SGlasnik - junij 2020

Glasilo Mestne občine Slovenj Gradec | letnik VIII | številka 6 | junij 2020 | ISSN 2232-6456

3

AKTUALNO

Pečkov Slovenj Gradec 4

OBČINSKA UPRAVA

Investicije v MO SG

6

>2020

17

MESTO IN PODEŽELJE

12

MESTO KULTURE

Prebivalci s pobudami skrbijo za urejenost svojega kraja

Že od nekdaj prostor srečevanja z ljudmi

Užitne divje zeli so popolna polnovredna hrana

ŠPORT

16 Kapetan se poslavlja

Slovenjgraški Glasnik | leto VIII |številka 6 ISSN 2232-6456 Izdajatelj in naslov uredništva Mestna občina Slovenj Gradec Šolska ulica 5, 2380 Slovenj Gradec uredništvo@mo.slovenjgradec.si Naklada 7500 izvodov Uredniški odbor Odgovorna urednica: Maja Nabernik, >MN, T 041 692 895 Člani: Samo Januška, Edi Koraca, Marija Lah, Dušan Stojanovič, Aleš Uršej, Mojca Verhovnik Novinarji Maja Nabernik >MN, T 041 692 895 Ajda Prislan >AP, T 041 441 897 Matej Nabernik >MaN, T 041 740 940 Nepodpisane fotografije Arhiv avtorjev, arhiv Koroškega pokrajinskega muzeja (KPM), arhiv MO SG, splet Jezikovni pregled Nina Vožič Makuc, Urška Stani Oblikovalska zasnova Edi Koraca, Arh deko, d. o. o. Produkcija, tisk Tiskarna Grešovnik, d. o. o. Trženje oglasnega prostora Grafične storitve Mkopija Marjetica Cerjak, s. p. Glavni trg 51, 2380 Slovenj Gradec T 02 884 26 50, 031 420 837 uredništvo@mo.slovenjgradec.si Glasilo brezplačno prejme vsako gosodinjstvo v Mestni občini Slovenj Gradec.

Fotografija na naslovnici: Lipa osamosvojitve na Meškovi ulici, 2020 v Edi Koraca

25. 6.

Lipa osamosvojitve v Edi Koraca

Dan državnosti je slovenski državni praznik, ki se praznuje 25. junija, in je dela prost dan v Republiki Sloveniji. Obeležuje spomin na 25. junij 1991, ko je Slovenija formalno postala neodvisna. Na ta dan sta bili sprejeti Deklaracija o neodvisnosti Slovenije in Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, sicer slavnostno razglašeni naslednji dan, 26. junija, na Trgu republike v Ljubljani. Dva dni kasneje, 27. junija, se je z napadom Jugoslovanske ljudske armade začela slovenska osamosvojitvena vojna, v kateri je Slovenija obranila neodvisnost.

2

S

poštovane občanke,

V TEJ ŠTEVILKI

cenjeni občani,

AKTUALNO / Pečkov Slovenj Gradec »Zemlja pripada vsem, očistimo jo«

3

OBČINSKA UPRAVA / Prenavljamo in urejamo za vas

4

GOSPODARSTVO / 6 Letno vzdrževanje občinske javne infrastrukture in zelenih površin Junija ponovno izobraževanja NA OBISKU / Stanovalci kljub ukrepom nasmejani Skrivnosti tvoje brazgotine

8

MESTO IN PODEŽELJE / 9 Prebivalci s pobudami skrbijo za urejenost svojega kraja Užitne divje zeli so popolna polnovredna hrana Požar v Slovenj Gradcu leta 1903 Evropska pešpot E6 je stara 45 let Podjetje Dolenc dekor dobrodelno šivalo maske V Slokvi zašili zaščitne maske Ekipa D.Tajl svetuje KULTURA / Jakob Soklič Že od nekdaj prostor srečevanja z ljudmi Koncerti tudi v času karantene čustveni in intenzivni

12

WOLFOVO LETO / Pomembno kulturno središče v mestu

14

TURIZEM / Turizem je panoga, ki bo potrebovala največ časa za okrevanje

15

ŠPORT/ Kapetan se poslavlja Športniki trenirajo individualno v domačem okolju Atletski klub Slovenj Gradec

16

MLADI / Ljubezen ima nešteto obrazov in vsak naj razkrije vsaj enega/#nočknjige2020 Brezplačna izposoja učbenikov iz učbeniškega sklada

18

KRIŽANKA /

19

POGLED V PRETEKLOST /

20

Spomini na otroštvo Huga Wolfa

pred vami je SGlasnik v novi preobleki. Po osmih letih, prva številka je namreč izšla 1. septembra 2012, je napočil čas, da ga oblikovno in vsebinsko osvežimo, kar je predlagal novi uredniški odbor, mi pa smo odločitev podprli in jo v zadnjem mesecu dni tudi udejanjili. Iskreno lahko povem, da smo lahko oblikovne spremembe uveljavili ravno sedaj, ko smo bili zaradi epidemije prisiljeni odpovedati prireditve in smo lahko napovednik dogodkov za krajše obdobje ukinili. Vsi skupaj upamo, da vam bo nova oblika všeč in da boste po našem SGlasniku še naprej radi posegali. Za nami je težko obdobje, ki nas je vse postavilo na preizkušnjo. Dokazali smo, da se na izredne situacije znamo ustrezno odzivati, kar je posledično pripomoglo tudi k temu, da smo v Slovenj Gradcu v vsem času trajanja epidemije zabeležili zgolj 22 okužb. Le upoštevanju ukrepov gre zahvala, da smo okužbe zajezili in zdravstveno grožnjo premagali. Z ustrezno higieno, ob pomoči sonca in poletnih temperatur bomo kljubovali tudi morebitnim kasnejšim izbruhom te nadloge, vsekakor pa v prihodnje vemo, kako ravnati. Še enkrat iskrena hvala in čestitke vsem službam in posameznikom, res ste se izkazali! Letošnje poletne prireditve smo zaradi zagotavljanja zdravja morali v veliki večini odpovedati. Vsekakor pa bo dovolj možnosti za druženje tudi v mestnem središču, ob pomoči in sodelovanju zasebnih gostinskih in turističnih ponudnikov bomo nedvomno priča pestremu večernemu dogajanju v centru mesta, kamor ste seveda vabljeni. Mestna občina je kljub zaprtju upravne stavbe nemoteno izvajala projekte, ki smo si jih zastavili v letošnjem proračunu. Mestni svet se je sestal na dopisni seji, v mesecu juniju pa bomo izvedli že tudi prvo sejo “v živo”. O projektih boste našli veliko informacij v nadaljevanju vsebine. Naj svoje uvodne besede sklenem z zahvalo vsem občankam in občanom za izjemno držo ter medsebojno pomoč in sodelovanje v času trajanja ukrepov, ob prihajajočem prazniku, dnevu državnosti Republike Slovenije, pa vam iskreno čestitam in želim prijeten začetek letošnjega poletja. S spoštovanjem. Tilen Klugler, župan

KOROŠKA GALERIJA LIKOVNIH UMETNOSTI

AKTUALNO /

Pečkov Slovenj Gradec

V Koroški galeriji likovnih umetnosti so 18. maja odprli razstavo Pečkov Slovenj Gradec, ki je nastala v sodelovanju z Ustanovo – Fundacijo akademskega slikarja Karla Pečka. Ogledate si jo lahko do 30. septembra. Z razstavo, ki temelji na pregledu dokumentarnega gradiva, obeležujejo 100-letnico rojstva slikarja, ki je galerijo vodil od njene ustanovitve do leta 1997. Prikazana so tudi javnosti manj znana dela, kot so stenske poslikave, mozaiki, plakati, osnutki za določene vizualne rešitve, tudi oblikovalski elementi in besedila. »Dokumentarno-umetniška razstava osvetljuje odnos med Pečkom in mestom ter prikazuje njegovo delovanje in sledi, ki jih je zapustil v Slovenj Gradcu. Poleg njegove pomembne

v arhiv Karla Pečka

v Saša Rajner

družbene vloge izpostavlja zgodnja dela njegovega slikarskega opusa, na katerih je upodabljal slovenjgraške motive, ter predstavlja Pečka kot pomembnega sooblikovalca javnega prostora z deli, s katerimi je zaznamoval podobo Slovenj Gradca,« pojasnjuje direktorica galerije Andreja Hribernik. Akademski slikar Karel Pečko se je v zavest sodobnikov zasidral kot ena od osrednjih osebnosti kulturnega življenja ter gonilna sila kulturnega razvoja Slovenj Gradca v drugi polovici 20. stoletja. Bil je človek mnogih talentov: ni bil le slikar in dolgoletni vodja slovenjgraške galerije,

pač pa tudi sijajen likovni pedagog, izjemen kulturni organizator, spodbujevalec turističnega razvoja mesta in razvoja šolstva, ki je znal povezati različne ljudi za skupne cilje. Galerijo je z ambicioznimi projekti postavil na mednarodno prizorišče in z njeno dejavnostjo bogatil življenje prebivalcev. S svetovljanskimi nazori ter mnogimi mednarodnimi projekti je deloval kot izjemen promotor Slovenj Gradca, skozi odmevne mednarodne razstave pa je v Slovenj Gradec pripeljal mnoge vrhunske umetnike in znane politične osebnosti, ki so v mestu pod Uršljo goro zaznavali prav posebno kulturno klimo. MN

OČIŠČEVALNA AKCIJA MESTNIH OBČIN

»Zemlja pripada vsem, očistimo jo« Župani mestnih občin so se dogovorili za izvedbo čistilne akcije, ki naj bi potekala 29. aprila, a so jo prostovoljci izvedli tri dni kasneje. V slovenjgraški občini se je je udeležilo okrog 500 dobromislečih ljudi, ki niso dokazali le povezanosti družbene skupnosti ter zavesti o skrbi za čisto okolje, kar je bil namen akcije, pač pa so obeležili tudi dan Zemlje. Kot je ob svetovnem dnevu Zemlje, 22. aprilu, poudaril župan Mestne občine Slovenj Gradec Tilen Klugler, je vsak posameznik odgovoren za okolje, zato ga spoštujmo in zavedajmo se, da smo zgolj najemniki bivanjskega prostora, ki nam ga ponuja naš planet, zanamcem pa ga zapustimo karseda čistega in neokrnjenega. Da »Zemlja pripada vsem, očistimo jo«, so prepričani tudi v Mestni četrti Legen-mesto, katere prostovoljci so se pridružili skupni očiščevalni akciji slovenskih mestnih občin, v kateri so pri nas sodelovale vse vaške skupnosti in mestne četrti ter nekatera društva in drugi prostovoljci. Mestna občina, Komunala in drugi so prispevali zaščitna sredstva, vrečke in malico. Prvi so se na očiščevalni pohod po svojem kraju podali krajani Vaške skupnosti Legen. Niso se zbali aprilskega dežja in v zajetnem, več 10-kilometrskem peš zalogaju iz narave v 3 urah pobrali za okrog 20 kubičnih metrov odpadkov. In ker je odpadkov tam, kamor ne sodijo, še ostalo, so se vaščani dogovorili, da bodo tudi v

6

>2020

bodoče pozorni na mesta, kjer obiskovalci Legna konstantno odmetavajo smeti. Predsednik vaške skupnosti Edvard Turičnik poziva, naj ljudje, kar prinesejo s sabo, s sabo tudi odnesejo in naj ne puščajo odpadkov na podeželju! Do okolja neodgovorno se, po njegovih besedah, ravnajo predvsem turisti na Pohorju. V Mestni četrti Legen-mesto so ugotovili, da je v takšnih ekoloških akcijah udeleženih vse več ljudi, pa tudi smeti je manj. Tudi v Mestni četrti Štibuh, po površini največji četrti v mestu, ugotavljajo podobno. Tam je 25 krajanov nabralo več kot 200 kg odpadkov, predsednik sveta mestne četrti Franc Areh pa je povedal: »Stanje glede odmetavanja smeti se izboljšuje, tu in tam pa se še bo, nekje je bilo zelo veliko smeti, drugje nič. Obenem smo to akcijo izkoristili tudi za druženje in krajani so bili zadovoljni.« V naši mestni občini je v zadnjem času vedno več občanov, ki smeti sproti pobirajo na svojih sprehodih oz. pohodih, organizirano ali pa čisto spontano. 2. maja se je na akciji slovenskih mestnih občin na območju Slovenj Gradca zbralo okrog 500 občanov skupaj z županom Tilnom Kluglerjem. AP Ena od prikolic, polnih odpadkov, ki so jih v naravi nabrali na območju Vaške skupnosti Legen. v Janez Senica

3

OBČINSKA UPRAVA /

PRENAVLJAMO IN UREJAMO ZA VAS

1 SANACIJA POPLAVE V VRTCU NA MAISTROVI ULICI

5 SANACIJA STROPA V ŠPORTNI HALI

15. maja je v zgornjem nadstropju razširjenega dela vrtca na Maistrovi ulici prišlo do izliva vode v sanitarijah, pri čemer je nastala velika materialna škoda. Poplavilo je del razširjenega dela v nadstropju, pritličju in kleti. V nadstropju so bili poplavljeni dve učilnici, WC in hodnik. Gladina izlite vode je v teh prostorih segala do 10 cm. Prav tako so bili poplavljeni dve učilnici, vhod in hodnik. Zaradi prehoda vode iz nadstropja v pritličje so bili uničeni strop in vsa razsvetljava, elektroinstalacije, tla, stavbno pohištvo in oprema. Vzrok za izlitje vode je bila počena cev v delu vrtca, ki je bil zgrajen leta 2009 (nadzidava), in sicer v straniščih v zgornjem nadstropju. Gasilci so takoj začeli s črpanjem vode ter odstranitvijo nevarnih delov stropa in javne razsvetljave. Zaradi potrebnega hitrega ukrepanja je predstavnik izvajalca nemudoma pristopil k sanaciji.

