Issuu

Maj 2022 št. 10

DOGODKI Interno glasilo Kemijskega inštituta

Pozdravljeni!

V podporo in pomoč Ukrajini IZPOSTAVLJENO

Nataša Jager Radin Brigita Pirc Odnosi z javnostmi Pred nami je Teden Kemijskega inštituta, letos bo že sedmi po vrsti, ki se ga tokrat še posebej veselimo, saj bo po dveh korona letih znova potekal v živo. Kaj vse zanimivega smo pripravili, boste izvedeli v nadaljevanju, že zdaj pa vas vljudno vabimo na najrazličnejša predavanja, omizja, predstavitve, delavnice ter oglede naše raziskovalne ustanove. V tokratni številki vas sicer vabimo na kavo z dr. Matijo Gatalom, soustanoviteljem zagonskega podjetja ReCatalyst, pa k štetju las na glavi, o čemer piše prof. dr. Jure Zupan. Dr. Marja Bele pripoveduje o navdušenju nad alpinizmom, maratoni in prostovoljstvom, naša najbolj ‘sveža’ upokojenka Janja Pintarič pa o tem, kako je tudi med osamosvojitveno vojno obračunavala plače zaposlenih na Kemijskem inštitutu. Ne spreglejte nasvetov dr. Andreje Drolc o tem, kako si v pisarni primerno urediti delovno okolje, vabimo pa vas tudi k spremljanju inštitutskega podkasta, ki ga enkrat mesečno objavljamo od marca letos. V junijskem boste lahko prisluhnili pogovoru z Ivom Boscarolom, ustanoviteljem podjetja Pipistrel.

V podporo in pomoč v vojni prizadeti Ukrajini smo na Kemijskem inštitutu pripravili možnosti za vključitev tamkajšnjih raziskovalk in raziskovalcev v naše raziskovalne projekte. V dobrodelni pobudi »Pomagajmo Ukrajini« pa smo zaposleni zbirali tudi denarno in materialno pomoč. Vsaka vojna je nesmiselna. Žrtve, uničenje, val beguncev, negotovost, strah in groza, ki jo ob tem občutijo ljudje, vse to so krutosti brez primere. Na Kemijskem inštitutu smo ob dejstvu, da se takšne krutosti dogajajo nedaleč od naših meja, zgroženi in zaskrbljeni. Ob vojaškem posegu, ki je na evropskih tleh in v današnjem času nekaj povsem nepredstavljivega, izražamo globoko sočutje in solidarnost z vsemi, ki so se znašli v primežu te tragedije. Dogajanje, ki smo mu priča v Ukrajini, je v popolnem nasprotju z evropskimi in civilizacijskimi

vrednotami zagotavljanja miru, svobode, varnosti in blaginje za vse ljudi. Kot ustanova smo brezpogojno zavezani tem vrednotam, zato vojaški poseg v Ukrajini obsojamo in si iskreno želimo, da bi se te strahovite r a z m e re rešile karseda hitro. Vsem našim sodelavkam in sodelavcem ter kolegicam in kolegom iz Ukrajine, ki bi jim te razmere onemogočile nadaljnje raziskovalno udejstvovanje, smo po svojih najboljših močeh in zmožnostih ponudili podporo in pomoč pri morebitni vključitvi v slovensko akademsko okolje.

ZNANSTVENI DOSEŽKI Relevantno vrednotenje elektrokatalizatorjev za gorivne celice z uporabo plinsko difuzijskih elektrod Gorivne celice s protonsko izmenjevalno membrano (PEMFC) in elektrolizerji so med najbolj obetavnimi, ki bi lahko spremenili prihodnje alternativne energetske rešitve, saj zagotavljajo neodvisnost od fosilnih goriv brez povz-

ročanja okoljske škode. Na poti k njihovi širši uporabi je potrebno obravnavati več omejitev, pri čemer je najpomembnejša energetska in stroškovna učinkovitost. Dosedanje raziskave so bile v glavnem usmerjene v razumevanje lastnosti elektrokatalizatorjev kot glavnih ozkih grl razvoja omenjene tehnologije. Preko sodelovanja v mednarodnem konzorciju so avtorji razvili nov elektrokemijski protokol in ga preizkusili v naprednem elektrokemijskem merilnem sistemu, na osnovi plinsko difuzijske elektrode (GDE). Omenjeni protokol in merilni sistem omogoča elektrokemijsko karakterizacijo katalizatorjev pri visokih tokovnih gostotah, kar pomeni neposredno ujemanje s pogoji delovanja realne gorivne celice. Poleg tega omenjena študija prvič razkrije ključne parametre eletrokemijskih protokolov, ki omogočajo primerljivost meritev med različnimi GDE sistemi in laboratoriji. Na ta način razvoj novih, realnih elektrokatalizatorjev ne bo več odvisen od srečnih naključij. Prepletanje mehanizmov reakcij razvoja kisika in raztapljanja iridija Pot v brezogljično družbo je neposredno povezana z razvojem tehnologij za proizvodnjo vodika, ki velja za enega izmed alternativnih vektorjev energije. Delovanje elek-

7. Teden Kemijskega inštituta NAPOVEDUJEMO Le še nekaj dni nas loči od 7. Tedna Kemijskega inštituta, potekal bo med 6. in 10. junijem. Naša raziskovalna ustanova bo takrat na široko odprla vrata tako strokovni kot širši javnosti. Pripravljamo vrsto zanimivih predavanj in omizij, najbolj vedoželjni boste lahko pokukali v naše laboratorije ter se seznanili z življenjem raziskovalk in raziskovalcev, najmlajše pa bodo pritegnile zabavne delavnice. Na strokovnih predavanjih boste lahko prisluhnili lanskima Preglovima nagrajencema, prof. dr. Kristini Gruden, ter izr. prof. dr. Blažu Likozarju. V okviru Preglovega kolokvija bo predaval prof. dr. Michael S. Silverstein, v sklopu predavanj Forum40 pa se bo predstavila dr. Anja Kopač Lautar. Širši javnosti namenjena bo denimo razprava z naslovom Antikythera, antični pogled v vesolje. Prof. dr. Jure Zupan bo z doc. dr. Andrejem Gasparijem, predstojnikom Oddelka za arheologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, ter

našim sodelavcem dr. Drejcem Kopačem razpravljal ne le o preteklem in današnjem vedenju o vesolju, ampak tudi o neizbežnem povezovanju med različnimi znanstvenimi panogami. Sogovorniki se bodo dotaknili tudi vrhunske raziskovalne infrastrukture, ki jo pri svojem delu potrebujejo raziskovalke in raziskovalci. Navdihujoče bo tudi predavanje našega mednarodno priznanega fotografa Arneta Hodaliča z

naslovom Znanost in fotografija. Na dveh omizjih boste lahko prisluhnili razpravi o pomenu novega Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti ter o načrtih Slovenije na področju razvoja modernih baterijskih sistemov. O tem, kakšne oblike je trajnost, pa bo tekla beseda na še enem omizju na katerem bomo sodelovali, pripravljajo pa ga v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje. Na mednarodni dan zelenih streh, 6. junija, bomo širši javnosti, v sodelovanju z Botaničnim vrtom Univerze v Ljubljani,

predstavili rastlinske zaklade inštitutskega strešnega vrta. Ozelenjena streha Preglovega raziskovalnega centra namreč predstavlja modelni primer nadomestnega rastišča več kot 40-im avtohtonim slovenskim rastlinskim vrstam in je kot taka edinstvena varuhinja slovenske biodiverzitete. V okviru Tedna Kemijskega inštituta bomo objavili tudi posebno epizodo inštitutske-

