Issuu

Glasilo Mestne občine Slovenj Gradec | letnik VIII | številka 9 | september 2020 | ISSN 2232-6456

AKTUALNO

Praznovanje bo prilagojeno razmeram 5

OBČINSKA UPRAVA

Naložbe v cestno infrastrukturo v Mestni občini Slovenj Gradec

GOSPODARSTVO

Dokončane nova telovadnica in lesarske delavnice 11

MESTO IN PODEŽELJE

Evropski teden mobilnosti

MESTO KULTURE

Pečkovo poletje in "razdrobljena" razstava Razmejitve 24 ŠPORT

Zelo uspešno poletje slovenjgraških atletov

Slovenjgraški Glasnik | leto VIII |številka 9

eseda ob prazniku

ISSN 2232-6456 Izdajatelj in naslov uredništva Mestna občina Slovenj Gradec Šolska ulica 5, 2380 Slovenj Gradec uredništvo@mo.slovenjgradec.si

Spoštovane občanke, cenjeni občani,

Naklada 7500 izvodov

Člani: Samo Januška, Edi Koraca, Marija Lah, Dušan Stojanovič, Aleš Uršej, Mojca Verhovnik Novinarji Maja Nabernik >MN, T 041 692 895 Ajda Prislan >AP, T 041 441 897 Matej Nabernik >MaN, T 041 740 940 Nepodpisane fotografije Arhiv avtorjev, arhiv Koroškega pokrajinskega muzeja (KPM), arhiv MO SG, splet Jezikovni pregled Nina Vožič Makuc, Urška Stani, Urška Novak Oblikovalska zasnova Edi Koraca, Arh deko, d. o. o. Produkcija, tisk Tiskarna Grešovnik, d. o. o. Trženje oglasnega prostora Grafične storitve Mkopija Marjetica Cerjak, s. p., Glavni trg 51, 2380 Slovenj Gradec T 02 884 26 50, 031 420 837 urednistvo@mo.slovenjgradec.si Glasilo brezplačno prejme vsako gospodinjstvo v Mestni občini Slovenj Gradec.

Fotografija na naslovnici: listina Mesta glasnika miru, 2017 v Tomo Jeseničnik

19. 9.

pred vami je praznična izdaja našega SGlasnika, nekoliko razširjena, da lahko v njej povzamemo vse informacije ter dogodke in zaokrožimo utrip, ki se je odvijal čez poletje in na katerega se pripravljamo v mesecu, ko Slovenj Gradec praznuje občinski praznik.

v Tomo Jeseničnik

Uredniški odbor Odgovorna urednica: Maja Nabernik >MN, T 041 692 895

V TEJ ŠTEVILKI AKTUALNO / Praznovanje bo prilagojeno razmeram

OBČINSKA UPRAVA / 4–7 Naložbe v cestno infrastrukturo v Mestni občini Slovenj Gradec Odgovori svetnikom 16. redna seja Mestnega sveta MO SG Brezplačni prevozi za starejše GOSPODARSTVO / 8, 9 Dokončane nova telovadnica in lesarske delavnice Sodobna avtopralnica namesto degradiranega območja Kmete pozivajo, da pregledujejo gozdove »Ne želimo povečevati prekarizacije Slovenije«

S septembrom prehajamo v zadnjo četrtino leta, ki si ga bomo zapomnili predvsem po nepredvidljivi epidemiji covid-19, ki je v veliki meri zaznamovala celotno dogajanje. Opustiti smo morali mnoge načrtovane poletne prireditve, ob upoštevanju zdravstvenih in varnostnih ukrepov preprosto ne bi bile izvedljive. Vesel sem, da nam jih je nekaj vendarle uspelo izpeljati, pri čemer izvajalcem in organizatorjem čestitam za vztrajnost in predanost.

Čeprav je bilo manj družabnega utripa, smo bili na drugih področjih še kako delovni. Izvajamo namreč prav vse projekte, ki smo MESTO IN PODEŽELJE / 10–18 si jih zadali, nekaj jih tudi predstavljamo v Evropski teden mobilnosti tej številki. Mnogi novi projekti, investicije Sestanek vodij regijskih pisarn in načrti so v pripravi in jih bomo prav Olimpijskega komiteja Slovenije tako kmalu predstavili javnosti. Veseli Nova defibrilatorja: na Maistrovi ulici in v Šmiklavžu me, da naše strokovne službe pripravljajo Nasveti iz vaše lekarne Pri Lešniku so kuhali, se družili in uživali ob skuhanih projekte in bdijo nad njimi, hvaležen pa sem tudi izvajalcem, ki se trudijo, da so dela dobrotah pravočasno opravljena. Živela ustvarjalnost! na pohodu za kreativci Jeseni predvidena prenova dvorane in vpisi v abonmaje Jadranka in Anita svetovni rekorderki 100 lip za 100 let organiziranega čebelarstva Tudi štorklje gnezdijo pri nas

Naj uvodno razmišljanje ob občinskem prazniku sklenem z voščili in zahvalo vsem, ki po svojih močeh prispevate k temu, da je življenje v naši mestni občini kljub MESTO FILMA/ 19 nenavadnim, izrednim razmeram karseda »Smo pomemben del kulturnega dogajanja v regiji« normalno. Hvala vsem, ki ste s svojim delom WOLFOVO LETO / 20 in prispevkom za skupno dobro dokazali in Za pomlad načrtovani koncerti prestavljeni na jesen pokazali, da smo občina mi vsi in da drug in zimo brez drugega ne moremo. Spomini na otroštvo Huga Wolfa

MESTO KULTURE / 21 Pečkovo poletje in "razdrobljena" razstava Razmejitve

19. september je občinski praznik Mestne občine Slovenj Gradec. Na ta dan je leta 1989 Javier Perez de Cuellar, takratni generalni sekretar OZN, našemu mestu, kot enemu izmed zgolj 68 mest iz celega sveta, podelil častni naziv glasnik miru, k čemur so pripomogle mnoge dotedanje aktivnosti posameznikov in institucij v našem mestu. Organizacija mest glasnikov miru, formalno ustanovljena leta 1989, se je uveljavila kot ugledna nevladna mednarodna organizacija s posvetovalnim statusom pri OZN. Pod njenim okriljem je danes združenih 112 mest, Slovenj Gradec pa vse od leta 2007 opravlja funkcijo generalnega sekretarja te organizacije.

Najprizadevnejšim se bomo oddolžili z odličji. Letos bomo na svečani seji mestnega MESTA ZGODOVINA / 22 sveta, ki bo v soboto, 19. septembra, Galerija na prostem – Park miru na Štibuhu istočasno podelili občinska, Železnikarjeva Obeležitev 100-letnice rojstva Karla Pečka in Vrunčeva odličja. Prejemnikom iskrene čestitke, vsem občankam in občanom pa se TURIZEM / 23 zahvaljujem z željo, da bi tudi v prihodnjem Veliko delajo na promociji domačega kraja obdobju, povezani in skupaj, gradili vizijo ŠPORT/ 24, 25 razvoja in napredka našega Slovenj Gradca, Iz naših klubov okolice in podeželja. MLADI / Veselo in adrenalinsko pred MKC Slovenj Gradec Najbolj razburljivo je bilo preživljati čas v naravi Na slovenjgraški gimnaziji letos kar štirje zlati maturanti

RAZVEDRILO /

ZADNJA STRAN, MESTNA ZGODOVINA /

PROGRAM PRIREDITEV /

Čestitam vam ob prazniku in želim lep september v upanju, da se naša življenja kmalu vrnejo v utečene tirnice.

13–16

S spoštovanjem. Tilen Klugler, župan

ŽUPAN MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC TILEN KLUGLER

AKTUALNO /

Kljub razmeram delo poteka nemoteno Kakšna je časovna dinamika gradnje bloka bomo zgradili tudi nekaj parkirnih mest iz smeri neprofitnih stanovanj? Razpis je zaključen. Mercatorja pri reki Mislinji. Uredili bomo sanitarije Kdaj bodo stanovanja na razpolago in previjalnico. Načrtujemo igrala za najmlajše, uporabnikom? v to območje pa bomo umestili tudi bazen s TK: Dela na stanovanjskem bloku neprofitnih toboganom, plezalno steno in skakalnico. Igrišče stanovanj, katerega investitor je občina preko bo odprto tudi takrat, ko zunanji bazen ne bo mehanizma celostnih teritorialnih naložb, obratoval. Začeli bomo s pripravo projektne potekajo v skladu z določenimi časovnimi dokumentacije. Morda bodo sredstva za roki. Blok naj bi bil dokončan v februarju ta projekt na voljo že v tej finančni Ključe naslednjega leta. Takoj bomo izvedli perspektivi, sicer pa ga bomo novih 54 neprofitnih primopredajo in začeli z naselitvijo. prijavili v naslednjo. stanovanj v bloku v bližini Vselitev je tako predvidena marca V pripravi je Vizija Katice bodo stanovalcem predali 2021. Na razpis, ki je bil zaključen razvoja Mestne občine že spomladi 2021, napoveduje 15. avgusta, je prispelo 190 Slovenj Gradec do leta slovenjgraški župan Tilen Klugler. prijav. Poleg 54 stanovanj v 2030. Kakšni bodo Naložbe potekajo nemoteno, tudi gradnja novem bloku bo na voljo tudi poudarki? bazenskega kompleksa in parka urbanih nekaj starejših neprofitnih TK: Zaenkrat smo športov. Uporabnikom bosta na voljo v stanovanj. Komisija bo izbor pripravili vizijo razvoja poletni sezoni 2022. S spremembami plačil cestne infrastrukture. zaključila v naslednjih treh komunalnega prispevka v mesto privabljajo Mestnemu svetu ter mesecih. Vesel sem, da so tudi mlade družine in investitorje za gradnjo zasebni investitorji prepoznali, predsednikom četrtnih stanovanj. Župan je nanizal še nekaj da v Slovenj Gradcu primanjkuje in vaških skupnosti pomembnejših projektov, ki stanovanj, in začeli z gradnjo. smo jo že predstavili na Mestno občino Slovenj Gradec Največja naložba naše občine delavnici. Z umeščanjem čakajo v prihodnje. je bazenski kompleks s parkom naših obvoznic bomo v urbanih športov. Kakšni so roki izvedbe nadaljevanju seznanjali tudi in finančna konstrukcija tega projekta? javnost. TK: Tudi ta projekt poteka po načrtih, trenutno Kako daleč so postopki umeščanja južne potekata izkop in priprava spodnjega ustroja. obvoznice oziroma navezovalne ceste na tretjo Na novo bomo uredili skoraj 15 tisoč kvadratnih razvojno os? metrov na degradiranem območju Mercator TK: Predstavili smo idejo trase, izdelati je treba še centra. Rok za dokončanje je 740 dni, to pomeni, nekaj študij in pridobiti mnenja nosilcev urejanja da bi bil zaključek aprila 2022, nato sledi poskusno prostora, na tem intenzivno delamo. Mislim, da obratovanje, v poletni sezoni bi bila bazenski bomo v zimskem času lahko na mestnemu svetu kompleks kot tudi park urbanih športov že na sprejeli osnutek. voljo uporabnikom. Naložba je vredna slabih 9 Mestni svetniki so na zadnji seji potrdili milijonov evrov. Gre za eno največjih investicij v spremembe plačil komunalnega prispevka … zgodovini mestne občine. Seveda pa ne gre samo TK: S spremembami plačil komunalnega za ponudbo našim občankam in občanom, tu gre prispevka privabljamo v naše mesto mlade za veliko dodano vrednost na področju turizma. družine, kar 50-odstotne oprostitve plačila Na julijski seji mestnega sveta ste svetnikom komunalnega prispevka bodo oproščeni predstavili nadgradnjo bazenskega kompleksa. tisti, ki še niso dopolnili 35 let in želijo graditi Občina je kupila bližnje zemljišče. Kakšni so individualne stavbe. Ugodnosti so tudi za načrti? investitorje, ki gradijo neprofitne stanovanjske TK: Kupili smo 3842 kvadratnih metrov veliko bloke, tudi njim smo znižali komunalni prispevek, zemljišče, neposredno ob bazenskem kompleksu. saj želimo dati možnost našim občankam in Mestnim svetnikom smo predstavili idejno občanom in privabiti prebivalce iz sosednjih zasnovo, ki so jo soglasno potrdili. Zgradili občin, da prebivajo v Slovenj Gradcu. Z znižanjem bomo otroški park s tretjim bazenom, ki bo komunalnega prispevka posebno pozornost bolj adrenalinske narave. Na tem območju namenjamo podjetjem z višjo dodano vrednostjo

ter kmetijskim gospodarstvom pri gradnji kmetijskih objektov. Kateri pomembnejši projekti so v načrtu v naslednjem obdobju? TK: Za območje Homškega parka trenutno pripravljamo občinski podrobni prostorski načrt, v ta prostor bomo umestili možnost izgradnje varovanih stanovanj, umeščamo nov blok, namenjen izključno mladim družinam, ter zelene površine oziroma manjši park, ki bo na voljo tudi stanovalcem doma starostnikov. Med večjimi načrtovanimi projekti pripravljamo natečaj za garažno hišo, pripravljena je projektna dokumentacija za prizidek k 3. osnovni šoli Slovenj Gradec, prav tako idejna zasnova za športno dvorano, pripravljamo projektno dokumentacijo za ureditev in rekonstrukcijo štibuškega igrišča ter prizidek podgorske osnovne šole. V naslednjih letih je v načrtu izgradnja komunalne in turistične infrastrukture za razvoj term, predvideva se dograditev kanalizacijskih omrežij, povečanje kapacitet v domu starostnikov Slovenj Gradec, obnova in rekonstrukcija ubožne hiše, ureditev mestne tržnice, gradnja novega vrtca, izgradnja poslovne cone regijskega pomena ter med drugim gradnja nove šole v Slovenj Gradcu. Posebno pozornost bomo namenili tudi temu, da znesek višjih povprečnin, ki nam jih priznava država, namenimo za izgradnjo cestne in komunalne infrastrukture na podeželju, kjer smo običajno precej omejeni s sredstvi. September je za mestno občino prazničen. Bodo protikoronski ukrepi praznično vzdušje kaj okrnili? TK: Žal smo prvič v situaciji, ko v septembru ne moremo izpeljati prireditev, kot smo jih bili doslej vajeni. Vsekakor bomo izvedli svečano sejo, na kateri bomo podelili odličja, tudi kakšno prireditev bomo izpeljali z zunanjimi izvajalci, našim javnim zavodom Spotur in ponudniki gostinskih storitev v mestu, Mirovniški festival in Festival drugačnosti pa bomo morali prilagoditi razmeram in preseliti na medmrežje. Morda bo konec leta situacija boljša in bomo lahko to nadoknadili v zimskih mesecih. Bi pa vsem občankam in občanom ob prazniku čestital in se zahvalil za razumevanje in podporo v teh nepredvidljivih časih. Vsi skupaj se trudimo, da delo poteka nemoteno in da načrti ne bodo izostali. MN

v arhiv MO SG

>2020

OBČINSKA UPRAVA /

PRENAVLJAMO IN UREJAMO ZA VAS

Naložbe v cestno infrastrukturo v Mestni občini Slovenj Gradec

5. REKONSTRUKCIJA CESTE JP 878411 (BREZNIŠKA KAPELA–LUBEJ)

1. REKONSTRUKCIJA MOSTU V PODGORJU Pričetek in zaključek del: 19. 5.–29. 5. 2020 Končna vrednost izvedenih del: 25.176,32 EUR neto oz. 30.715,11 EUR z DDV Mestna občina Slovenj Gradec kot investitor je 19. 5. 2020 začela z izvedbo projekta Rekonstrukcija mostu v Podgorju na LC 377061 in ga zaključila 29. 5. 2020. Zamenjali so jeklene nosilce mostu ter leseno konstrukcijo mostu (vozišče in ograja) v dolžini 9 m.

2. ASFALTIRANJE JAVNE POTI JP 878983 (DVORSKA VAS–GD LEGEN)

v dolžini 246 m Izvedejo se zamenjava spodnjega in zgornjega ustroja ceste, ureditev bankin, odvodnjavanja in asfaltiranje odseka ceste v dolžini 246 m.

6. REKONSTRUKCIJA CESTE JP 879591 (NOVAK–STOPERNIK)

v dolžni 305 m Izvedejo se zamenjava spodnjega in zgornjega ustroja ceste, ureditev bankin, odvodnjavanje, položitev cevi za optiko, sanacija obstoječih vodovodnih priključkov in asfaltiranje odseka ceste v dolžini 305 m.

7. REKONSTRUKCIJA CESTE JP 877831 (POT OB HOMŠNICI)

v dolžini 440 m Izvedejo se zamenjava spodnjega in zgornjega ustroja ceste, ureditev odvodnjavanja, zamenjava kandelabrov in svetilk javne razsvetljave, položitev cevi za optiko, asfaltiranje ceste in horizontalna signalizacija – površina za pešce v ravnini vozišča.

8. REKONSTRUKCIJA CESTE JP 878722 SLEMENIK–ČRNIVNIK (P0-P7)

v dolžini 140 m Izvedejo se zamenjava spodnjega in zgornjega ustroja ceste, ureditev bankin, odvodnjavanja in asfaltiranje odseka ceste v dolžini 140 m.

Pričetek in zaključek del: 15. 6.– 26. 6. 2020 Končna vrednost izvedenih del: 3.887,76 EUR neto oz. 4.743,07 EUR z DDV Investitor Mestna občina Slovenj Gradec je 15. 6. 2020 začel izvajati projekt Asfaltiranje javne poti JP 878983 (Dvorska vas–GD Legen) in ga zaključil 26. 6. 2020. Izvedli so zamenjavo spodnjega in zgornjega ustroja ceste ter asfaltiranje ceste v dolžini 45 m.

3. UREDITEV POTOKA V PAMEČAH (PRI PLAMENU) Pričetek in zaključek del: 20. 4.–30. 6. 2020 Končna vrednost izvedenih del: 54.357,88 EUR brez DDV oz. 66.316,61 EUR z DDV Izvedli so prodno pregrado za preprečevanje zasipavanja struge potoka dolvodno, s kamnito oblogo uredili potok v dolžini 100 m, izvedli zamenjavo dveh cevnih propustov, premera 50 cm, s propustoma, premera 120 cm, v skupni dolžini 22 m, sanacijo asfaltnega vozišča in namestili odbojne cestne ograje.

4. REKONSTRUKCIJA LOKALNE CESTE Juvan–Prevalnik Pričetek in zaključek del: 17. 3.– 30. 6. 2020 Končna vrednost izvedenih del: 62.438,61 EUR brez DDV oz. 76.175,11EUR z DDV Investitor Mestna občina Slovenj Gradec je 20. 11. 2019 pristopil k izvedbi projekta Rekonstrukcija lokalne ceste LC 377311 (Juvan–Prevalnik) na območju Vaške skupnosti Razbor. Z gradbenimi deli so začeli 17. 3. 2020, saj je bilo treba na zahtevo zasebnih lastnikov, čez zemljišča katerih poteka cesta, spremeniti projektno dokumentacijo. Z deli so končali 30. 6. 2020. Izvedla so se naslednja gradbena dela: V letu 2020 so se v dolžini 215 m izvedli zamenjava spodnjega in zgornjega ustroja ceste, ureditev odvodnjavanja, prestavitev osi ceste 0–10 m, umestitev 2 deponij za odlaganje lesa, prestavitev gozdne vlake in asfaltiranje ceste.

