SGlasnik - januar 2021

Glasilo Mestne občine Slovenj Gradec | letnik IX | številka 12 | januar 2021 | ISSN 2232-6456

-

3

AKTUALNO

Mednarodni dan invalidov 5

OBČINSKA UPRAVA

Rekorden proračun 2021

8

KULTURA

Izteklo se je uspešno Wolfovo leto 11

TURIZEM

Številni izzivi v letu 2020

19 ŠPORT

Rok Naglič – gorski kolesar 21

MLADI

Strategija za mlade v naši občini

Slovenjgraški Glasnik | leto IX|številka 1 ISSN 2232-6456 Izdajatelj in naslov uredništva Mestna občina Slovenj Gradec Šolska ulica 5, 2380 Slovenj Gradec urednistvo@mo.slovenjgradec.si Naklada 7500 izvodov Uredniški odbor Odgovorna urednica: Maja Nabernik >MN, T 041 692 895 Člani: Samo Januška, Edi Koraca, Marija Lah, Dušan Stojanovič, Aleš Uršej, Mojca Verhovnik Novinarji Maja Nabernik >MN, T 041 692 895 Ajda Prislan >AP, T 041 441 897 Matej Nabernik >MaN, T 041 740 940 Nepodpisane fotografije Arhiv avtorjev, arhiv Koroškega pokrajinskega muzeja (KPM), Pokrajinski arhiv Maribor (PAM), arhiv MO SG, splet Jezikovni pregled Nina Vožič Makuc, Urška Stani Oblikovalska zasnova Edi Koraca, Arh deko, d. o. o.

Produkcija, tisk Tiskarna Grešovnik, d. o. o.

Trženje oglasnega prostora Grafične storitve Mkopija Marjetica Cerjak, s. p., Glavni trg 51, 2380 Slovenj Gradec T 02 884 26 50, 031 420 837 urednistvo@mo.slovenjgradec.si Glasilo brezplačno prejme vsako gospodinjstvo v Mestni občini Slovenj Gradec.

Fotografija na naslovnici: 2017 v Tomo Jeseničnik

1. in 2. 1.

V TEJ ŠTEVILKI AKTUALNO / Občina po meri invalidov »Nič o invalidih brez invalidov«

3

OBČINSKA UPRAVA / 4–7 Poslanica ob mednarodnem dnevu prostovoljstva Več kot polovica za investicije Vodje svetniških skupin o proračunu 2021 Letni program športa Javni razpisi in objave

MLADI / V dialogu z mestno občino za uresničitev realnih ukrepov

22

RAZVEDRILO / Križanka

23

z izvodom časopisa, ki vam ga ponujamo v branje, zaokrožujemo precej nenavadno leto, ki nam je med drugim postreglo z mnogimi preizkušnjami in izzivi na vseh področjih življenja. Nekatere smo premagovali s skupnimi močmi, spet z drugimi smo se soočali sami. Na pomen solidarnosti, humanitarnih aktivnosti, sočutja, medsebojnega razumevanja in pozornosti do drugih z nekaterimi vsebinami opominjamo na straneh, ki so pred vami.

Decembra obeležujemo mednarodne dneve prostovoljcev, človekovih pravic, invalidov in oseb s posebnimi potrebami.

Letošnji svetovni dan človekovih pravic je nedvomno zaznamovala pandemija covid-19, bolezni, ki je po vsem svetu popolnoma spremenila dosedanje dojemanje človekovih pravic, marsikje po svetu pa je izvajanje ukrepov zdravje državljanov postavilo nad ta mednarodni akt. Prvič v moderni zgodovini človeštva smo bili postavljeni pred globalni izziv spoštovanja človekovih pravic in hkrati njihovega omejevanja zaradi preprečevanja širjenja okužbe, je med drugim v svoji poslanici ob tej priložnosti v imenu mesta glasnika miru zapisal slovenjgraški župan in generalni sekretar združenja IAPMC Tilen Klugler.

V novo leto nas v Mestni občini Slovenj Gradec spremljajo rekordne postavke proračuna, s katerimi bomo uresničili večletne želje in načrte z naložbami, ki bodo zagotovile boljšo kakovost življenja. Razvojno naravnani pa so tudi dolgoročni načrti, s katerimi vas med drugim seznanjamo med vsebinami našega časopisa. Slovenj Gradec spreminja podobo in postaja eno od najbolj prodornih slovenskih mest, zato – povezani in skupaj – pogumno naprej. Želimo vam leto novih priložnosti, obogateno z izkušnjami in spoznanji preteklega … Naj gre le na bolje!