Glasilo Kemijskega inštituta Maj 2022 ZNANSTVENI DOSEŽKI ga podkasta Vzeto na znanje, v katerem bomo gostili Iva Boscarola, ustanovitelja podjetja Pipistrel. Z njim bomo razpravljali o brezogljičenju in trajnostni mobilnosti naslednjih generacij, prihodnosti shranjevanja električne energije, razvoju modernih baterijskih sistemov ter obetavnih vodikovih tehnologijah, ki so za mobilnost prihodnosti neizbežne. Dotaknili se bomo tudi neštetih izzivov vodenja visokotehnološkega podjetja in priložnosti za tovrstna podjetja v Sloveniji. V tem tednu bo na naši znanstvenoraziskovalni ustanovi potekal tudi Teden odprtih vrat. Vsak dan bomo, po vnaprej pripravljenem urniku, pripravili ogled katerega izmed naših laboratorijev. Za najmlajše letos pripravljamo tudi dve zabavni delavnici - Molekularni cukrčki in Super eksperimenti. Ob zaključku Tedna Kemijskega inštituta pa bomo odprli še zanimivo umetniško razstavo prof. dr. Franca Soline

z naslovom Grobi in obdelani kamen. Podrobnejši program dogodkov z vsemi podrobnostmi najdete na naši spletni strani www.ki.si. Vljudno vabljeni!

Preverite tudi QR kodo - na povezavi se nahajajo podrobnosti o programu

trolizerjev, v katerih lahko z uporabo presežne električne energije, pridobljene iz obnovljivih virov, proizvajamo ta dragoceni plin iz vode, je pogojena z razumevanjem mehanizmov reakcij, ki potekajo na obeh elektrodah. Le preko tega lahko racionalno načrtujemo sintezo novih, učinkovitejših katal-

itskih materialov, ki bi omogočili cenejšo in zato bolj dostopno tehnologijo. Raziskovalci z Odseka za kemijo materialov, Laboratorija za elektrokatalizo, ki se ukvarjajo z razumevanjem stabilnosti iridijevih katalizatorjev za reakcijo razvoja

7. TEDEN KEMIJSKEGA INŠTITUTA Ponedeljek 6. 6. 2022

Torek 7. 6. 2022

Sreda 8. 6. 2022

Četrtek 9. 6. 2022

Petek 10. 6. 2022

9.00 - 10.00 10.00 - 11.30

JUTRANJA KAVA

10.00 - 11.00

10.00 - 11.30

SUPER EKSPERIMENTI

ARNE HODALIČ

Delavnica za vrtce

Znanost in fotografija

IZZIVI RAZVOJA IN PROIZVODNJE BATERIJ KJE JE SLOVENIJA?

13.00 - 14.00

BLAŽ LIKOZAR

ANJA KOPAČ LAUTAR

MICHAEL S. SILVERSTEIN

KRISTINA GRUDEN

Forum 40

Preglov kolokvij

17.00 - 18.00

SUPER EKSPERIMENTI

MOLEKULARNI CUKRČKI

18.00 - 19.00

Delavnica za otroke

FRANC SOLINA

KAJ PRINAŠA NOVI ZAKON NA PODROČJU ZNANOSTI

Antikythera, od antične visoke tehnologije do zvezd

Preglova nagrada 2021 15.00 - 16.00

15.00 - 16.00

ZAKLADI ZELENE STREHE

KAKŠNE OBLIKE JE TRAJNOST

Predstavitev strešne zasaditve

Okrogla miza poteka v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje

Preglova nagrada 2021

Otvoritev razstave

OGLED INŠTITUTA ponedeljek ob 14.00 Legenda:

Predavanje

torek ob 14.00 Okrogla miza

Ogled, delavnica

sreda ob 9.00 Razstava

četrtek ob 9.00

petek ob 9.00 Medijski partner:

ZNANSTVENI DOSEŽKI kisika (OER), ki je energijsko najbolj potratna in zato zahteva najbolj poglobljeno razumevanje, so v reviji Angewandte Chemie objavili pregledni članek, v katerem so predstavili trenutno razumevanje mehanizmov reakcij, ki vplivajo tako na aktivnost kot na stabilnost različnih iridijevih katalizatorjev in podali svoj pogled na nadaljnje raziskovanje na tem področju. Interpretacija nevronskih mrež Strojno učenje z globokimi nevronskimi mrežami je pospešilo raziskave in aplikacije na številnih področjih, od prevoda besedil, igranja šaha, pa do načrtovanja novih proteinov, ki lahko služijo kot zdravila in cepiva. Mednarodna skupina raziskovalcev, v kateri je sodeloval tudi dr. Ajasja Ljubetič z Odseka za sintezno biologijo in imunologijo, je razvila inovativno metodo »Scrambler« za interpretacijo nevronskih mrež, ki delujejo na zaporedju aminokislin ali nukleotidov. Na primer, iz obstoječe nevronske mreže za napoved protinskih interakcij na osnovi zaporedja aminokislin, lahko »Scrambler« metoda določi, katere aminokisline so ključne za interakcijo. Raziskovalci so z uporabo »Scrambler« metode

preučili različne nevronske mreže in razložili vplive genetske variacije, razkrili nelinearne zveze med cis-regulatornimi DNA elementi, identificirali ključne aminokisline za specifično vezavo določenih de novo proteinskih elementov in določili ključne aminokisline za zvijanje nekaterih de novo načrtovanih proteinov s pomočjo RoseTTAfold. Metoda »Scrambler« lahko le na osnovi zaporedja aminokislin zanesljivo določi aminokisline, ki so ključne za vezavo snopov alfa vijačnic, rezultati se izjemno dobro ujemajo s tri dimenzionalnimi modeli. Rezultati so bili objavljeni v reviji Nature Machine Intelligence.