Aktualne naložbe in projekti na področju infrastrukture Potekajo investicije, ki jih v MO Slovenj Gradec načrtujemo od avgusta do septembra 2020. Gre za rekonstrukcije, sanacije ali novogradnje lokalnih cest, mostov, objektov in prometne ureditve nekaterih lokacij.

OBČINSKA UPRAVA / 9. REKONSTRUKCIJA CESTE JP 878 421 SPODNJI RAZBOR (P0-P7)

v dolžini 140 m Izvedejo se zamenjava spodnjega in zgornjega ustroja ceste, ureditev bankin, odvodnjavanja in asfaltiranje odseka ceste v dolžini 140 m.

SEPTEMBER 2020 10. ZAMENJAVA KRITINE NA SLOVENJGRAŠKI MRLIŠKI VEŽICI

11. MOST ČEZ REKO MISLINJO »DAPLAST« V ŠMARTNEM PRI SLOVENJ GRADCU TER UREDITEV IN STABILIZACIJA STRUGE Obstoječi most se poruši in zgradi nov. V sklopu izgradnje novega mostu se zaradi dviga nivelete novega mostu izvede tudi rekonstrukcija ceste.

12. MOST ČEZ HOMŠNICO (POLJE–ŠTIBUH) Obstoječi most se poruši in zgradi nov. V sklopu izgradnje novega mostu se zaradi dviga nivelete novega mostu izvede tudi rekonstrukcija ceste. Dušan Stojanovič v arhiv MO SG

Otvoritev ceste in kanalizacije na Legnu Na Legnu so v letošnjem poletju zaključili še z eno občinsko investicijo. Tako so svojemu namenu predali prenovljen 350 m dolg odsek ceste Handanović, vključno še z drugo posodobljeno infrastrukturo. Izvedba investicije “Handanović–Moric” na območju Vaške skupnosti Legen se je pričela v oktobru 2019 pri cestnem odcepu Handanović, ko so izvajalci v smeri Moric pričeli z izgradnjo kanalizacije. V sklopu tega projekta prenove 670 m javne kanalizacije s pripravo na sekundarne priključke za 20 individualnih hiš je bila izvedena rekonstrukcija približno 350 m dolgega odseka ceste Handanović– Moric. Investicija, vredna 128.000 evrov, poleg vsega potrebnega zajema 700 m novih fekalnih, pa tudi optičnih vodov, zamenjavo dotrajanega vodovoda ter ureditev spodnjega in zgornjega ustroja ceste, ob njej tudi sistema odvodnjavanja meteornih voda. Posodobljeno infrastrukturo je Mestna občina Slovenj Gradec skupaj s predstavniki Sveta VS Legen in blagoslovom šmarškega nadžupnika v uporabo svečano predala sredi julija. Krajani, ki so se udeležili slavnostnega dogodka, so ob tem izrazili veliko zadovoljstvo. »Ta cesta nam pomeni ogromno, še več pa nam pomeni infrastruktura, ki je pod cesto,« je povedal eden od njih, ko je pohvalil medsebojno uravnoteženost urejanja mesta in

v arhiv MO SG

podeželja, ki se je pokazala z izvedbo omenjene investicije. Župan Tilen Klugler pa je poudaril, da to – ravno na tem območju – še ni vse, v bližnji prihodnosti bodo na Legnu začeli še z nekaterimi projekti, zato je napovedal, da bodo legenski planoti posvetili še precej pozornosti in sredstev. AP

>2020

MESTNI SVET/

Odgovori svetnikom Odgovori na pobude in vprašanja, ko so jih svetniki podali na 16. seji Mestnega sveta Mestne občine Slovenj Gradec (1. 7. 2020). Vzdrževalec drevoreda ob Suhodolnici, na levi strani ob pokopališču v Starem trgu, naj uredi drevesa. Javno podjetje Komunala Slovenj Gradec redno opravlja oglede dreves in ureja tista, ki so polomljena ter upognjena.

16. REDNA SEJA MESTNEGA SVETA MO SG smo poslali dvema ponudnikoma in izbrali najugodnejšega. Vprašali smo tudi še preostala dva ponudnika iz Slovenj Gradca, ki ponujata avtobusne prevoze, in tako velikih avtobusov nimata. Tako lani kot tudi letos smo popolnoma zapolnili razpoložljiva mesta za kolonijo, poleg tega je bilo potrebno v Fieso peljati tudi animatorje in vzgojitelje. Poleg 58-sedežnega avtobusa smo potrebovali še dodaten prevoz s kombijem, ki pa ga je opravil ponudnik iz naše občine. Drugače pa v okviru našega javnega zavoda večkrat organiziramo tudi razne druge aktivnosti, kjer potrebujemo avtobusne prevoze (na primer udeležbe na srečanjih pobratenih mest, strokovne ekskurzije …). Vedno poskrbimo za to, da najprej vključimo domače ponudnike. Urediti je potrebno klopce okoli dreves na Glavnem trgu v Slovenj Gradcu. Zaradi izredne situacije koronavirusa klopce v zgodnjem spomladanskem času niso bile popravljene oz. dotrajane zamenjane. Le-to bomo uredili v poletnem času.

v EK

Od pokopališča v Starem trgu do mosta čez Suhodolnico je steza v makadamski izvedbi. Naj se uredi tako, da jo bodo asfaltirali ali pa tlakovali. Pristojne službe bodo opravile ogled in ocenile strošek ureditve. Potka se bo dolgoročno smiselno uredila, glede na to, da bo v bližini potekala tudi nova kolesarska steza.

v EK

Na tabli pred starotrškim pokopališčem, ki je pri glavnem vhodu s parkirnega prostora na pokopališče, je pod številko 14 zapis »pokop pomembnih občanov«. Zapis naj se oblikuje drugače, recimo »pokop zaslužnih občanov« ali »pokop častnih občanov«. Strokovne službe Mestne občine Slovenj Gradec in strokovne službe Komunale Slovenj Gradec bodo preverile napis in ga popravile, če bodo ugotovile, da je le-to smiselno.

v EK

Zakaj otroke v kolonijo v Počitniški dom Fiesa, ki jo organizira Javni zavod Spotur, ni peljal prevoznik iz Mestne občine Slovenj Gradec? Vzrok za to, da je otroke v kolonijo peljal prevoznik iz Občine Dravograd, je dejstvo, da razpolaga z 58-sedežnim avtobusom. Povpraševanje

Mestni svet Mestne občine Slovenj Gradec ali župan naj imenujeta delovno telo kot pomoč pri pobudah glede poimenovanj ulic, naselij in javnih zavodov. Strinjamo se, da župan imenuje delovno telo, ki bo opravilo razpravo o vseh podanih pobudah glede poimenovanj. V mestu Slovenj Gradec bi bilo nujno potrebno urediti kvalitetno tržnico. Občinska uprava je projekt obnove oz. ureditve tržnice umestila v nabor projektov naslednje finančne perspektive. Zbrala Tatjana Špalir.

Mestni svet Mestne občine Slovenj Gradec je 1. julija 2020 zasedal na 16. seji, ki je potekala v veliki dvorani Mladinskega kulturnega centra Slovenj Gradec na Ozarah. Pri prvi točki dnevnega reda so svetniki sprejeli predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o proračunu Mestne občine Slovenj Gradec. Nadalje sta jim predstavnica podjetja Projekt, d. d., in župan predstavila idejno zasnovo sanacije degradiranega območja Mercator 2 – izgradnjo otroškega parka s skakalnico in le-to so tudi potrdili. Nato so sprejeli predlog Akcijskega načrta dostopnosti v Mestni občini Slovenj Gradec za obdobje 2020–2024, ki zajema naslednje cilje: enakovredno vključevanje invalidov v lokalno skupnost, dostopnost do prostora, dostopnost do informacij in dostopnost do storitev. Obravnavali in sprejeli so predlog Odloka o občinskih cestah, ki določa in ureja občinske ceste in nekategorizirane ceste, ki se uporabljajo za javni promet na območju Mestne občine Slovenj Gradec, upravljanje, gradnjo, vzdrževanje ter varstvo javnih cest in prometa na njih ter nadzor in sankcioniranje kršitev določb tega odloka. S sprejetjem predloga Odloka o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo na območju Mestne občine Slovenj Gradec so določili naslednje podlage za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo: preračun stroškov obstoječe komunalne opreme na enoto mere in merila za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo. Odlok določa tudi oprostitve komunalnega prispevka. Komunalnega prispevka se ne plača za novo in obstoječo opremo v primerih, ki jih določa zakon: za gradnjo gospodarske javne infrastrukture, ki za svoje delovanje ne potrebuje komunalne opreme oziroma ki nima samostojnih priključkov na komunalno opremo, za gradnjo enostavnih objektov, za gradnjo nezahtevnih objektov in v primeru nadomestitve objektov zaradi naravne nesreče. Plačilo se v celoti ali delno oprosti tudi za gradnjo neprofitnih stanovanj in gradnjo posameznih vrst stavb, nestanovanjskih kmetijskih stavb, poslovnih in upravnih stavb, trgovskih stavb in stavb za storitvene dejavnosti, industrijskih stavb ter mladim družinam, ki rešujejo stanovanjsko vprašanje. Plačilo se lahko oprosti tudi za gradnjo neprofitnih stanovanj in gradnjo posameznih vrst stavb, ki so v javnem interesu in katerih investitor je država oziroma pravna oseba v lasti države. V nadaljevanju so potrdili osnutek Pravilnika o plačah, sejninah in drugih prejemkih občinskih funkcionarjev, članov delovnih teles mestnega sveta, članov ožjih delov občine in članov drugih organov Mestne občine Slovenj Gradec ter sprejeli spremembe investicijskega projekta Trajnostna mobilnost, v katerem je načrtovana izgradnja kolesarskih stez. Direktorica javnega zavoda Mocis, Centra za izobraževanje odraslih je predstavila delovanje omenjenega javnega zavoda in organizacijo poletnega počitniškega varstva. Svetniki so podali še soglasje k imenovanju direktorja Zavoda KSSENA, razrešili člana Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter imenovali nadomestnega člana. Potrdili so še nekaj predlogov s področja premoženjsko pravnih zadev. Tatjana Špalir

OBČINSKA UPRAVA /

Brezplačni prevozi za starejše Od 15. julija v okviru programa SG MOBILC

Naročila in objave Mestna občina Slovenj Gradec v skladu z določili Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (ZSPDSLS-1) objavlja naslednje javne dražbe: JAVNI RAZPIS ZA UPORABO PROSTOROV ZA IZVAJANJE PROGRAMOV IN PROJEKTOV NA LOKACIJI »STARA KOMUNALA« Predmet razpisa je dodelitev v uporabo dveh prostorov na lokaciji »Stara komunala«, Partizanska pot 12, 2380 Slovenj Gradec (pisarna N4; prostor P6 s predprostorom), za izvajanje kulturnih, mladinskih, športnih, humanitarnih, izobraževalnih, družbenih, založniških in socialnih dejavnosti in programov. Prijavitelji so lahko nevladne organizacije, društva in posamezniki s statusom samozaposlenega v kulturi ter socialna podjetja. Samostojni ustvarjalci na področju kulture so tisti, ki so registrirani za opravljanje svoje dejavnosti in so vpisani v Razvid samozaposlenih v kulturi.  Do uporabe prostorov so upravičene pravne in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost in so registrirane v Mestni občini Slovenj Gradec (MO SG) ali delujejo v Mestni občini Slovenj Gradec ter so registrirane za opravljanje kulturnih, mladinskih, športnih, humanitarnih, izobraževalnih, družbenih, založniških ali socialnih vsebin. Ponudba mora biti oddana do 4. 9. 2020 do 9. ure na obrazcih, ki so sestavni del razpisne dokumentacije, in mora vsebovati vse obvezne priloge in podatke, določene v razpisni dokumentaciji. Nepravočasno oddanih ponudb komisija ne bo upoštevala. -------------------------------------------------------------------------------NAMERA O SKLENITVI NEPOSREDNE POGODBE ZA PRODAJO NEPREMIČNINE V SLOVENJ GRADCU – PARCELA 850 982/4 Predmet prodaje je nepremičnina z ID-znakom parcela 850 982/4 – stavbno zemljišče v izmeri 21 m². Rok za oddajo vlog je petek, 11. 9. 2020, do 10. ure. -------------------------------------------------------------------------------JAVNO NAZNANILO O JAVNI RAZGRNITVI ELABORATA LOKACIJSKE PREVERITVE JAVNO NAZNANILO O JAVNI RAZGRNITVI ELABORATA LOKACIJSKE PREVERITVE ZA DOLOČITEV OBSEGA STAVBNEGA ZEMLJIŠČA PRI POSAMIČNI POSELITVI NA OBMOČJU EUP 0M-124 V OPN MO SG (identifikacijska številka lokacijske preveritve v zbirki prostorskih aktov: 1742) – prilagoditev in določitev natančne oblike ter velikosti območja stavbnih zemljišč na posamični poselitvi -------------------------------------------------------------------------------JAVNO NAROČILO MALE VREDNOSTI SANACIJA PLAZU PODGORJE: SANACIJA PLAZU POD CESTO LC 377060 (PODGORJE–VELUNJA–KLANČNIK) IN UREDITEV STRUGE SUHODOLNICE POD PLAZOM Vse informacije o naročilih in objavah najdete na spletnem portalu Mestne občine Slovenj Gradec pod zavihkom »Naročila in objave«.

Vse informacije o naročilih in objavah najdete na spletnem portalu Mestne občine Slovenj Gradec pod zavihkom »Naročila in objave«.

V lanskem letu smo v Mestni občini Slovenj Gradec pričeli z uvajanjem storitve brezplačnih prevozov za starejše občane, ki je v obdobju dobrega leta dni potekala pod okriljem Javnega zavoda Spotur in v sodelovanju z Zavodom Sopotniki. V tem času so prostovoljski šoferji opravili preko 900 prevozov, povprečna starost naših uporabnikov pa je približno 80 let. Med izvajanjem projekta smo ugotovili, da je z brezplačnimi prevozi za starejše vsekakor treba nadaljevati, saj so potrebe velike. Prav tako ugotavljamo, da starejši občani potrebujejo tudi druge oblike pomoči in ravno to je bil vzrok, da smo se po preteku pogodbe z Zavodom Sopotniki odločili za manjšo spremembo organizacije dela in nekoliko dopolnjen koncept pomoči starejšim občanom. Tu gre predvsem za pridobivanje in posredovanje raznih informacij ter reševanje vsakodnevnih težav, ki pestijo starejše. Omenjene storitve od 15. julija dalje potekajo v okviru programa za medgeneracijsko pomoč SG MOBILC, ki se bo v celoti izvajal pod okriljem Javnega zavoda Spotur, ki med drugim v naši mestni občini izvaja tudi socialne programe. Program v celoti financira Mestna občina Slovenj Gradec. Še naprej pa osnovna dejavnost programa ostaja zagotavljanje brezplačnih prevozov za starejše na območju naše mestne občine, in sicer k zdravniku, v trgovino, na pokopališče, obisk in po drugih opravkih; s tem starejšim pomagamo pri vsakodnevnem življenju oz. vključevanju v aktivno družbeno življenje. Prostovoljci vozijo posebej za ta projekt namenjeno vozilo in poleg prevozov po potrebi nudijo starejšim tudi spremstvo. Z medgeneracijskim sodelovanjem prekinjamo izoliranost in osamljenost starejših prebivalcev, gradimo bolj solidarno družbo in presegamo miselnost, da je skrb za starostnike zgolj naloga sorodnikov. Za prevoze in ostale storitve se je potrebno naročiti vnaprej, in sicer na telefonski številki 041 441 199 vsak dan od ponedeljka do petka med 7. in 15. uro. Evgenija Cesar

Javne dražbe Mestna občina Slovenj Gradec v skladu z določili Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (ZSPDSLS-1) objavlja naslednje javne dražbe: STANOVANJSKA ZAZIDAVA OZARE SN8 Mestna občina Slovenj Gradec objavlja javno dražbo za prodajo sklopov nepremičnin na območju individualne stanovanjske zazidave »Ozare Sn8« v Slovenj Gradcu. Javna dražba bo potekala 8. 9. 2020 ob 11. uri v sejni sobi Mestne občine Slovenj Gradec. -------------------------------------------------------------------------------SKLOP CELJSKA–RONKOVA, PRI ZIPO CENTRU Mestna občina Slovenj Gradec objavlja javno dražbo za prodajo sklopa nepremičnin na območju Celjske ceste in Ronkove ulice, v bližini ZIPO centra, v Slovenj Gradcu. Javna dražba bo potekala 8. 9. 2020 ob 12. uri v sejni sobi Mestne občine Slovenj Gradec. --------------------------------------------------------------------------------ZAZIDAVA POD GRADOM Mestna občina Slovenj Gradec objavlja javno dražbo za prodajo treh sklopov nepremičnin na območju individualne stanovanjske zazidave »Pod gradom«. Javna dražba bo potekala 8. 9. 2020 ob 11.30 v sejni sobi Mestne občine Slovenj Gradec. --------------------------------------------------------------------------------JAVNA DRAŽBA – SOTOČJE, parcela 850 244/74 Mestna občina Slovenj Gradec objavlja javno dražbo za prodajo nepremičnine z ID-znakom parcela 850 244/74. Predmet prodaje je nezazidano stavbno zemljišče v izmeri 2.364 m² z ID-znakom parcela 850 244/74, ki se nahaja na območju »Sotočja« v Slovenj Gradcu. Javna dražba bo potekala 8. 9. 2020 ob 12.30 v sejni sobi Mestne občine Slovenj Gradec.

Več informacij o javnih dražbah najdete na spletnem portalu Mestne občine Slovenj Gradec pod zavihkom "Naročila in objave"  "Javne dražbe".

>2020

Iz občinske uprave so nam sporočili, da letošnjega tradicionalnega Mirovniškega festivala in Festivala drugačnosti zaradi ukrepov ne bodo mogli organizirati v obliki, kot sta potekala doslej. Zaradi varovanja zdravja udeležencev je odpovedan tudi tradicionalni županov sprejem za upokojence in invalide. Udeležencem in sodelujočim se opravičujemo in zahvaljujemo za razumevanje. MN

GOSPODARSTVO /

ŠOLSKI CENTER SLOVENJ GRADEC

Dokončane nova telovadnica in lesarske delavnice Na območju Šolskega centra Slovenj Gradec so že zgradili novo telovadnico in lesarske delavnice, ki predstavljajo prvo fazo 14,9 milijona evrov vredne naložbe. »Novi prostori bodo v uporabi v novem šolskem letu. Uporabno dovoljenje je pridobljeno, potekajo še dela v zvezi s primopredajo prostorov in dobavo opreme. Prostori bodo dani v uporabo takoj, ko bo dobavljena vsa oprema,« pojasnjuje direktorica Šolskega centra Slovenj Gradec, Gabrijela Kotnik. Nemoteno potekajo tudi dela v okviru druge faze novogradnje, to je izgradnja šole. Šolski center je do zdaj pouk izvajal na petih lokacijah v Slovenj Gradcu. »Novi prostori so velika pridobitev, saj bodo nadomestili do sedaj najete prostore na dveh lokacijah. Po zaključeni investiciji se bo izobraževanje izvajalo na treh lokacijah. Novogradnja namreč vključuje pokrito povezavo z lokacijo v Koroški ulici 11.« Ko bo končana celotna naložba, bo slovenjgraški šolski center v vseh novih objektih pridobil več kot 8400 kvadratnih metrov bruto novih površin.