ZADNJA STRAN, MESTNA ZGODOVINA / Ta veseli dan kulture 11. januarja 1964 je umrl Fran Ksaver Meško

24

Uredništvo SGlasnika

GOSPODARSTVO / Nagrada Horus 2020 Projekt socialne aktivacije

8

MESTO IN PODEŽELJE / 9–17 Karitas Slovenj Gradec: največ je vreden topel pogovor Decembra donacija računalnikov za šoloobvezne otroke Območno združenje Rdečega križa Slovenj Gradec Začetek projekta deinstitucionalizacije v CUDV Črna na Kororškem Božič bo v Legnerjevi družini namenjen Galu Podpirajo lokalno, slovensko, domače Dan brez računalnika Izredna situacija zarezala v drugo Center za krepitev zdravja Koroška Ustvarjalnost in inovativnost v vzgoji in izobraževanje Tekmovanje v znanju o sladkorni bolezni Dva potepuha, zaklenjena v D.tajl Concept Store Luč miru Prehrambna kultura treh dolin Odlična koroška košta tudi v težkih časih trošta!

KULTURA / 16, 17 Wofova glasba je lepa, ker je iskrena Vivjana Rogina – Prešernova nagrajenka Nova “space” popevka vabi na zmenek v vesolje Literarni natečaj Europe Direct Koroška »Zgodovina je končana, rejvajmo!« Nič ne ustavi ustvarjalnosti!

Novo leto Novo leto je običajno praznični dan, ki obeležuje začetek novega koledarskega leta. V gregorijanskem koledarju, ki velja v večini sveta, je to 1. januar. V rimskih časih je bil začetek leta 1. marca.

V julijanskem koledarju, ki ga uporablja pravoslavna cerkev, je novo leto 14. januarja. Muslimansko novo leto se začne ob sončnem zahodu 30. januarja. Judovsko novo leto pa se začne ob sončevem zahodu 22. septembra.

V Sloveniji je novo leto državni praznik. Do leta 2012 je bil praznični dan tudi 2. januar, ko je bil zaradi varčevalnih ukrepov ukinjen. Ponovno je postal dela prost dan leta 2017.

2

D

ragi bralke in bralci,

WOLFOVO LETO / Genialnost našega rojaka predstavljena najširši javnosti Pot proti zlomu in posmrtna slava

18

TURIZEM/ Turizem v letu 2020 V hribih naj bo ravnanje odgovorno

19

ŠPORT/ »Cilji so vsako sezono višji.« Jesenski del sezone odigrali z odliko

20, 21

MEDNARODNI DAN INVALIDOV 2020

AKTUALNO /

Občina po meri invalidov Leta 1992 je Generalna skupščina OZN razglasila 3. december za mednarodni dan invalidov in oseb s posebnimi potrebami.

Namen tega in tudi drugih na tak način razglašenih mednarodnih dni je osveščanje javnosti o problematiki in ljudi spodbuditi k ustvarjalnemu razmisleku o tem, kako bi največje družbene probleme reševali v obče dobro. Tako Slovenija kot tudi Mestna občina Slovenj Gradec sledita vsem smernicam, ki jih zapovedujejo mednarodne konvencije o pravicah invalidov, zagotavljanju enakosti in adekvatne obravnave, omogočanju dostopnosti do storitev, objektov in grajenega okolja.

Mestna občina Slovenj Gradec je bila od nekdaj prijazna invalidom in osebam s

posebnimi potrebami, zato se ves čas tudi trudimo in skrbimo za odpravo arhitekturnih pomanjkljivosti, ovir in s posegi v prostor lajšamo mobilnost vsem s posebnimi potrebami. Eden zadnjih takšnih posegov v prostor je tudi ureditev klančin na mnogih lokacijah v naši mestni občini, pomanjkljivosti pa smo odpravili po preverbi stanja v sodelovanju s predstavniki društva paraplegikov, invalidskimi organizacijami in Svetom za invalide pri MO SG. Želimo si, da bi bilo takšnih pomanjkljivosti čim manj, zato se tudi prihodnje investicije in projekti načrtujejo in gradijo na ustrezen način.