Na kavi z raziskovalcem Dr. Matija Gatalo Na kavo smo povabili dr. Matijo Gatala. Raziskovalec v Laboratoriju za elektrokatalizo na Odseku za kemijo materialov je tudi soustanovitelj zagonskega podjetja ReCatalyst. Kako ste zajadrali v znanstvene vode?

solarnimi paneli, temveč tudi s fuzijo.

Brez olepševanja – po naključju. Med študijem kemije sem iskal tudi nek vir dohodka in na misel mi je prišlo, da bi bilo veliko bolj produktivno, če bi lahko študentsko delo dobil v laboratoriju in hkrati pridobival delovne izkušnje, ki bi bile pomembne za razvoj moj kariere. Začetni lov ni prinesel pretiranega uspeha in sem se že skoraj podal nazaj v ‘kelnarjenje’. Eden od mojih sošolcev je takrat kot študent ravno delal pri prof. Dominku na organskih baterijah in je svojo pozitivno izkušnjo delil z menoj. Po zagovoru diplome sva nato s tem sošolcem skupaj odšla na Kemijski Inštitut, kjer sem spoznal dr. Marjana Beleta in vse ostalo je postalo zgodovina.

Vaš znanstveni vzornik?

Kaj trenutno raziskujete? Trenutno je moj znanstveni fokus predvsem na mentoriranju študentov, tako da sodelujem predvsem pri njihovem delu, ki pa se še vedno vrti okoli katalizatorjev na osnovi platinskih zlitin. Preostanek svojega časa nato posvečam realizaciji ciljev projekta ERC Proof of Concept StableCat in pa zaganjanju zagonskega podjetja ReCatalyst. Najpomembnejši dosežek znanosti po vašem mnenju? Po mojem mnenju ta dosežek šele prihaja in sicer bo to fuzija. Torej zame najpomembnejši znanstveni dosežek bo, ko bomo obvladovali moč sonca ne le s

To je zelo zahtevno vprašanje, saj za dobrimi rezultati le redko stojijo posamezniki. Vsekakor lahko rečem, da zelo pogosto spremljam Elona Muska, saj v večini primerov njegova podjetja razvijajo in komercializirajo izjemno zanimive produkte. Podobno spoštovanje imam v Sloveniji do Iva Boscarola in pa v sosednji Hrvaški do Mateja Rimaca. Torej do ljudi, ki se lotevajo izredno zahtevnih komercialno naravnanih produktov, ki pa ne gledajo le na potrebe trga, ampak tudi na trajnost njihovih rešitev. Kje so po vašem mnenju meje znanosti? Malo za šalo, pa vendar zares – meje znanosti so v parlamentu. Pod dobrimi pogoji lahko znanost po mojem mnenju reši prav vsak problem. Kaj bi si v prihodnje še želeli raziskovati? V naslednjih letih bi predvsem rad začel študirati kompleksnejše katalizatorske sisteme ter vplive teh modifikacij na efektivnost in stabilnost katalizatorja. Zdaj je namreč čas, da začnemo graditi na res bogatih izkušnjah, ki smo jih zgradili pri binarnih platinskih zlitinah. Na drugi strani se zelo zanimam, da bi odprl razvoj tudi na področju proizvodnje vodika in razvoju za PEM elektrolizo stabilne prevodne keramike za podporo iridijevim nanodelcem.

Glasilo Kemijskega inštituta Maj 2022

Žal mi je, kolikor imam las na glavi! piše prof. dr. Jure Zupan Oni dan sem slišal, ko se je nekdo pridušal, da mu je za zamujeno priložnost »tako žal, kolikor ima las na glavi«. Nedvomno je hotel povedati, da mu je zelo oz. močno žal. Primerjava števila las s silovitostjo žalosti mi je vzbudila zanimanje za problem, kako ljudje dojemamo števila, posebej, če so ta po splošnem mnenju velika. Je število las veliko? Koliko pa imam človek las? Hiter pogled na Google pove, da jih je na glavi v povprečju okrog 100.000. Zanimivo je, da število las najbolj korelira z njihovo barvo. Blondinci jih imajo nekje do 150.000, rdečelasci pa precej manj, le okrog 90.000. Celoten razpon je seveda večji - od povsem plešastih ljudi do takšnih z okoli 200.000 lasmi. Za matematika je tako število relativno »majhno«, za uporabo v splošnem pogovoru pa ga štejemo kot »veliko«. Zakaj pripovedujem to zgodbo? Nedavno se je v javnosti v zvezi s populacijami raznih kategorij, od števila okuženih s korona virusom do števila beguncev, precej govorilo o, s splošnega stališča gledano, razmeroma velikih številkah. Da bi se podučil o problemu dojemanja velikosti števil, sem vprašal znanca družboslovca ali o tem obstajajo raziskave. Nasmejal se je in mi dal le kratek nasvet. »Povprašaj prijatelje, koliko se jim zdi verjetno, da imata dva Slovenca na glavi natanko enako število las? Potem pa vzemi kalkulator in malo računaj«, mi je dejal. Odgovorov svojih prijateljev ne bom navajal, raje vi o tem povprašajte vaše! Čeprav štetja las v praksi ni mogoče izvesti, nam kratek razmislek hitro da nekoliko presenetljiv odgovor. Z gotovostjo

lahko namreč trdimo, da bi v populaciji slovenskih državljanov našli najmanj deset ljudi, ki imajo vsi natanko enako število las. Glede na dejstvo, da človek nima več kot približno 200.000 las, jih je prav toliko različnih. Ko so številke od 1 do 200.000 razvrščene po velikosti, lahko vsak od nekaj več od dveh milijonov prebivalcev obkroži natančno število svojih las. Ob najbolj enakomerni porazdelitvi bo vsako od 200.000 različnih števil obkrožilo najmanj deset naših sodržavl-

janov. Nekatera bodo obkrožena seveda veliko večkrat! Nas je rezultat presenetil? Število las smo imeli za »veliko«, ker smo ga podzavestno primerjali s števili drugih delov telesa (število mišic, kosti, zob, prstov, …), število Slovencev pa imamo za »majhno«, ker se primerjamo z drugimi narodi. Ta anekdota naj opozarja, da se pri razpravljanju o tematikah, ki zadevajo velikosti števil, ni dobro na hitro zaletavati ali pa se zanašati na t.i. zdravo pamet. Bolj zanesljiv je kratek premislek, še boljši pa droben izračun.