Zaradi odpadanja delcev iz nosilnih stropnih armiranih siporeks plošč je Mestna občina Slovenj Gradec konec marca naročila strokovno mnenje glede varnosti stropa v Športni dvorani Slovenj Gradec, ki je bila izgrajena že leta 1978. Ugotovljeno je bilo, da zgolj sanacija stropnih plošč ni mogoča. Ker je potreben obsežnejši poseg, bi zanj bilo potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje, kar pa je dolgotrajnejši postopek, zato smo se zaradi zaščite obiskovalcev športne dvorane odločili, da odpadanje delcev iz nosilnih stropnih armiranih siporeks plošč začasno preprečimo z namestitvijo in pritrjevanjem zaščitne mreže ter delnim zalivanjem stikov med ploščami z lepilno malto. Naložba je vredna dobrih 31 tisoč evrov.

1

6 SANACIJA FASADE NA OSNOVNI ŠOLI ŠMARTNO Zaradi odpadanja delcev iz fasade na starem delu Osnovne šole Šmartno je Mestna občina Slovenj Gradec naročila sanacijo, ki smo jo izvedli v mesecu maju. Naložba, ki je bila nujna zaradi ogroženosti gibanja v okolici šole, je vredna dobrih 9 tisoč evrov. Sanacija podbojev (ksimsov) je predstavljala nevarno in zahtevno delo, ki so ga izvajali na višini cca 10 m v dvižni košari. Pred sanacijo je moral izvajalec del proučiti izvedbo obstoječega podboja in ga vrniti v prvotno stanje, pri tem pa uporabljati sodobne in specialne materiale – hitro sušeče malte.

2

2 REKONSTRUKCIJA KAJUHOVE ULICE Investitorica Mestna občina Slovenj Gradec je meseca maja pristopila k izvedbi projekta rekonstrukcije Kajuhove ulice. Krajane, ki so imeli v času gradnje ovirane dostope do stanovanjskih hiš, smo o gradnji predhodno obvestili. Uredili smo voziščne konstrukcije in komunalne vode. Obstoječa cesta se nahaja na ravninskem terenu in je dotrajana. Hodnikov za pešce in kolesarske steze na predmetnem odseku ni. Območje obdelave je v celoti v asfaltni obliki. Cesta v ulici je na obeh straneh omejena s škarpami. Prenova zajema: izvedbo rekonstrukcije cestišča v ulici, odvodnjavanja ceste – nov meteorni kanal, novo ulično razsvetljavo, izvedbo novega odseka mešane kanalizacije in novega vodovoda ter izvedbo nove kanalizacije za optiko. Naložba je vredna nekaj manj kot 46 tisoč evrov.

3

3 REKONSTRUKCIJA CESTE NA LEGNU V Mestni občini Slovenj Gradec smo lani novembra začeli z rekonstrukcijo lokalne ceste Rezervoar Legen–Lipa, od državne ceste do Ravlana, v dolžini 700 m. Izvedli bomo zamenjavo spodnjega in zgornjega ustroja ceste z ureditvijo odvodnjavanja. Letos do konca maja sta načrtovana asfaltiranje ter ureditev bankin in brežin. Pogodbena vrednost gradbenih del znaša dobrih 109 tisoč evrov. Rok dokončanja je 30. 5. 2020.

7

8

4

5

4 NOVA PODLAGA PRI VRTCU NA MAISTROVI ULICI Pred vrtcem na Maistrovi ulici smo meseca maja uredili novo dvoslojno brezšivno gumijasto podlago. Dela, ki so stala okoli 6 tisoč evrov, smo izvedli v času, ko je bil vrtec še zaprt. Na predhodno pripravljeno vodoprepustno podlago iz utrjenega peščenega lomljenca smo položili dvoslojno EPDM-gumo s PU-vezivom zeleno melirane barve debeline 4 cm. Podlaga bo otrokom omogočala varnejšo in prijetnejšo igro pred stavbo vrtca.

v arhiv MO SG

4

PRENAVLJAMO IN UREJAMO ZA VAS 7 REKONSTRUKCIJA CESTNEGA MOSTU V Mestni občini Slovenj Gradec smo izvedli rekonstrukcijo cestnega mostu na lokalni cesti v Podgorju – Zgornja vas na naslovu Podgorje 44A. Pogodbena vrednost del znaša skoraj 31 tisoč evrov.

8 NOVO IGRIŠČE ZA PSE V Slovenj Gradcu smo uredili javno površino, namenjeno za rekreacijo in sprostitev hišnih ljubljencev. Pasje igrišče lahko občani s psi uporabljajo ob sprehodih, senčni park pa bo štirinožcem in njihovim lastnikom nudil v poletnih mesecih tudi zaščito pred soncem in vročino.

6

OBČINSKA UPRAVA/ Park, ki se na površini okrog 200 m2 razprostira ob pešpoti med križiščem pri Sparu v smeri proti Eurospinu, bo gotovo dobro obiskan, lastnike psov pa prosimo, da upoštevajo pravila obnašanja ljudi in živali na javni površini ter skrbijo za čistočo travnate površine.

9 DOVOZNA CESTA SOTOČJE Lani novembra smo začeli z investicijo ureditve dovozne ceste Sotočje. V 2019 smo v dolžini 52,5 m izvedli zamenjavo spodnjega in zgornjega ustroja ceste z ureditvijo odvodnjavanja. V 2020 smo uredili še površino za pešce in kolesarje, javno razsvetljavo ter asfaltiranje. Končna vrednost gradbenih del znaša nekaj manj kot 49 tisoč evrov.

7

10 CESTA SV. NEŽA V Mestni občini Slovenj Gradec smo uredili protiprašno zaščito na lokalni cesti Sv. Neža v dolžini 534 m. Izvedli smo zamenjavo spodnjega in zgornjega ustroja ceste z ureditvijo odvodnjavanja, letos smo izvedli asfaltiranje ter ureditev bankin in brežin. Pogodbena vrednost gradbenih del znaša skoraj 84 tisoč evrov.

11 IZGRADNJA KANALIZACIJE NA LEGNU Na Legnu, na odcepu Handanovič, smer Moric, je Mestna občina Slovenj Gradec v oktobru 2019 začela z izgradnjo kanalizacije. Izvedli bomo približno 600 metrov javne kanalizacije s pripravo na sekundarne priključke za 20 individualnih hiš. Hkrati bomo zamenjali dotrajan vodovod ter zamenjali spodnji in zgornji ustroj ceste v dolžini cca 350 m. Uredili bomo tudi odvodnjavanje ceste ter dogradili javno razsvetljavo. Rok za dokončanje del je 19. 6. 2020.

12 CESTA JUVAN–PREVALNIK

8

9

Lani novembra smo začeli z rekonstrukcijo lokalne ceste Juvan–Prevalnik v dolžini 215 m. V 2019 smo v dolžini 110 m izvedli zamenjavo spodnjega in zgornjega ustroja ceste. Letos smo za preostalih 105 m izvedli prestavitev osi ceste za 6,5 m, zamenjavo spodnjega in zgornjega ustroja ceste z ureditvijo odvodnjavanja, umestili smo dve deponiji za odlaganje lesa in asfaltirali cesto v celotni dolžini 215 m. Pogodbena vrednost gradbenih del znaša dobrih 65 tisoč evrov.

13 CESTA ŠMIKLAVŽ–ŠTIH Lani novembra smo začeli z rekonstrukcijo javne poti Šmiklavž–Štih v dolžini 467 m. V 2019 smo v dolžini 467 m izvedli zamenjavo spodnjega in zgornjega ustroja ceste z ureditvijo odvodnjavanja, v 2020 pa še asfaltiranje ter ureditev bankin in brežin. Pogodbena vrednost gradbenih del znaša dobrih 85 tisoč evrov.

10

11

14 CESTA DI ANTONIO–ŠKOF Z rekonstrukcijo lokalne ceste Di Antonio–Škof v dolžini 165 m smo začeli lani novembra. V 2019 smo v dolžini 165 m izvedli zamenjavo spodnjega in zgornjega ustroja ceste z ureditvijo odvodnjavanja, izgradnjo dveh podpornih zidov, položitev vodovoda in cevi za optiko. Letos smo uredili hodnik za pešce, izvedli asfaltiranje ter ureditev bankin in brežin. Pogodbena vrednost gradbenih del znaša dobrih 77 tisoč evrov. MO SG

8 12

6

13

>2020

14

5

GOSPODARSTVO /

KOMUNALA SLOVENJ GRADEC

Letno vzdrževanje občinske javne infrastrukture in zelenih površin

Zelene javne površine Vzdrževanje zelenih površin zajema košnjo zelenic. Skupna površina zelenic znaša preko 200.000 m2. Te se glede na prioriteto košnje delijo v tri kategorije. Večina zelenic, dobrih 82 %, spada v I. kategorijo, za katere izvajamo košnjo 10- do 12-krat na leto. Poleg košnje k vzdrževanju zelenih površin spadajo tudi urejanje gredic in cvetličnih korit, vzdrževanje grobnic in grobišč, urejanje nasadov, vzdrževanje drevja, odvoz odpadnega listja v jesenskem času, urejanje in vzdrževanje opreme (klopi, koši za odpadke in pasje iztrebke). Aplikacija Slikaj in sporoči V želji, da se čim bolj približamo našim uporabnikom, smo mobilno aplikacijo Komunala Slovenj Gradec nadgradili s storitvijo Slikaj in sporoči, s katero nas lahko obvestite o aktualnih komunalnih zadevah s terena. S pomočjo aplikacije nam pošljite fotografijo in kratek opis zadeve, ki jo bomo obravnavali v čim krajšem času. Teja Račnik

Letno vzdrževanje cest so naši uporabniki v okviru letne ankete zadovoljstva ocenili dobro, z oceno 3,20. S pridobljeno oceno smo glede na dolžino cest, ki jih vzdržujemo, zadovoljni. Na območju obeh občin je to 847 kilometrov, kar predstavlja razdaljo med Slovenj Gradcem in Rimom. Trudimo se, da smo na terenu čim bolj odzivni in kakovostni. Dobro sodelujemo s predstavniki vaških in četrtnih skupnosti, ki nas dodatno obveščajo o potrebah po vzdrževanju cest in drugih javnih površin njihovega lokalnega okolja. V okviru letnega vzdrževanja javnih površin izvajamo čiščenje kanalet, jaškov, postavitev prometne signalizacije, mulčenje in rezanje vej ob cestiščih, krpanje asfaltnih udarnih jam ... Dela, za katera nimamo dovolj razpoložljivih sredstev, oddamo z javnim naročanjem oziroma naročilnicami najugodnejšemu zunanjemu izvajalcu, kot npr. profiliranje makadamskih

JAVNI RAZPIS ZA LETO 2020 za podelitev:

cestišč, intervencijsko vzdrževanje, izdelava podpornih zidov, preplastitev manjših odsekov z asfaltno maso. Skozi vse leto izvajamo čiščenje ulic v mestu in naseljih, javnih pešpoti, stopnišč, dostavnih poti, pločnikov in parkov. Med naša dela spadajo tudi popravila in nabave novih košev za smeti, postavitev klopi in ostale urbane opreme ter izobešanje in snemanje zastav ob raznih praznikih. Vzdržujemo parkirne prostore za osebna in tovorna vozila ter avtobusna postajališča. Od leta 2015 imamo v MO SG v upravljanju parkomate in dve parkirni hišici. Uporabnikom je na voljo tudi aplikacija EasyPark, ki omogoča, da uporabnik po parkiranju vozila plača parkirnino za predviden čas in jo pred iztekom, če želi, na daljavo podaljša. Največ dela v okviru letnega vzdrževanja imamo z urejanjem makadamskih vozišč – profiliranje in gramoziranje, urejanje bankin, odvodnjavanje ter mulčenje brežin.

JAVNI RAZPIS ZA LETO 2020 za podelitev:

1. NAZIVA

ČASTNI OBČAN

MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC 2.

OBČINSKE NAGRADE 3.

PLAKET

MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC

6

1.

VRUNČEVE NAGRADE

in 2.

VRUNČEVIH PLAKET

Predloge je potrebno poslati najkasneje do petka, 31. julija 2020, na naslov:

Predloge je potrebno poslati najkasneje do petka, 31. julija 2020, na naslov:

Mestna občina Slovenj Gradec, Šolska ulica 5, 2380 Slovenj Gradec, Komisija za odlikovanja, nagrade in priznanja pri Mestnem svetu Mestne občine Slovenj Gradec.

Mestna občina Slovenj Gradec, Šolska ulica 5, 2380 Slovenj Gradec, Komisija za podelitev Vrunčevih priznanj pri Mestnem svetu Mestne občine Slovenj Gradec.