MN

v Šolski center

KOMUNALA SLOVENJ GRADEC PRINESI-ODNESI

Čezmerna uporaba? Ne … Ponovna uporaba! Imate doma izdelke, ki jih ne uporabljate več, ste se jih naveličali ali pa ste kupili nove in ne veste, kam s starimi? Pridružite se naši družbeno odgovorni in trajnostno naravnani pobudi Prinesi-odnesi in omogočite, da te izdelke ponovno uporabi nekdo drug. Česar ne potrebujete več, ni odpadek, temveč priložnost, da ga v enaki obliki uporabi nekdo drug ali pa z manjšimi posegi dobi novo življenje. Ponovna izmenjava delujočih in nepoškodovanih izdelkov v okviru Prinesi-odnesi je brezplačna, uporaba le-teh pa na lastno odgovornost. Delovni čas Prinesi-odnesi: sreda: 13.00–18.00 sobota: 8.00–13.00

v EK

Ob ponedeljkih, torkih, četrtkih, petkih, nedeljah in praznikih – ZAPRTO

NOVA PRIDOBITEV V MESTU

Sodobna avtopralnica namesto degradiranega območja V novi avtopralnici v Slovenj Gradcu si očistimo kolo, motor, avtomobil, kamion in tudi traktor. "Pridite umazani in odidite čisti", je geslo, s katerim so lastniki podjetja Avtoservis Slovenj Gradec svojemu namenu predali sodobno samopostrežno avtopralnico, ki se nahaja na nekdanjem za oko nič kaj prijetnem, sedaj pa lepo urejenem območju v neposredni bližini Avtoservisa. Kakovostno čiščenje nudi najsodobnejša tehnologija z enostavno uporabo. Župan MO Slovenj Gradec Tilen Klugler je ob prerezu traku izrazil veliko zadovoljstvo ob novi pridobitvi, ki je del degradiranega območja mesta spremenila v urejeno in je istočasno koristna za prebivalce. Čiščenje lahko plačamo lahko z žetoni ali kartico, na vsakih 10 žetonov pa nam enega podarijo.

Darja Vrhovnik 8

v Dunja Vrhovnik

POMEMBNO JE VLAGATI V HRIBOVSKE KMETIJE

GOSPODARSTVO /

Kmete pozivajo, da pregledujejo gozdove Ko sta v začetku letošnjega poletja državni sekretar z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Damjan Stanonik in direktor družbe Slovenski državni gozdovi Samo Mihelin obiskala koroške hribovske kmetije in gozdove, sta se mudila tudi na sedežu Zavoda za gozdove Slovenije območne enote Slovenj Gradec. Koroška spada med najbolj gozdnata območja v Sloveniji in delež iglavcev je večji od 80 %. Na ZGS ocenjujejo, da so naši gozdovi letos zelo ogroženi.

in dodaja, da se izvajanje sanacijskih ukrepov v državnih gozdovih sicer izboljšuje. Zasebnikom so do zdaj izdali odločbe za posek več kot 50.000 kubikov dreves, kar je skoraj 4-krat več kot v enakem obdobju lani. Predvidevajo, da bo potrebno posekati 300.000 ali več kubikov lesa. Kmete pozivajo, da sami pregledujejo gozdove, čeprav so na terenu tudi gozdarji. Pravočasna izvedba ukrepov je edino zagotovilo, da bosta zmanjšani možnost in nevarnost gradacije lubadarja. Ker je kar okrog tri četrtine koroških gozdov zasebna last, bi bil v primeru razgozditve prizadetih območij ogrožen tudi obstoj kmetij na takih območjih. S predstavniki Zveze lastnikov gozdov Slovenije in Društva lastnikov gozdov Mislinjske doline se je državni sekretar na kmetiji Zdravka Kneza, p. d. Ros, v Zgornjem Razborju pogovarjal o gospodarskem in socialnem položaju hribovskih kmetij z omejenimi možnostmi. Zbrani sogovorniki so med drugim potrdili, da bi bilo dobro opredeliti, kdo je gorski kmet in kakšne pravice iz tega statusa prihajajo. Govorili so o aktualnih problemih pri

gospodarjenju z gozdovi, predvsem z vidika nove perspektive Programa razvoja podeželja. Poudarili so pomen programa mladih prevzemnikov in iskanja možnih povezav znotraj gozdarskega in lesnega sektorja na prihodnjih razpisih za področje gozdarstva. »Opozorjeni smo bili na zamude v sanaciji. Veseli me, da smo bili seznanjeni tudi s tem, da se je sanacija zelo pospešila. V bodoče bo sicer potrebna sadnja, sredstva za jesensko sadnjo so. Ujme so pustile posledice tudi na kmetijskih gospodarstvih, zato smo se pogovarjali o vzpodbujanju drugih dejavnosti, ki bi kmetom omogočale preživetje. Opažamo, da se gorske kmetije praznijo, ljudje se odseljujejo,« je še v Slovenj Gradcu povedal Damjan Stanonik. Hiter vzpon doživlja turizem predvsem z vidika uporabe gozdov z ureditvijo kolesarskih poti (gorsko kolesarstvo, gorski turizem). »Zaključki srečanja so bili jasni,« so potem povedali na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, »čimbolj izkoristiti možnosti nove perspektive Programa razvoja podeželja, se usmeriti v izpolnjevanje pogojev za prijave na razpise in tako ohranjati tudi podeželje, ki zaradi omejenih možnosti terja več truda, napora in vztrajnosti.« AP

v Ajda Prislan

Na Zavodu za gozdove Slovenije, OE Slovenj Gradec so državnega sekretarja Damjana Stanonika seznanili s posledicami ujm in škode v gozdovih zaradi podlubnikov – gradacije smrekovega lubadarja. Po sestanku je sledil ogled stanja na terenu. Naravne ujme so od leta 2014 dalje zelo prizadele koroške gozdove. Vodja ZGS, OE Slovenj Gradec Branislav Gradišnik pojasnjuje, da so na določenih območjih nastale kritične razmere, ocenjujejo namreč, da se posledice naravnih ujm in gradacije lubadarja poznajo na 50 % površine vseh gozdov. Skoraj 9000 ha (okrog 15 % površine) pa je takih, kjer je prirastni potencial zmanjšan kar za več kot 20 % in to so t. i. gozdovi za sanacijo, kjer je možno tudi za izvajanje različnih ukrepov koristiti sredstva Programa razvoja podeželja Republike Slovenije. »Glede na načrte gospodarjenja v gozdovih bi lahko v državnih gozdovih posekali največ do 100.000 kubikov lesa, zaradi ujm in lubadarja pa je bilo potrebno posekati tudi 160.000 in še več, kar je pomenilo za organizacijo dela velik problem. Opažamo, da je ta sanacija potekala počasneje kot v zasebnih gozdovih, posledica tega pa je ta, da je prišlo do gradacije smrekovega lubadarja in da je ta prisotna v Z leve: državni sekretar z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Damjan Stanonik, direktor družbe letošnjem letu v večjem obsegu, kot je gradacija Slovenski državni gozdovi Samo Mihelin in vodja Zavoda za gozdove Slovenije, OE Slovenj Gradec Branko v zasebnih gozdovih,« še pojasnjuje Gradišnik Gradišnik in g. Hinko Andrejc.

RRA KOROŠKA: PODJETNO NAD IZZIVE

»Ne želimo povečevati prekarizacije Slovenije« Regionalna razvojna agencija za Koroško nadaljuje z izvajanjem podpornih aktivnosti za potencialne podjetnike. Namen projekta Podjetno nad izzive Koroška ali PONI Koroška je podjetniško usposabljanje oseb, ki si želijo udejaniti svojo podjetniško idejo. Končni cilj je zagon novih podjetij in ustvarjanje novih delovnih mest v podjetništvu. Izvajalci projekta iščejo ter vključujejo osebe, ki imajo resnično željo po vstopu v podjetniške vode, manjka pa jim znanja in poguma za ta korak, nikakor pa ne želijo povečevati prekarizacije Slovenije. »Z vsako novo skupino mladih podjetnikov se bo začela spreminjati tudi podjetniška kultura. Se pravi, da morebitni neuspeh ne bo stigmatiziran oz. bodo padci le del poti do uspeha. Kot v življenju so tudi v poslu napake najboljša šola za naprej,« meni in upa za Koroško regijo projektni vodja Boris Skudnik, notranji mentor v projektu PONI Koroška.

>2020

Odziv kandidatov je bil zelo dober, izbrani se bodo s 1. 9. 2020 za 4 mesece zaposlili na RRA Koroška in v okviru svoje 4-mesečne zaposlitve delali izključno na uresničitvi poslovne ideje, s katero so se prijavili na javni razpis. Na RRA imajo namen, da uspešno zaključijo usposabljanje za vseh 7 skupin (80 potencialnih podjetnikov), ki jih predvideva projekt PONI v prihodnjih treh letih. PONI Koroška je del vseslovenskega projekta, ki ga v okviru Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020 prednostne osi: “3. Dinamično in konkurenčno podjetništvo za zeleno gospodarsko rast” financirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

AP 

www.rra-koroska.si

MESTO IN PODEŽELJE /

Evropski teden mobilnosti Mestna občina Slovenj Gradec, ki je že bila zmagovalka Evropskega tedna mobilnosti (ETM), tudi letos, med 14. in 22. septembrom, sodeluje v najbolj razširjeni kampanji za spodbujanje trajnostne mobilnosti. Mestna občina Slovenj Gradec že sedmo leto zapovrstjo sodeluje pri organizaciji različnih osveščevalnih akcij, namenjenih omejevanju avtomobilskega prometa na določenih območjih, spodbujanju uporabe trajnostnih oblik prevoza in ozaveščanju prebivalcev o vplivih njihove izbire potovalnega načina. »In tudi letos je vodilo enako,« pove Aleksandra Gantar, koordinatorka ETM v MO Slovenj Gradec, pri čemer poudari, da je v mestih z urejenim prometom lepše in lažje živeti. »Tam, kjer vse lepo teče, hitreje in udobneje potujemo, hkrati pa tudi manj onesnažujemo svojo okolico. Manj hrupa pomeni tudi manj stresa. Manj delcev v zraku pomeni bolj zdrave posameznike. In vse skupaj pomeni bolj trajnostno in zadovoljno skupnost.« V sklopu ETM bodo v soorganizaciji z Zavodom Ekopren, Zavodom za ekologijo in preventivo pred nesrečami, Društvom varno aktivnih poti in raum AU izpeljali tri projekte.

Projekt S kolesom v mesto vabi v mesto kolesarje že od 1. avgusta dalje, pravi vodja projekta Vladimir Jarh Nikolič ter doda da bo v sklopu akcije, ki bo potekala do 22. septembra, vsak kolesar na vstopnih parkirnih kabinah mestnega jedra prejel oštevilčen kuponček za popuste, ki so vnovčljivi pri več kot 50 ponudnikih, označenih s plakatom Kolesarju prijazen lokal. Dvomesečni projekt zaključujejo z nagradnim žrebanjem, ki bo v mestnem jedru Slovenj Gradca potekalo 22. septembra s pričetkom ob 17. uri. V sklopu akcije Pešbus, ki poteka že tretje leto zapovrstjo in v sklopu katere sodelujejo učenci Prve OŠ Slovenj Gradec, Druge OŠ Slovenj Gradec

in podružnične šole Pameče - Troblje, bodo prostovoljci spremljali mlajše šoloobvezne otroke v šolo. Akcija se pričenja 14. septembra in bo trajala teden dni. V sklopu projekta Peš kažipot, ki naslavlja vprašanja trajnostne mobilnosti in družbenoodgovornega angažmaja, pa bodo postavljene informacijske točke trajnostno osveščale o pomenu hoje in družbeni odgovornosti. Pomen osveščanja o aktualnih družbenopolitičnih temah in spodbujanja družbene odgovornosti, kamor trajnostna mobilnost zagotovo sodi, je izpostavil tudi Rado Carlo Poggi, kreativni vodja izvedbe projektov, ter s povabilom na dogodke spomnil, da je uspeh odvisen od aktivne udeležbe vseh nas. Zatorej, prisrčno vabljeni! AP

PROMETNA UREDITEV OKOLICE POŠ PAMEČE

Za varnejšo pot otrok v šolo V okviru Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu MOSG smo uredili površine za pešce v okolici Podružnične osnovne šole Pameče. Uredili smo tudi avtobusno postajališče za šolarje, zamenjali smo zaščitno mrežo pri igrišču ter uredili okolico.

Dušan Stojanovič

Sestanek vodij regijskih pisarn Olimpijskega komiteja Slovenije V organizaciji Športne zveze Slovenj Gradec sta prvega julija v slovenjgraški glasbeni šoli potekala 13. seja Strokovnega sveta OKS – ZŠZ in 12. sestanek vodij regijskih pisarn OKS – ZŠZ. Udeleženci so si uvodoma ogledali center mesta in rojstno hišo Huga Wolfa, kjer so jim predstavili skladateljevo življenje in delo, s čimer so počastili 160. obletnico njegovega rojstva. Po pozdravnih nagovorih podžupanje Martine Šisernik, predsednika OKS – ZŠZ Bogdana Gabrovca, predsednice Športne zveze Slovenj Gradec Mojce Verhovnik in ravnatelja Glasbene šole Slovenj Gradec Aleksandra Đukanovića so udeleženci prisluhnili mladi pianistki Klari Lužnik. Ob vrhunski izvedbi Chopinove Polonaise v cis-molu je prisotnim ponovno dokazala, kako pomembna je ubranost med zdravim duhom in zdravim telesom tako na umetniškem kot tudi športnem področju. Osrednja točka seje je bila posvečena načrtovanju medijske kampanje in aktivnostim ob obeležitvi dneva slovenskega športa. Državni zbor je

nedavno razglasil 23. september za državni praznik, posvečen slovenskemu športu, katerega namen je krepiti zavedanje o pozitivnih učinkih redne telesne dejavnosti na posameznika in družbo ter spodbuditi vse generacije k športnemu udejstvovanju. Olimpijski komite želi s svojimi članicami organizirati številne športne dogodke širom Slovenije, o načrtovanju katerih so razpravljali tudi člani strokovnega sveta in vodje regijskih pisarn. V nadaljevanju so obravnavali tudi akcijo Navijaj za šport, doniraj del dohodnine športu, s katero želijo spodbuditi zavezance za dohodnino k donaciji dela dohodnine športnim organizacijam. Z aktivnostmi na tem področju lahko šport pridobi nepogrešljiv del sredstev, ki ga državljani ne namenijo izbrani nevladni organizaciji v javnem interesu. Športna zveza Slovenj Gradec bo tudi v prihodnje aktivno soustvarjala projekte olimpijskega komiteja, še posebej tiste, ki so pomembni za našo lokalno skupnost. Rok Konečnik, vodja RP Slovenj Gradec

Niste zaključili srednje šole? Se želite vključiti v izobraževanje odraslih na Šolskem centru Slovenj Gradec? Izbirate lahko med pestro paleto srednješolskih programov. Šolski center Slovenj Gradec je od leta 2018 do 2022 konzorcijski partner projekta ATENA, ki je namenjen udeležencem izobraževanja odraslih. V okviru ATENE vam nudimo BREZPLAČNO UČNO POMOČ z razlago in utrjevanjem učne snovi pri posameznih predmetih. Več informacij dobite pri koordinatorici Lidiji Ajtnik, po e-pošti: lidija.ajtnik@sc-sg.si, na spletni strani Šolskega centra: http://www.sc-sg.si/atena-dogodki-in-novice/ ali po telefonu: 02 884 65 24. Po uspešnem zaključku se lahko vpišete v katerega od programov Višje strokovne šole. Veselimo se sodelovanja z vami!

MESTO IN PODEŽELJE /

DARILO SLOVENJGRAŠKEGA ODBORA SMC SOKRAJANOM

Nova defibrilatorja: na Maistrovi ulici in v Šmiklavžu Po Koroški regiji razpletena mreža avtomatskih eksternih defibrilatorjev (AED), javno dostopnih vsak dan v letu in 24 ur v dnevu, se je razširila za dva nova na območju Mestne občine Slovenj Gradec. Enega so v začetku julija namestili v najbolj gosto poseljeni mestni četrti v Slovenj Gradcu, to je MČ Polje, in sicer ob neograjenem vhodu B v vrtec na Maistrovi ulici, drugega v vaškem jedru Šmiklavža, na zasebnem prostoru družine Mirkac ob cerkvi in gostilni. Obe akciji sta bili zamisel in delo slovenjgraškega odbora Stranke modernega centra, kajti s tem so, po besedah Sama Januška, uresničili svojo željo narediti nekaj nesporno pozitivnega. »Vse zadeve, ki se trenutno dogajajo znotraj stranke, vzbujajo precej negativizma, a smo si v tem času v našem lokalnem odboru

kljub temu zaželeli narediti nekaj dobrega – pozitivnega. Verjamem, da smo s predajo obeh avtomatskih defibrilatorjev za pomoč osebam z zastojem srca v javno uporabo, tako v Mestni četrti Polje kot v Vaški skupnosti Šmiklavž, zagotovo naredili dobro delo in to tako, da bodo ljudje defibrilatorja vzeli za svoja. Ne želim si govoriti in tudi ne govorim o nobeni aktualni politiki. Aparaturi smo podarili svojim sokrajanom, prijateljem, sosedom ali našim naključnim obiskovalcem, turistom našega čudovitega Slovenj Gradca,« je pojasnil Samo Januška, član lokalnega odbora SMC Slovenj Gradec in mestni svetnik. Župan Tilen Klugler je ob predaji novih aparatov za pomoč pri srčnem zastoju povedal, da namestitvi že 31. in 32. defibrilatorja v Mestni občini Slovenj Gradec

Na predaji novega AED na Maistrovi je strokovnjak iz Koronarnega kluba Mežiška dolina predstavil delovanje aparature ter poudaril enostavnost in varnost uporabe defibrilatorja.

pomenita dodano vrednost na področju varnosti v občini. Peter Kordež, predsednik Koronarnega kluba Mežiška dolina je zbranim s pomočjo strokovnjaka z Urgence v Ljubljani Andreja Šmona nazorno pojasnil, kako je treba ravnati, če pomagamo nekomu ob zastoju srca, in da aparatura sama daje navodila, kaj storiti v času njene uporabe. Navodila so jasna, uporaba je enostavna, tako da uporabnika ni treba skrbeti, da ne bo zmogel. Če ob zastoju srca pravilno ravnamo v 30 sekundah, je kar 99-odstotna možnost, da prizadeti človek preživi. Slovesni predaji obeh AED-aparatur so s kratkima kulturnima programoma popestrili otroci iz vrtca na Maistrovi ter Fantje z Graške Gore skupaj s Tino in Majo Mirkac. AP

Med prikazom uporabe defibrilatorja za pomoč osebam z zastojem srca v Šmiklavžu

v Ajda Prislan

NASVETI IZ VAŠE LEKARNE

Ne pozabimo na ostale bolezni Čas koronavirusa, v katerem trenutno živimo, od nas zahteva vrsto prilagoditev in omejitev. Ob tem pa je pomembno, da ne pozabimo na ostale bolezni, predvsem kronične, saj so se kot dejavniki tveganja za slabši potek bolezni covid-19 pokazali predvsem pridružene bolezni in stanja, kot je povišan krvni tlak, sladkorna bolezen, bolezni dihal, debelost, starost … Zato je pri kroničnih bolnikih skrbno in dosledno upoštevanje splošnih priporočil za preprečevanje okužbe, vključno z zmanjšanjem fizičnih socialnih stikov, še toliko pomembnejše. Ob trenutni okrnjeni dostopnosti do zdravstvenih ustanov je pomembno, da kronični bolniki za dobro urejenost svoje bolezni v veliki meri poskrbite sami. Predvsem s pravilnim in rednim jemanjem predpisanih zdravil. Pomemben del tega pa je tudi spremljanje poteka svoje bolezni,

>2020

na primer z rednim merjenjem krvnega tlaka ali sladkorja v krvi. Pozorni bodite na izrazito poslabšanje simptomov bolezni in se v takem primeru nujno obrnite na svojega zdravnika. Z gibanjem na svežem zraku in zdravo prehrano dodatno okrepite imunski sistem in izboljšajte fizično pripravljenost, saj sta to pomembna dejavnika, ki pripomoreta k lažjemu in hitrejšemu prebolevanju bolezni. Ker naročanje receptov za zdravila trenutno poteka večinoma preko telefona in elektronske pošte ambulant, je pomembno, da spremljate svoje zaloge zdravil in si jih pravočasno priskrbite. Ni pa potrebe po kopičenju večjih zalog zdravil doma, ker sta bili dobavljivost in dostopnost leteh ves čas epidemije nemoteni. Trenutno tudi vse naše lekarne delujejo po ustaljenih delovnih časih.