ZNANSTVENI DOSEŽKI Fotokatalitska pretvorba CO2 s plazmonskim Au na TiO2/grafenskem katalizatorju Raziskovalci Odseka za katalizo in reakcijsko inženirstvo, Odseka za kemijo materialov ter Instituta ‘Jožef Stefan’ so v reviji Applied Catalysis B: Environmental objavili raziskovalni članek z naslovom ‘Sinergistično izboljšanje fotokatalitičnega zmanjšanja CO2 s

plazmonskimi nanodelci Au na katalizatorju heterostrukture z N-grafenom, okrašenim s TiO2 za visoko selektivno proizvodnjo metana’. Energetsko učinkovito fotokatalitično zmanjšanje CO2 v trajnostna sončna goriva je zelo vabljiv izziv za hkratno reševanje energetskih in okoljskih vprašanj. V članku so ponazorili sintezo in fotokatalitično delovanje preudarno oblikovanih plazmoničnih Au nanodelcev, fotodeponiranih na grafenski heterostrukturni katalizator, okrašeni s TiO2, ki kaže izjemno povečano aktivnost redukcije CO2 z visoko selektivnostjo za proizvodnjo metana. Odlično delovanje katalizatorja pripisujejo sinergističnim prispevkom izboljšane absorbance svetlobe, povečanega privzema CO2 skupaj z izboljšano kinetiko prenosa naboja in učinkovitega zatiranja fotogenerirane (eh) hitrosti rekombinacije, ki jo daje brezšiven vmesni stik med Au NPs in N-grafen-TiO2 komponente. Do načrtovanja G-žičk z razumevanjem samozdruževanja DNA Raziskovalci NMR centra, Odseka za kemijo materialov in Instituta Jožef Stefan so z jedrsko magnetno resonanco razkrili, kako se izbrani kratki, z gvanini bogati DNA oligonukleotidi samozdružujejo v G-žičke in tako dobili vpogled v obnašanje teh nanostruktur na molekularnem nivoju. Za nadaljnjo karakterizacijo G-žičk so bile

ZNANSTVENI DOSEŽKI uporabljene komplementarne metode, kot so CD, DLS, AFM, SEM in TEM. Ključni korak razkritega, sofisticiranega mehanizma samozdruževanja, vključuje strukturno preureditev kinetično kontroliranega v termodinamsko preferiran G-kvadrupleks. Razumevanje podrobnosti mehanizma jim je omogočilo nadzorovano načrtovanje samozdruževanja oligonukleotidov v G-žičke. Pokazali so, da je lastnosti nastalih G-žičk, kot sta dolžina in termična stabilnost, možno kontrolirati s spreminjanjem vrste ostankov v zankah. MD simulacije so omogočile dodaten vpogled, zakaj ostanki v zankah z znatno različnimi lastnostmi, kot so afiniteta za vodikove vezi, interakcije nalaganja, elektronski učinki in hidrofobnost, močno povečajo ali zmanjšajo dolžino G-žičke. Njihovo odkritje je pomembno tako na področju DNA nanotehnologije, kot

tudi za poglobljeno razumevanje temeljnih lastnosti G-kvadrupleksnih agregatov, ki lahko nastanejo v bioloških procesih. Rezultati študije so bili objavljeni v Nature Communications. Razvoj bioloških sistemov za uravnavanje hitrega sproščanja proteinov iz celic Izločanje proteinov ali njihova razporeditev na plazemsko membrano sta ključni za večcelične organizme, za komunikacijo med celicami in uravnavanje pomembnih procesov, od odziva na hrano preko sproščanja inzulina, uravnavanja krvnega tlaka s hormoni do obrambe pred virusno okužbo s sproščanjem interferonov in citokinov. Številni naravni mehanizmi se zanašajo na hitro izločanje proteinov iz celice ob prisotnosti ustreznega signala. Dosedanji načrtovani sistemi za nadzorovano proteinov

Shod za znanost ODMEVNO »Proti ponovni degradaciji raziskovalne dejavnosti« je glavno geslo, pod katerim je v začetku aprila letos potekal že četrti Shod za znanost. Slovenske raziskovalke in raziskovalci so opozorili na po njihovem mnenju nepremišljeno ustanavljanje novih javnih raziskovalnih zavodov, ki ne izpolnjujejo uveljavljenih meril kakovosti.

S shodom na Kongresnem trgu pred Univerzo v Ljubljani so zbrani opozarjali na drobljenje visokošolskega in raziskovalnega prostora, ki je posledica nedavnih odločitev vlade o ustanavljanju in financiranju novih javnih inštitutov in visokošolskih zavodov (Pomurska akademsko znanstvena unija in raziskovalni zavod Rudolfovo v Novem mestu). Ustanavljanje naj bi po besedah govornikov protesta potekalo netransparentno, brez širše strokovne presoje in upoštevanja kriterijev kakovosti. Opozorili so, da aktualno ustanavljanje novih raziskovalnih inštitutov in zavodov razkriva, da pristojno ministrstvo in vlada sledita napačnemu in celo škodljivemu razmišljanju, da bomo z drobljenjem visokošolskega in raziskovalnega prostora zboljševali kakovost le-tega.

Govorniki so izrazili zaskrbljenost nad nedavnimi potezami vlade, ter hkrati opozorili na vrsto perečih dejstev. Izpostavili so denimo zgovoren podatek, da Slovenija spada med države, ki namenja znanosti najmanj javnih sredstev med članicami EU, posledično pa se področje sooča s pomanjkljivim financiranjem raziskovalnih skupin in slabo opremljenostjo. »Dobri pogoji za delo so predpogoj za odlično znanost, ki je osnova za napredek in blaginjo v Sloveniji, kar je želja vseh nas«, je med drugim dejal direktor Kemijskega inštituta in predsednik Koordinacije samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije prof. dr. Gregor Anderluh. To je bil sicer že četrti shod za znanost. S prejšnjimi so predstavniki znanosti opozarjali na slab položaj znanosti in na težave v raziskovalnem delu, predvsem na neurejeno financiranje.