XIII. javni razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem v lasti Mestne občine Slovenj Gradec Mestna občina Slovenj Gradec razpisuje oddajo neprofitnih stanovanj, ki bodo v času veljavnosti prednostne liste izpraznjena in zgrajena, v najem. Skladno z določili 17. člena Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Ur. list RS, št. 14/04, 34/04, 62/06, 11/09, 81/11 in 47/14) bosta oblikovani dve ločeni prednostni listi: Oblikovani bosta dve ločeni prednostni listi: • lista A za stanovanja, predvidena za oddajo v najem prosilcem, ki glede na socialne razmere niso zavezanci za plačilo varščine; • lista B za stanovanja, predvidena za oddajo v najem prosilcem, ki so zavezani plačati varščino. Vsa stanovanja bodo upravičencem oddana v najem po prednostni listi, ki bo izdelana na podlagi tega razpisa.

Razpis bo objavljen 5.6.2020. Rok za vložitev vlog: 14.8.2020.

Prosilci, ki se želijo prijaviti na razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, dvignejo obrazec vloge v vložišču Mestne občine Slovenj Gradec (Šolska ulica 5) ali pri svetovalki za stanovanjske zadeve, pisarna P 017 v pritličju, s katerim se prijavijo na razpis od objave do vključno 14. 8. 2020. Vloga je sestavni del razpisa. Obrazec vloge si lahko prosilci natisnejo tudi s spletne strani Mestne občine Slovenj Gradec: www.slovenjgradec.si.

PODJETNIŠKI CENTER SLOVENJ GRADEC

GOSPODARSTVO /

Junija ponovno izobraževanja

Podjetniški center Slovenj Gradec je v zadnjih dveh mesecih, v času razglašene epidemije, deloval nemoteno. Spremembe režima delovanja celotne družbe so sicer vplivale na njihovo poslovanje – odpovedati so morali celotno področje izobraževanja, osebnega svetovanja in registracijskih postopkov v poslovnih prostorih. Medtem pa so okrepili svetovanje po telefonu in elektronski pošti ter izvajali registracijske postopke na daljavo. »Pri tem smo se srečevali s številnimi izzivi tako na naši strani kot na strani strank, saj so do izraza prišle izkušnje posameznikov na področju digitalne tehnologije in uporabe sodobnih orodij. Predvsem mlajše generacije so se izkazale kot digitalno zelo vešče in odzivne pri elektronskem poslovanju, medtem ko so bili posamezni predstavniki starejših generacij nemalokrat v situaciji, da smo morali zadeve reševati po klasični pošti,« pojasnjuje direktor centra David Valič.

Poziv za vpis praznih poslovnih prostorov mestnega jedra za namen sofinanciranja najemnin

Katera področja dela so bila v ospredju? Kaj so potrebovali uporabniki? DV: »V ospredju so bile vsekakor svetovalne storitve na področju poslovanja podjetij, ukrepov za preprečevanje širjenja okužb, ukrepov interventne zakonodaje, čakanja na delo doma in druga, s tem povezana področja. Uporabniki so potrebovali predvsem točne informacije, ki so se dnevno spreminjale in nemalokrat bile tudi kontradiktorne. Nadalje tolmačenje zakonodaje, vzorce aktov, s katerimi so zaposlene pošiljali na čakanje ali jim odrejali delo od doma. Prav tako se je v začetku precejšnje število s.p.-jev odločilo za zaprtje, saj so čez noč ostali brez dela. Predvidevamo, da bomo junija postopoma začeli uvajati aktivnosti na vseh področjih delovanja, predvsem izobraževanja.«

Mestna občina Slovenj Gradec bo v letošnjem letu ponovno razpisala sofinanciranje najemnin poslovnih lokalov v mestnem jedru, zato skupaj s Podjetniškim centrom Slovenj Gradec, d. o. o., zbira podatke o praznih poslovnih prostorih v mestnem jedru in njihovih lastnikih z namenom pospeševanja oživljanja mestnega jedra ter izvajanja ukrepov sofinanciranja najemnin. Razpis bo predvidoma objavljen junija. Prijavili se bodo lahko najemniki lokalov v mestnem jedru, ki bodo vpisani v seznam, ter kandidirali za sofinanciranje najemnin. Za lokale, ki ne bodo vpisani v seznam praznih lokalov, ne bo mogoče pridobiti sofinanciranja. Razpis bo objavljen na podlagi Pravilnika o spodbujanju razvoja podjetništva in samozaposlovanja v Mestni občini Slovenj Gradec. Lastniki lahko vpišejo prazne lokale mestnega jedra s spletnim obrazcem, ki se nahaja na spletni strani Podjetniškega centra Slovenj Gradec in Mestne občine Slovenj Gradec.

MN

SALONI ZNOVA ODPRTI Delovni čas od pon. do pet.: 10:00 - 18:00

U P IMO S K

STO

nedelje in prazniki: zaprto

V 6

>2020

i ra b i j o • Z P M

sobote: 09:00 - 14:00

birajmo z at

z J! • A P

e, k ist

ob predhodni najavi za ranljive osebe: 08:00 -10:00

Če želite izris kuhinje, vam svetujemo, da se prej prijavite na brezplačen izris in si s tem zagotovite varno mesto v naši poslovalnici. PRIJAVA NA BREZPLAČEN IZRIS:

www.ga-kuhinje.si/prijava-na-izris-kuhinje

7

NA OBISKU /

KOROŠKI DOM STAROSTNIKOV SLOVENJ GRADEC

Stanovalci kljub ukrepom nasmejani

V poslovni enoti Koroškega doma starostnikov Slovenj Gradec so že pred razglašeno epidemijo prepovedali obiske, takoj po razglasitvi epidemije so se zaradi težav z nabavo zaščitne opreme lotili izdelovanja mask. Z internimi ukrepi so spremenili koncept bivanja in dela tako, da so poskušali ohraniti čim bolj normalno življenje, stanovalci pa so ukrepe dosledno upoštevali.

Vse potrebno so v slovenjgraškem domu starostnikov izvajali posamezno v sobah. Stanovalci so se s sorodniki ali prijatelji lahko pogovarjali po telefonu ali spletnih medijih. Še bolj intenzivno je bila v uporabi njihova inovacija Ključna oseba, priložnost za druženje v ključnih parih. Zaposleni, ki so imeli stike z morebitnimi okuženimi, so bili testirani 2. teden razglašenih ukrepov zaradi epidemije, testirali so tudi nekaj stanovalcev, ki so kazali

znake prehlada. Na srečo so bili vsi testi negativni. »To je pomenilo, da so stanovalci zdravi in da moramo zaposleni še toliko bolj paziti, da ne bomo v dom prenesli okužbe. Za zaposlene je ta skrb pomenila velik stres,« je pojasnila vodja Koroškega doma starostnikov, PE Slovenj Gradec Marjana Kamnik in dodala, da so pri zaposlenih uvedli spremljanje epidemiološkega stanja, saj dnevno merijo TT in druge znake prehladnega stanja. 46. dne “izolacije” so se stanovalci posebej razveselili, saj sta pod balkoni v okviru projekta Narazen, vendar vedno skupaj zaigrala izjemna glasbenika Andrej Ofak in Borut Mori, nekaj dni kasneje še Dunja Vrhovnik ter Milan in Mojca Kamnik. Skupnost socialnih zavodov Slovenije v javnem pismu od Vlade Republike Slovenije zahteva strokovno utemeljene ukrepe z upoštevanjem omejene prostorske, kadrovske in druge zmožnosti domov za starejše. Odločno nasprotuje premeščanju domnevno zdravih stanovalcev iz domov za starejše. Domovi že v običajnih okoliščinah le z veliko mero požrtvovalnosti zagotavljajo ustrezno oskrbo stanovalcev, ne morejo pa prevzeti odgovornosti za strokovno zdravljenje okuženih. Protest so v Koroškem domu starostnikov v Slovenj Gradcu podprli tako, da so se za 15 minut zbrali pred domom in prebrali zahteve, s katerimi se v celoti strinjajo. Ta trenutek imajo prostih 5 mest, na katera že čakajo pomoči potrebni prosilci. AP

ZMOREŠ: SI MAMI V TAKTU

Skrivnosti tvoje brazgotine Ker vadbe izvaja tudi z ženskami s carskim rezom in ker tudi druge po porodu vedno več sprašujejo, kako in kdaj naj začnejo vaditi, Natalija Kotnik z Nušo Kamnik iz Terapevtskih storitev Sešel pripravlja dogodek Skrivnost tvoje brazgotine, namenjen mamam z brazgotino po carskem rezu ali s kakršnokoli brazgotino, tudi zelo staro. Udeleženke bodo lahko izvedele vse o brazgotinah in o varni vadbi po porodu. Osebna trenerka in Mami v taktu Natalija Kotnik v vadbeni pozi skupaj s hčerko Niko

Vsaka mami je mami v taktu, vsaka na svoj način, je prepričana Slovenjgradčanka Natalija Kotnik, diplomantka ljubljanske Fakultete za šport, judoistka že od malih nog, po poklicu osebna trenerka, ki svoje športno znanje in osebne izkušnje kot mamica dveh še majhnih deklic deli ne samo s Slovenjgradčankami, pač pa tudi z več sto mamami po Sloveniji. Ko je postala mama, je spregledala, da je izziv in včasih stresno nositi različne, številne družinske in družbene vloge. Mamice hodijo v službo ali delajo od doma v svojih s.p.-jih, skrbijo za red doma, za šolo, za animacijo

8

otrok, za kosilo, za organizacijo celega dneva. Še posebej v času nedavne izolacije ob epidemiji. In če ženske, mamice ne znamo poskrbeti tudi same zase, se nam ne piše dobro, nam pojasni Natalija, ki je prav zato, v želji, da ženske spodbudi h gibanju, zdravemu načinu življenja, ustvarila pravo “mamasitasto” skupnost Mami v taktu, kjer ženske spodbujajo, motivirajo druga drugo. »Takt je notranja moč, zagon, energija, ki nas dela močne, posebne in edinstvene … in da naredimo vse, tudi takrat, ko se nam ne ljubi.« Takt pa je seveda potrebno vzdrževati.

Čutiš, da si zakrnela, trda in rabiš malo gibanja? Bi rada odpravila bolečine v hrbtenici, uravnala krvni tlak in enostavno dvignila raven energije? Jej zdravo, zelo pomemben je dober spanec, za minutko se umakni in vsaj 3-krat globoko vdihni in izdihni, razvajaj se s svojo najljubšo dišavo, pa čeprav ne greš nikamor, in najpomembnejše: gibaj se, naredi vsaj 10.000 korakov na dan, bodi zmerno telesno aktivna vsaj 150 min na teden, bodi aktivna v igri z otroki, je samo nekaj smernic, ki jih Natalija priporoči. Taktanje pomeni vaditi, gibati se, biti v ritmu s samim seboj. Kot profesionalna trenerka vodi vadbe za ženske, mamice in za mamice po porodu, z diastazo, carskim rezom. Brazgotinjenje je del naravnega zdravilnega odziva telesa. Brazgotino je treba sprostiti, ne odpraviti. Dogodek, kjer Nuša Kamnik izvaja MSTR-tehniko za obravnavo in sprostitev brazgotinastega tkiva in Natalija Kotnik varno vadbo, primerno po porodu, prilagojeno tudi carskemu rezu, je bil načrtovan v slovenjgraškem mladinskem kulturnem centru na Ozarah konec marca. Ker je odpadel, bo izveden takoj, ko bodo razmere z ukrepi za zaviranje epidemije covid-19 to omogočale. AP

OB PRAZNIKU MESTNIH ČETRTI SLOVENJ GRADCA

MESTO IN PODEŽELJE /

Prebivalci s pobudami skrbijo za urejenost svojega kraja

Mestna četrt Stari trg mesto V MČ Stari trg mesto se po besedah predsednika Aleša Kresnika zavzemajo za dokončanje že začetega projekta, in sicer za rekonstrukcijo ceste v naselje Stari trg (do cerkve). V zaključku je sanacija bankin od gasilskega doma proti naselju ob Suhodolnici.

Mestna četrt Legen mesto

Najstarejša danes znana listina z omembo mestnih pravic Slovenj Gradca je bila zapisana 22. maja 1267, zato je 22. maj izbran za praznik mestnih četrti Mestne občine Slovenj Gradec.

Ob prazniku mestnih četrti MO SG so predsedniki svetov teh skupnosti spregovorili o utripu, potrebah in željah v svojih četrtih. Objavljamo kratke povzetke.