Po medijih kroži veliko informacij, da določena zdravila vplivajo na potek bolezni covid-19. Pomembno je, da sami ne prekinjate redne terapije in se o kakršni koli spremembi v terapiji ali vprašanju glede zdravil posvetujete s svojim zdravnikom ali farmacevtom. V primeru povišane telesne temperature in bolečin pa je za samozdravljenje priporočeno uporabljati paracetamol. Dragica Nabernik

MESTO IN PODEŽELJE /

KLUB KOROŠCEV LJUBLJANA V SLOVENJ GRADCU

Pri Lešniku so kuhali, se družili in uživali ob skuhanih dobrotah Potem, ko so člani kulinarične sekcije Kluba Korošcev Ljubljana v rojstni hiši Huga Wolfa v Slovenj Gradcu na dvodnevnem aktivnem druženju ob spoznavanju koroške pokrajine in kulture pokusili unikatno kavno mešanico Wolfova kava s smetano na način, kot jo je skladatelj rad pil v svojih otroških letih, so se okrepčali v hotelu Vila Pohorje, nato na Ekološko turistični kmetiji Lešnik v Golavabuki. Pri Lešniku sta jih gospodinja Irma in gospodar Bertl pričakala z dobrodošlico pod 300 let staro lipo, nakar jim je gospodar podrobno razkazal njihovo domačijo, ki se ponaša z izjemno bogato in zanimivo naravno in kulturno dediščino. In tam so ljubljanski Korošci na že 28. Koroški kuhariji zakuhali kulinarični del svojega na Slovenjgraškem načrtovanega programa. Srečanje pri Lešniku, na katerem so imeli tudi gosta iz avstrijske Koroške Marjana Šturma, so, kot vedno, začeli z uvodnim kozarčkom penine in tradicionalnimi koroškimi kruhovimi srčki Kluba Korošcev Ljubljana. Nato so se lotili kuhanja koroških jedi po starih receptih naših babic in mam, nekaterih že čisto pozabljenih, ki jih je zbrala in zopet na svetlo prinesla Doroteja Omahen, vodja kulinarične sekcije Koroška kuharija v klubu. V sekciji so v petih letih, ko se takole kuharsko družijo v Ljubljani, raznih slovenskih krajih in tudi Avstriji, pripravili

številne koroške dobrote in jih dali pokusiti tudi povabljenim tujcem. Malo sicer prirejene, pravi Omahnova, avtorica že dveh ljubiteljskih kuharskih zbirk, ker so koroške jedi za tiste, ki jih niso navajeni, malce težke. »Današnja koroška kuhinja ima dva viška: na začetku imamo koroške srčke, izrezane iz rženega kruha, vedno obložene z nekim koroškim namazom, danes so tolsti grumpi okrašeni s travniško kislico. Na koncu sledi kraljica današnje kuharije kvočeva pogača (kvoce so suhe hruške, poznamo tudi kvočeve knedlne),« je pojasnila na srečanju pri Lešniku. Kuhali so suho župo iz svinjskega dimljenega mesa, pripravili g’r narete štrankle, zabeljene z ocvirki, krompirjev zos s kumaricami, kvočevo pogačo in kompot iz suhega sadja: kvoc, češpljev in jabolk, jedilnik pa je bil na koncu popestren z domačim črničevim in jabolčnim žganjem. AP

Živela ustvarjalnost! na pohodu za kreativci Projekt Živela ustvarjalnost!, ki nastaja pod taktirko raum AU in katerega namen je predstavljati atribute naše Koroške – človeško kreativnost –, je ponovno v polnem zagonu. Namen projekta je spodbujati fascinacijo in koristnost kreativnega v vsakdanjem življenju. Kreativce so k sodelovanju vabili preko natečaja, ki se je zaključil v mesecu avgustu in na katerega so se lahko prijavili vsi kreativci, ne glede na način izraznosti, starost, poklic, z edinim pogojem, da so pripravljeni svojo ustvarjalnost deliti z drugimi, pojasnjuje vodja projekta Rado Carlo Poggi. Komisija, sestavljena iz širše projektne ekipe in zainteresirane javnosti, je izbrala šest ustvarjalcev, ki bodo v jesenskih mesecih, skupaj s projektno ekipo, izpeljali tedensko razstavo in kreativno delavnico, katere namen je dodatneje osvetliti sam proces ustvarjanja. Letošnje postavitve razstav, od bonsajev, literature, tekstopisja ali zvočnointermedijske razstave, bodo med seboj popolnoma različne, kar zahteva vedno nove ideje, pristope in je hrana vsakemu kulturnemu delavcu in posledično celotni 12

lokalni skupnosti. V septembru bosta v sklopu projekta Živela ustvarjalnost! predstavljena dva ustvarjalca, Marko Marin in Matija Triglav. Otvoritev razstave, s katero bo svojo ustvarjalnost predstavil Marko Marin, je na sporedu 14. septembra ob 18. uri, ko bodo lahko obiskovalci pokukali v svet tekstopisja. V sklopu kreativne delavnice, ki bo potekala v sredo, 16. septembra, ob 11. uri, pa bo Marin predstavil svoje nadaljnje ustvarjanje, proces uglasbitve. Ker bo lahko zainteresirana javnost tekom razstave in delavnice spoznala zgolj faze Marinovega ustvarjanja, ne pa tudi “končnega produkta”, bodo skupaj z ostalimi nevladnimi organizacijami v HUB-u, bivši komunali, 19. septembra ob 20. uri pripravili še predstavitev plošče Cajt prinese svoje, kjer se bodo poleg Marina predstavili še ostali

ustvarjalci, ki delujejo pod okriljem društva Dnevna soba studio. Kot drugi ustvarjalec se bo v septembru predstavil Matija Triglav, ki je ustvarjalno izraznost našel v vzgoji bonsajev, majhnih dreves in rastlin. Otvoritev razstave bo 21. septembra ob 18. uri, na kreativno delavnico, kjer bo prikazan proces ozelenitve pa organizatorji vabijo 23. septembra. Prisrčno vabljeni v raum AU, Partizanska pot 12, Slovenj Gradec. AP

Kulturni dom Slovenj Gradec

Jeseni predvidena prenova dvorane in vpisi v abonmaje

v EK

V letošnjem poletju je Kulturni dom Slovenj Gradec z javnim zavodom Spotur prvič organiziral Kino na prostem na Trgu svobode. Kljub korona razmeram in temu ustreznim prilagoditvam slovenjgraški kino nadaljuje s projekcijami filmov. S predstavami v novi abonmajski sezoni bodo začeli novembra. V sklopu letnega kina na velikem platnu pred cerkvijo sv. Elizabete so se odvili trije brezplačni poletni filmski večeri za vse generacije. Kino Kulturnega doma Slovenj Gradec kljub okrnjeni distribuciji filmov ponuja čez poletje zanimive Art kino večere in redni program ob koncih tedna, ki ga pripravljajo glede na trenutno situacijo na 14 dni. Predvajajo filme evropske produkcije, novih ameriških filmov ni. Predvidevajo, da bo ob koncu leta na razpolago več novih filmskih naslovov. Zaradi načrtovane investicije v dvorano in oder kulturnega doma, ki zajema v 1. fazi prenovo avdio-akustične opreme, namestitev mostov za tehniko in druge posodobitve, bo dvorana predvidoma septembra in oktobra zaprta. Zato bodo letošnjo abonmajsko sezono začeli novembra, vpisi v abonmaje pa bodo potekali od konca septembra.

»O programu bomo svojo zvesto publiko in nove abonente obvestili v naši abonmajski brošuri in drugih medijih. Skušali bomo pripraviti program s po šestimi predstavami za vsak abonma, tako gledališki, lutkovni, filmski, v glasbenem pa v jeseni predvidevamo nadomestne termine koncertov Wolfovega koncertnega abonmaja – Wolf povezuje iz prejšnje sezone, ki zaradi korone niso bili izvedeni, in z novim letom dodati nekaj novih koncertov. Tudi odpadla predstava abonmaja SNG Opera in balet Maribor bo izvedena septembra. Nikogar ne želimo za nič prikrajšati. Wolfov koncertni abonma delamo skupaj z Društvom Hugo Wolf Slovenj Gradec,« pojasnjuje direktorica Kulturnega doma Slovenj

Gradec, Andreja Gologranc. Prvi prestavljen koncert Wolfovega abonmaja, na katerem bodo nastopili mezzosopranistka Bernarda Fink Inzko, basbaritonist Marcos Fink, Breda Zakotnik na klavirju in Bojan Maroševič, bo 25. septembra v cerkvi sv. Elizabete in bo brezplačen. AP –

Wolf povezuje Wolf verbindet

'20 Bernarda Fink Inzko (v Klemen Breitfuss)

Organizator  Vstopnina  Prijave  Obvezne prijave  Vodi

KPM – Koroški pokrajinski muzej, KGLU – Koroška galerija likovnih umetnosti, Spotur – SPOTUR Javni zavod za turizem, šport, mladinske in socialne programe

Opera, gledališče, ples Prosti čas

Pohodi

Delavnice, Vodstva Družabni dogodki

>2020

Muzeji in galerije

Glasba, Koncerti Gastronomija Zdravje

Razstave Otroški programi

Tečaji / Izobraževanje

Predavanja, predstavitve Drugo

Film Kino

Likovne delavnice

Ekologija

Breda Zakotnik

Mesto in podeželje, Občinski dogodki, Razpisi

Vodene vadbe

–

Bojan Maroševič (v Igor Napast)



Marcos Fink (v Miha Cerar)

»Wo find’ ich Trost – Kje bom našel tolažbo« “Wo find’ ich Trost – Where will I find comfort“

Šport 25. 9.

KONCERTNI VEČER OB 160-LETNICI ROJSTVA SKLADATELJA HUGA WOLFA

20:00 | Župnijska cerkev sv. Elizabete Ogrske|

SEPTEMBER 2020 Mesečni dogodki sreda, 1. 7., do sreda, 30. 9. | Koroška galerija likovnih umetnosti Slovenj Gradec |

PEČKOV SLOVENJ GRADEC | KGLU | 

sobota, 22. 8., do ponedeljek, 21. 9. | 8:00–16:00 | več organizatorjev |

Dnevni spored

01 TOR

02 SRE

03 ČET

S KOLESOM V MESTO | Raum AU |

popoldanski termini 16:00–18:00 | (1., 15., 29. 9.) | VGC Andeški hram |

04 PET

NED

PON

08 205 12 64, vgc@mocis.si

PONEDELJEK–PETEK, 14.–18. 9.| 7:15–8:00 | PEŠBUS |MOSG, zavod Ekopren, društvo Varno aktivne poti in Raum AU

08 TOR 09 SRE 10 ČET

(glej tedenski dogodki) 15:00 | VGC Andeški hram | Ekološko društvo SG SPOZNAVANJE GOB NAŠEGA OKOLIŠA | Večgeneracijski center v sodelovanju z Ekološkim društvom Slovenj Gradec | vgc@mocis.si ali 08 205 12 64

02 88 41 283

ODPRTJE GOSTUJOČE RAZSTAVE UČILNICA V NARAVI: ŠOLSKI VRT VČERAJ, DANES, JUTRI | Koroški pokrajinski muzej|

11 PET

Kreativna delavnica: MANDALE NA KAMNIH | Večgeneracijski center | Marija Borovnik  vgc@mocis.si

13:00 | VGC Andeški hram | ali 08 205 12 64

19:00 | Graščina Rotenturn | pokrajinski muzej|

12 SOB

TOR

16 SRE

ČET

Pikčasta linija - (dolina) Prepogni papir proti sebi ( zgib navznoter)

(glej tedenski dogodki)

18:00 | Koroški pokrajinski muzej, Muzej Ravne na Koroškem |

ČAJANKA Z MARTINO – KOMUNIKACIJSKA

DELAVNICA| Večgeneracijski center | Martina Razdevšek

VODSTVO MED SLOVENJGRAŠKIMI JAVNIMI SPOMENIKI IN SKULPTURAMI: GAJ MIRU| Koroška galerija likovnih umetnosti|Marko Košan  galerija@glu-sg.si ali

Prekinjena linija - (hrib) Prepogni papir od sebe (zgib navzven)

Koroška |Mojca Šipek in Sabina Zorjan  vgc@mocis.si ali na 08 205 12 64.

18:00 | Gaj miru,Štibuh |

PON

Prekinjena linija - (hrib) - Prepogni papir od sebe (zgib navzven)

HABLAMOS ESPAÑOL – spoznavanje

španskega jezika in kulture | Večgeneracijski center v sodelovanju s CKZ

ZDRAVILNA ENERGIJA DREVES|  Knjižnica Ksaverja Meška SG v sodelovanju z Marinko Lampreht

Pikčasta linija - (dolina) - Prepogni papir proti sebi (zgib navznoter)

13:00 | VGC Andeški hram |

SEJEM |  Raum AU |

15:30 | Knjižnica Ksaverja Meška Slovenj Gradec |

NED

Navodilo za zgibanje programa prireditev

Presetnik

17:00 | VGC Andeški hram |

8:00 | raum Au, Partizanska pot 12 | BOLJŠI

POSVET | 031 704 707, www.posvet.org

(glej tedenski dogodki)

Večgeneracijski center Andeški hram in Center za psihološko svetovanje

DELAVNICA “NEODVISNO ŽIVLJENJE”|  Društvo paraplegikov Koroške  stojan.rozman@guest.arnes.si ali na 031 536 573. 18:00 | Knjižnica Ksaverja Meška Slovenj Gradec | OTVORITEV RAZSTAVE FOTOGRAFIJ “ČE HOČEM, ZMOREM”| Društvo paraplegikov Koroške|Stojan Rozman

11:00 | Knjižnica Ksaverja Meška Slovenj Gradec |

9:00 | Ozare 18|

SOB

Dušica

ČETRTEK, 10., 24. 9. |17:00–19:00| VGC Andeški hram | BREZPLAČNA PSIHOLOŠKA SVETOVALNICA POSVET |

(glej tedenski dogodki)

fizioterapevt-ckz@zd-sg.si

SREDA, 2., 9., 16., 23., 30. 9.|15:30–17:00 | VGC Andeški hram | PISATELJSKA DELAVNICA |  Večgeneracijski center

(glej tedenski dogodki)

MODRA NOČ Z VITO MAVRIČ| Koroški

10:00 | Rojstna hiša Huga Wolfa |

POJTE, POJTE DROBNE PTICE |

Koroški pokrajinski muzej| Iona Ornik – Luna in Andrej Fon 14:00 | štart:Šentpavel v Labodski dolini |

PEACE ROAD| Spotur in

MOSG| Iona Ornik – Luna in Andrej Fon

9:00 | VGC Andeški hram |

TRŽNICA RECEPTOV: “KAJ BOŠ PA TI

11:00 | Raum Au, Partizanska pot 12 | GLASBENA

INKLUZIJSKI POHOD FESTIVALA DRUGAČNOSTI|  Društvo paraplegikov Koroške| do 14. 9. 2020

9:30 | Gostilna Rahtel |

STOJAN, GSM: 031 536 573 (SAMO V LEPEM VREMENU – REZERVNI TERMIN JE ČETRTEK, 24. 9. 2020)

ČET

11:00 | MKC|

OTVORITEV JEKLENEGA ŠPORTNEGA POLIGONA | 

Športna zveza Slovenj Gradec in Spotur|

18 PET

11:00 | VGC Andeški hram |

10:00 | mestno jedro | PREDSTAVITEV

8:00 | raum Au, Partizanska pot 12 | BOLJŠI

SOB

NED

SEPTEMBER 2020

SLIKARSKA DELAVNICA | Večgeneracijski

center| Jože Kremžar  08 205 12 64

VAŠKIH IN ČETRTNIH SKUPNOSTI V MESTNEM JEDRU SLOVENJ GRADCA |  MOSG |

9:30 | Hostel Slovenj Gradec |

SEJEM |  Raum AU |

KOLO POVEZUJE|  Društvo paraplegikov

Koroške| samo ob lepem vremenu

PON

9:00 | VGC Andeški hram |

Krenker  vgc@mocis.si ali 08 205 12 64

RAZSTAVE MATIJA TRIGLAV & “ŽIVELA USTVARJALNOST!”|  Raum AU |

18:00 | raum Au, Partizanska pot 12 | OTVORITEV

22 TOR

PRIREDITEV Z NAGRADNIM ŽREBANJEM “S KOLESOM V MESTO” |  Zavod Ekopren, Zavod za

17:00 | Glavni trg | ZAKLJUČNA

ekologijo in preventivo pred nesrečami, MOSG in Raum AU | 17:00 | VGC Andeški hram |

KVAČKAMO ZA TOPLE DLANI|  Rokodelski

center Koroške | Jadranka Smiljić  vgc@mocis.si ali 08 205 12 64

SRE

 Raum AU |

TRIGLAV IN DELAVNICA OZELENITVE|

ODPRTJE RAZSTAVE 60 LET DTV “PARTIZAN” MISLINJA |  Koroški pokrajinski muzej|

18:00 | Lopan, Mislinja |

9:00 | VGC Andeški hram | ZVIŠAN

ČET PET

LUTKOVNI

KRVNI SLADKOR|  Zdravstveni dom

Slovenj Gradec|  Katarina Krenker  vgc@mocis.si ali 08 205 12 64

ROMANESKNEGA PRVENCA ZORANA PREDINA: MONGOLSKE PEGE, KONCERT

18:00 | Rotenturn | PREDSTAVITEV

ZORANA PREDINA|  Knjižnica Ksaverja Meška Slovenj Gradec in Spotur|  Orlando Uršič, Zoran Predin

KONCERTNI VEČER OB 160-LETNICI ROJSTVA SKLADATELJA HUGA WOLFA |  Društvo Hugo Wolf Slovenj Gradec| BERNARDA FINK INZKO,

PROGRAM

IZPOSTAVLJAMO

20:00 | Župnijska cerkev sv. Elizabete Ogrske|

OBČINSKI PRAZNIK| Svečana seja 19. SEPTEMBER

mezzosopran, MARCOS FINK, basbariton, BREDA ZAKOTNIK, klavir, BOJAN MAROŠEVIČ, dramski igralec

26 SOB

BERNEKERJEVA USTVARJALNICA: ČRNO NA BELEM|  Koroška galerija likovnih umetnosti|1,5 €  nina.popic@glu-sg.si

10:00 | Koroška galerija likovnih umetnosti |

02 620 36 58

27 NED

 Športna zveza Slovenj Gradec in Spotur|

9:00 | VGC Andeški hram |TRŽNICA

9:00 | Koroški pokrajinski muzej, Muzej Radlje ob Dravi |

PON

TOR

RECEPTOV: “KAJ BOŠ PA TI DANES KUHAL/A?” |  Večgeneracijski center |

OB 100. OBLETNICI ROJSTVA SLIKARJA KARLA PEČKA – DELAVNICA ZA ŠOLSKE SKUPINE | Koroški pokrajinski muzej| 18:00 | Knjižnica Ksaverja Meška Slovenj Gradec | LITERARNOPOGOVORNI VEČER O ROJAKINJI IVANKI HERGOLD TER NJENEM ROMANU NOŽ IN JABOLKO| Knjižnica Ksaverja Meška

11. 9.