Glasilo Kemijskega inštituta Maj 2022

Upokojenci se predstavijo

ZNANSTVENI DOSEŽKI so večinoma temeljili na uravnavanju izražanja proteinov, kar zahteva več ur preden se protein stvori in izloči v zadostni količini za učinkovito izvajanje svoje biološke funkcije.Raziskovalci Odseka za sintezno biologijo

Janja Pintarič Tokrat se predstavlja naša najbolj ‘sveža’ upokojenka, ki se ponaša z enim najdaljših delovnih stažev med zaposlenimi v Skupnih službah. V računovodstvu je bila zaposlena dobrih 42 let in 4 mesece ter v tem času poskrbela za obračun kar 508 plač naših sodelavk in sodelavcev. Janja Pintarič je na Kemijskem inštitutu začela delati leta 1979. Kmalu po zaključku Srednje ekonomske šole je v enem od časopisov zasledila razpis, ki se ji je zdel zanimiv in se je prijavila. To je bila njena prva prošnja za službo in imela je srečo, saj je že po prvem razgovoru službo tudi dobila. Delovno mesto, na katerega se je zaposlila, je bilo ‘referentka za obračun plač’ in na tem delovnem mestu je ostala vse do nedavne upokojitve. Še dobro se spomni, da je v službo prišla ravno v dneh, ko je dotedanjega direktorja Jožeta Fegeša na položaju nasledil Stanislav Pejovnik. »Ko sem pričela z delom, še ni bilo računalnikov, vse smo delali na roke«, pravi Janja. Plače zaposlenih Kemijskega inštituta so takrat obračunavali na Institutu ‘Jožef Stefan’ (IJS), kjer so že imeli računalnike za obdelavo podatkov. Delo je takrat potekalo tako, da je na roko napisan seznam podatkov za obračun plač odnesla na IJS, kjer so te podatke obdelali. Nazaj je prejela obdelane podatke, ki jih je preverila, ter morebitne popravke dala ponovno v obdelavo na IJS. Ko so podatki ‘štimali’, so na IJS pripravili izpise plač. »Ko smo nekaj let kasneje tudi na Kemijskem inštitutu dobili prve računalnike, ki so bili takrat zelo velike škatle, smo začeli plače obračunavati sami. Ta nova tehnika se mi je takrat zdela zelo zanimiva«, se spominja in doda, da so se te velike škatle z leti precej spreminjale. »Poleg načina dela, ki se je spremenil, je zanimivo tudi to, da smo na začetku obračunavali plače za manj kot 100 ljudi, danes, po 42 letih, pa jih obračunavamo za več kot 380 zaposlenih«, še pove.

Janja se sicer lahko pohvali, da je čisto vse obračune plač, v času svoje zaposlitve na Kemijskem inštitutu, naredila sama. To je skupaj kar 508 obračunov plač. Skratka, ni bilo ovire, da Janja ne bi predano obračunala plač prav vsak mesec v vsej svoji delovni dobi. Tudi če je bila kdaj bolna, je poskrbela za plače. Spominja se celo mračnega obdobja vojne za Slovenijo. »Ko so bili vsi po zakloniščih in javni prevoz ni deloval, sem šla peš od doma za Bežigradom v službo in opravila svoje delo«. V prostem času pa se Janja ukvarja s številnimi hobiji, ki se jim bo zdaj lahko še toliko bolj posvetila. Zadnjih 15 let se navdušuje predvsem nad vožnjo z motorjem. V vseh teh letih sta s partnerjem prevozila vso Slovenijo, sta tudi redna obiskovalca moto zborov. Na motorju preživita tudi vse dopuste, ko se največkrat odpravita na hrvaško obalo. »Povsod je lepo, a najraje se zapeljeva med hribe na Gorenjsko«, nam še zaupa. Vse bolj pa se v zadnjem času navdušuje tudi nad vrtičkarstvom. Nekoč je sicer že imela vrtiček, a ga je zaradi pomanjkanja časa opustila. Zdaj pa znova razmišlja o tem, zanima jo tako pridelava vrtnin kot tudi okrasnega cvetja. Poleg vsega tega pa jo čaka še dolg seznam doslej neprebranih knjig. Ob koncu Janja posebej poudari, da se je v vseh teh letih odlično razumela s svojimi sodelavkami in sodelavci v računovodstvu. Pogosto so se družili tudi na službenih piknikih in sindikalnih izletih. Vse bo zelo pogrešala, obljublja pa, da se bo tudi v prihodnje z veseljem oglasila na kakšno kavico.

in imunologijo na Kemijskem inštitutu so v reviji Nature communications objavili članek z naslovom Uravnavanje izločanja proteinov preko kemijskega uravnavanja cepitve signala za zadrževanje v endoplazemskem retikulumu, v katerem so predstavili dva sistema – lumER in membER za nadzorovano izločanje proteinov iz celic, ki sta zmožna izločiti terapevtske proteine v minutah namesto v urah. Kako toksini mikrobnih patogenov poškodujejo rastlinsko membrano? Raziskovalci Kemijskega inštituta so koordinirali mednarodno raziskovalno skupino, ki je odkrila nov edinstven mehanizem, s katerim proteini, ki jih izločajo nekateri najpomembnejši povzročitelji bolezni poljščin, poškodujejo rastlinsko celično membrano. Pojasnitev molekulskega mehanizma tvorbe pore v rastlinski celični membrani, bo omogočila lažje načrtovanje in razvoj novih fitofarmacevtskih sredstev za zaščito rastlin

in poljščin. Študija je bila objavljena v eni prestižnejših znanstvenih revij Science Advances. Dosežek je plod sodelovanja Kemijskega inštituta z Univerzo v Ljubljani in uglednimi tujimi raziskovalnimi ustanovami iz Velike Britanije, Japonske, Italije, Finske in Nemčije.

ZNANSTVENI DOSEŽKI Katalitska pretvorba bio-osnovanega furfurala Raziskovalci z Odseka za katalizo in kemijsko reakcijsko inženirstvo so v reviji Chemical Engineering Journal objavili raziskovalni članek z naslovom Furfural hydrogenation over Cu, Ni, Pd, Pt, Re, Rh and Ru catalysts: Ab initio modelling of adsorption, desorption and reaction micro-kinetics. Katalitsko pretvorbo furfurala, pridobljenega iz biomase v kemikalije z dodano vrednostjo so preučevali eksperimentalno, kot tudi in silico na različnih kovinah in žlahtnih kovinah. Na osnovi velikega števila eksperimentov je bil razvit mikrokinetični model, ki opisuje kinetiko reakcij na površini katalizatorja in kinetiko adsorpcije/desorpcije komponent. Pd/C je lahko neselektivno hidrogeniral furfuralov obroč, aldehidno skupino ali oboje in je bil najbolj aktiven izmed testiranih katalizatorjev. Z drugimi kovinami so opazili selektivno hidrogenacijo aldehidne skupine, ki ji je sledila deoksigenacija. Ta pot je bila tudi termodinamično ugodna glede na izračune teorije gostotnega funkcionala (DFT). Samo Ru/C je lahko tvoril metiltetrahidrofuran (45,3 % izkoristek) in produkte odpiranja furanskega obroča pri 200 °C. Kinetični parametri, pridobljeni z

regresijsko analizo, so bili nadalje uporabljeni za napovedovanje reakcijskih pogojev za optimizirano proizvodnjo najbolj obetavnih produktov za vsak katalizator. Na novo zasnovani trimerni protivirusni proteini nevtralizirajo vse znane različice COVID-a in preprečujejo okužbo pri miših Pojavljajo se nove različice SARSCoV-2 virusa (npr. delta in omicron), ki podaljšujejo pandemijo. Nove variante prav tako zmanjšujejo učinkovitost terapij z monoklonskimi protitelesi. Proteinska bodica SARS-CoV-2 je ključni

