovno začne rasti in pogosto še enkrat zacveti. Listi in steblo rastline so sivo zelene barve, kar kaže na to, da gre za rastlino sonca. Sivozelena obarvanost namreč varuje rastlino pred močnim UV-B sevanjem. Listi tržaškega klinčka so zelo ozki in imajo relativno majhno površino, ki zmanjša čezmerno izhlapevanje vode na sončnih in suhih rastiščih. Na steblu sta v vretencih po dva nasprotna lista. Steblo izrašča iz zgoščene listne rozete z dolgimi ozkosuličastimi listi. Na vrhu kolenčastega stebelca se razvijejo nežno rožnato obarvani cvetovi, ki imajo cele ali nepravilno nazobčane cvetne lističe. Po oprašitvi in oploditvi se razvijejo v plodnicah črna semena, ki pa jih velikokrat pojedo živali, zato v spodnjem delu čaše pogosto opazimo luknjico. Večina klinčkov, tudi tržaški, se oprašuje z metulji, saj imajo samo ti dovolj dolgo sesalo, s katerim posrkajo medičino na dnu cveta. Za privabljanje opraševalcev klinčki oz. nageljni pogosto izločajo različne vonjave. Cvetovi tvorijo vonjave v posebnih žlezah osmoforih, ki so v tkivih venčnih listov. DOGODKI (Tiskana izdaja) ISSN 2712-2581 Ima spletno izdajo: DOGODKI (Spletna izdaja)=ISSN 2712-259X (https://www.ki.si/o-institutu/predavanja-in-publikacije/interno-glasilo-dogodki/ ) Založnik: Kemijski inštitut, Hajdrihova 19, 1000 Ljubljana Uredili: Nataša Jager Radin, Urška Živič Grafika na naslovnici: Matic Kisovec Fotografije: arhiv Kemijskega inštituta Oblikovanje: Imperioo Creatoor MTP d.o.o.

Tisk: Tiskarna Studio Print d.o.o. Naklada: 150 izvodov Pogostost izhajanja: 3-krat letno Brezplačna publikacija