19:00 |

MODRA NOČ Z VITO MAVRIČ

Slovenj Gradec |

30 SRE

OB 100. OBLETNICI ROJSTVA SLIKARJA KARLA PEČKA – DELAVNICA ZA ŠOLSKE SKUPINE | Koroški pokrajinski muzej|

9:00 | Koroški pokrajinski muzej, Muzej Radlje ob Dravi |

Vita Mavric, vokal Jaka Pucihar, klavir Ilj Pusnik, kontrabas Marko Juvan, bobni Dejan Vidovic, harmonika

5. 9.

9:00 |

21 KOLESARSKI FESTIVAL – S KOLESOM OKOLI URŠLJE GORE 2020

Kulturni dom Slovenj Gradec Dnevni spored SEPTEMBER

01 TOR

ART KINO TOREK: MEDENA DEŽELA| Kulturni dom Slovenj Gradec|3,5 €

19:00 | Kulturni dom Slovenj Gradec |

19:00 | Kulturni dom Slovenj Gradec | Gradec|4 €

TENET| Kulturni dom Slovenj

ČET

18:00 | Kulturni dom Slovenj Gradec | Gradec|4 €

LASSIE| Kulturni dom Slovenj

PET

05 SOB

20:00 | Kulturni dom Slovenj Gradec | Gradec|4 €

KAPITAN SABLJEZOBI IN ČAROBNI DIAMANT (SINHRONIZIRANO)| Kulturni dom Slovenj

16:00 | Kulturni dom Slovenj Gradec | Gradec|4 €

18:00 | Kulturni dom Slovenj Gradec | Gradec|4 € 20:00 | Kulturni dom Slovenj Gradec | Gradec|4 €

06 NED

TENET| Kulturni dom Slovenj

LASSIE| Kulturni dom Slovenj TENET| Kulturni dom Slovenj

KAPITAN SABLJEZOBI IN ČAROBNI DIAMANT (SINHRONIZIRANO)| Kulturni dom Slovenj

17:00 | Kulturni dom Slovenj Gradec | Gradec|4 €

19:00 | Kulturni dom Slovenj Gradec | Gradec|4 €

TENET| Kulturni dom Slovenj

19:00 | Kulturni dom Slovenj Gradec | Gradec|4 €

TENET| Kulturni dom Slovenj

19:00 | Kulturni dom Slovenj Gradec |

ART KINO TOREK:

19:00 | Kulturni dom Slovenj Gradec | Slovenj Gradec|4 €

10 DNI BREZ MAME| Kulturni dom

18:00 | Kulturni dom Slovenj Gradec | Slovenj Gradec|4 €

10 DNI BREZ MAME| Kulturni dom

20:00 | Kulturni dom Slovenj Gradec | Gradec|4 €

TENET| Kulturni dom Slovenj

PON TOR

ČET PET

12 SOB

NED

PON

15 TOR

12. 9. 2020

RADIOAKTIVNA| Kulturni dom Slovenj Gradec|3,5 €

KAPITAN SABLJEZOBI IN ČAROBNI DIAMANT (SINHRONIZIRANO)| Kulturni dom Slovenj

16:00 | Kulturni dom Slovenj Gradec | Gradec|4 €

18:00 | Kulturni dom Slovenj Gradec | Slovenj Gradec|4 €

sobota,

10 DNI BREZ MAME| Kulturni dom

20:00 | Kulturni dom Slovenj Gradec | Gradec|4 €

TENET| Kulturni dom Slovenj

17:00 | Kulturni dom Slovenj Gradec |

KAPITAN SABLJEZOBI IN

ČAROBNI DIAMANT (SINHRONIZIRANO)| Kulturni dom Slovenj Gradec|4 €

19:00 | Kulturni dom Slovenj Gradec | Gradec|4 €

TENET| Kulturni dom Slovenj

19:00 | Kulturni dom Slovenj Gradec | Gradec|4 €

TENET| Kulturni dom Slovenj

19:00 | Kulturni dom Slovenj Gradec | ART Kulturni dom Slovenj Gradec|3,5 €

KINO TOREK: OSTRŽEK|

Predstavitev mednarodnega projekta Peace Road. Kolesarski dogodek se bo odvijal 12. septembra 2020 z izhodiščem v Avstriji (Šentpavel v Labotski dolini) s pričetkom ob 10. uri in ciljem ob 14. uri v Slovenj Gradcu na Trgu svobode. Kot zaključna destinacija je bil letos Slovenj Gradec izbran prav zaradi svojega častnega naziva “mesto glasnik miru” kakor tudi zaradi obeležbe 100. obletnice koroškega plebiscita, ki je ozemeljsko razdelil in zarezal v srce koroškega človeka. Dogodek bo potekal od 14. do 16.ure na Trgu svobode. Organizatorja: Jz Spotur Slovenj Gradec in MO Slovenj Gradec

Organizatorji Kulturni dom Slovenj Gradec

Francetova cesta 5, 2380 Slovenj Gradec T 02 88 12 493 (blagajna), 051 605 243 (tajništvo) W blagajna@kulturni-dom-sg.si Gkulturni-dom-sg.si

Koroška galerija likovnih umetnosti KGLU

Glavni trg 24, 2380 Slovenj Gradec T 02 88 22 131 W galerija@glu-sg.si G glu-sg.si

Koroški pokrajinski muzej KPM

Glavni trg 24, 2380 Slovenj Gradec T 02 62 12 520 W info.sg@kpm.si G kpm.si

Knjižnica Ksaverja Meška Slovenj Gradec Knjižnica KM SG

Flow Ramps Flow Ramps Fest je dogodek, ki ga v Slovenj Gradcu organiziramo četrto leto zapovrstjo in je kot nekakšen praznik urbanih športov pri nas. V treh dneh se bodo zvrstile številne delavnice urbanih športov (skejt in BMX) za otroke, ki bodo tudi letos za vse otroke brezplačne. V popoldanskih urah bodo priložnost dobili lokalni rolkarji, da svoje znanje oplemenitijo na enem najbolj inovativnih poligonov pri nas. Večerno dogajanje pa bo namenjeno gostujočim rolkarjem in BMXkolesarjem.

Miha Glavič

Povzeto po: Mojaobčina.si Pridržujemo si pravice do spremembe programa

Ronkova ulica 24, 2380 Slovenj Gradec T 02 88 39 350 W knjiznicasg@sg.sik.si G sg.sik.si

Raum AU Slovenj Gradec

Partizanska pot 12, 2380 Slovenj Gradec T 040 394 486 W startadialog@ raumau.eu G raumau.eu

Društvo Hugo Wolf Slovenj Gradec

Glavni trg 40, 2380 Slovenj Gradec T 041 822 805 W drustvo@hugowolf.si G hugowolf.si

Društvo Paraplegikov koroške

Ronkova ulica 6, 2380 Slovenj Gradec T 02 88 31 696 W dpkoroske@gmail.com G dpkoroske.si

Večgeneracijski center Andeški hram

Glavni trg 28a, 2380 Slovenj Gradec T 08 20 51 264 W vgc@mocis.si G mocis.si

MOCIS, Center za izobraževanje odraslih Slovenj Gradec Meškova ulica 21, 2380 Slovenj Gradec T 02 88 46 400 W info@mocis.si G mocis.si

Zdravstveni dom Slovenj Gradec

Partizanska pot 16, 2380 Slovenj Gradec T 041 714 088 W pomocnik.nega@zd-sg.si G zd-sg.si

Čarnica

Glavni trg 29, 2380 Slovenj Gradec T 041 203 233 W bojana.vranjek@gmail.com

Spotur Javni zavod za turizem, šport, mladinske in socialne programe, SPOTUR Glavni trg 1, 2380 Slovenj Gradec, T 02 88 12 116 W tic@slovenjgradec.si G turizem-slovenjgradec.si

Športna zveza Slovenj Gradec

Kopališka ulica 27, 2380 Slovenj Gradec, T 02 88 38 180 W info@sportnazvezasg.si Gsportnazvezasg.si

NAJDALJŠI KVAČKARSKI MARATON KOT PROMOCIJA KVAČKANJAKulturni IN MESTA MESTO IN PODEŽELJE / dom Slovenj Gradec

Jadranka in Anita svetovni Anita Kac in Jadranka Smiljić, prijateljici, ki ju je povezala močna nevidna vez – ljubezen do kvačkanja –, sta Guinnessovi svetovni rekorderki z najdaljšim časom neprekinjenega kvačkanja. Na končno odločitev o tem, ali sta 6. in 7. februarja 2020 postavili oz. presegli svetovni rekord, je bilo potrebno počakati več kot mesec dni, medtem sta morali angleškim organizatorjem odgovoriti na kar nekaj vprašanj. Guinnessov rekord sta začeli z dobrodelnostjo – nakvačkali sta kape za brezdomce, volno zanje je sponzoriral javni zavod Spotur Slovenj Gradec – in z njo nadaljevali. »Sva svetovni rekorderki!« ni mogla skriti sreče Jadranka 24. marca, ko je ob 12.38 prejela elektronsko sporočilo z uradno potrditvijo rekorda s strani organizatorja Guinnessov rekord. 7. 2. 2020 sta Anita Kac in Jadranka Smiljić ob 12.05 v slovenjgraškem Večgeneracijskem centru Andeški hram za 4 ure in 5 minut podrli obstoječi Guinnessov svetovni rekord v maratonu neprestanega kvačkanja, ki je bil 24 ur. Nov rekord je 28 ur in 5 minut. Pot od vpisa ideje na Guinnessovo stran sredi avgusta 2019 do končnega zaključka, potrditve, da sta tudi uradno neverjetni – »officially amazing«, je bila dolga več kot 7 mesecev. Najbolj razburljivo med poskusom preseganja rekorda, sta povedali, je bilo dejstvo, da imata veliko podpore lokalnih prebivalcev, Mestne občine Slovenj Gradec, Spoturja, Mocisa (z Andeškim hramom) in Rokodelskega centra Slovenj Gradec. »Upam tudi, da bo s tem, ko je Slovenj Gradec vpisan v Guinnessovo knjigo rekordov, še kdo več izvedel o našem prelepem mestu, kjer nadvse radi kvačkamo,« se zahvaljuje Jadranka Smiljić vsem, ki so nadebudni kvačkarici ves čas bodrili, kot tudi tehnični ekipi ter poudarja, da je bil njen najljubši kos, ki ga je ustvarjala, odeja z emblemom mesta, dokončana po končanem poskusu dosega

Jeseni predvidena prenova dvorane in vpisi v abonmaje rekorderki

rekorda. 1,5 x 1,1 m veliko rokodelsko mojstrovino z grbom Slovenj Gradca je 26. avgusta podarila županu in vsem občanom Slovenj Gradca. Jadranka je skvačkala tudi logotip Andeškega hrama, Anitin predlog pa je, da slednjemu podarita kavč, ki sta si ga prislužili s prodajo svojih koledarjev in na katerem sta sedeli 28 ur in 5 minut, da bi nadalje služil kot rokodelski kotiček rekordu v spomin. Kot nosilki svetovnega Guinnessovega rekorda bosta tudi prisostvovali slavnostni prireditvi ob izidu slovenske verzije knjigevGuinnessovi rekordi EK 2021 v Ljubljani.

po izobrazbi diplomirana inženirka računalništva in informatike, skvačka marsikaj, od ljubkih čeveljcev, igračk do dekorativnih izdelkov za dom, še posebej rada ustvarja like iz filmov in risank in bolj mistične simbole, kot so mandale, drevo življenja, trenutno se trudi skvačkati rožo življenja. Pravzaprav se loti česarkoli, ker se v tovrstnem izražanju še išče. Kvačkati je začela zaradi veselja po ustvarjanju, to je zanjo meditacija, pravi. V svojem podjetju Jadranka – spletni asistent pa omogoča podjetjem, društvom ali posameznikom predstaviti njihove V letošnjem poletju je Kulturni dom Slovenj Gradec z javnim zavodom Ukrivljena čarobna paličica in ljubezen na prvi storitve, izdelke, dogodke in vizijo na svetovnem Spotur prvič organiziral Kino na prostem na Trgu svobode. Kljub korona pogled spletu na način, da spletno stran pretvori v razmeram in temu ustreznim prilagoditvam slovenjgraški kino nadaljuje Guinnessov rekord? Zakaj pa ne? Predvsem spletnega asistenta oz. najboljšega zaposlenega. s projekcijami filmov. S predstavami v novi abonmajski sezoni bodo začeli pa domačemu kvačkanju dati vrednost in AP novembra. (svetovni) sloves, ki si ga ta rokodelska dejavnost V sklopu letnega kina na velikem platnu pred cerkvijo sv. Elizabete so se odvili zasluži. Ves čas je Anitin in Jadrankin kvačkarski trije brezplačni poletni filmski večeri za vse generacije. dogodek zaznamovala dobrodelnost. Kvačkali Kino Kulturnega doma Slovenj Gradec kljub okrnjeni distribuciji filmov ponuja sta za brezdomce, za varne hiše Velenje, Celje čez poletje zanimive Art kino večere in redni program ob koncih tedna, ki ga in Slovenj Gradec. Družili sta se s starostniki v pripravljajo glede na trenutno situacijo na 14 dni. Predvajajo filme evropske treh domovih za starejše. Na svoji spletni strani produkcije, novih ameriških filmov ni. Predvidevajo, da bo ob koncu leta na kvacka.si bo Jadranka izpeljala licitacijo nekaterih razpolago več novih filmskih naslovov. svojih izdelkov, v projektu Vida organizacije Zaradi načrtovane investicije v dvorano in oder kulturnega doma, ki zajema v Humanitarček bo zbirala sredstva za najšibkejše 1. fazi prenovo avdio-akustične opreme, namestitev mostov za tehniko in druge člene naše družbe, kot pravi starostnikom. posodobitve, bo dvorana predvidoma septembra in oktobra zaprta. Zato bodo 22. septembra in nato vsak zadnji torek v mesecu letošnjo abonmajsko sezono začeli novembra, vpisi v abonmaje pa bodo potekali se bo v Andeškem hramu odvijal dogodek od konca septembra. Kvačkanje za tople dlani, na katerem bodo »O programu bomo svojo zvesto publiko in nove abonente obvestili kvačkali rokavice za starostnike, takšne brez konic v naši brošuri in drugih medijih. Skušali bomo pripraviti prstov, saj starejše ljudi rado zebe,abonmajski hkrati pa lahko program s po šestimi nemoteno prijemajo stvari. Dogodek bo odprtega predstavami za vsak abonma, tako gledališki, tipa, nanj so vabljeni tisti, kilutkovni, bi se želelifilmski, naučiti v glasbenem pa v jeseni predvidevamo nadomestne kvačkati, in tudi tisti, ki to žetermine znajo. koncertov Wolfovega koncertnega abonmaja – Wolf povezuje iz prejšnje sezone, ki zaradi korone niso bili izvedeni, in z novim letom Anita Kac je rokodelka s 40-letnimi izkušnjami dodati nekaj novih s kvačko in čarobno nitjo, krojenjem oblačil in z koncertov. Tudi odpadla predstava abonmaja SNG Opera invidimo balet Maribor bo izvedena septembra. Nikogar ne želimo za veliko domišljije, njene izdelke lahko na spletni strani anitakac.com.nič Osredotočila se Wolfov je prikrajšati. koncertni abonma delamo skupaj z Društvom na oblačila za osebe z močnejšo je tudiGradec,« pojasnjuje direktorica Kulturnega doma Slovenj Hugopostavo, Wolf Slovenj mojstrica kvačkanja kap in torbic, paAndreja tudi česa Gradec, Gologranc. čisto posebnega. Tudi Jadranka Smiljić, sicer Prvi prestavljen koncert Wolfovega abonmaja, na katerem bodo nastopili mezzosopranistka Bernarda Fink Inzko, basbaritonist Marcos Fink, Breda Zakotnik na klavirju in Bojan Maroševič, bo 25. septembra v cerkvi sv. Elizabete in bo brezplačen. AP –

Wolf povezuje Wolf verbindet

'20 Bernarda Fink Inzko (v Klemen Breitfuss)

Organizator  Vstopnina  Prijave  Obvezne prijave  Vodi

KPM – Koroški pokrajinski muzej, KGLU – Koroška galerija likovnih umetnosti, Spotur – SPOTUR Javni zavod za turizem, šport, mladinske in socialne programe

Opera, gledališče, ples Prosti čas

Pohodi

Delavnice, Vodstva Družabni dogodki

Muzeji in galerije

Glasba, Koncerti Gastronomija Zdravje

Otroški programi

Tečaji / Izobraževanje

Predavanja, predstavitve Drugo

Film Kino

Razstave

Likovne delavnice

Ekologija

Breda Zakotnik

Mesto in podeželje, Občinski dogodki, Razpisi

Vodene vadbe

–

Šport 25. 9.

v Ajda Prislan

Bojan Maroševič (v Igor Napast)



Marcos Fink (v Miha Cerar)

»Wo find’ ich Trost – Kje bom našel tolažbo« “Wo find’ ich Trost – Where will I find comfort“

20:00 | Župnijska cerkev sv. Elizabete Ogrske|

KONCERTNI VEČER OB

Anita Kac in Jadranka Smiljić, nosilki svetovnega Guinnessovega rekorda z najdaljšim časom nepretrganega 160-LETNICI ROJSTVA SKLADATELJA HUGA WOLFA kvačkanja na svetu

MESTO IN PODEŽELJE /

CVETOČIH TRAVNIKOV SKORAJDA NI VEČ

100 lip za 100 let organiziranega čebelarstva

v Ajda Prislan

Na Erčevi žagi in mlinu v Tomaški vasi na proslavitvi nasaditve drevoreda lip in divjih češenj