Ob mednarodnem dnevu invalidov si želimo čim boljšega sodelovanja in obojestranskega razumevanja z zagotovilom, da bomo za to

problematiko v našem lokalnem okolju še naprej izdatno skrbeli. DS

»Nič o invalidih brez invalidov« Mestna občina Slovenj Gradec se je na predlog Društva delovnih invalidov Slovenj Gradec vključila v projekt ZDIS Občina po meri invalidov že leta 2007, izvajati pa ga je pričela leto kasneje, ko si je pridobila istoimenski naziv.

Organi občine, javni zavodi, invalidske organizacije in druge pristojne institucije so v skladu z Analizo položaja invalidov v MO SG, Standardnimi pravili OZN (agenda 22) o izenačevanju možnosti invalidov ter strategijo Dostopna Slovenija v obdobju od leta 2007 do leta 2017 usmerili svoje dejavnosti in aktivnosti v več ciljev, med katerimi je najpomembnejši obravnavati invalide kot polnopravne državljane, jih kot take vključevati v vsa dogajanja v občini ter v skladu s tem zagotoviti vse pogoje za vključevanje invalidov v procese odločanja na občinski ravni, in sicer na tistih področjih, ki so zanje pomembna. Čeprav je bilo že veliko storjenega za izboljšanje in neodvisno življenje invalidov, je potrebno storiti še marsikaj, da se bodo naloge iz akcijskega načrta izvrševale v čim večjem obsegu.

Po besedah Stanislave Tamše v Slovenj Gradcu poteka Akcijski načrt dostopnosti za obdobje 2020– 2024, ki ga je sprejel Občinski svet MO Slovenj Gradec junija 2019, istočasno pa sta se oba projekta zaradi novega Gradbenega zakona združila in tako je nastal celovit Akcijski načrt za obdobje 2020–2024. »Slednji akcijski načrt bo Mestni občini Slovenj Gradec glavno vodilo za to, da bo invalidsko problematiko na področju občine reševala celovito in se uspešno spoprijela z dostopnostjo na vseh področjih družbenega življenja. Na tej seji je župan imenoval še novi Svet za invalide pri MO SG in za predsednico sveta imenoval občinsko svetnico Martino Šisernik, na konstitutivni seji sveta pa sem bila imenovana za podpredsednico sveta,« je pojasnila Tamšetova, tudi predsednica enega od invalidskih društev z najštevilčnejšim članstvom, tj. Društva invalidov Slovenj Gradec s kar 1645 člani.

Akcijski načrt dostopnosti za obdobje 2020–2024 se že izvaja, svoje dejavnosti in aktivnosti pa usmerja v naslednje cilje: enakovredno vključevanje invalidov v lokalno skupnost, dostopnost do prostora, informacij in storitev. Podpredsednica sveta dodaja, da poročilo iz akcijskega načrta za leto 2020 še ni zaključeno, poznano pa ji je, da zaradi covida-19 iz ciljev akcijskega načrta prav gotovo ne bodo realizirane vse naloge v celoti.

1

>2021

Po besedah Stojana Rozmana, člana Sveta za invalide pri MO SG in Društva paraplegikov Koroške, ki vsako leto pripravlja pester Festival drugačnosti, na območju mestne občine poteka še nekaj akcij za invalide, ki jih organizirajo druge organizacije. Med njimi jih je nekaj na državni ravni. Zelo odmevne so bile in bodo akcije odbora planinstva za invalide pri Planinski zvezi Slovenije, kot npr. inkluzijski pohodi, Slepi po transverzali, Gluhi strežejo in Gibalno ovirani gore osvajajo, »planinstvo za invalide« Planinske zveze Slovenje (dodajanje dostopnosti poti in koč v aplikacijo maPZS (projekti.si)). Koroška društva se borijo za uveljavljanje slovenskega znakovnega jezika, lahkega branja (v organizaciji Zavoda Risa), spletne dostopnosti, zveze in društva izvajajo finančno pomoč članom; potreba po njej in reševanje psihosocialnih stisk sta v tem času vse večji.