Mestna četrt Center Po besedah Jadrana Železnika, predsednika MČ Center, želijo mestno jedro popolnoma zapreti za promet – ne le Glavni trg, temveč tudi Meškovo še katero drugo ulico. A mnenja o tem so zaenkrat deljena, saj bi podjetniki radi imeli Glavni trg odprt. Želijo si urejene kolesarske poti skozi mestno jedro in nadzora ustreznih služb nad njo. Svet mestne četrti namreč opozarja na problem vožnje kolesarjev in voznikov skuterjev po pločniku na Glavnem trgu, ki z vožnjo ogrožajo varnost pešcev oz. obiskovalcev lokalov. Mestna četrt predlaga, da se na

Predsednik MČ Legen mesto Jože Knez nam je med drugim zaupal, da je v zaključni fazi priprava preplastitve dveh priključkov na Pohorsko cesto (enega v letu 2020, drugega v letu 2021). Poteka sanacija igrišča za odbojko na mivki. Načrtujejo še preplastitev dveh priključkov na Legensko in Pohorsko cesto, dokončanje kolesarskih poti, ureditev Novogradnji v Mestni četrti Polje meteornih voda in zaščitne ograje pri kmetiji Bimar ter pripravo kalkulacije za Glavnem trgu namesti ustrezna signalizacija, nadaljevanje pločnika mimo Smrtnika in ki bi prepovedala vožnjo po pločniku. Pergerja po levi strani klanca. Skupaj z VS V okviru projekta Ureditev trajnostne Legen želijo izgraditev pešpoti od križišča pri mobilnosti v mestnem jedru se bodo Merkurju do priključka na Legensko cesto pri namesto strogega centra lotili prenove Handanoviču. malo širšega jedra, stranskih ulic, ki kličejo po prenovi celotne infrastrukture, tudi Mestna četrt Polje vodovoda, kanalizacije, ločiti je potrebno meteorne vode od kanalizacijskih in postoriti Na območju MČ Polje poteka obnova stranskih ulic Kajuhove ulice, dve so že še marsikaj. Upajo na preplastitev dovozne obnovili, te dni so odprli rekonstrukcijo tretje. poti med blokom na Partizanski poti 8 in Dokončana so bila dodatna dela pri obnovi parkiriščem v dolžini 30–40 metrov, podali vrtca na Maistrovi. pa so tudi pobudo za ureditev parkirnih V letošnjem letu je MO SG pričela z izgradnjo prostorov ob glavni cesti Pameče–Slovenj bloka neprofitnih stanovanj na Celjski cesti, Gradec. v bližini stanovanjski blok gradijo zasebni investitorji. Avgusta naj bi se pričela izgradnja Mestna četrt Štibuh novega mostu čez Homšnico (pri enoti Predsednik Sveta MČ Štibuh Franc Areh Koroškega doma starostnikov). pojasnjuje, da so na območju Štibuha skoraj Predsednik MČ Polje Boris Raj je med drugim vse ulice dotrajane. Glede varne poti v šolo v ospredje postavil tudi pripravo projektne se zaradi semaforjev, preobremenjene ceste dokumentacije za prenovo Maistrove ulice s prometom in neupoštevanja obvezne – vključno z ureditvijo učinkovitega sistema smeri še zmeraj pojavlja največji problem pri prevoznosti, parkirišč in dostopnosti do nekdanji »starotrški zadrugi«. V zadnjem letu centralnega vrtca. so uredili cesto pri pokopališču, potrebno pa Vključeni so bili tudi v načrtovanje sistema bi bilo urediti še tamkajšnje parkirišče, nujna kolesarskih poti in povezanosti MČ Polje bi bila sanacija mrliške vežice. V pripravi s trgovskimi centri in mrežo kolesarskih je projekt za cesto Pot ob Homšnici. Prav poti. Skupaj s strokovnimi službami MO SG tako bi morali izvesti sanacijo mostu čez pripravljajo rešitev problema parkirišč; vložili Homšnico in pločnik od 1. osnovne šole do so pobudo za izgradnjo etažnega parkirišča. toplarne in naprej. AP

Užitne divje zeli so popolna polnovredna hrana Travnik lahko vidimo kot veliko njivo raznolikih užitnih rastlin in take samonikle divje rastline predstavljajo popolno hrano že v manjših količinah, saj so polnovredna živila, bogatejša od doma vzgojene zelenjave. Znanje o njihovi hranilnosti je še posebej pomembno v današnjem času, ko imamo po eni strani hrane v izobilju, po drugi strani pa 6

>2020

se srečujemo z njeno osiromašenostjo. Več rastlinja v naravi je užitnega, kot si mislimo, a najbolje je nabirati le tisto, kar zares poznaš! Marijana Plešivčnik s kmetije Zelena gmajna v Šmartnu pri Slovenj Gradcu, nosilke certifikata o ekološkem kmetovanju, se ukvarja s permakulturnim, ekološkim in biodinamičnim pridelovanjem rastlin in

občasno prireja delavnice za spoznavanje divjih užitnih rastlin. Takšna dvodnevna delavnica, na kateri se bo Plešivčnikova posvetila prehranskim in zdravilnim lastnostim samoniklih rastlin, združena pa bo tudi z vadbo joge z Ajo Rotovnik, bo potekala na Uršlji gori predvidoma 13. in 14. junija. AP 9

MESTO IN PODEŽELJE / MESTNA ZGODOVINA

Slovenj Gradec so v preteklosti večkrat prizadeli požari. Škoda, ki je pri tem nastala, je bila ogromna, saj je večina hiš bila lesenih in kritih s slamo. Zadnji večji požar je bil 10. maja 1903. leta. Takratni slovenski in nemški časopisi so ga opisali kot velikansko nesrečo, po kateri je postal Slovenj Gradec znan po vsej Avstriji. Četrto nedeljo po veliki noči je v gostilni Vrečka na Glavnem trgu potekalo slovensko politično

zborovanje, v cerkvi sv. Elizabete pa popoldansko bogoslužje. Požar je izbruhnil okrog pol tretje ure v hiši Marije Požgan v Cerkveni, danes Meškovi ulici. Tisto popoldne je pihal močan veter, zato se je ogenj zelo hitro širil. V zelo kratkem času je zajel celotno Cerkveno ulico in cerkveni stolp. Ogenj se je širil proti gostilni Zum Sandwirt, danes Vila Pohorje, ki je bila zadnja v vrsti hiš, ter na hiše na Glavnem trgu. Ko je zvon naznanil ogenj, so ljudje začeli

v arhiv KPM

Požar v Slovenj Gradcu leta 1903 hiteti skupaj. Prebivalci so začeli skozi okna metati kose pohištva, oblačila, iz gorečih hiš so reševali sebe in otroke. Zaradi razsežnosti požara je domača požarna bramba nujno potrebovala pomoč. Brzojavke so poslali v Celje, Celovec, Maribor in druga mesta. Na pomoč so

v arhiv KPM

v arhiv KPM

prihiteli tudi okoličani, še posebej so se izkazali domačini z Legna in iz Šmartna. Hitro so prišle požarne brambe iz Vuzenice, Guštanja, Dravograda, Mislinje, Velenja, Šoštanja, malo kasneje, okrog šeste popoldne, tudi iz Maribora. V zgodnjih jutranjih urah 11. maja je na pomoč prišla tudi stotnija vojakov 17. pešpolka iz Celovca. S skupnimi močmi jim je uspelo pogasiti požar. Na srečo človeških žrtev ni bilo, materialna škoda pa je bila velika. V požaru je pogorelo 76 objektov in nekaj domačih živali. Brez strehe je ostalo okoli 100 prebivalcev, škoda je po oceni politične oblasti znašala 702.000 kron. Finančna pomoč je začela prihajati zelo hitro, saj je vsa Avstrija zbirala denar za naše mesto, zato je le-to počasi začelo dobivati novo podobo. Več o požaru si lahko preberete v knjigi Požar v Slovenj Gradcu leta 1903 Valerije Grabner in Mirka Kambiča.

Nataša Škorjanc

Evropska pešpot E6 je stara 45 let Radlje ob Dravi, kjer teče po Pohorju mimo Male Kope in Na območju Mislinjske in Dravske doline se popotniki na E6 V času nastanka ustavijo na šestih kontrolnih točkah od devetintridesetih Partizanke preko Golavabuke in Mislinjske Dobrave do v Sloveniji in na eni od njih srečajo Minko Pečolarjevo Evropske pešpoti E6 Vodriža, Razborja ter nadaljuje do Slemena in nato iz Zgornjega Razborja, gospo, ki šteje že več kot 8 Mozirja. Njena najvišja točka je Snežnik. vaški zaselki in hribovske desetletij, pa v svoji gostilni še danes vodi knjigo »Za razliko od takšnih poti v ZDA, kjer tudi mesec kmetije pri nas še niso bili med vpisov pohodnikov. Ti kdaj pri njih tudi postavijo dni ne vidiš žive duše, naša v Sloveniji popotnika seboj toliko povezani, zato je bil šotore in uživajo v čudovitem zelenem Razborju. pripelje tudi v naselja, mimo kmetij,« pove Gorazd eden od razlogov ustanovitve te poti E6 poteka z Baltika do Egejskega morja, v Sloveniji Mlinšek, gozdar z ZGS, koordinator za Evropsko je poimenovana tudi Ciglarjeva pot od Drave pešpot E6 na območni enoti Slovenj Gradec, tudi namera pokazati lepote podeželja. do Jadrana. V našo državo vstopi iz Ivnika na Posledica naj bi bil tudi razvoj turizma član Komisije za evropske pešpoti v Sloveniji, ki je Koroškem čez Radeljski prelaz in pri Strunjanu slovenski del, 260 km, v družbi prijatelja iz Amerike v hribovskih krajih. Z dokončanjem izstopi na Hrvaško, kjer teče naprej. Na območje sproščeno prehodil v 11 dneh. celotne trase E6 je po skoraj 3 Mestne občine Slovenj Gradec vstopi iz Občine Ker je letališče v Mislinjski Dobravi zaprto, tisočletjih ponovno zaživela razmišljajo, da bi točko, kjer se pohodniki vpišejo, prestavili blizu sedeža družbe Kocerod. »Nerodno nekdanja Jantarska pot med je tudi, ker bi pohodniki radi prespali, a ob poti Baltikom in Jadranom. nimajo kje (razen na Partizanki, kadar je koča odprta), zato morajo nočiti v Slovenj Gradcu. Slepi krak pelje tudi mimo Gostilne Bučinek v Šmiklavžu,« še doda Mlinšek in poudarja, da ima za urejenost slovenjgraškega dela poti velike zasluge markacist Planinskega društva Slovenj Gradec Borut Šmon, ki skrbno vzdržuje ta del poti, za urejenost okolice grada Vodriž pa Turistično društvo Slovenj Gradec. Prav ta grad v Vodrižu, razvalina, zavarovana kot kulturni spomenik državnega pomena, je ena od večjih zanimivosti na E6 v Slovenj Gradcu. Pot je poškodoval zadnji žled, čeprav marsikje drugje po Sloveniji bolj kot pri nas.

AP 10

MESTO IN PODEŽELJE / PLEMENITO DEJANJE

Podjetje Dolenc dekor dobrodelno šivalo maske

Zaščitne maske Dolenc

Ko je Vlada RS ob razglasitvi epidemije izdala uredbo o nošenju zaščitnih mask, teh večinoma ni bilo možno dobiti. Zato se je slovenjgraško podjetje Dolenc dekor, ki se ukvarja z izdelovanjem zaves in senčil, odločilo, da jih bo šivalo samo. Naredili so okrog 3000 pralnih bombažnih mask za večkratno uporabo in jih sproti nastavljali v škatlo pred svojo prodajalno na Legnu. Po besedah Sergeja Dolenca je bilo povpraševanje po njih zelo veliko, ljudje so ponje prihajali od jutra do poznega večera, on, njegova žena Helena ter njuni otroka in vnuki so jih komaj dohajali šivati, brezplačno in na voljo vsem, do dneva, ko jih je Mestna občina Slovenj Gradec začela pošiljati gospodinjstvom. Z dobro voljo jim je uspelo! Po pošti so jih pošiljali tudi v razne kraje Slovenije, med njimi jih je nekaj dobil tudi Oddelek za pediatrijo brežiške bolnišnice. AP

Zahvaljujemo se vsem donatorjem in dobaviteljem mask, ki so omogočili delovanje tudi v času izrednih ukrepov.

/ KULTURNI DOM SLOVENJ GRADEC  ODPIRA SVOJA VRATA Kulturni dom Slovenj Gradec je ponovno odprl svoja vrata v soboto, 30. maja 2020. Filmskega programa za poletje še ne morejo napovedati, zato vas vabijo, da jih spremljate na spletni strani in po drugih komunikacijskih kanalih, kjer vas bodo obveščali o aktualnem filmskem programu. Z mesecem junijem bodo startali s poletnim filmskim časom, predvidene projekcije bodo ob torkih, petkih, sobotah in nedeljah. Z upoštevanjem vseh zaščitnih ukrepov zagotavljajo prostor 50 obiskovalcem na projekcijo. Tudi o programu za prihajajočo novo abonmajsko sezono vas bomo pravočasno obvestili. Veselijo se vašega obiska.

Ekipa D.tajl svetuje »Kadar nosiš masko, maska postane ti,« pravi pesnik in kritik Qiu Xiaolong. Situacija preteklega poltretjega meseca je bliskovito, kot si še malo poprej ne bi mogli niti v sanjah predstavljati, spremenila naše navade komuniciranja, ustvarila novo pojmovanje bližine, nas dodobra razmaknila med seboj in nam zaščitila – že skoraj zaprla – dihala. Vse v imenu zdravja. Pustimo ob strani teorije zarote in prav tako nekatere (upravičene) pomisleke o smiselnosti početja, ki je medtem postalo že skoraj nova kultura. Tudi na tem področju so priplavale na površje neskončne razlike med nami in našimi pogledi na varnost. Kot smo tudi sicer različni, se v odnosu do predpisane zaščite nekateri počutijo dobro le z najvarnejšimi kirurško sterilnimi rekviziti in certificiranimi materiali, medtem ko drugi radi eksperimentirajo in se izražajo tudi skozi nošenje posebnih, unikatnih, dizajnerskih mask in včasih že domala tekmujejo med seboj v svoji izvirnosti. Tudi d.tajlovci spadamo mednje, to se od nas že kar nekako pričakuje. Da so bombažne najboljše, je relativno res, menda pa so še boljše tiste z zunanjo vodoodbojno plastjo. Tako smo rekli predvsem zgodaj spomladi, ko so nas še grele, zdaj si želimo čim tanjših, čim prepustnejših. Morda ne več nujno najzanesljivejših, le takšnih, da se v njih da čimbolj znosno preživeti … Kakorkoli, novo polje izražanja je odprto, rekviziti bodo zagotovo še lep čas naša obvezna oprema vsaj v določenih situacijah in ob uradnih opravkih. Naredimo si tudi to ne najlepše obdobje našega življenja kolikor je mogoče pozitivno, kreativno, veselo in igrivo. Konec koncev, zakaj ne!? Stanka Blatnik

V Slokvi zašili zaščitne maske V Zavodu Slokva, socialnem podjetju iz Slovenj Gradca, so bili aktivni tudi v času razglašane epidemije covid-19, nekateri zaposleni so delali od doma, drugi na sedežu podjetja na Podgorski cesti. Šivali so maske iz blaga, takšne, ki smo jih morali nositi v času najstrožjih ukrepov, in jih donirali domu starejših občanov Hmelina iz Radelj ob Dravi. Zadovoljstvo ob donaciji jih je navdihnilo, da so jih sešili še zase in druge, ki so začeli povpraševati po njih. Z željo, da bi slovenjgraško mestno jedro spet zaživelo, jih vsak dan, ob lepem vremenu, ponujajo na stojnicah. Pralne maske so unikatne, saj zadovoljijo različne okuse, a tudi zaradi dodanega traka, ki omogoča lažje nošenje tudi ljudem, ki nosijo očala. AP

Nova ponudba hrane v mestu: BeetBox

www.facebook.com/Beetboxsg.