Čebelarji Mislinjske doline skrbijo za kranjsko sivko, avtohtono slovensko čebelo. Ob svoji 100. obletnici so zasadili 100 medovitih rastlin – 100 lip, ki bodo čebelam ob vse slabših pašnih pogojih ponudile vsaj nekaj medičine. Poleg teh lip je Mestna občina Slovenj Gradec v Slovenj Gradcu zasadila drevored 10 lip, lipo za vsakih 10 let delovanja čebelarskega društva. V društvu s sajenjem še nadaljujejo, nazadnje pri Erčevi žagi in mlinu v Tomaški vasi pri Slovenj Gradcu, kjer so ob priložnosti nasaditve drevoreda lip in divjih češenj s pomočjo domačinov pripravili majhno slavje. »Pogoji za pašo in čebelarjenje se pri nas slabšajo iz leta v leto. Vreme nam v maju in juniju, ki sta za čebelje paše zelo pomembna meseca, ni naklonjeno. Cvetočih travnikov skorajda ni več, smrekovi gozdovi, ki so bili v preteklosti glavni vir paše, propadajo. Razmere moramo izboljšati. Čebele so glavni opraševalci, od njih je odvisna marsikatera žlica hrane na naših mizah. Čebele moramo ohraniti,« je povedal predsednik Čebelerskega društva Slovenj Gradec-Mislinja Danijel Knez. V letošnjem letu potekajo pogovori predstavnikov društva s predstavniki kmetijskega zavoda v Slovenj Gradcu in predstavniki Mestne občine Slovenj Gradec, da bi okoliške kmete spodbudili in jim zagotovili seme medovite ajde, ki žal izginja iz naših krajev. ČD Slovenj Gradec-Mislinja je bilo ustanovljeno 3. avgusta 1919, tako je organizirano čebelarstvo

prilagajanje tehnologije čebelarjenja, potrebna so nova znanja, ki jih našim članom pomagamo pridobiti z organiziranjem izobraževanj, delavnic in strokovnih srečanj. Ne smemo pozabiti na nujnost združevanja zaradi informiranja in obvladovanja raznih bolezni čebel. Nekatere so tudi nalezljive. Zaradi slabe prakse enega čebelarja se lahko okužijo čebele na zelo širokem območju. Pretok informacij in poglabljanje znanja je ključno za uspešno čebelarjenje.« AP

Tudi štorklje gnezdijo pri nas V zadnjih letih opažamo, da se pri nas naseljujejo velike ptice, ki jih desetletje ali več nazaj nismo zaznavali. Med njimi so bile prve sive čaplje, letos pa si je par bele štorklje za svoj dom izbral opuščen dimnik bivše Tovarne usnja v Slovenj Gradcu. Bela štorklja (lat. Ciconia ciconia) je največja evropska ptica, ki ima razpon kril okoli dva metra. Letalna peresa ima črna, sicer pa je njeno perje belo. Gnezdo si naredi iz vej nekje visoko od tal. Ker ni plašna, pogosto gnezdi v bližini človekovih bivališč, tudi na dimnikih. Hrani se z malimi sesalci, žabami, kačami,

žuželkami in deževniki. V večini primerov je selivka in prezimuje v podsaharski Afriki. Je ogrožena vrsta, predvsem zaradi zastrupljanja okolja s pesticidi. Na območju Slovenije živi večina štorkelj v Prekmurju in predstavlja simbol te pokrajine. Tam jo imenujejo “bejli štrk”. V zadnjih letih je opažena tudi v ostalih krajih Slovenije, razen v Alpah in PrimorskoObalni regiji. Po ljudskem izročilu štorklja prinaša otroke in predstavlja znanilca sreče v kraju, kjer gnezdi. Pravijo: »Kjer so štorklje, so doma dobri ljudje.« In če je res tako, in to radi verjamemo, smo še toliko bolj veseli novih prebivalcev našega kraja. Štorklje se praviloma vsako leto vračajo v ista gnezda, ki jih z vejami dograjujejo. Če jim bosta gnezdilno mesto in okolica ustrezala, jih lahko pričakujemo tudi v prihodnjih letih.

Ivo Verovnik v Ivo Verovnik

V Mislinjski dolini čebelarji pomagajo ustvariti vse več medovitih rastišč, ki bi omogočala čebelam potrebno pašo. Zato sami zasajajo medovita drevesa in vzpodbujajo, da bi tudi lokalno prebivalstvo zasajalo rastline, kmete pa, da bi sejali več ajde. Čebelarji s sajenjem medovitih dreves pomagajo čebelam preživeti.

v Mislinjski dolini lani praznovalo častitljivih 100 let, samo 40 let manj, kot poznamo začetke organiziranega čebelarstva v Sloveniji. Po stotih letih se še vedno dobro zavedajo, da sta človek in narava ključna in neposredno vplivata na uspešnost čebelarjenja. Danes so s svojimi 160 člani največje čebelarsko društvo na Koroškem in eno večjih v Sloveniji, tudi najuspešnejših. »Združevanje čebelarjev je danes še posebej pomembno,« še pojasnjuje Knez, »zaradi naglih sprememb v naravi je potrebno stalno

Fotografiji gnezda bele štorklje z mladičem na vrhu opuščenega dimnika nekdanje Tovarne usnja v Slovenj Gradcu. Posneti sta bili 19. 7. 2020 s pomočjo fotografskega teleobjektiva z razdalje okoli 160 m.

FESTIVAL KRATKIH FILMOV SHOTS

MESTO FILMA /

»Smo pomemben del kulturnega dogajanja v regiji« Ponudbo kratkih neodvisnih filmov sta pred dvorcem Rotenturn dopolnila koncerta skupine Bagage in Severe Gjurin. Peti festival SHOTS je vsak večer privabil po petsto obiskovalcev, kolikor so jih letos dopuščale razmere in določila. Direktor festivala Tomo Novosel je hvaležen ekipi in prostovoljcem, ki vedno znova nesebično priskočijo na pomoč. »Mislim, da bomo z lahkoto čez nekaj let praznovali tudi deseto leto festivala in se čudili, kako nam je vse skupaj uspelo.«

Zdi se, da vsako leto presežete pričakovanja. Kakšni so vtisi po letošnjem, petem festivalu SHOTS? TN: Letošnji jubilejni SHOTS je pokazal to, kar želimo simbolizirati že ves čas, to je, da je prav vse mogoče. Ravno zato festivala nismo želeli odpovedati, dokler je obstajal kanček možnosti, da ga izpeljemo. Prepričani smo namreč, da smo pomemben del kulturnega dogajanja v regiji in da naš obstoj tudi v teh časih pokaže moč tovrstnih prireditev. Hvaležni smo vsakemu obiskovalcu, da nas je prišel podpret, kar dokazuje, da se v Slovenj Gradcu zares zbira najbolj lojalna publika. Tokrat sta organizacija in izvedba potekali ob spremenjenih razmerah. Kako ste se spopadli s prilagoditvami za izvedbo festivala? TN: Na samem dogodku smo se držali priporočil NIJZ, od varnostne razdalje, razkužil do natančnega beleženja obiskovalcev preko vstopnic, ki so prvič sledile kino logiki “vrsta x, sedež x”. Seveda je bilo nešteto prilagajanj tekom leta ravno zaradi koronarazmer, vendar si upam trditi, da smo festival zaradi tega še izboljšali, saj smo bili prisiljeni iskati kreativne rešitve. Ponudili ste tudi nekaj novosti ... TN: Največja novost so zagotovo slovenski podnapisi, za kar sem neizmerno hvaležen našemu novemu članu ekipe Ninu, ker gre za neverjeten doprinos festivalu. Zdi se mi, da smo končno zares tam, kjer smo si od samega začetka

želeli biti, kar se tiče skupnega nivoja festivala. Mislim, da je izkušnja gledalca, ko pride na naš festival, zdaj zares konkurenčna kateremukoli izmed največjih filmskih festivalov na svetu in tu gre zahvala vsakemu članu ekipe, zunanjim sodelavcem in vsem prostovoljcem. Tudi avtorji opažajo, da se festival pripravlja skrbno in s srcem, kar pove veliko. Publika je bila nad filmi, ki ste jih ponudili na ogled, navdušena. Kako ste opravili izbor? Koliko filmov je bilo prijavljenih? TN: Letos smo imeli nekaj več kot 1500 prijav, kar sledi trendu preteklih let. Zanimivo je bilo, da so prijave med korono narasle in ne padle. Izbor sem ponovno opravil sam in bil nad konkurenčnostjo filmov vedno znova navdušen. Program je letos ponudil aktualne tematike, filmi pa so bili - kar si vedno želim - pestri in raznovrstni, da lahko gledalec v svet kratkega filma vstopi, ne da bi vedel, kaj točno ga čaka. Po odzivih sodeč smo tudi letos postregli s pravo selekcijo filmov. SHOTS in Zebra sta za obiskovalce brezplačna. Je finančna podpora festivaloma, ki vsako leto postrežeta s presežki, primerna? Kako v Nika Hölcl Praper zagotovite sredstva? TN: Letošnje leto je bilo finančno izjemno težko in vsekakor so finance naš največji problem. Primerljivi festivali v Sloveniji generirajo nekje vsaj 50.000 € sredstev, medtem ko mi ne dosežemo niti tretjine tega. V času, ko vlada vsesplošna koronakriza, smo izgubili veliko sponzorjev in težko pridobivali nove. Podpore iz centra, se pravi na državnem nivoju, pa je izredno malo oziroma je

skoraj nična. Hvaležni smo Mestni občini Slovenj Gradec, da nam od začetka nudi podporo, tako finančno kot tudi preko drugih javnih zavodov v občini. Dejstvo pa je, da na tem nivoju s trenutnimi sredstvi ne bo mogoče vzdržati in je zdaj čas za refleksijo in iskanje novih možnosti financiranja. Mislim, da je jasno, da potrebujemo dolgoročni načrt financiranja in prepričan sem, da bomo skupaj našli primerne rešitve. Veliko je pohval s strani gostov, avtorjev, filmskih ustvarjalcev, ki se udeležijo festivala. Kaj ste jim letos ponudili? TN: Jedro teh pohval so odnosi. Namreč, do njih se obnašamo točno tako, kot bi si sami želeli, da se nekdo do nas, če bi bili gostje v drugi državi. Avtorjem posvetimo ogromno pozornosti, ki jo

cenijo. Rezultat so izredno pristna prijateljstva, ki trajajo. Letos smo organizirali piknik, ogled mestnega jedra, šli na ogled pivovarne v Radlje ter na Olimpline v Črno na Koroškem. Te dnevne izlete vsako leto prilagodimo in spreminjamo, da tudi mi ne zapademo v rutino. Lahko vam povem, da tujci zares cenijo naravo Koroške in kaj ponuja in da se tega sami vsekakor premalo zavedamo.

MN

Sprehod ob mestnem obzidju V Koroškem pokrajinskem muzeju Slovenj Gradec smo 4. julija izvedli že 25. brezplačni Sprehod ob mestnem obzidju. Zaradi koronasituacije sta namreč odpadla dva načrtovana sprehoda v mesecih maju in juniju, zato smo se odločili, da sprehod izvedemo v juliju. Tako kot vedno se je zbralo lepo število sprehajalcev, poskrbeli smo za zadostno varnostno razdaljo. V Andeškem hramu nas je čakala pogostitev, ki jo vsakič pripravi Katja Gornjec iz Koroškega rokodelskega centra, ki deluje pod okriljem Podjetniškega centra Slovenj Gradec. Sprehajalci so si pogledali tudi razstavo rokodelcev, ki se nahaja v Andeškem hramu, in obiskali Meškovo bukvarno. Naslednji sprehod načrtujemo v novembru. Nataša Škorjanc

>2020

v Janko Gačnik

WOLFOVO LETO/

WOLFOVO LETO 2020 KLJUBUJE KORONI

Za pomlad načrtovani koncerti prestavljeni na jesen in zimo V Koroškem pokrajinskem muzeju so v letošnjem poletju z obiskom Rojstne hiše Huga Wolfa Slovenj Gradec zelo zadovoljni. Skupine so zamenjali individualni obiskovalci, ki se največkrat odločijo za voden ogled skladateljeve hiše. Po besedah vodnice po razstavi Nataše Škorjanc obiskovalci prihajajo iz vse Slovenije. »Tujcev je sicer manj kot običajno, je pa zato domačih turistov veliko – ti so navdušeni nad ureditvijo muzeja, veliko se jih tudi odloči, da po obisku gredo še na Wolfovo kavo.« v KPM

Kljub nevarnostim epidemije so se v Koroškem pokrajinskem muzeju (KPM), koordinatorju prireditev v Wolfovem letu, odločili, da bodo izpeljali vse načrtovane koncerte v okviru slavnostnega leta. »Organizirati dogodek oz. koncert v tem času ni enostavno, še posebej zato, ker je potrebno vse, ki smo jih organizirali od junija dalje, in vse, ki jih še bomo, prijaviti Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje. Tam so

sicer zelo ažurni in hitro pošljejo svoj odgovor. Ko dobimo njihovo pozitivno mnenje, začnemo s pridobivanjem vseh ostalih vlog, potrebnih za organizacijo dogodka. Ti dogodki so zaradi lažjega zagotavljanja varnostnih ukrepov in priporočil načrtovani na prostem. Zato smo pri vseh dogodkih odvisni od vremena,« pojasnjuje Aleksandra Ramšak, koordinatorica in organizatorica kulturnega programa v KPM.

v KPM

Spomini na otroštvo Huga Wolfa »Ko je šel Hugo v osnovno šolo, so kot vsako leto praznovali alojzijevo. Starši so takrat zložili za dobro malico. Medičar je prispeval sodček medice in pogačo. Zbrali so šunke in telečja stegna, potice, kruh, žemlje, skratka, polno dobrot. Vse to so naložili na voz in peljali v Dobrovo, kjer je bila sredi gozda velika jasa. Tam so priredili igre, med drugim dirke v vrečah, in postavili so mlaj, na katerem je viselo polno dobrot. Hugovi sošolci so želeli, da bi Hugo spotoma igral na boben. Učitelj je menil, da je najprej treba vprašati očeta, ali dovoli, in tako je prišlo odposlanstvo k njemu. Ta ni imel nič proti, vendar je bil boben pretežak za Huga – oče je verjetno naročil lažjega, a se ni prav posrečil in je bil pretežak. Zato ni bilo mogoče, da bi Hugo med korakanjem igral na boben. Po premisleku in posvetu so se dečki domenili, da bodo nosili boben izmenoma tako, da bo Hugo kljub temu mogel udarjati po njem. To so preizkusili in ugotovili, da gre.« (Modesta Wolf - Strahser: Spomini na dom/Spomini na otroštvo Huga Wolfa, str. 23)  Iz knjige Spomini na dom izbrala Nataša Škorjanc, Koroški pokrajinski muzej.

Na 30. avgust je bila prestavljena osrednja spominska slovesnost ob 160. obletnici rojstva skladatelja Huga Wolfa, koncert pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja, z nastopom Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, enega od stebrov slovenske kulture, z gostjo, mezzosopranistko Nuško Drašček Rojko. Simfonični del sporeda je bil namenjen tudi skladatelju Ludwigu van Beethovnu, v neki točki povezanim s Slovenijo, kajti leto 2020 je tudi Beethovnovo leto, ko zaznamujemo 250 let od rojstva tega glasbenega velikana. Tudi ta veliki dogodek, za katerega so se družno trudili različni partnerji – poleg Koroškega pokrajinskega muzeja in Mestne občine Slovenj Gradec še Simfonični orkester RTV Slovenija, Ministrstvo za kulturo RS, JZ Spotur in Društvo Hugo Wolf Slovenj Gradec – je bil na koncu odvisen od vremena. V sklopu Wolfovega leta se je zvrstil še zadnji, tretji koncert letošnjega Wolfovega poletnega festivala, ki ga bodo izvajali tudi po letu 2020, koncert pevke Ane Bezjak in kitarista Marka Zaletelja. Nekaj za pomlad načrtovanih dogodkov Wolfovi obletnici v čast se bo zvrstilo jeseni in začeli se bodo 5. septembra z Jazz café pri Wolfu v skladateljevi rojstni hiši na Glavnem trgu, ki ga prirejata KPM in Escobar, pražarnica vrhunskih kav. Nastopili bosta pevka Anja Hrastovšek in kitaristka Urška Supej. 11. septembra bo pred graščino Rotenturn v Slovenj Gradcu sledil koncert Vite Mavrič s skupino. Točen program lahko spremljate na spletnih portalih hugowolf.si ali kpm.si. Po še dveh septembrskih dogodkih, glasbeni predstavi za otroke Pojte, pojte drobne ptice in koncertu Wo find’ ich Trost – Kje bom našel tolažbo, se bo v oktobru zvrstilo več koncertov, med njimi v sklopu abonmaja Wolf povezuje 2020 Društva Hugo Wolf Slovenj Gradec in Kulturnega doma Slovenj Gradec koncerta sopranistke Nike Gorič in Godalnega kvarteta Dissonance ter Wolf Tria z Linneo Hurttia (violina), Ivanom Podyachevom (viola) in domačinom, pianistom Davorinom Dolinškom. Napovedana sta tudi klasični koncert združenih simfoničnih orkestrov in koncert Tria Klavis. Nastopi izvrstnih glasbenikov bodo sledili tudi v novembru in decembru. Nazadnje bo božični koncert Wolfovih Christnacht/božičnih pesmi z neposredno vključitvijo v Božični dan Evroradia, ki ga bo pevski zbor Glasbene matice s solisti izvajal v Gallusovi dvorani v Ljubljani. AP

KOROŠKA GALERIJA LIKOVNIH UMETNOSTI ČEZ POLETJE

MESTO KULTURE /

Pečkovo poletje in "razdrobljena" razstava Razmejitve

v EK

v Tomo Jeseničnik

29. septembra letos bi bil akademski slikar in nekdanji ravnatelj Koroške galerije likovnih umetnosti Karel Pečko star 100 let. Slovenjgradčani ga imajo še vedno v živem spominu, tako tisti, ki so ga bežno srečevali, kot tisti, ki so ga poznali od bliže. In prav v tej galeriji je še do konca septembra na ogled razstava Pečkov Slovenj Gradec. V sklopu andragoške dejavnosti so v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu nameravali izvesti izobraževalna srečanja pod vodstvom Marka Košana, muzejskega svetnika in kustusa, ki, podobno kot nekoč Pečko, že desetletja prispeva k ugledu in mirovniškemu poslanstvu Slovenj Gradca. Predavanja so bila pripravljena na temo Pečko in njegov

v Mojca Kunej

>2020

Slovenj Gradec skozi mestno zgodovino, vendar so bila zaradi koronavirusa prestavljena na kasnejši termin, verjetno v jesen. Z upoštevanjem priporočil za varno ravnanje NIJZ pa se je v KGLU odvijal program za otroke. Že prva počitniška Bernekerjeva ustvarjalnica, vsebinsko vezana na razstavo Pečkov Slovenj Gradec, je privabila veliko število otrok. Tisti, ki so se jih udeležili pet, so dobili knjižno nagrado, slikanico Kako je vranček Koki postal čuvaj galerijske zbirke avtorice Katarine Hergold Germ. Na Ravnah na Koroškem so otroci ustvarjali na osnovi ogleda tamkajšnje razstave Metamorfoze Monike Plemen. Načrtovana mednarodna razstava Razmejitve v Koroški galeriji likovnih umetnosti in Centru sodobnih umetnosti Celje na temo meja, ki je bila zasnovana ob 100. obletnici koroškega plebiscita, se zaradi specifične situacije, povezane s koronaviurusom, odvija v spremenjeni obliki. Zato v obeh galerijah izvajajo serijo samostojnih razstav in dogodkov, pri katerih sodelujejo Tara Najd Ahmadi, Nika Autor, Lana Čmajčanin, Boris Beja, Ibro Hasanović, Maja Hodošček, Irwin, Damjan Kozole, Jure Markota, Mark Požlep in Karl Vouk. V zahodnem in severnem delu Slovenj Gradca, pri pokopališču in nasproti gostilne Murko, lahko do 31. avgusta opazujemo velik rdeč jumbo plakat, na katerem

piše „Čas je za novo državo. Nekateri pravijo, da lahko tam najdeš srečo“. To je projekt skupine Irwin (Država v času, 2010), prvi v sklopu samostojnih projektov v okviru razstave Razmejitve, ki se sočasno odvija v KGLU in CSU Celje. Drugi projekt v sklopu razstave Razmejitve je prostorska inštalacija »Na meji: @srcozlom« akademskega kiparja Borisa Beje, ki se ukvarja s slovenskoavstrijsko mejo. Razstava Razmejitve se ukvarja s temo meje nasploh, še zmeraj je namreč pomembno vprašanje, kaj je meja. »Moja lesena skulptura oz. prostorska inštalacija, ki je nastajala blizu Dravograda, je sestavljena iz objektov in zvoka. Sam 4-glasno pojem narodno pesem Mau čriez izaro in opozarjam na