Ergonomsko urejeno delovno mesto za delo s slikovnim zaslonom piše dr. Andreja Drolc, vodja Službe za varnost in zdravje pri delu Delo v pisarni pogosto velja kot delo z nizkim tveganjem. Vendar pa so tveganja, ki so jim izpostavljeni pisarniški delavci, številna in vključujejo težave zaradi sedečega dela, daljše statične drže in dela v prisilnih položajih telesa zaradi nepravilne ureditve delovnega mesta. Glavne zdravstvene težave, ki so lahko posledica teh tveganj, so kostno-mišična obolenja, ki vključujejo okvare sestavnih delov telesa kot so mišice, kite, vezi, živci in druga mehka tkiva ter sklepi zgornjih udov, hrbta in spodnjih udov. Bolezenski znaki so bolečine, otekanje, skelenje in odrevenelost, ki lahko povzročijo težave pri premikanju. Če ne ukrepamo pravočasno, lahko pride do dolgotrajne nezmožnosti za delo. Da bi zagotovili primerne delovne pogoje, je potrebno delovni prostor in opremo za delo s slikovnim zaslonom skrbno izbrati in namestiti. Računalniški zaslon. Zgornji rob zaslona naj bo v ravni ali tik pod ravnijo uporabnikovih oči. Uporabniki, ki nosijo bifokalna očala, naj zaslon postavijo malo nižje. Zaslon namestite na razdaljo dolžine rok in ga poravnajte s trupom. Zaslon namestite pravokotno na okna in/ali pod svetlobne vire, nagnjen pa naj bo rahlo nazaj. Priporočila glede lege zaslona veljajo tudi za prenosne računalnike, če se le-ti uporabljajo za redno delo. V tem prime-

ru prenosni računalnik uporabljamo kot zaslon, ki ga podložimo, da je na ustrezni višini, za delo pa uporabimo dodatno tipkovnico in miško. Tipkovnica. Tipkovnico poravnamo vzporedno tako, da je tipka B na tipkovnici pred popkom uporabnika. Tipkovnico namestimo v višini ali malo pod višino komolcev. Miška. Miško namestimo v višini ali malo pod višino komolcev, leži naj blizu tipkovnice. Stol. Stol naj bo nastavljiv po višini in stabilen ter naj omogoča svobodno premikanje. Sedež naj bo oblazinjen, naslonjalo za roke naj bo nekoliko oddaljeno od sprednjega roba stola. Višina naslonjala za roke naj bo nastavljena tako, da je stol mogoče potisniti pod pisalno mizo. Delovni prostor. Na voljo moramo imeti ustrezen prostor za tipkovnico in miško. Predmeti, ki jih pri delu pogosto uporabljamo (telefon, dokumenti, spenjač,....), morajo biti postavljeni na delovni površini in morajo biti lahko dosegljivi. Če na delovnem mestu pogosto uporabljamo telefon, naj bo na voljo slušalka, ki omogoča prostoročno komuniciranje. Delovna površina. Roke, zapestja ali komolci ne smejo biti blizu ostrih robov. Pod pisalno mizo mora biti primerno velik prazen prostor za noge, površina mize pa ne sme odsevati. Okoljske razmere. Zagotoviti je potrebno primerno razsvetljavo brez motečega odbleska in odseva. Raven hrupa naj bo nizka, da se preprečita izguba sluha in stres, poleg tega naj bodo temperatura, vlaga in pretok zraka taki, da zagotavljajo udobje na delovnem mestu.

Glasilo Kemijskega inštituta Maj 2022 PODKAST - Vzeto na znanje Od marca letos nas lahko spremljate tudi na podkastu »Vzeto na znanje«. odpira vrata Kemijskega inštituta v Ljubljani in zvedavo gleda čez rame znanstvenic in znanstvenikov. Hkrati se zazira navzven: z izbranimi gosti razpravljamo tudi o znanosti nasploh, o njenih postopkih in orodjih ter o njeni vlogi v družbi. Prav tako se odzivamo na aktualna vprašanja, ki nam jih zastavljajo trenutne razmere. Podkast objavljamo vsak mesec, pogovore vodi Pia Nikolič, za tehnično podporo skrbi Radio Študent. Našo zvočno oddajo lahko poslušate na spletni strani www.ki.si ali v podkast aplikacijah.

Ne le raziskovalec, tudi športnik in prostovoljec Dr. Marjan Bele Moj šport številka ena je alpinizem in pohodništvo, takoj na drugem mestu je tek, pripoveduje dr. Marjan Bele, raziskovalec v Laboratoriju za elektrokatalizo na Odseku za kemijo materialov. Je pa tudi zaprisežen prostovoljec. Trdno verjame, da je to v korist družbe in okolja. Hkrati pa mu prostovoljstvo, poleg raziskovanja, športa, in seveda družine, pomeni izpolnitev lastne biti. »V gore sem začel zahajati takoj po študiju, s tem sem nabiral kondicijo, hkrati pa me je to napolnilo z mirnostjo in spokojnostjo, ki jo občutiš na vrhovih. Še zdaj redno hodim v hribe. Moj cilj je vsako leto

maraton in sklenil, da se ga udeleži. »Bil sem presenečen nad lastno telesno pripravljenostjo, saj sem brez predhodnega treninga v manj kot uri in pol pretekel 21 kilometrov«, navdušeno razlaga. To je bila prava prelomnica. Nabavil si je knjige o teku in športni prehrani ter se, skupaj z nekdanjim direktorjem inštituta Petrom Venturinijem, začel navduševati nad triatlonom. Skupaj sta se odločila za udeležbo na Ironmanu (3,8 km plavanja, 180 km kolesarjenja, 42 km teka) v Celovcu. »Ker sploh nisem imel kolesa, sem si ga moral na hitro kupiti, prav tako plavalno obleko, ter začeti trenirati še plavanje«, se spominja. Trener športnega kluba K3, kamor se je včlanil, ga opiše takole: »Veliko mero trdne volje je pokazal, ko se je prvič prikazal na bazenu. Ni bilo lahko, vendar je splaval. Predvsem zato, ker niti za trenutek ni podvomil vase«. Doslej je tako opravil kar 6 Ironmanov in 16 maratonov.