6

>2020

Tri dni pred razglasitvijo epidemije je v Slovenj Gradcu zaživela nova ponudba prehrane. V gostinstvu BeetBox pripravljajo izključno rastlinske obroke, tedenski jedilniki so pripravljeni iz zdravih, pretežno lokalnih sestavin. »Rastlinski obroki so hranljivi, polni, zabavni, nadvse okusni in Korošci to zelo dobro vedo, saj so našo ponudbo sprejeli

z odprtimi rokami. Odziv je neverjeten. Kljub zelo nerodnemu času za odpiranje lokala s povsem drugačno ponudbo, po kateri je povpraševanje v svetu še vedno v manjšini, smo v dveh mesecih uspeli od par prodanih kosil na dan zrasti do redno razprodanih kosil,« pojasnjujejo v BeetBoxu. V času epidemije so kosila dostavljali na območju naše občine, večja naročila tudi v okoliške koroške kraje. Omogočili so tudi prevzem v njihovi kuhinji na Francetovi 7. V prihodnje načrtujejo odprtje manjšega lokala z razširjeno ponudbo rastlinske hrane, ki je, kot poudarjajo, edina trajnostna prehrana z najmanjšim negativnim vplivom na okolje. Še posebej, če je iz ekološko in lokalno pridelane zelenjave. Zato podpirajo vse pridelovalce, ki z enakimi načeli pridelujejo zelenjavo.

MN 11

KULTURA /

KOROŠKI POKRAJINSKI MUZEJ

Jakob Soklič

Osnovno šolo je končal na Bledu, maturiral je v Škofovih zavodih v Šentvidu pri Ljubljani. Bogoslovje je študiral v Gorici in Ljubljani, kjer je bil 1917. posvečen v mašnika. Služboval je po različnih krajih tržaške škofije – v Hrušici pri Podgradu, Škednju (Trstu) in Klancu pri Kozini, od koder ga je marca 1928 izgnala fašistična oblast. Škof dr. Andrej Karlin mu je ponudil delovno mesto župnijskega upravitelja pri sv. Vidu pri Ptuju, kjer je začel z zbiranjem starin. Leta 1933 je bil premeščen za mestnega župnika v Slovenj Gradec, kjer je kasneje opravljal tudi naloge dekana. V tem obdobju je svojo zbirko predmetov nadgradil do te mere, da jo je leta 1937 v prostorih mestnega župnišča odprl za javnost. Med drugo svetovno vojno je bil 1941. leta zaprt v Šmartnem pri Slovenj Gradcu in Brestrnici in nazadnje izgnan v Zagreb, od koder je istega leta pribežal v samostan v Stični. V jeseni se je vpisal na študij umetnostne zgodovine na ljubljanski filozofski fakulteti. Po vojni je nadgrajeval svoj ugled pomembnega člana kulturnega in družabnega življenja mesta. Jakob Soklič je v skoraj štiridesetletnem delovanju v Slovenj Gradcu opravil nadvse

pomembno nalogo varuha premične kulturne dediščine. Umrl je 21. decembra 1972 v slovenjgraški bolnici. Pokopan je na starotrškem pokopališču. Za mesto Slovenj Gradec ima Jakob Soklič poseben pomen. Kot ljubitelj umetnosti je s pomočjo matičnih knjig zelo rad raziskoval starejša obdobja mestne zgodovine. Bil je tudi prvi muzejski delavec v našem mestu in varuh svoje zbirke predmetov, ki jo je leta 1937 odprl za javnost. Njegova zbirka obsega preko 1900 zelo različnih predmetov – arheoloških, etnoloških, liturgičnih. Vsebuje tudi zbirko starejše in sodobne likovne umetnosti 20. stoletja, zbirko predmetov jugovzhodne Azije, afriško in numizmatično zbirko, pohištvo, spominsko sobo Frana Ksaverja Meška, kotiček Huga Wolfa ter knjižnico. Od leta 2013 se predmeti iz Sokličeve zbirke nahajajo v prostorih Koroškega pokrajinskega muzeja na Glavnem trgu 24. Koncept postavitve razstave je, da se izpostavi njegov pogled na svet – Soklič – ljubiteljski umetnostni zgodovinar, Soklič – duhovnik, Soklič – zasebno, Soklič – zbiratelj tuje kulturne dediščine – in Soklič – varuh domače kulturne dediščine.

Jakob Soklič v Koroški pokrajinski muzej

Nataša Škorjanc

7. maja pred sto sedemindvajsetimi leti (1893) se je v vasi Mlino pri Bledu rodil Jakob Soklič, duhovnik, raziskovalec zgodovine Slovenj Gradca, ljubitelj in poznavalec umetnosti, ljubiteljski zbiratelj predmetov.

KOROŠKA GALERIJA LIKOVNIH UMETNOSTI – GALERIJA ZA MIR

Že od nekdaj prostor srečevanja z ljudmi Čeprav v drugačnih okoliščinah kot prej, je Koroška galerija likovnih umetnosti znova odprla svoja vrata. Zasnovali so tudi virtualne oglede razstav. Koroška galerija likovnih umetnosti (KGLU), takrat Umetnostni paviljon, je bila ustanovljena 18. maja 1957 in posrečeno naključje je, da je bil na isti dan čez dvajset let razglašen mednarodni muzejski dan. Tako so letošnji muzejski dan obeležili s pridihom rojstnega dne galerije in odprli razstavo Pečkov Slovenj Gradec, posvečeno 100. obletnici rojstva akademskega slikarja in enega od ustanoviteljev KGLU Karla Pečka. Koroška galerija razpolaga z velikim arhivom, ki ga postopno digitalizirajo: skenirajo vsa pisma umetnikov, izjave, tudi nekatere kataloge, ki niso več naprodaj. »Pripravljamo velik digitalni arhiv, ki žal zaradi varstva osebnih podatkov v celoti ne bo dostopen javnosti, predstavlja pa pomemben vir informacij za raziskovalce, kajti zgodovina galerije, ustanovitev, način, kako se je zasnovala zbirka, mednarodne razstave pod pokroviteljstvom OZN, vse to postaja vedno bolj zanimivo tudi za mednarodno strokovno javnost, ker je res nekaj posebnega. Zasnovali smo tudi kataloge zbirk, ki jih bomo izdajali postopno v naslednjih letih,« pojasnjuje direktorica institucije dr. Andreja Hribernik. Četudi mednarodni muzejski dan, ki ga je leta 1977 razglasila mednarodna skupnost 12

muzejev ICOM, obeležujejo muzeji in galerije po celem svetu, je bil to poseben dan tudi za KGLU. Obeležitev tega dneva ima namen spomniti na pomembnost muzejev kot kulturnih akterjev, kar KGLU s svojimi arhivi in zretjem v prihodnost tudi je. »Vedno smo bili zelo veseli velikega obiska na naših otvoritvah in podobnih dogodkih. To zdaj žal v tem smislu ni mogoče. Seveda pa ste vabljeni obiskovalci, da se vseeno družite, morda zdaj še ne toliko drug z drugim, ampak z umetniškimi deli, ki so na ogled. Čeprav je za varnost pri nas poskrbljeno, vabimo tiste, ki se še ne boste odločili za obisk v živo, da si na naši spletni strani

pogledate virtualno galerijo, skozi katero vas popeljejo naši kustosi s kratkimi video vodstvi,« še izpostavlja Andreja Hribernik. V Galeriji Ravne so od 22. maja na ogled dela zmagovalke lanskega natečaja Kluba koroških študentov Monike Plemen. In v Umetnostni galeriji Maribor so odprli veliko razstavo zbirke KGLU Galerija za mir, kjer so razstavljena dela umetnikov, ki so v 60., 70. in 80. letih sodelovali na mednarodnih razstavah v Slovenj Gradcu, posvečenih miru in solidarnosti. Mnogi umetniki so takrat svoja dela podarili KGLU z idejo, da se ustvari zbirka galerije za mir, ki bo trajno promovirala humanistične vrednote. AP

OFAK IN MORI: KULTURA ZA ZDRAVJE

KULTURA /

Koncerti tudi v času karantene čustveni in intenzivni

Koroški dvojec Ofak in Mori Kitarist Andrej Ofak in harmonikar se je v času samoizolacije Borut Mori zopet navdušujeta v drugi polovici aprila poslušalstvo s svojo poglobljeno glasbo. pridružil pobudi Narazen, vendar vedno skupaj, ki naj Po navdihujočem koncertu v parku osreči 21 tisoč starostnikov slovenjgraške enote Koroškega doma v 102 slovenskih domovih starostnikov sta dobrodelno nastopila za starejše, in pod še v turnu Narodnega doma Maribor balkoni Koroškega doma in domu starejših občanov Hmelina v starostnikov Slovenj Radljah. Dobrodelnost je dejavnost, Gradec odigral koncert ki jo najlažje razširiš z zgledom, sta lastnih skladb. Poleg klasik prepričana, kot profesorja pa želita biti z albuma Odmevi reke Ofak in Mori najprej dobra človeka in Drave sta srčna glasbenika takoj nato odlična glasbenika. zaigrala tudi nekaj svojih novih, ki jih nameravata predstaviti tudi v nekaj načrtovanih koncertih v bližnji prihodnosti, če bodo razmere ob razglašeni epidemiji zaradi koronavirusa to omogočale. Nagrajenca za najboljšo priredbo ljudske pesmi natečaja Bisergora in oba profesorja glasbe sta izdala zgoščenko z uglasbenimi besedili mladih slovenskih pesnikov, posnela glasbo za film in ljubiteljem akustične ambientalne instrumentalne glasbe v užitek ponudila tudi album The Echoes of River Drava – Odmevi reke Drave z avtorskimi skladbami, posnetimi v idilični, akustično odlični cerkvi sv. Pankracija v Starem trgu nad Slovenj Gradcem. Nato sta svoje odmeve reke Drave predstavila še na več kot tridesetih prizoriščih pri nas in v tujini. Vsaj trije zadnji koncerti (v Slovenj Gradcu, Mariboru in Radljah ob Dravi) so bili odigrani z dobrodelno noto. Andreju in Borutu namreč

SINCE 1992

Andrej Ofak (kitara) in Borut Mori (harmonika) navdušujeta stanovalce doma starostnikov v Slovenj Gradcu. v Koroški dom starostnikov

nepridobitne dejavnosti niso tuje in zmeraj se zavzemata za moralno pozitivne cilje. Pri tem pa poudarjata, da ne sme dobrodelnost postati ‘sistem reševanja siromaštva’. Rada nastopata v okoljih, kjer njuno delo in glasbo cenijo in jima spoštljivo prisluhnejo, kar stanovalci in vodstvo Koroškega doma starostnikov, Doma Hmelina in obiskovalci Narodnega doma Maribor nedvomno znajo. V času epidemije zaradi virusa covid-19 je tudi njima odpadlo kar nekaj koncertov doma in v tujini. Prav tako ni skupnih vaj v živo, le preko spleta, kar za profesionalne izvajalce ni dovolj (dobro), saj gre v glasbi te kakovosti, kot pravita, za mikro odtenke, alikvote ter improvizacijo. Zvok preko sodobnih komunikacijskih kanalov je popačen in v zamiku, kar je nemalokrat težava tudi pri poučevanju. AP

Zagotovite svojemu domu zmagovalno kombinacijo.

Ko se pogovarjamo o ogrevanju doma, so toplotne črpalke prva izbira kupcev. Vse pogosteje pa se poleg toplotne črpalke dodatno odločijo tudi za sončno elektrarno, s katero stranke sklenejo energetski krog samooskrbe in postanejo popolnoma neodvisni od dogajanja na trgu.

Toplotna črpalka & sončna elektrarna

Trendi kažejo, da je prihodnost prej omenjenih sistemov zelo svetla, k čemur v veliki meri pripomore tudi Eko sklad z nepovratnimi finančnimi sredstvi in ugodnimi krediti. Tudi to je verjetno eden izmed razlogov, da ste kupci takšno kombinacijo – toplotna črpalka + sončna elektrarna, spoznali kot zmagovalno. “V podjetju Termo Shop d.o.o. smo sklenili glede na neverjeten odziv, ki ga je bila deležna naša ideja, da akcijo zmagovalna kombinacija podaljšamo do sredine meseca junija. Tako bo lahko še več ljudi uživalo v prednostih omenjenih ogrevalnih sistemov in spoznalo zakaj je ta kombinacija zares zmagovalna,” pojasnjuje Danijel Vuk, sodelavec sekcije CER in pomočnik generalnega direktorja Termo Shop, d. o. o.