življenje, minljivost, rodnost, s kinderjajčki pa tudi na spomin na to sladkarijo, ki smo jo nekoč radi kupovali v Avstriji,« je pojasnil umetnik Beja. Projekti, kot je bil njegov, se bodo v KGLU in CSU Celje odvijali do 31. decembra 2020. Načrtovani mednarodni razstavni projekt pa bo izveden v letu 2021. Izbrana dela iz stalne zbirke Koroške galerije so po novem na ogled tudi v virtualni galeriji. Prav tako je v virtualni galeriji na ogled aktualna razstava Pečkov Slovenj Gradec. V avgustovskem filmskem večeru so predvajali film Ritem, oblika, barva, harmonija (portret Karla Pečka). Marko Košan se je pred projekcijo pogovarjal z režiserjem Iztokom Toryjem in s scenaristom Iztokom Premrovom. AP

Boris Beja in prostorska inštalacija Na meji: @srcozlom v Ajda Prislan

MESTNA ZGODOVINA /

Galerija na prostem – Park miru na Štibuhu

v Tomo Jeseničnik

Ideja o parku skulptur na Štibuhu, v neposredni bližini slovenjgraškega šolskega centra, se je porodila sredi sedemdesetih let 20. stoletja ob veliki mednarodni razstavi Mir 75 v Koroški galeriji likovnih umetnosti. Organizacijski odbor razstave je razvil zamisel o parku, prostoru v naravi, z imenom Gaj svobode, v katerem bi postavljali kiparske stvaritve raznih narodov v trajnem materialu. V Gaju svobode so želeli zbrati kiparska dela, ki bi jih poklonili bodisi državniki ali države, umetniki ali umetniška združenja ne le iz Jugoslavije, temveč tudi iz drugih držav. Prva skulptura v parku je bila darilo takratnega predsednika Jugoslavije Tita, ki je iz svoje zbirke za park podaril skulpturo hrvaškega kiparja Ivana Sabolića z naslovom Počitek (orig. Vdova, 1948). Kip so v parku slovesno odkrili 24. oktobra 1974. Majhno skulpturo (višine 58 cm) je bilo potrebno ustrezno prostorsko umestiti, zato je arhitekt Marjan Gnamuš, ki je bil poleg Franca Meznerja zadolžen za arhitekturno in prostorsko rešitev parka, zasnoval t. i. amfiteater, v center katerega so, umeščeno v granitni blok, namestili Sabolićevo skulpturo.

v KGLU

Skulptura Združeni slovenskega akademskega kiparja Draga Tršarja je bila kot darilo občanom Slovenj Gradca umeščena v park leta 1978. Nato so sledile še ostale skulpture: Meštrovičeva galerija v Splitu je leta 1979 odobrila, da se za park odlije skulptura Ivana Meštrovića Perzefona (1946). Ostale skulpture so bile darila takratnih jugoslovanskih republik. Leta 1981 so za park pridobili kar tri skulpture: kamniti Češnjev cvet Ratka Vulanovića je podarila Črna gora, marmornati Plod Ane Bešlić je prispevala Srbija. Hrvaška je istega leta podarila bronasto skulpturo Kruh in seme Josipa Diminića. Leta 1983 je iz Vojvodine prispel bronasti Poljub Jovana Soldatoviča, ki so ga v parku slovesno odkrili leta 1984. Zadnji kip, ki je zaokrožil zbirko v parku, je Spiralna sled Jordana Grabulovskega. Skulpturo iz prilepskega marmorja so v Slovenj Gradec pripeljali iz Makedonije leta 1986. Odbor za urejanje Parka miru je zastavil svoje cilje zelo ambiciozno, vendar so iz različnih razlogov mnogi načrti ostali nerealizirani. Več let je potekalo prizadevanje za pridobitev skulpture Henryja

v KGLU

Moora, prav tako so odborniki navezovali stike s predstavniki drugih držav (Avstrije, Italije itd.). Nerealizirano je ostalo tudi prizadevanje, da bi v parku postavili delo Franca Bernekerja in kasneje Zdenka Kalina. Za ureditev parka in njegovo vzdrževanje je odbor angažiral tako okoliške šole kot nekatera slovenjgraška podjetja. Veliko zemeljskih del je opravila mladinska delovna brigada takratne srednje šole. Odbor, ki je upravljal s parkom, vodil ga je prof. Tone Turičnik, si je prizadeval, da bi park nosil Titovo ime in od leta 1982, ko je Zvezni izvršni svet v Beogradu sprejel ustrezen sklep, se je park vse do začetka devetdesetih let imenoval Titov gaj, nato pa so ga preimenovali v Park miru. Zadnja sprememba v parku skulptur na Štibuhu se je zgodila leta 2004, ko je Mestna občina Slovenj Gradec skupaj s pobratenimi mesti Češki Krumlov, Hauzenberg, Vöcklabruck in Gornji Milanovac tamkaj zasadila t. i. drevesa prijateljstva partnerskih mest.  Katarina Hergold

Park miru je leta 1985 obiskal generalni sekretar Združenih narodov Perez de Quellar.

v KGLU

OBLETNICA

MESTO KULTURE /

Obeležitev 100-letnice rojstva Karla Pečka Koroška galerija likovnih umetnosti bo v sodelovanju z Mestno občino Slovenj Gradec obeležila 29. september, rojstni dan akademskega slikarja in ustanovitelja naše galerije Karla Pečka. Razstava, ki obeležuje 100-letnico njegova rojstva, bo na ogled še do konca septembra. 29. 9. ob 17. in 19. uri vabijo na vodstvo po razstavi, ob 18. uri pa bodo v stavbi na Glavnem trgu 24 odkrili spominsko ploščo ter predstavili priložnostno znamko. »Letošnje leto, ki je zaznamovano z imeni velikih ustvarjalcev, kot sta Hugo Wolf in Karel Pečko, obeležujemo s posameznimi dogodki skozi vse leto v okvirih, ki nam jih trenutna situacija omogoča. V sodelovanju z Mestno občino Slovenj Gradec in Fundacijo Karla Pečka bomo tudi trajno obeležili obletnico in se s spominsko plaketo , ki bo nameščena na vidnem mestu ob vstopu v stavbo, poklonili spominu Karla Pečka, ustanovitelja in dolgoletnega ravnatelja Koroške galerije,« pojasnjuje direktorica Koroške galerije likovnih umetnosti Andreja Hribernik. Župan Tilen Klugler razmišlja o Karlu Pečku kot o »vsestranskem umetniku, častnem občanu, velikem prijatelju,

mentorju in starosti. Bil je vizionar, ki je utiral pot modernemu Slovenj Gradcu, njegovi prepoznavnosti doma in v svetu. Naš profesor, kot smo ga klicali, je vso svojo življenjsko ustvarjalnost in energijo posvetil Slovenj Gradcu, njegovi okolici in nam, prebivalkam in prebivalcem. Vse to in še veliko več je bil akademski slikar Karel Pečko, čigar spomin – 100-letnico rojstva –

smo kot njegovi someščani dolžni obeležiti na globoko spoštljiv in častitljiv način ter se mu tako tudi skušati oddolžiti. Spomin nanj bomo ob tem pomembnem jubileju zaokrožili z odkritjem spominske plošče ter izdajo filatelističnega sklopa, razstava pa je na ogled že sedaj in občanke in občane vabim, da si jo ogledajo.«  MN

20 LET TURISTIČNEGA DRUŠTVA MURN SELE - VRHE

Veliko delajo na promociji domačega kraja V Turističnem društvu MURN Sele - Vrhe si ob svojem 20. rojstnem dnevu želijo okrepiti svoje vrste, zato medse vabijo nove člane z novimi idejami. Želijo tudi, da zaživi zveza turističnih društev Mislinjske doline, s čimer bi, po besedah predsednika društva Jožeta Laha, dobili moč, tudi kadrovsko, da bi lahko za sredstva kandidirali na raznih razpisih, tudi evropskih. Prva prireditev, ki jo prirejajo, je Nočni pohod po Meškovi poti ob prvi polni luni v letu, ki se odvija vsakega januarja že od ustanovitve društva. Tako že 20 let hodijo od sv. Roka do sv. Neže – kamor je pisatelj in župnik Franc Ksaver Meško hodil maševat, v vročih poletnih mesecih pa molit za dež – in nazaj. V jeseni imajo tudi dnevni pohod. »Letni program vsako leto dopolnjujemo, kolikor nam finančno dopušča, predstavljamo naše turistične ponudnike in znamenitosti na raznih sejmih, zloženkah, redno obnavljamo poti in zloženke za poti, ki jih imamo v upravljanju. Pred leti smo s Turistično TV posneli dokumentarni film o naši ponudbi, organizirali smo tudi koncerte, razne otroške delavnice na temo Rimljani,« našteje Jože Lah, ki pojasni, da je ime MURN pravzaprav skovanka začetnih črk iz imen cerkva v kraju: sv. Miklavž, sv. Urban, sv. Rok in sv. Neža. Murnovci so bili znani po prireditvi o Rimljanih. Takšne obsežne prireditve so finančno in birokratsko zahtevne, zato po njeni ukinitvi prirejajo manjše na to temo: adrenalinski pohod po poti Rimljanov, rimske tabore, delavnice na temo Rimljani, na katerih si otroci sami izdelajo rimsko obleko in postanejo »pravi Rimljani«. Čez Sele namreč teče stara rimska cesta iz Celeie (Celje) skozi Kolaciono (Stari trg) do Virunuma (pri Celovcu). Današnja cesta iz Starega trga proti Kotljam teče prav po trasi nekdanje rimske ceste.  AP

v Marija Lah

v KPM

>2020

ŠPORT /

ATLETIKA

v Atletski klub

Zelo uspešno poletje slovenjgraških atletov

Potem ko so se atleti v mesecu juniju lahko vrnili na atletske stadione, so bila v mesecu juliju na sporedu državna prvenstva v različnih starostnih kategorijah in tudi nekatera druga pomembna tekmovanja. Na njih so se z odličnimi nastopi izkazali tekmovalci Atletskega kluba Slovenj Gradec. In na ta način potrdili zelo uspešno delo v slovenjgraškem klubu v zadnjih letih. V kronološkem zaporedju vam predstavljamo najuspešnejše nastope slovenjgraških atletov. ATLETSKI POKAL SLOVENIJE ZA ČLANE IN ČLANICE (LJUBLJANA) 4. in 5. julij

Maja Pogorevc 2. mesto v teku na 200 m 4. mesto v teku na 100 m 4. mesto v teku na 400 m štafeta 4 × 400 m 2. mesto (Lana Verhovnik, Vita Vovk, Zala Sekavčnik in Maja Pogorevc) Jaka Pogorevc 4. mesto v teku na 800 m 8. mesto v teku na 400 m Zala Sekavčnik 5. mesto v teku na 800 m 7. mesto v teku na 400 m

ATLETSKO PRVENSTVO SLOVENIJE ZA MLAJŠE MLADINKE IN MLADINCE TER MLAJŠE ČLANE IN ČLANICE (NOVA GORICA) 11. in 12. julij

MEDNARODNI MITING ATLETSKE LIGE TELEKOM (LJUBLJANA): 16. julij –

Maja Pogorevc 2. mesto v teku na 400 m

Jaka Pogorevc 7. mesto v teku na 400 m

Jaka Pogorevc

> mlajši člani in mlajše članice: Jaka Pogorevc 2. mesto v teku na 800 m Štafeta 4 × 400 m 2. mesto (Zala Katarina Hovnik, Lana Verhovnik, Neža Jelen Križovnik in Vita Vovk) Štafeta 4 × 100 m 3. mesto (Zala Katarina Hovnik, Lana Verhovnik, Neža Križovnik Jelen in Vita Vovk) Lana Verhovnik 5. mesto v teku na 400 m > mlajši mladinci in mlajše mladinke Zala Sekavčnik 1. mesto v teku na 800 m 3. mesto v teku na 400 m Nuša Lužnik 1. mesto v suvanju krogle Leja Bricman 2. mesto v metu diska Jošt Pušnik 3. mesto v troskoku 4. mesto v skoku v daljino Janine Lužnik 3. mesto v metu diska 5. mesto v metu krogle Gaja Korošec 4. mesto v teku na 400 m 5. mesto v teku na 200 m Vita Vovk 4. mesto v teku na 200 m Aljaž Prednik 4. mesto v troskoku Ivana Simonovič 5. mesto v troskoku Štafeta 4 × 100 m 5. mesto (Gaja Korošec, Tjaša Samec, Nastja Šumah in Ivana Simonović)

ATLETSKO PRVENSTVO SLOVENIJE ZA STAREJŠE MLADINCE IN MLADINKE (NOVO MESTO)

18. in 19. julij –

Zala Sekavčnik

Vita Vovk

4. mesto v teku na 200 m

ATLETSKO PRVENSTVO SLOVENIJE ZA ČLANE IN ČLANICE (CELJE) 25. in 26. julij Maja Pogorevc

2. mesto v teku na 400 m 3. mesto v teku na 200 m

Zala Sekavčnik

3. mesto v teku na 800 m

Štafeta 4 × 100 m 3. mesto (Zala Katarina Hovnik, Ivana Simonović, Lana Verhovnik in Vita Vovk) Jaka Pogorevc

5. mesto v teku na 800 m

Štafeta 4 × 400 m 4. mesto (Maja Pogorevc, Lana Verhovnik, Zala Katarina Hovnik in Zala Sekavčnik)

MaN

Rokometaši optimistično v novo sezono

3. mesto v teku na 800 m

Štafeta 4 × 100 m 3. mesto (Lana Verhovnik, Zala Katarina Hovnik, Vita Vovk in Ivana Simonović)

ROKOMETNI KLUB SLOVENJ GRADEC

Članska ekipa Rokometnega kluba Slovenj Gradec 2011 je 28. julija opravila prvi trening po poletnem premoru in s tem začela s pripravljalnim delom za sezono 2020/2021. Slovenjgradčani pred začetkom nove sezone ne skrivajo optimizma. Jedro letošnje ekipe bodo, podobno kot lansko leto, tvorili domači igralci. V pomoč pa jim bosta tudi dva tujca: Nemanja Živković in Vuk Milenković, oba bivša igralca beograjskega Partizana, in pa Gašper Dobaj, mladinski reprezentančni vratar in nekdanji igralec Kopra ter Celja Pivovarne Laško. Nazaj v matični klub jim je po predčasnem koncu minule sezone uspelo pridobiti dva koroškim ljubiteljem rokometa zelo dobro poznana igralca: Vida Levca in Žana Šola. Zelo pomembno okrepitev so pridobili tudi v strokovnem vodstvu ekipe, moštvu se je namreč na mestu pomočnika trenerja pridružil Ivan Vajdl. V klubu so prepričani, da je njihova ekipa zelo konkurenčna in verjamejo, da jim bo uspelo rezultat iz lanske sezone letos še nadgraditi. Odkrito napovedujejo naskok na mesta v zgornji polovici prvenstvene lestvice. V letošnji sezoni bo v Ligi NLB sicer nastopalo 14 ekip, ki se bodo pomerile po dvokrožnem sistemu. Skupaj bo tako odigranih 26 krogov, brez lige za prvaka oziroma obstanek. Predviden začetek Lige NLB je 5. september, ko se bodo Slovenjgradčani v gosteh pomerili s Krko iz Novega mesta. Prvo domačo

7. mesto v teku na 400 m

tekmo pa bodo odigrali v drugem krogu, ko bodo gostili aktualne državne prvake, ekipo Celja Pivovarne Laško. Velika želja vseh v klubu seveda je, da pred polnimi tribunami svojih zvestih navijačev. S treningi pa so v mesecu avgusta pričele tudi vse mlajše selekcije RK Slovenj Gradec 2011. V okviru slovenjgraškega kluba poleg članske ekipe vadijo naslednje selekcije: > MLAJŠI DEČKI C > MLAJŠI DEČKI A IN B > STAREJŠI DEČKI A IN B > KADETI > MLADINCI

trener Rok Krevs trener Nihad Čolo trener Martin Podstenšek trener Žiga Lesjak trener Ivan Vajdl

V klubu so ob tem, ko so povabili vse, ki bi se radi preizkusili v tem atraktivnem in dinamičnem športu, ki ima v našem mestu več kot 65-letno tradicijo, zapisali: »Ne garantiramo,

ČLANSKA EKIPA RK SLOVENJ GRADEC 2011 ZA SEZONO 2020/2021 TRENER: Sebastjan Sovič POMOČNIK TRENERJA: Ivan Vajdl KONDICIJSKI TRENER: Andraž Nabernik VODJA MOŠTVA: Matjaž Beliš FIZIOTERAPEVTA: Nejc Krautberger in Jaka Paradiž VRATARJI: GašperDobaj, Valentino Soldo in Matic Petrič LEVA KRILA: Jaroš Bulovič, Tilen Grobelnik in Alen Veršovnik LEVI ZUNANJI: Vid Levc, Aljoša Yankovskyy in Aljaž Lampret SREDNJI ZUNANJI: Rok Cvetko, Žan Šol in Borut Ošlak DESNA ZUNANJA: Filip Banfro in Blaž Orter DESNA KRILA: Nemanja Živković, Uroš Štumpfl in Uroš Štalekar KROŽNI NAPADALCI: Žiga Lesjak, Vuk Milenković in David Šiljeg

da vam bomo pripravili svetovnega prvaka, obljubimo pa, da se bomo s kvalitetnim naborom trenerjev trudili, da vam bomo dober partner pri odraščanju in vzgoji ter da jih bomo poleg učenja vodenja žoge ... UČILI ZA ŽIVLJENJE.« MaN

ALPINISTIČNI KLUB SLOVENJ GRADEC

ŠPORT /

Iščejo nov, večji prostor za balvansko steno Začetek organiziranega alpinizma v Slovenj Gradcu sega v leto 1969, ko je bil pri Planinskem društvu Slovenj Gradec ustanovljen Alpinistični odsek. Alpinistični klub Slovenj Gradec pa je s svojim delovanjem začel leta 1993. Število članov se iz leta v leto povečuje in se trenutno približuje številki 80, v vadbo je vključenih tudi več kot 60 otrok. V klubu so zelo ponosni na svoje mlade plezalce, ki se na državnih in mednarodnih tekmovanjih ter tudi v skupnem seštevku pokalov redno uvrščajo med prvih pet.

za pripravnika športnega plezanja je namreč pogoj za članstvo v klubu. Vpisujejo tudi otroke, vendar zaradi prostorske stiske več kot 60 otrok na vadbe žal ne morejo sprejeti. Zato lahko sprejmejo nove plezalce šele takrat, ko nekdo preneha obiskovati vadbe, čakalna vrsta pa je precej dolga. Želeli bi si novih, večjih prostorov, a zaenkrat niso našli še ničesar primernega. Zaradi tega so, če želijo zagotavljati kvaliteten trening, primorani tekmovalce voziti na treninge v Avstrijo, Celje in Ljubljano. Za člane večkrat letno organizirajo tudi

Vodja izobraževanj in treningov je trener ŠP Peter Jeromel, ki je med drugim tudi inštruktor GRS in gorski vodnik IFMGA, vadbe pa vodijo tudi vaditelji ŠP Nejc Založnik, Tomaž Žužel, Žiga Klemenc ter Vita Vovk, Matej Repnik, Janez Glažar in Boštjan Krajnc – oba gorska reševalca. Več o aktivnostih AK Slovenj Gradec si lahko preberete na spletni strani: www.alpklubsg.si, kjer najdete tudi vodnike za plezališča, ki jih imajo v upravljanju: Sele, Mislinja ter balvanišče Mislinja.