V letu 2019 je začel teči projekt za multimodalno mobilnost oseb, v katerega je vključena tudi MO SG. »Cilj sodelovanja Geodetskega inštituta in podjetja

Občina po meri invalidov Kopa, d. d., z aplikacijo Kopa Maps je vpeljava standardiziranega sistema za omogočanje fizične in digitalne dostopnosti. S pomočjo geografskega informacijskega sistema, občin in interesnih skupin se vzpostavlja zemljevid točk v prostoru (javne stavbe, postajališča, toaletni prostori, parkirišča), popis dostopnosti ter njihova opremljenost s pločniki in ovirami,« je še pojasnil Rozman o projektu, ki bo omogočil celovito, redno vzdrževano in brezplačno uporabo podatkov za mobilnost ranljivih oseb na državni ravni.

AP

3

OBČINSKA UPRAVA /

POSLANICA OB MEDNARODNEM DNEVU PROSTOVOLJSTVA

Spoštovani, v decembru obeležujemo mednarodni dan invalidov in oseb s posebnimi potrebami, 5. decembra tudi mednarodni dan prostovoljstva, ki ga je kot takega razglasila Generalna skupščina Združenih narodov pred natanko 35 leti.

Mednarodne dneve obeležujemo vsako leto zato, da javnost vsakič znova opozorimo na pomen aktivnosti, ki na plemenit in human način lepšajo in lajšajo naša življenja. Ki pomagajo šibkejšim, ranljivim in tistim, ki jim ni dano uživati vseh dobrin ali živeti v zdravem, mirnem in varnem okolju. Ljudem, ki potrebujejo pomoč pri opravilih, mobilnosti, zdravstveni ali socialni oskrbi, ki so osamljeni, onemogli, bolehni ali preprosto nemočni.

Prostovoljstvo je zelo širok pojem in zajema celo vrsto dejavnosti, za katere pa posameznik ne prejme plačila v materialni, temveč v veliko bolj srčni in trajni obliki: v obliki hvaležnosti in prepoznanja, da za družbo – torej za vse nas – opravlja pomembno in opaženo delo. Delo, ki njega samega bogati, marsikomu pa pomembno olajša bivanje in marsikdaj tudi preživetje.

Slovenija je vedno bila – in taka mora tudi ostati – socialna država.

Država ljudi s posluhom in empatijo do potreb drugih. Tega nam ne sme vzeti nihče, niti virus. Prav v časih, s kakršnimi se spopadamo sedaj, je prostovoljstvo še toliko bolj pomembno. V danem trenutku poteka veliko humanitarnih aktivnosti, skozi katere osveščeni posamezniki izpolnjujete svoje želje in notranji klic po pomoči drugim, zaradi česar vam ob mednarodnem dnevu prostovoljstva iskreno čestitam in se vam zahvaljujem za vaš neprecenljiv prispevek.

Bodisi udeležba pri aktivnostih naših humanitarnih organizacij, Rdečega križa in Slovenske Karitas oziroma v okviru prostovoljnih gasilskih enot ali pripravljenost prevažati starejše občane skozi program SG Mobilc, distribucija donirane hrane, oskrba brezdomcev, nabava živeža in potrebščin za starejše, zbiranje hrane, oblačil in dobrin …

Vse to so kapljice, ki skupaj tvorijo valove v morju plemenite pomoči, ki posameznikom lajša življenjske izzive in tegobe ter jim daje upanje na boljši in lepši jutri.

Naj tako tudi ostane – in iskrena hvala!

Tilen Klugler, župan MO SG

POSLANICA ŽUPANA OB SVETOVNEM DNEVU ČLOVEKOVIH PRAVIC Spoštovani,

20

21

Spoštovane občanke, cenjeni občani, leto, ki se poslavlja, je bilo nenavadno v vseh pogledih. Preostane pa upanje, da nam bo prihajajoče nekoliko bolj naklonjeno. Zato naj vam voščim mirne in lepe prihajajoče božične in novoletne praznike z željo, da bi se v letu 2021 vendarle uresničile vsaj tiste želje, ki nam jih je v letošnjem letu tako nepredvideno odnesla epidemija. Poskrbite zase in za svoje bližnje, saj smo drug od drugega še kako odvisni. Bodimo spoštljivi, humani, predvsem pa povezani v želji po uresničitvi ciljev, ki si jih zadajamo.

V prihajajočem letu 2021 vam iskreno želim obilo sreče, osebnega zadovoljstva, medsebojnega razumevanja in sodelovanja ter predvsem – zdravja. Župan MO Slovenj Gradec Tilen Klugler s sodelavci

svetovni dan človekovih pravic obeležujemo vsako leto kot pomnik in opomnik na leto 1948, ko je Generalna skupščina Združenih narodov 10. decembra sprejela enega najpomembnejših temeljnih mednarodnih aktov, Splošno deklaracijo človekovih pravic. Ta v svoji preambuli opredeljuje človeško dostojanstvo kot prirojeno, enakost in neodtujljivost pravic vseh članov človeške družbe pa definira kot temelj svobode, pravičnosti in miru v svetu.