NORE AKCIJE + UGODNOSTI DO 1.590 € ZA PRVIH 50 KUPCEV!*

Trajnostna samooskrba Predstavljajte si naslednji scenarij življenje, kjer investicijo odplačujete s prihranki. Takšen scenarij je mogoč, ko se odločite za energetsko samooskrbo in neodvisnost z zmagovalno, paketno kombinacijo, ki vključuje toplotno črpalko in sončno elektrarno. V podjetju Termo Shop d.o.o. podaljšujejo akcijsko ponudbo, kjer vse potrebno za takšen scenarij, prejmete po enkratni, akcijski ceni. Prav tako za prvih 50 kupcev dodajajo še dodatne ugodnosti v višini do 1.590 €! Kupci lahko izbirate med električnim kolesom, električno polnilnico, klimatsko napravo ali dodatnim popustom (1.000 €). Dodatno ugodnost stranka izbere sama, in sicer tako, da na njihovi spletni strani izpolni vprašalnik, ki je pogoj upravičenosti do akcijskih popustov in ugodnosti. Kako do brezplačnega ogleda in strokovnega svetovanja na domu? Postopek za brezplačen ogled in strokovno svetovanje na domu, ki ga bodo opravili v podjetju Termo Shop d.o.o., je zelo preprost. Prvi korak je, da izpolnite obrazec, ki se nahaja na njihovi spletni strani in izberete dodatno ugodnost, ki jo želite. Po izpolnitvi obrazca vas bo kontaktiral njihov strokovnjak, ki bo pripravil ponudbo. Po potrditvi te ponudbe boste skupaj izbrali datum ogleda in strokovnega svetovanja na domu. *Akcija je veljavna do 22. 6. 2020 oziroma do razprodaje zalog.

6

>2020

Več informacij o akcijski ponudbi preverite na www.termoshop.si ali pokličite na 080 88 33.

13

WOLFOVO LETO/

ROJSTNA HIŠA HUGA WOLFA

Pomembno kulturno središče v mestu Za rojstno hišo Huga Wolfa in spominski muzej, v katerem ima sedež tudi Društvo Hugo Wolf Slovenj Gradec, skrbi Koroški pokrajinski muzej, ki je avtentično ohranjeno hišo na slovenjgraškem Glavnem trgu spremenil v živahno kulturno središče.

Potovalna skrinjica v arhiv KPM

Eden od najzanimivejših kosov v Wolfovem muzeju je okrašena originalna skrinjica, v kateri naj bi slavni skladatelj hranil svoja dela. V njegovi rojstni hiši vzdržujejo tudi njemu

posvečen informacijski dokumentacijski center z arhivskim gradivom. Hišo Wolfovih staršev na Glavnem trgu je dedovala najmlajša Hugova sestra Adrienne Koršič, za njo pa njen sin Otto, ki jo je leta 1932 prodal sorodnikom Woshnaggom iz Šoštanja. V njej je do smrti 1938 živel Hugov brat Gilbert. Ker sta se zavedala pomena skladatelja Wolfa, sta brata Woshnagg v hiši uredila skromen spominski muzej. Maja 1943 je hišo odkupila nacistična oblast, ki septembra odpre novi muzej s koncertno dvorano. Ob osvoboditvi, ko so se umaknili, so Nemci večino eksponatov odnesli s seboj, le nekaj od predmetov je ostalo v hiši in nekaj od teh je potem pridobil tudi Jakob Soklič. Po besedah Aleksandre Čas iz KPM naj bi »dr. Teply odnesel predvsem dokumentarno gradivo, ki ga danes hranijo v Pokrajinskem arhivu Maribor, kopije nekaterih pa so umeščene v razstavo v rojstni hiši«. 2. 6. 1945 je nova oblast s pročelja odstranila spominsko ploščo ter preprečila delovanje muzeja in glasbene šole. Po 2. vojni je v Wolfovi hiši delovala nova glasbena šola in prav njen ravnatelj Jože

Medvojna ureditev koncertne dvorane v arhiv KPM

Leskovar ima največ zaslug za ustrezen posluh o veličini glasbenega genija, rojenega v Slovenj Gradcu. Leskovar je bil tudi prvi predsednik leta 1993 ustanovljenega Društva Hugo Wolf Slovenj Gradec, ki si je med cilji svojega delovanja zastavilo načrt postavitve spominskega muzeja v rojstni hiši. Vsebinsko zasnovo so pripravili leta 2003 in jo ob stoletnici Wolfove smrti predstavili na razstavi v KPM. »Wolfovo pot od otroštva v Slovenj Gradcu do smrti na Dunaju smo tedaj opisali skozi 9 etap nenavadne življenjske zgodbe ‘prekletega umetnika’, ki je ostala tudi v jedru sedanje stalne spominske postavitve. Leta 2003 smo prvikrat pokazali še originalno gradivo, ki je bilo del postavitve Wolfovega muzeja med okupacijo v času druge svetovne vojne, po vojni nato izgubljeno, a z napori Leskovarja najdeno na Ptuju, prepeljano v Slovenj Gradec in nato strokovno urejeno v t. i. Wolfov slovenjgraški arhiv Jožeta Leskovarja. Spomladi 2010 se je po zasnovi, ki smo jo pripravili v Društvu Hugo Wolf, in izvedbenih načrtih arhitektke Rozalije Lužnik začela prenova

Wolfove hiše, ki je v letu mariborskega kulturnega prestolovanja Evropi postala eno izmed ključnih prizorišč kulturnega dogajanja v mestu. V hiši je nastal zametek mednarodnega dokumentacijskega centra z arhivom, manjša dvoranica za avdio in video prikazovanje, obnovljena je bila koncertna dvorana v nadstropju, kjer je v treh prostorih in na hodniku postavljena tudi stalna spominska razstava. Slovenski in nemški ilustrirani razstavni panoji ponujajo sprehod skozi najpomembnejša poglavja Wolfovega sorazmerno kratkega, a intenzivnega glasbenega življenja (1860– 1903), pomemben poudarek je namenjen tudi predstavitvi rojstnega mesta v 2. polovici 19. stoletja, rodovniku Wolfove družine in predstavitvi njegovih neizpodbitnih slovenskih korenin,« se spominja Marko Košan iz Društva Hugo Wolf Slovenj Gradec. Ob prenovi hiše so na pročelje vrnili originalno spominska ploščo, ki so jo odkrili pod pokroviteljstvom dunajskega Društva Hugo Wolf že v letu Wolfove smrti jeseni 1903. AP

Spomini na otroštvo Huga Wolfa Hugo je zelo rad pil dobro kavo. Doma si jo je lahko privoščil po mili volji, ker je oče, ki je sovražil nakupe po malem, iz Trsta naročil kave in riža po celo balo. Kadar je jemal smetano iz omare in pri tem zmešal vse mleko, sta si z materjo pogosto prišla navzkriž. Hugo je z žlico hkrati posnel kar dve, tri sklede debele smetane. Tedaj je posredoval oče in dal Hugu denar, da naj mu dekla prinese smetano od drugod. In res! Dekla je šla pri enih vratih ven, medtem ko je mati ali katera od sester že pripravila smetano (naša hiša je namreč imela prednja in zadnja vrata), prišla pri drugih vratih noter, hitro vzela že pripravljeno smetano ter mu jo dala. Hugo je bil sicer pozoren, a čez dvoje vrat ni imel pregleda in na tako prevaro preprosto še pomislil ni! Po nekaj dnevih ga je mati vprašala, kako je zadovoljen s smetano. O, zelo dobro. Gospa Günter mi daje zelo dobro smetano. Mati in sestra pa sta se na skrivnem smejali. Denar, ki mu ga je oče dajal za smetano, sta seveda vzeli. (Modesta Wolf - Strahser: Spomini na dom/Spomini na otroštvo Huga Wolfa, str. 21)  Iz knjige Spomini na dom izbrala Nataša Škorjanc, Koroški pokrajinski muzej. v arhiv KPM

14

JAVNI ZAVOD SPOTUR

TURIZEM /

Turizem je panoga, ki bo potrebovala največ časa za okrevanje

Prijave za letovanje oziroma plačljivo kolonijo v Fiesi zbirajo še do 15. junija.

Tudi v Javnem zavodu za turizem, šport, mladinske in socialne programe SPOTUR so se soočili z veliko spremembo delovanja, ki je bila posledica ukrepov za preprečevanje okužbe z novim koronavirusom. S 13. marcem so zaprli večino poslovnih enot in odpovedali vse načrtovane aktivnosti. Uvedli so vse predpisane zaščitne ukrepe in za zaposlene, ki jim je narava dela to omogočala, uvedli delo od doma. Zaprli so športno dvorano ter ostale športne objekte v Športnem centru Vinka Cajnka, hostel in mladinski kulturni center, turističnoinformacijski center in Escape Room. Prekinili so z razdeljevanjem viškov hrane ter izvajanjem brezplačnih prevozov za starejše. S strogimi zaščitnimi ukrepi so omogočili nemoteno bivanje stanovalcev v zavetišču za brezdomce. V začetku maja so postopoma začeli s ponovnim zagonom posameznih dejavnosti. »Seveda so ti spremenjeni pogoji poslovanja imeli velik vpliv na naše delovanje, kar se bo odražalo tudi še v prihodnjih mesecih. Soočili smo se s popolnim izpadom prihodkov iz tržne dejavnosti ter prekinitvijo vseh javnih storitev. Največja težava v tem času pa je bila negotovost, na kakšen način bomo spet lahko vzpostavili normalno poslovanje in čim prej nadoknadili izpadli prihodek. Ko so se ukrepi v začetku maja začeli sproščati, smo videli, kako lahko je neko dejavnost prekiniti in kako težko jo je ob posebnih pogojih, ko je med nami še vedno prisoten virus, spet vzpostaviti nazaj,« pojasnjuje direktorica SPOTUR-ja Marija Lah. Precej aktivni ste bili na področju športa ... ML: Na področju športa smo ves čas skrbeli za vzdrževanje, čiščenje in manjša obnovitvena dela v športnem centru. Obnovili in deloma zamenjali smo dotrajana otroška igrala na igriščih, v športni dvorani smo se lotili večjih vzdrževalnih del, kot je sanacija stropa dvorane, prepleskali garderobe, hodnike in tribuno, sanirali smo odtoke. Poskrbeli smo za to, da so bile zunanje športne površine dobro vzdrževane in pripravljene na športnike, na 6

>2020

stadionu smo očistili odtočne jaške, pričeli z generalnim čiščenjem tartana ter sanirali travno rušo na nogometnem igrišču. Začela so se tudi dela pri izgradnji novega bazenskega kompleksa. Sodelovali smo pri pregledu stanja športnih objektov v mestni občini ter pri načrtovanju investicij v športno infrastrukturo. V tem času ste okrepili prizadevanja za prepoznavnost Slovenj Gradca. Kako? ML: Izvajali smo aktivnosti v zvezi z izdelavo nove strategije razvoja turizma na območju mestne občine, predvsem pa smo okrepili promocijo turistične ponudbe na spletu. Vzpostavili smo nova profila na Facebooku in Instagramu, Visit Slovenj Gradec. Koroško smo promovirali s prikazovanjem kratkih videoposnetkov. Ukvarjali smo se z oblikovanjem novih atraktivnih turističnih programov, s katerimi bomo povečali prepoznavnost naše turistične destinacije. Izmenjevali smo izkušnje z drugimi turističnimi destinacijami in načrtovali promocijske aktivnosti. Ravno turizem je panoga, ki bo potrebovala največ časa za okrevanje. Dejansko pa turizem še dolgo ne bo več tak, kot je bil pred epidemijo, in temu se bomo morali vsi prilagoditi.

Kako bo poleti s Fieso? ML: Največja sprememba je posledica dejstva, da so šole odpovedale programe šol v naravi, ki so jih načrtovale v juniju. Počitniški dom Fiesa bomo odprli 19. junija in sezono predvidoma podaljšali do sredine oktobra. Sredi razglašene epidemije smo dobili pozitivne novice, da bo ZZZS tudi letos sofinanciral zdravstveno kolonijo. Prijave že zbiramo, pripravljen je tudi že zanimiv program in prepričani smo, da bomo lahko kolonijo nemoteno izvedli in s poletnimi morskimi dogodivščinami osrečili približno 80 otrok iz Mislinje in Slovenj Gradca. V Počitniškem domu Fiesa smo tudi v letošnjem letu izvedli nekaj obnovitvenih del, največji zalogaj je bila obnova strehe na starem delu doma. Težko je v tem trenutku oceniti, kakšna bo letošnja zasedenost doma, pričakujemo pa, da bodo kapacitete dodatno izkoristili individualni gostje, ki bodo poletni oddih namesto v tujini preživeli v slovenskih počitniških destinacijah. K temu nas letos dodatno nagovarja tudi kampanja Slovenske turistične organizacije, ki so jo poimenovali Zdaj je čas zate, moja Slovenija! Kako je z izvedbo poletnih prireditev v mestu? ML: Zelo negotovo je bilo v tem času načrtovanje prireditev, saj dolgo ni bilo jasno, ali se bodo v letošnjem letu sploh lahko izvajali kakšni večji dogodki. Trenutno pripravljamo nove vsebine za jesenske prireditve, skupaj z lokali v mestnem jedru pa načrtujemo, da bomo tudi v letošnjem letu lahko pripravili Poletje v mestu na terasah lokalov. Prepričani smo, da se bodo občani in obiskovalci počutili dovolj varno in se bodo dogodkov udeleževali. MN 15

ŠPORT / ROKOMETNI KLUB SLOVENJ GRADEC 2011

Kapetan se poslavlja Klemna Kresnika, kapetana članske ekipe Rokometnega kluba Slovenj Gradec (RK SG) 2011, na žalost številnih koroških ljubiteljev rokometa v prihodnji sezoni ne bomo mogli več spremljati na rokometnih igriščih. Poslavlja se od rokometa, vsaj kar se tiče treningov, tekem in drugih obveznosti, ki jih imajo prvoligaški igralci.