Nejc Založnik, vodja AK Slovenj Gradec:

v Nejc Založnik

Aktivnosti kluba potekajo predvsem na klubski balvanski steni v kleti telovadnice Šolskega centra Slovenj Gradec, poleg tega pa tudi na veliki steni v Športni dvorani Slovenj Gradec. Vsako leto organizirajo šolo oziroma tečaj športnega plezanja za odrasle in na ta način pridobijo približno 10 novih polnopravnih članov kluba. Opravljen izpit

plezalne tabore – Rovinj za tečajnike, Paklenica za vse člane, alpinistični tabori v Dolomitih in Alpah. Člani kluba redno plezajo v plezališčih in balvaniščih doma in v tujini, se udeležujejo alpinističnih odprav v tuja gorstva po celem svetu, pohvalijo pa se lahko tudi s preplezanimi smermi zavidljivih težavnosti.

Kegljaški klub Slovenj Gradec

v Kegljaški klub Slovenj Gradec

Za Kegljaškim klubom Slovenj Gradec, ki bo prihodnje leto praznoval že 65. obletnico delovanja, je zelo uspešna sezona. Moška članska ekipa si je z uspešnimi nastopi in osvojenim 2. mestom v 3. slovenski ligi – vzhod priborila napredovanje v višji rang tekmovanja. V prihajajoči sezoni, ki se bo začela 12. septembra, bodo člani tako nastopali v 2. slovenski ligi – vzhod. Ženska članska ekipa, ki nastopa v 1. B slovenski ligi, je z osmimi zmagami in osmimi porazi osvojila zelo dobro 4. mesto, z le eno točko zaostanka za drugim mestom. V prihodnji sezoni

>2020

pa bo v 3. slovenski ligi – vzhod nastopala tudi druga moška članska ekipa. V slovenjgraškem klubu so zelo ponosni tudi na svojo mlado kegljačico Ano Oder, ki si je z uspešnimi nastopi v klubskem dresu priborila vpoklic v slovensko kadetsko reprezentanco. Nastopila je na svetovnem kadetskem prvenstvu na Češkem, kjer je osvojila ekipno 4. mesto, v sprintu pa je bila peta. Sicer pa v KK Slovenj Gradec poleg članske vadijo in tekmujejo tudi mlajše selekcije, in sicer v kategorijah dečkov in deklic, kadetov in kadetinj ter mladincev. Državno prvenstvo mlajših selekcij, za razliko od članskih lig, poteka po turnirskem sistemu. Ker si želijo za kegljanje navdušiti čim več mladih, bodo v prihajajoči sezoni uvedli novost – šolo kegljanja, ki bo potekala dvakrat tedensko, predvidoma ob sredah in petkih. Sicer pa se lahko s kegljanjem ukvarjajo športniki zelo različnih starosti, primerno je namreč tako za mlade (od 8. leta naprej) kot tudi tiste v zrelejši letih. Zahteva pa ta

»Plezanje je fizična aktivnost, s katero se lahko dodobra razgibamo, dvigamo nivo motoričnih sposobnosti in gibljivosti, s plezanjem krepimo tudi moč in vzdržljivost mišic celega telesa. Tistim, ki redno plezamo, pa ogromno pomenijo druženje in zabava, dogodivščine med skalami in prijetno veseli večeri ob ognju. Na ta način se med nami pletejo tudi trdne prijateljske vezi in ustvarja ogromno čudovitih spominov, saj je vsak nekajdnevni pobeg med skale unikaten in neponovljiv, čisto vedno pa se zgodi tudi kaj zelo zanimivega in smešnega. Občutki plezalcev v steni so čisto osebne izkušnje, lahko pa rečem, da je skupna točka vseh popoln odklop od misli in sproščenost, ki te prevzame. Fokus misli je usmerjen v gibanje telesa in vsaj jaz popolnoma pozabim na dogajanje okoli sebe. Lahko bi rekel, da popolnoma odklopiš glavo in se začneš sveta spet zavedati, ko si na vrhu smeri.«

MaN šport veliko natančnosti in koncentracije. Treningi in domače tekme ekip kegljaškega kluba potekajo na Kegljišču Slovenj Gradec, ki velja za eno najbolj urejenih pri nas. Da je temu res tako, dokazuje tudi odločitev Kegljaške zveze Slovenije, ki je slovenjgraškemu klubu v mesecu juniju zaupala organizacijo finala državnega prvenstva za člane in članice. Sicer pa za vzdrževanja kegljišča skrbijo v klubu sami, kar zahteva veliko požrtvovalnosti in prostovoljnega dela vseh v sodelujočih klubu. Na kegljišču pa ne potekajo samo klubske aktivnosti, v slovenjgraškem klubu so se namreč odločili, da ta zelo zanimiv šport približajo tudi tistim, ki niso njihovi člani. Redni gostje tam so tako tudi člani številnih društev, kot so slabovidni in ljudje s posebnimi potrebami. Dodatne ure športne vzgoje pa pri njih izvajajo tudi številne šole.

MaN

SPOTURJEV POLETNI TABOR

MLADI/

Veselo in adrenalinsko pred MKC Slovenj Gradec

v Ajda Prislan

Okrog 35 otrok je prespalo v šotorih, ki so jih skavti postavili kar na zelenici pri mladinskem hotelu na Ozarah. Udeleženi otroci so bili “indijanci”.

MOCIS: ŽIVELE POČITNICE 2020

... najbolj razburljivo pa je bilo kar v naravi.

Živele počitnice 2020, program za otroke prve triade osnovne šole, ki ga izvaja Center za izbraževanje odraslih Mocis in ga delno financira Mestna občina Slovenj Gradec, je letos potekal vse do 28. avgusta, s sedežem v prostorih mladinskega hotela na Ozarah in na različnih drugih lokacijah v mestu in bližnji okolici, kjer so si otroci lahko ogledali kakšne lokalne atrakcije. Kljub prilagoditvam zaradi zaščite

Letošnje poletje je Javni zavod Spotur na območju sedeža Mladinskega kulturnega centra Slovenj Gradec pripravil dvodnevni poletni tabor (prespali so eno noč) za otroke, stare več kot 4 leta, z namenom, da tudi najmlajši Slovenjgradčani, ki niso vključeni k tabornikom ali skavtom, doživijo nekaj od tega, kako je preživeti v naravi, kuriti ogenj, peči hrenovke na ognju, spati v šotoru in še kaj. Tabor je potekal od 7. do 8. avgusta na zelenici okrog mladinskega hotela na Ozarah. Prvi dan dopoldne so pod vodstvom animatorjev in skavtov postavili bivake, kar je bilo mladim udeležencem še posebej zanimivo. »Letošnja tema taborjenja so bili “indijanci”. Otroke smo zato razdelili v različna plemena, nato pa smo šli na mini orientacijo na Rahtel, kjer smo v gozdu ustvarili malo večja bivaka, v katerih bi, v skrajni sili, lahko tudi prespali,« je o delčku dogajanja na taboru povedal eden od vodnikov Tilen Skobir. Najboljši taboreči otroci so, ponosni, na koncu tabora prejeli diplome. AP

Najbolj razburljivo je bilo preživljati čas v naravi sodelujemo z drugimi javnimi zavodi, institucijami, pred koronavirusom je aktivno varstvo potekalo društvi in posamezniki, ki za nas organizirajo nemoteno. Skupine so bile omejene na 30 otrok različne delavnice. Obiskujemo tudi okoliške in so bile večkrat čisto polne, povprečno pa se kmetije, največ časa pa smo tudi letos preživeli je tedensko počitniškega varstva udeležilo 25 otrok. Nekateri med njimi so se vračali več tednov v naravi, ki jo raziskujemo na Rahtelu, Gradu ali samo v okolici Mladinskega kulturnega zapored. centra Slovenj Gradec, ki je bila letošnja Mentorice so mladim udeležencem V program je zjutraj zmerile telesno temperaturo, lokacija varstva. Naše dneve smo si bilo vključenih več krajšali z raznimi igrami. Pogosto vse potrebno so redno sproti kot 66 otrok iz Mestne smo si postavili poligone in razkužili, omejitve so bile tudi občine Slovenj Gradec tekmovali, odkrivali smo naše glede obiskov. Zelo zadovoljni risarske, plesne in mnoge druge so bili s hrano, kuhale so jim in povprečno v skupini 25 kuharice Vzgojno-varstvenega otrok na teden. Otroci so bili talente. Poleg tega smo se preko igre učili angleščino, spoznavali zavoda Slovenj Gradec. Sploh če veseli in razigrani, spletli je sledilo kaj sladkega, so otroci smo naravo s pomočjo posebnega so mnogo “zapestnic mikroskopa, pletli zapestnice pridno izpraznili svoje krožnike. prijateljstva”. V varstvu so sodelovali zaposleni na prijateljstva in še mnogo več,« sta povedali Mira Mori Hribar in Sabina MOCIS-u in zunanji izvajalci. »Trudimo Zorjan, mentorici iz skupine 10 odraslih, ki se, da vsebine v največji možni meri potekajo se je pod taktirko centra Mocis trudila popestriti na prostem, skrbimo za redno umivanje rok, higieno kašlja in druge ukrepe, ki jih priporočajo počitniške dni našim najmlajšim iz prvih, drugih in pristojne institucije. Pri izvedbi programa tretjih razredov slovenjgraških osnovnih šol. AP

Na slovenjgraški gimnaziji letos kar štirje zlati maturanti

Janica Jeromel

Na Gimnaziji Slovenj Gradec je splošno maturo opravljalo 68 dijakov, med njimi so štirje zlati. To so Zala Breznik Domej, Janica Jeromel, Tadej Mlinšek in Nejka Serušnik, ki je dosegla kar 33 od 34 točk. 26

Nejka Serušnik

Uspešnost celotne 21. generacije maturantov Gimnazije Slovenj Gradec je bila na spomladanskem roku splošne mature kar 96-odstotna. Podelitev spričeval maturantom je bila točno 4 mesece po tem, ko so dijaki zadnjič sedeli skupaj v šolskih klopeh. Prireditev je potekala po razredih v avli šole, seveda s spoštovanjem ukrepov in priporočil Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Staršem, ki se dogodka niso smeli udeležiti, je na voljo videoposnetek tega slavnostnega dogodka. Prejemnici letošnje nagrade Gimnazije Slovenj Gradec sta postali maturantki Zala Breznik Domej in Kaja Ramšak za njuno vsestransko šolsko in obšolsko delo; športnica 21. generacije je postala atletinja Lana Verhovnik, športnik 21. generacije pa

Tadej Mlinšek

Zala Breznik Domej

v Nejc Radoševič, Primafoto

vrhunski judoist Rok Pogorevc. »Negotovost, ki so jo prinesle izredne razmere, je še povečala moje zadovoljstvo z rezultati letošnje splošne mature. Iskrene čestitke vsem maturantkam in maturantom za njihov dosežen rezultat ter veliko uspehov pri nadaljnjem študiju. Seveda bi se jim rad ob tej priložnosti tudi zahvalil za strpnost in odgovorno sodelovanje v zadnjih mesecih pri pouku na daljavo, njihovim ponosnim staršem za podporo svojim otrokom in šoli, profesoricam in profesorjem pa za odlično opravljeno pedagoško delo v teh zares težkih razmerah,« je s ponosom povedal mag. Stane Berzelak, ravnatelj Gimnazije Slovenj Gradec.

AP

KRIŽANKA /

RAZVEDRILO/

KRAJ, PROSTOR, KJER JE KDO ZAVAROVAN, ZAŠČITEN PRED ČIM

Pravilno rešeno križanko pošljite do 15. septembra na naslov: TIC Slovenj Gradec, Glavni trg 24, 2380 Slovenj Gradec. Nagrade podeljuje Spotur.

Nagrajenci julijske/avgustovske križanke časopisa SGlasnik: 1. nagrada: letna vstopnica KGLU, KGLU bombažna vrečka Zora Metelko, Partizanska 8a, 2380 Slovenj Gradec; 2. nagrada: KGLU bombažna vrečka, 2 brezplačni vstopnici za ogled razstave Bogomir Lepej, Sele 13, 2380 Slovenj Gradec; 3. nagrada: letna vstopnica KGLU Ana Škorjanc, Troblje 31a, 2380 Slovenj Gradec. Nagrajenci nagrado prevzamejo v roku 30 dni na recepciji Koroške galerije likovnih umetnosti Slovenj Gradec. Dodatne informacije na tel.: 02 88 22 131

Pomembne številke Center za obveščanje, gasilci, reševalna postaja T 112 | Policija T 113 Urgentni center Splošne bolnišnice Slovenj Gradec T 02 88 23 400 Zdravstveni dom Slovenj Gradec Dežurna ambulanta T 041 713 886 Zobozdravstvene storitve T 02 88 57 976 Odvzem brisa covid-19 T 031 393 113 Center za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih substanc T 070 820 998 Veterinarska ambulanta T 02 88 12 300 Center za socialno delo Koroška glavna pisarna T 08 18 10 301 Center za socialno delo Koroška enota Slovenj Gradec T 02 88 50 124 Rdeči križ, Območno združenje Slovenj Gradec T 02 88 50 030 Karitas Slovenj Gradec T 040 575 440 Mestna občina Slovenj Gradec T 02 88 12 110 E info@slovenjgradec.si

AMERIŠKI ARHITEKT KITAJ. RODU IEOH MING

IZVOZNIK

NEKDANJA TOVARNA USNJENE GALANTERIJE V DOMŽALAH

SLOVENSKI SLIKAR FRANC KRIŠTOF OPERA RUSKEGA SKLADATELJA RAHMANINOVA

Nagrade septembrske križanke časopisa SGlasnik: 1. nagrada: bon za igro Unlock Slovenj Gradec za 2 osebi 2. nagrada: majica Slovenj Gradec 3. nagrada: dežnik Če bom izžreban/-a, dovoljujem objavo svojega imena in naslova med izžrebanci. Dovoljujem tudi, da bo navedene podatke izdajatelj mesečnika SGlasnik vodil v zbirki nagrajencev. Nagrajenci prevzamejo nagrado v Turistični informacijski pisarni Slovenj Gradec do konca meseca. Nagrado morajo prevzeti v roku 30 dni. Dodatne informacije na spotur.si.

PRIPADNIK EKSTREMISTIČNE SKUPINE

VTIS

POSTOJNA

SIMBOL ZA ERBIJ

HLOD ZA PREDELAVO NA ŽAGI

PRITOK SAVE

KRATICA ZA AMERIŠKO AKADEMIJO DRAMSKIH UMETNOSTI

v Tomo Jeseničnik KRIŽANKO SESTAVIL FRANC NOVAK

VDOR, AGRESIJA, NASILEN VSTOP

NEKDANJI AVSTRIJSKI SMUČARSKI SKAKALEC

ŠIVILJA (POGOVORNO) BESEDILO ZA OPERO

KOTANJA V ZEMLJIŠČU

AMERIŠKI GLASBENIK VANILLA

VELIKA FRANCOSKA REKA GRŠKA ČRKA

ZIMSKOŠPORTNI CENTER V FRANCIJI

BOLAN ČLOVEK GORENJSKI BISER

KRALJEVA HČI

POMLADNI MESEC GRŠKA BOGINJA USODE DELO PODLOŽNIKA

ŽIVLJENJSKO OKOLJE MADŽARSKO M. IME FLAMSKI PISATELJ HUGO

ANGLEŠKI FILMSKI IGRALEC BOGARDE

ZMOTNA ZAZNAVA, SLEPILO, BLODNJA

AMERIŠKA KANTAVTORICA HOLLY

OLJNA RASTLINA

POLKROŽNI PROSTOR S KUPOLO V CERKVI

MESTO V ZAMBIJI

SODOBNIK KELTOV

KOŠATO LISTNATO DREVO

JED, KI SE PONUDI PO GLAVNI JEDI

HUDA NALEZLJIVA BOLEZEN POTEK ŽIVLJENJA

HRVAŠKI PEVEC IVAN

PEVEC PESTNER

REKA V ETIOPIJI

KRAJ POD FRUŠKO GORO

LOJZE ROZMAN

PREPREKA

OTROK

ANTON OCVIRK

SLOVENSKI BALETNI PLESALEC IN KOREOGRAF JANEZ

LITERARNA OSEBA JANEZA TRDINE

UŽITNA MEHIŠKA GOMOLJNICA

PEVKA RUPEL

PODOBA GOLEGA TELESA

SLOVENJ GRADEC

IZDELOVALEC CIGAR

KVIZ NA TV SLOVENIJA

VELIK KOS POHŠTVA

Rešitev prejšnje križanke: Pečkov Slovenj Gradec |SVIT ROČICA ŠLIBAR PEČKOV SANJA AN FRAKELJ AVIZO JASNOOK KAVZA OTTO VON JAH RIAL EVERLE DF ANKETA INDIJANI MAP EKOLOG AČ ALO LAŽ IRAK LED SCAT ATOS INK TIRS DISTANCA AJN REKTOSKOP RAA ICA ITANA

Promet: Mestno redarstvo Slovenj Gradec T 02 88 12 151 Komunalne dejavnosti Komunala – tajništvo T 02 88 12 020 Dežurna služba (zamašitev kanalizacije, defekt na vodovodu, plinskem omrežju, nevarne poškodbe cestišča, javne poti) ob delovnem času T 02 88 12 020, ob popoldanskih urah in dela prostih dneh T 051 605 111 Pogrebno-pokopališke dejavnosti – dežurna služba: T 041 650 429 Društvo za pomoč živalim T 031 323 328

>2020

v Tomo Jeseničnik

ZADNJA STRAN /

FILMSKI TEDEN V SLOVENJ GRADCU

V začetku avgusta je v mestnem jedru potekal 3. festival animiranega filma Zebra, ki je na različnih prizoriščih ponudil 24 risank, dvodnevno dogajanje so popestrile otroške delavnice. Zebra je otvorila filmski teden, ki se je nadaljeval pred graščino Rotenturn z mednarodnim festivalom kratkih filmov Shots. V treh zaporednih večerih ga je obiskalo 1500 obiskovalcev, ki so si ogledali 13 filmov iz devetih držav. Podrobnosti lahko preberete na strani 19. MN v Nika Hölcl Praper

v Maša Flogie

MESTNA ZGODOVINA

GALERIJA NA PROSTEM – PARK MIRU NA ŠTIBUHU

v KGLU