vsaj enkrat, če je možno pozimi, stopiti na Triglav. Naša najvišja gora, ki povezuje vso Slovenijo, saj se z vrha vidi na vse strani, je res veličastna. Na vrhu smo vsi enaki, tam ne gledamo na desne ali leve, bogate ali revne, prav zato mi je Triglav še posebej ljub. Tam se počutim kot doma. Za nabi- Glavni nauk tekaških podvigov je vedenje ranje kondicije pa se največkrat podam o tem, kako deluje telo in kako ga podprena Grintavec. Tudi ta vršac je prekrasen, ti z ustrezno predvsem pa hitreje prehrano. Na dostopen«, pripovekstremnih eduje dr. Marjan tekih se namBele. reč večkrat Po vrnitvi s študija v ZDA, ga je zasvojil tudi tek. Na poti v službo je zagledal oglas za Ljubljanski

zgodi, da pregoriš, da telo ne zmore več. A če poznaš z a ko n i t o s t i

podpore telesa s prehrano, veš, da boš, če si dovolj potrpežljiv, kmalu lahko nadaljeval. To je izvrstna šola za življenje, pa tudi za raziskovalno delo, ki je prav tako tek na dolge proge. Že dolgo pa je Bele tudi prostovoljec. »Verjamem, da mora vsak človek nekaj dati svoji skupnosti, da se njeni člani lahko počutimo varne, zadovoljne, enakovredne, in da je okoli nas blaginja. Eden od načinov za to je prostovoljstvo«, pravi. S tem se je prvič srečal pri civilni zaščiti, kjer so potrebovali prostovoljce s tehničnimi znanji. Vrsto let je bil nato poveljnik Enote za RKB zaščito. Udeleževal se je šolanj tako doma kot v tujini. »Pri tem sem se veliko naučil o tem, kako voditi in organizirati delo v skupini. Te veščine so mi v precejšnjo v pomoč pri odnosih v službi«, doda. Za konec pa ne pozabi povedati, da je tudi zelo družinski človek. Ob dveh že odraslih otrocih je tudi ponosni očka novorojenke Zale Diane.

ZNANSTVENI DOSEŽKI dejavnik virulence virusa, saj je odgovorna za vezavo virusa na človeške celice. Proteinska bodica je sestavljena iz treh podenot. De novo zasnovani protivirusni proteini ponujajo možno rešitev. Znanstveniki so že načrtovali nove proteine, ki se vežejo na bodico; vendar pa proteini niso imeli sposobnosti vezave na nove različice virusa. Mednarodna skupina raziskovalcev, vključno z dr. Ajasja Ljubetičem z Oddelka za sintezno biologijo in imunologijo je razvila protivirusne proteine, ki so sestavljeni iz treh podenot. Zasnovani so tako, da se hkrati vežejo na vse tri podenote proteinske bodice virusa. Vezava trojčka je veliko močnejša: protivirusni proteini nevtralizirajo vse znane različice SARS-CoV-2. V nadzorovanih eksperimentih so znanstveniki poskusili pripraviti različice bod-

ice, ki jih ne bi bilo mogoče nevtralizirati z novimi protivirusnimi proteini. Niso zaznali različice, ki bi se lahko izognila vezavi protivirusnih proteinov. Protivirusne proteine je veliko lažje proizvesti kot monoklonska protitelesa, ki se uporabljajo v konvencionalnih terapijah. Protivirusne proteine lahko proizvedemo v bakterijah, odporni so tudi na toploto, kar omogoča poceni proizvodnjo in lažje povečanje obsega proizvodnje. Ko so protivirusne proteine aplicirali mišim v obliki pršila za nos, so protivirusni proteini zmanjšali simptome okužbe ali celo preprečili okužbo. Rezultati so bili objavljeni v reviji Science Translational Medicine. Biorafinerija odpadnih lupin škampov kot trajnosten in stroškovno učinkovit poslovni model Raziskovalci z Odseka za katalizo in kemijsko reakcijsko in-

Dogajalo se je Ob mednarodnem dnevu žensk in deklet v znanosti 11. februarja smo zaposlenim predstavili Načrt za enakost spolov. Glavni namena tega načrta je dodatno spodbuditi enake možnosti in zastopanost spolov na vseh področjih delovanja inštituta.

Slovenska znanstvena fundacija je podelila priznanja za dosežke posameznikov, skupin in organizacij, ki se posvečajo komunikaciji znanosti, o znanosti in za znanost s splošno javnostjo. Med nagrajenkami je tudi izr. prof. dr. Mojca Benčina, ki je prejela priznanje Prometej znanosti za odličnost v komuniciranju za leto 2021.

V sklopu promocije zdravja na delovnem mestu smo na inštitutu namestili dva sadna kotička s ponudbo svežega sadja. V sodelovanju z Zadrugo Žitek pa smo organizirali tudi predstavitev in pokušino pridelkov prekmurskih kmetij.

Na Institutu »Jožef Stefan« so že trideseto leto zapored podelili nagrade zlati znak Jožefa Stefana za najodmevnejše doktorate na področju naravoslovno-matematičnih in tehniških ved ter ved o življenju. Med tremi dobitniki nagrad je tudi dr. Matija Gatalo.

Glasilo Kemijskega inštituta Maj 2022 Na Češkem je potekala Evropska naravoslovna olimpijada (EOES), na kateri sta slovenski ekipi osvojili srebrno in bronasto medaljo. Ekipo, ki je osvojila srebrno medaljo, je kot mentor spremljal tudi dr. Matej Huš.

ZNANSTVENI DOSEŽKI

Krvodajalstvo je plemenito poslanstvo. Nekaj naših sodelavcev z Odseka za katalizo in reakcijsko inženirstvo se je marca letos odločilo kar za skupinsko udeležbo na krvodajalski akciji. Bravo! mi podjetniške skupine, ki so pripravile projekt, sta tudi doktorandka Eva Rajh in izr. prof. dr. Mojca Benčina s Kemijskega inštituta.

NAPRAVA ZA DESTILACIJO MUZEJSKE RAZISKOVALNE NAPRAVE piše dr. Mili Fele Žilnik Aparatura predstavlja najverjetneje maketo, ki bi se lahko uporabljala za diferencialno destilacijo z namenom ločevanja

različno hlapnih kapljevin v posamezne komponente ali skupine komponent. Produkt destilacije je destilat (kondenzirani hlapi), ki vsebuje koncentrirane hlapnejše komponente, ostanek v kotličku pa vsebuje manj hlapne komponente. Klasičen primer je žganjekuha, destilacija alkoholno prevretih rastlinskih pridelkov, kjer ob segrevanju vsebine v kotlu izhajajo hlapne snovi, ki se na poti skozi hladilnik ohladijo in utekočinjene lovimo v predložki. Naprava bi se lahko uporabila tudi za vodno destilacijo denimo cvetov vrtnice ali pomaranče, ki so namočeni v vodi. Vsebino v kotličku počasi segrevamo do vrelišča, hlape obogatene z aromatičnimi substancami v kondenzatorju ohladimo, nato pa kondenzat ločimo na dve fazi, vodno in organsko (eterična olja).