športni svet. Seveda bi bilo veliko slajše in lepše do konca odigrati vse tekme in se še zadnjič poveseliti z navijači ter podporniki kluba.

Nam lahko opišeš svojo rokometno pot … Koliko let svojega življenja si posvetil temu športu, na katere dosežke si najbolj ponosen? KK: Moja rokometna pot se je začela leta 2001 v Osnovni šoli Šmartno pri Slovenj Gradcu, kjer me je za rokomet navdušil Jure Krevh. Leta 2003 sem se registriral kot član Rokometnega kluba Prevent. Moja največja želja je bila, da bi zaigral za člansko ekipo. To se je zgodilo leta 2006, in sicer na gostujoči tekmi proti Trimo Trebnje, kjer mi je Ivan Kdaj in predvsem zakaj si sprejel takšno Vajdl namenil zadnjih par minut. Na tekmi odločitev? sem dosegel tudi svoj prvi zadetek, in sicer KK: Odločitev o prenehanju aktivnega igranja z dresom mojega prijatelja in soigralca rokometa se vleče že kar nekaj časa. Pred Blaža Kleča. To mi bo večno ostalo v lepem tremi sezonami, ko sem zaključil z igranjem spominu. v Avstriji, sem se odločil končati rokometno V slovenjgraškem klubu si doživel kariero, vendar so me člani uprave RK SG marsikaj. Čase, ko »sta se cedila med 2011 nekako uspeli prepričati, da sem se in mleko«, do padca v najnižji rang ponovno vrnil v Slovenj Gradec. Naslednjo tekmovanja, ponovnega vzpona … Kako si sezono smo se uvrstili v 1. slovensko ligo ti doživljal vse to? in edini cilj mi je bil še eno sezono odigrati KK: Ko sem se priključil članom, je bilo res v družbi najboljših in potem zaključiti svojo še vse na najvišjem nivoju. Potem se je leta rokometno pot. 2009 zgodila gospodarska kriza, ki je žal zelo Letošnja sezona je bila za vas zelo prizadela Koroško in posledično tudi naš uspešna. Kljub temu pa je pustila nekaj klub. Vsako sezono se je proračun krepko grenkega priokusa, s tem ko je bila zmanjšal, začelo se je zamujanje s plačami, predčasno končana. Verjetno bi bilo štipendijami igralcev in povečevali so se povsem drugače, če bi se lahko tega dolgovi do zunanjih izvajalcev. Leta 2011 se uspeha veselili skupaj s svojimi navijači žal nismo več pobrali, ker je bil dolg prevelik. po zadnji tekmi … Ustvaril se je nov klub z imenom Rokometni KK: Žal se je sezona predčasno zaključila klub Slovenj Gradec 2011. Po pogovoru s zaradi koronavirusa, ki je prizadel celoten

člani uprave ter trenerjema Sebastjanom Sovičem in Ivanom Simonovićem sem se odločil ostati v klubu in poleg končati še študij. Vsa leta smo se borili s prispevki sponzorjev in donatorjev, da smo prišli do trenutnega stanja. Klub je trenutno v zelo dobri kondiciji, tako finančni, organizacijski in igralski, za kar gredo zahvale vsem vpletenim skozi ta leta. Verjamem pa, da bo trenutnim članom uprave in s predsednikom Samom Lampretom tudi v prihodnosti to dobro uspevalo. Trenerji so ti večkrat zaupali vlogo kapetana moštva. Kakšen nasvet bi dal mladim rokometašem, kako uspeti v rokometu? KK: Ko se odločiš, da se pridružiš ekipnemu športu, kot je rokomet, se moraš zavedati, da v tem športu ni prostora za egoizem. Sam sem bil vedno zagovornik dela in spoštovanja trenerja. Svetoval bi jim, da trdo trenirajo, poslušajo nasvete in športno razmišljajo. Verjetno pa povsem brez rokometa tudi v prihodnje ne bo šlo … KK: Sedaj si bom vzel čas zase in svojo družino. Skoraj 20 let sem bil vpet v rokomet in nisem poznal “prostih” popoldnevov in vikendov. Še naprej pa bom ostal zvest navijač in podpornik kluba in jim bom poskusil pomagati, če bom le lahko. Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil vsem, ki so bili vsa ta leta vpleteni v mojo zgodbo, še posebej svoji družini ter slovenjgraškim Orlom. MaN

JUDO KLUB ACRON SLOVENJ GRADEC

Športniki trenirajo individualno v domačem okolju Epidemija koronavirusa in omejitve, ki jih je le-ta prinesla, so povsem onemogočile organizirane športne aktivnosti. Tako je seveda tudi v Judo klubu Acron Slovenj Gradec. Borilnica v Športni dvorani Slovenj Gradec namreč že od sredine marca sameva. »Na začetku marca si verjetno nihče od nas ni predstavljal, da bo epidemija, in pandemija na svetovnem nivoju, čez noč popolnoma ustavila vse organizirane športne aktivnosti. Mi smo se sicer takoj prilagodili razmeram in sestavili individualne programe, po katerih so športniki lahko trenirali v domačih okoljih, upoštevajoč ukrepe proti širjenju virusa. Tako boljši športniki pravzaprav niso povsem prekinili s treningi. Ostali v klubu pa smo pridobili čas, da uredimo stvari, za katere ga je po navadi vedno zmanjkalo,« pojasnjuje Borut Marošek, predsednik slovenjgraškega kluba. 16

S treningi brez partnerjev ni mogoče narediti večjega napredka, vendar so tudi judoisti drugod po svetu postavljeni v enako situacijo. V Slovenj Gradcu so vseeno nekoliko na boljšem, meni Marošek, saj jim je bilo ves čas omogočeno gibanje zunaj v naravi in tu se je še enkrat pokazala prednost bivanja v manjšem mestu oziroma na podeželju. Trenerji so s športniki komunicirali na daljavo. Le-ti so pošiljali posnetke določenega sklopa treninga, katere je trener analiziral in podal navodila. Datuma za prvo tekmovanje zaenkrat še ni, tako potekajo bazični treningi. »Zaenkrat so državna, evropska in svetovna prvenstva prestavljena v jesenski del. Upam, da se bodo pod posebnimi pogoji vsaj takrat lahko izvedla, glede na to, da je judo kot kontaktni šport uvrščen med bolj rizične skupine glede širjenja virusa. Medtem ko so vsa ostala tekmovanja, od kontinentalnih pokalov, grand slamov, masters turnirjev, ki bi morala biti v spomladanskem delu, že dokončno odpovedana. Ne vemo pa še, kako bo s kvalifikacijami na velika tekmovanja in po kakšnem ključu bodo določili najboljše športnike, ki bodo tam lahko nastopili v primeru, da se bodo ti dogodki v jeseni lahko odvili. Ta virus je resnično vse postavil na glavo,« pravi Marošek. 

ŠPORT / Letos mineva 15 let od izvedbe prvega turnirja Zavarovalnica Sava Koroška Open, nanj so se začeli pripravljati že lansko leto. Pred pandemijo so se med drugim že dogovorili za udeležbo ekip iz Združenih držav Amerike in Kanade, torej iz Severne Amerike, ki jih na turnirju še niso gostili. »Sedaj se sprašujemo, ali nam bo izvedba turnirja sploh omogočena. V vsakem primeru, tudi če bomo turnir lahko izvedli, nam verjetno ne bo uspel presežek pri številu udeleženih tekmovalcev, sploh pa ne tistih z drugih celin. Še vedno pa upamo na najboljše. Čeprav je sama izvedba turnirja za organizatorje zelo naporna, se vsako leto res veselim tega dogodka. Kot zanimivost lahko povem, da smo v teh 14 letih na turnirju skupaj gostili 7242 športnikov iz 323 različnih klubov, iz 43 različnih držav s 4 celin, Afrike, Azije, Evrope in Južne Amerike. Z večino od teh trenerjev smo vsaj v občasnem stiku.« MaN

Atletski klub Slovenj Gradec Uroš, kako v teh časih poteka delo v klubu? Kljub omejitvam zagotovo niste dopustili, da bi aktivnosti v klubu povsem zamrle … UV: Trenutna situacija je za vse športne panoge, discipline in tudi za vsakega posameznega športnika izredno neprijetna in naporna. V klubu smo odpovedali vse vadbe v programu prostočasnih aktivnosti in rekreacije. V tekmovalnih skupinah pa se je program moral nadaljevati. Športniki, navajeni vsakodnevne vadbe, so se znašli v situaciji, ko so morali prevzeti nase veliko več individualne odgovornosti v pogojih, ki niso bili optimalni. Večina športnikov je vadila doma ali pa v okolici doma po individualnih programih, ki jih je pripravil naš glavni trener. V procesu vadbe na daljavo so sodelovali atleti od U14 naprej. Mlajših v tovrstno vadbo nismo vključevali. Sodobna tehnologija omogoča vsakodnevni kontakt na daljavo in tega smo se tudi v našem klubu veliko posluževali, je pa dejstvo, da je osebni kontakt nenadomestljiv v vadbenem procesu vsakega atleta. Ohranjanje dnevne motivacije za trening je bilo tako za trenerje kot tudi atlete velik izziv. Še posebej zaradi nejasnosti v zvezi s tekmovalno sezono in usodo velikih mednarodnih tekmovanj. Prav ta predstavljajo za najboljše atlete dodatno motivacijo pri premagovanju napornih trenažnih obveznosti. Sedaj je že znano, da so se za atletiko ponovno odprla vrata organiziranih treningov na prostem, seveda pod določenimi pogoji in pravili, ki jih narekuje epidemiološka situacija. So pa lahko atleti v manjših skupinah, tako kot vsi ostali rekreativni tekači, že 14 dni pred tem, ko smo dobili dovoljenje za organizirano atletsko vadbo, trenirali na stadionu v neorganiziranih oblikah. Katera tekmovanja so že odpadla? UV: Po zelo uspešni zimski sezoni smo zelo optimistično stopili v nov pripravljalni ciklus. 6

>2020

Atletski klub (AK) Slovenj Gradec je eden najbolj uspešnih in prepoznavnih športnih klubov v našem mestu. Tako kot pri vseh ostalih je tudi pri njih epidemija koronavirusa povsem prekinila organizirane treninge in tekmovanja. Atletski stadion v Športnem centru Vinka Cajnka je tako od sredine marca prazen. O delovanju kluba v trenutnih razmerah smo se pogovarjali s trenerjem Urošem Verhovnikom. Naša članica Maja Pogorevc je bila kandidatka za olimpijsko štafeto 4 x 400 m in velik del priprav je bil namenjen temu nastopu. Žal so bile olimpijske igre v Tokiu prestavljene za eno leto. Upali smo, da bi Maja lahko nastopila vsaj na EP v Parizu, ki je bilo na sporedu konec meseca avgusta, vendar so Francozi na veliko razočaranje večine evropskih atletov, ki nastopajo v članski konkurenci, tudi to tekmovanje odpovedali. Hkrati s članskimi tekmovanji pa so odpadla tudi vsa mednarodna prvenstva v kategorijah U18 in U20. Mednarodnih tekmovanj očitno letos ne bo. Veseli pa smo,

da bomo z organizacijo domačih tekmovanj predvidoma pričeli v drugi polovici meseca junija. Najpomembnejše tekme bodo gotovo državna prvenstva v kategorijah od U16 do članov in članic, kjer bomo lahko spremljali nastope vseh najboljših slovenskih atletov. Tek je eden najbolj priljubljenih načinov rekreacije. Kakšen nasvet, kako v teku čim bolj uživati in imeti od njega čim več koristi? UV: Z različnimi oblikami rekreativne vadbe se lahko ukvarja prav vsak posameznik. Izkoristite naravo, prelepo okolje, v katerem živimo, in si privoščite čas zase. Hoja, tek, kolo ... Lahko tudi brez tekaške ure, pametnih telefonov in drugih naprav, ki nam prevečkrat povzročajo le dodaten stres. Naučimo se poslušati samega sebe, svoje dihanje, srčni utrip, zvok našega koraka in se tako še bolj pristno približati naravi, katere neločljiv del smo tudi sami. MaN 17