ženirstvo so objavili članek z naslovom “Biorafinerija odpadnih lupin škampov kot trajnosten in stroškovno učinkovit poslovni model” v reviji Chemical Engineering Journal. Ideja o krožnem gospodarstvu je oblikovala politična prizadevanja, ki temeljijo na zmanjševanju količine odpadkov in recikliranju izdelkov, ter se na ta način odziva tako na okoljske kot gospodarske izzive. Vendar pa pretvorba odpadkov v dragocene izdelke ne bo dovolj, dokler bodo sedanji procesi izolacije še naprej ekonomsko in okoljsko neugodni. Zato je za koncept zelene biorafinerije nujno razviti trajnostne tehnologije. Ribištvo in ribogojstvo predstavlja veliko tržno vrednost po vsem svetu, saj je 70 % ulovljenih rib in rakov industrijsko predelanih in proizvajajo precejšnje količine odpadkov. Pri pridelavi rakov in škampov se ustvari 6-8 milijonov ton lupin rakov, ki so bogati z dragocenimi spojinami, kot so hitin, proteini in astaksantin. V tem sistemskem delu je interdisciplinarna ekipa ra-

ziskovalcev sodelovala pri razvoju trajnostnega koncepta biorafinerije za pridobivanje več produktov iz odpadnih lupin škampov. Vsi procesni bioprodukti iz odpadnih lupin škampov so bili predelani, izolirani in prečiščeni. Uporabljena so bila samo neškodljiva topila, in sicer voda, ocetna kislina v blagih pogojih in pufri, konjugirani s tehnologijo ekstrakcije trdno-tekoče, centrifugiranja in membranske ultrafiltracije.

7. Teden Kemijskega inštituta 6. do 10. 6. 2022

Galerijska dejavnost V galeriji Kemijskega inštituta smo v februarju in marcu gostili razstavo Približati oddaljeno akademske slikarke Olge Milić. Ukvarja se z razmerjem med urbanim in naravnim, za njeno ustvarjanje pa je značilno kolažiranje potez. Gledalec se mora odločiti, ali bo gledal potezo ali podobo. Ob tem dobimo občutek, da je slikarka dala gledalcu nekakšno navodilo: Približati oddaljeno.

V aprilu in maju je v inštitutski galeriji razstavljala akademska slikarka Maja Pučl. Na razstavi z naslovom To, kar vidiš je na ogled postavila svoja raznovrstna umetniška raziskovanja, ki sledijo načelom abstraktnega, minimalističnega, robnega ter predvsem izčiščenega slikarstva.

Umetnost Maje Pučl lahko imenujemo dialoško in meditativno, naslovljeno na svobodo drugega, pri čemer omogoča demokratičen pogovor z razumevanjem raznolikih pogledov. Kajti rezultat trditve to (kar vidimo) je to (kar vidimo), je lahko za vsakega posameznika nekoliko drugačen.

Glasilo Kemijskega inštituta Maj 2022

Rastline z inštitutske strehe KOSMATINCI piše dr. Blanka Ravnjak Spomladi, še preden travniki dodobra ozelenijo, se med suho travo začnejo pojavljati kosmati kupčki. Videti so kot puhasti zapredki, ki se prebujajo iz zimskega spanca. Kmalu se iz puhastih kepic pričnejo oblikovati prav tako odlačeni listi, ki ščitijo nastajajoči cvetni popek in že nakazujejo cvetenje kosmatincev (Pulastilla Mill.). Puhasta odlačenost rastline je tista, ki rastlino ščiti pred nizkimi temperaturami, še vedno prisotnimi v pomladanskem času. Sčasoma se stebelce med večkrat deljenimi listi podaljša in na njem se prične razvijati cvet, katerega cvetni lističi so na zunanji strani prav tako odlačeni. Cvet se razpre v sončnem vremenu in razkrije številne velike, rumeno obarvane prašnike. V Sloveniji raste pet vrst kosmatincev, med katerimi je verjetno najbolj poznana velikonočnica (Pulsatilla grandis Wenderoth). V Sloveniji je izredno redka in v času njenega cvetenja v okolici njenih rastišč postavijo celo stražo, da ne bi prišlo do izkopavanja. Od ostalih vrst kosmatincev se razlikuje po tem, da zacveti preden se tvorijo listi, in da so njeni cvetovi obrnjeni navzgor. Na gruščnatih in kamnitih tratah ter med rušjem v submontanskem in subalpinskem pasu se pojavlja P. alpina (L.) Delarbe (alpski kosmatinec), na suhih prisojnih traviščih od nižine do montanskega pasu P. montana (Hoppe) Rchb. (gorski kosmatinec), na suhih traviščih pa P. nigricans Störck. (črnikasti kosmatinec). Slednji je zasajen tudi na strehi Kemijskega inštituta. Prepoznati ga je možno po kimajoči cvetni glavici, sestavljeni iz temno vijoličnih cvetnih lističev, ki kasneje postanejo rjavo rdeči. Ob odprtju cveta so konice cvetnih listov nekoliko zavihane navzven in so zaradi tega rumeni prašniki še toliko bolj vidni. V oblačnih in deževnih dnevih cvet ostane zaprt, dežne kapljice pa kot biseri drsijo s svilnatih dlačic. Ne samo v času cvetenja, ampak tudi v času plodenja, so kosmatinci vredni občudovanja. Takrat se namreč vratovi pestičev podaljšajo v dolge dlakave kljunce in cvetovi se spremenijo v puhaste kroglaste glavice. Ko semena popolnoma dozorijo, veter semena s puhastimi letalnimi napravami raznese na vse strani. DOGODKI (Tiskana izdaja) ISSN 2712-2581 Ima spletno izdajo: DOGODKI (Spletna izdaja)=ISSN 2712-259X (https://www.ki.si/o-institutu/predavanja-in-publikacije/interno-glasilo-dogodki/ ) Založnik: Kemijski inštitut, Hajdrihova 19, 1000 Ljubljana Uredili: Nataša Jager Radin, Brigita Pirc Grafika na naslovnici: Goran Dražić Fotografije: arhiv Kemijskega inštituta Oblikovanje: Imperioo Creatoor MTP d.o.o.

Tisk: Tiskarna Studio Print d.o.o. Naklada: 150 izvodov Pogostost izhajanja: 3-krat letno Brezplačna publikacija