MLADI/

DIJAKI GIMNAZIJE SLOVENJ GRADEC LITERARNO RAZMIŠLJALI

Ljubezen ima nešteto obrazov in vsak naj razkrije vsaj enega/#nočknjige2020

Vrhunec družbene akcije Noč knjige, mednarodnega dogodka, ki v središče postavlja knjigo, literarnega ustvarjalca, bralca, je zvečer 23. aprila, na svetovni dan knjige. Slovenjgradčani so se mu pridružili tudi letos in ljubiteljem umetnosti besede, čeprav virtualno, a iz srca, ponudili prireditev Ljubezen ima nešteto obrazov in vsak naj razkrije vsaj enega/#nočknjige2020. Zaradi koronarazmer so se v malo drugačni Noči knjige 2020 združili Knjižnica Šolski center Slovenj Gradec, Knjižnica Ksaverja Meška Slovenj Gradec in dijaki prvih letnikov Gimnazije Slovenj Gradec s projektom Rastem s knjigo, ki poteka vsako leto na slovenjgraškem šolskem centru. Dijaki so poslali svoja razmišljanja na temo ljubezen ima nešteto obrazov in vsak naj razkrije

vsaj enega. Izbor del sta v novem prostoru slovenjgraške mestne knjižnice interpretirali knjižničarki Vesna Penšek in Darja Hribernik, posnetek je zakrožil po svetovnem spletu, vsa besedila bodo lektorirana tudi objavili. Rastem s knjigo je nacionalni projekt spodbujanja bralne kulture. Z njim skušajo osnovnošolce in srednješolce motivirati za branje mladinskega leposlovja slovenskih avtorjev ter jih spodbuditi k obiskovanju splošnih knjižnic. V letošnjem šolskem letu bodo dijaki prvih letnikov v sklopu projekta Rastem s knjigo prejeli knjigo V napačni zgodbi avtorice Cvetke Sokolov, slovenske mladinske pisateljice in pesnice, visokošolske učiteljice, ki piše tako otroške zgodbe, slikopise, pesmi in uganke z motivi iz narave in vsakdanjega življenja kakor tudi problemske mladinske romane. Poznamo jo tudi po njenih scenarijih, po katerih je TV Slovenija posnela več oddaj nanizanke Zajček Bine. Knjižno-nočno praznovanje je bilo v Sloveniji podaljšano še skozi ves maj, med drugim tudi z natečajem Noč pisanja, na katerega so slovenjgraške dijake povabili tudi v Knjižnici Šolski center Slovenj Gradec. Po besedah knjižničarke Zuhre Horvat iz Knjižnice Šolski center Slovenj Gradec prirejajo različne dogodke v sklopu Noč knjige, katere častni pokrovitelj je Slovenska nacionalna komisija za UNESCO, v različnih kombinacijah že od leta 2015: »Prva Noč knjige je v Sloveniji bila 2014., od leta 2015 pa so na prireditvah sodelovali Šolski center Slovenj Gradec, Ekološko društvo Slovenj Gradec (združeno s praznovanjem dneva Zemlje), Knjižnica Ksaverja Meška Slovenj Gradec, mestni menedžment Mestne občine Slovenj Gradec, Center ponovne uporabe

Velenje, Meškova bukvarna, taborniki, Koroški dom starostnikov in drugi.« Kot po navadi se je tudi letos praznovanju svetovnega dneva knjige in Noči knjige priključila Meškova bukvarna. Na njenem družbenem omrežju Facebook so udeleženci objavljali sporočila s posebnim zlaganjem knjig iz lastnih knjižnic in nastalo je kar nekaj zanimivih posnetkov sporočil. AP

ŠOLSKI CENTER SLOVENJ GRADEC

Brezplačna izposoja učbenikov iz učbeniškega sklada V šolskem letu 2020/21 bodo na Šolskem centru V lanskem šolskem letu so brezplačno izposojo učbenikov omogočili dijakom, katerih mesečni dohodek na družinskega člana ni presegal 63 % (do vključno 5. Slovenj Gradec vsem dijakom omogočili brezplačno povprečni plačnega razreda). Glede na podatke, ki jih pridobivajo iz različnih baz (tudi z vpogledom v izposojo učbenikov iz učbeniškega sklada. Novi podatke o upravičenosti dijakov do subvencije šolske prehrane), opažajo, da bi subvencijo koronavirus je marsikje spremenil način delovanja, oziroma možnost brezplačne izposoje učbenikov potrebovala dobra polovica dijakov šole niso izjema. Na Šolskem centru Slovenj Gradec Šolskega centra Slovenj Gradec. se zavedajo, da se je stanje spremenilo tudi v Dijaki si bodo še vedno morali priskrbeti učbenike, ki jih uporabljajo dve ali tri leta, ter marsikaterem družinskem proračunu. Ker so v pripadajoče delovne zvezke. Vsa leta se profesorji pri pripravi seznamov učbenikov osredotočajo na tiste, ki jih dijaki za uspešno učenje res potrebujejo in uporabljajo med preteklih letih imeli skrbno voden učbeniški sklad, šolskim letom. Da bi to trditev podprli, so na slovenjgraški gimnaziji izvedli anketo, v so privarčevali nekaj sredstev, ki bodo zadoščala za kateri so dijaki ocenjevali posamezne učbenike, ter prišli do zaključka, da bodo nekatere dokup potrebnih učbenikov. Vse učbenike, ki so v učbenike odstranili s seznama ter jih dali v uporabo neposredno v učilnice. Ankete bodo učbeniškem skladu, bodo to šolsko leto izposodili kmalu izvedli tudi na Srednji šoli Slovenj Gradec in Muta ter na Srednji zdravstveni šoli Slovenj Gradec. brezplačno. Zuhra Horvat, skrbnica sklada 18

RAZVEDRILO/

v Tomo Jeseničnik

KRIŽANKA /

Pravilno rešeno križanko pošljite do 15. junija na naslov: Koroški pokrajinski muzej Slovenj Gradec, Glavni trg 24, 2380 Slovenj Gradec. Nagrade podeljuje Koroški pokrajinski muzej. Nagrade junijske križanke časopisa SGlasnik : 1. nagrada:dežnik 2. nagrada:emajlirana skodelica s podpisom Huga Wolfa 3. nagrada: bombažna vrečka Rojstna hiša Huga Wolfa

Nagrajenci majske križanke časopisa SGlasnik: 1. nagrada: vstopnice za tri kino predstave v Kinu Slovenj Gradec, Mitja Repnik, Gradišče 16, 2380 Slovenj Gradec; 2. nagrada: vstopnici za dve kino predstavi v Kinu Slovenj Gradec, Vladislav Grum, Gmajna 591a, 2380 Slovenj Gradec in 3. nagrada: vstopnica za eno kino predstavo v Kinu Slovenj Gradec, Zora Metelko, Partizanska 8a, 2380 Slovenj Gradec. Nagrajenci potrdilo o dobljeni nagradi prevzamejo v Kulturnem domu Slovenj Gradec do konca tega meseca. Nagrado morajo porabiti v roku 30 dni po prevzemu potrdila. Dodatne informacije na tel.: 02 884 50 05, 02 881 24 93 ali 051 605 243.

Pomembne številke Center za obveščanje, Gasilci, reševalna postaja T 112 | Policija T 113 Urgentni center Splošne bolnišnice Slovenj Gradec T 02 88 23 400 Zdravstveni dom Slovenj Gradec Dežurna ambulanta T 041 713 886 Zobozdravstvene storitve T 02 88 57 976 Odvzem brisa COVID 19 T 031 393 113 Center za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih substanc T 070 820 998 Veterinarska ambulanta T 02 88 12 300 Center za socialno delo Koroška glavna pisarna T 08 18 10 301 Center za socialno delo Koroška enota Slovenj Gradec T 02 88 50 124 Rdeči križ, Območno združenje Slovenj Gradec T 02 88 50 030 Karitas Slovenj Gradec T 040 575 440

BENEŠKI ČOLN

KOLOBAR OKOLI PRSNE BRADAVICE

DRAGA AHAČIČ

OTOK V SEVANJE, JADRANSKEM DVOMLJIVEC IZŽAREVANJE MORJU

LUKNJE, V KATERIH SE SKRIVAJO GADI SLOVENSKI KIPAR IN ARH MIROSLAV (1900-1975) PRITRDILNICA NIKALNICA

Če bom izžreban/-a dovoljujem objavo svojega imena in naslova med izžrebanci. Dovoljujem tudi, da bo navedene podatke izdajatelj mesečnika SGlasnik vodil v zbirki nagrajencev.

Nagrajenci prevzamejo nagrado v Koroškem pokrajinskem muzeju do konca meseca. Nagrado morajo prevzeti v roku 30 dni. Dodatne informacije na kpm.si.

KRIŽANKO SESTAVIL FRANC NOVAK

OPICA (POG.)

JODOVA ŽARNICA

STAROSTA SL. PISATELJ IN DRAMATIK BORIVOJ (1932-1981)

NESPAMETEN, NEUMEN ČLOVEK, ŠEMA, NOREC

PETER KLEPEC

ROKODELSKA DELAVNICA

FRANCOSKO BELO VINO ROMAN SLOVENSKI RIBJA TONETA SKLADATELJ JAJČECA SVETINE O ALOJZ JOŽETU ČOPU (1898-1977) JAPONSKA PROFESION. SKATERKA NISHIMURA VELIKA NAGRADA JAPONSKE

HLADNA PIJAČA IZ ALKOHOLNIH PIJAČ

MALGAŠKO GOVOREČA SKUPINA LOVCEV NA MADAGASKARJU

ČLOVEK, KI POČASI, TEŽKO HODI, KREVSA TOČKA KOT OCENJEVALNA ENOTA V IGRI ALI TEKMOVANJU

OLIVER DRAGOJEVIĆ

KOS CELOTE

PODKOVNI KOVAČ TANJA RIBIČ

STENSKA OBLOGA

IGO GRUDEN

ARHITEKT KORACA

DEPARTMA V FRANCIJI

NIZOZEMSKO MESTO

VRSTA PREMOGA

GRŠKA MATI BOGOV

IZDELOVALEC MODELOV

STAR BOJNI STRUP

POKRAJINA V ETIOPIJI, OB MEJI S SOMALIJO

ETIOPSKI TEKAČ NA DOLGE PROGE KENENISA

NEKDANJI PALESTINSKI VODITELJ JASER (1929-2004)

OBLAČILNICA IGRALCEV V GLEDALIŠČU MAVEC, GIPS

MESTO V DALMACIJI, BLIZU SPLITA

NEMŠKI KIPAR BERNHARD IME JAP. VIDEO IGRE (IZ ČRK RENI) SILOVIT NAPAD

ARGENTINSKI POLITIK IN GENERAL JUAN CARLOS

HLADNO OROŽJE MATEVŽ RAVNIKAR

SLOVENSKI MARATONEC MIRKO

SIMBOL ZA LITIJ

BORIS STREL IME VEČ GORSKIH REK, POTOKOV IN KRAJEV NA SLOVENSKEM

PRISTANIŠČE OB VZNOŽJU ETNE NA SICILIJ DOLGOLETNI FUNKCIONAR ZA TEHNIČNO KULTURO LADISLAV

TAMBURIN Z OBROČKI NA OBODU

IZTOK ČOP

GLIVIČNA BOLEZEN ŽIT

Mestna občina Slovenj Gradec T 02 88 12 110 E info@slovenjgradec.si Promet: Mestno redarstvo Slovenj Gradec T 02 88 12 151 Komunalne dejavnosti Komunala - tajništvo T 02 88 12 020 Dežurna služba (zamašitev kanalizacije, defekt na vodovodu, plinskem omrežju, nevarne poškodbe cestišča, javne poti) ob delovnem času T 02 88 12 020, ob popoldanskih urah in dela prostih dni T 051 605 111 Pogrebno pokopališke dejavnosti dežurna služba: T 041 650 429 Društvo za pomoč živalim T 031 323 328

6

>2020

19

ZADNJA STRAN /

POGLED V PRETEKLOST OB DNEVU MUZEJEV

Mednarodni muzejski dan, ki ga muzeji širom sveta praznujejo 18. maja, je bil za Koroško galerijo likovnih umetnosti poseben zaradi obeležitve rojstnega dne galerije in odprtja razstave enega njenih ustanoviteljev in dolgoletnega ravnatelja Karla Pečka. Muzeji in galerije so pomembni kulturni akterji in takšno vlogo v našem mestu nosita tudi KGLU in Koroški pokrajinski muzej. Obe ustanovi sta pomembna pričevalca preteklosti, ki zreta tudi v prihodnost. Ob obeležitvi letošnjega dneva muzejev z naslovom Muzeji in enakost: raznolikost in inkluzivnost, nam KGLU in KPM ponujata na ogled nekaj fotografij, na katerih so utrinki z izbranih otvoritev in drugih dogodkov. AP

2019

1964

1977

1985

2006

2011

v arhiv KGLU in KPM

MESTNA ZGODOVINA

27. junija 1992 se je ob slovesnosti ob odkritju pomnika padlim v boju za neodvisno Slovenijo poklonil tudi član predsedstva RS Matjaž Kmecl.

LIPA OSAMOSVOJITVE 26. 6. 1991, je Ivan Uršič, predsednik Skupščine občine Slovenj Gradec, zasadil lipo samostojnosti pred stavbo skupščine v Meškovi ulici. Jože Potočnik, Slovenj Gradec –­ ulice našega mesta, 2008 Dan državnosti se ne sme zamenjati z dnevom samostojnosti in enotnosti, ki se praznuje 26. decembra v spomin na 26. december 1990, ko so bili razglašeni rezultati plebiscita, na katerem je 88,5 % Slovencev glasovalo, da Slovenija postane suverena in neodvisna država. Vsako leto na predvečer praznika poteka praznovanje na Trgu republike. v Jože Potočnik

Pri Upravni enoti smo v sklopu ureditve pomnika padlim odkrili spomenik Mati z otrokom (delo akademske kiparke Nace Rojnik).