Letošnji svetovni dan človekovih pravic je nedvomno zaznamovala pandemija covid-19, bolezni, ki je po vsem svetu popolnoma spremenila dosedanje dojemanje človekovih pravic, marsikje po svetu pa je izvajanje ukrepov zdravje državljanov postavilo nad ta mednarodni akt. Čas bo pokazal, ali so bile kršitve utemeljene in opredelil njihovo težo, učinek in posledice na družbo kot celoto. Vsekakor pa smo bili prvič v moderni zgodovini človeštva postavljeni pred globalni izziv spoštovanja človekovih pravic in hkrati njihovega omejevanja zaradi preprečevanja širjenja okužbe.

Tema letošnje obeležitve svetovnega dneva človekovih pravic, kot jo je zastavila Organizacija združenih narodov, je Okrevanje bo boljše, če se bomo zavzeli za človekove pravice. V tem smislu OZN tudi poziva vse deležnike, da se zavedo družbenih sprememb, v katere nas je pahnila pandemija, in da v procesu okrevanja ne pozabimo na civilizacijske dosežke zadnjih desetletij na področju varstva in spoštovanja človekovega dostojanstva, pravic ter skozi globalno solidarnost, medsebojno povezanost in skupno človečnost spodbudimo družbeno preobrazbo ter prispevamo k boljšemu okrevanju planeta. Človekove pravice so eno od osrednjih področij trajnostnega oz. sonaravnega razvoja, ki brez upoštevanja človekovega dostojanstva ni mogoč. Zato se moramo prav vsi zavzemati za odpravo diskriminacij in neenakosti, ekstremizmov, rasizma in nasilja, spodbujati sodelovanje in solidarnost, izkazovati skrb za ranljive in pomoči potrebne in se organizirati na področjih humanitarnosti in prostovoljstva.

Covid-19 je grožnja, ki se ne ozira na politična, verska, rasna ali druga prepričanja. Premagamo jo lahko le skupaj, enotni in usklajeni, pri čemer pa se zgodovinskim civilizacijskim dosežkom s področja varstva in zagotavljanja človekovih pravic vendarle ne smemo in ne moremo odreči.

Naj to sporočilo iz Slovenj Gradca, mesta glasnika miru Združenih narodov, doseže prav vse prebivalce Slovenije, Evrope in sveta.

V Slovenj Gradcu, 10. decembra 2020 Tilen Klugler, župan Slovenj Gradca in generalni sekretar Mednarodne organizacije mest glasnikov miru (IAPMC)

4

REKORDEN PRORAČUN MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC

OBČINSKA UPRAVA /

Več kot polovica za investicije Slovenjgraški mestni svetniki so na 19. seji mestnega sveta sprejeli osnutek občinskega proračuna za leto 2021.

Načrtovani prihodki znašajo 28,1 milijona evrov, odhodki pa 31,5 milijona evrov. »Za investicije namenjamo kar 56 % vseh sredstev, kar priča o izjemnem razvojnem potencialu in zagotavlja, da bomo v MO SG z investicijami v vrednosti kar 17,642 milijona evrov pomembno prispevali k izboljšanju bivanjskega, družbenega in ekonomskega standarda občank in občanov.

Za izvajanje nujnih standardnih in nadstandardnih dejavnosti bomo namenili 44 odstotkov, s takšnim osnutkom proračuna pa se uvrščamo v sam slovenski vrh lokalnih skupnosti po vrednosti investicij na prebivalca (1.058 eur/preb.),« pojasnjuje župan Mestne občine Slovenj Gradec Tilen Klugler.

28.145

+ 1.122.588,33 € 1.179.568,34 € 1.483.728,33 € 1.922.381,34 € 2.016.459,11 € 2.293.593,24 € 3.381.176,30 € 5.652.174,62 € 6.311.863,59 € 7.279.565,85 €

35.000

30.000

25.000

20.000

15.000

5.000

10.000

31.521

ODHODKI

tega bo občina zagotovila 1,9 milijona evrov (podatki so navedeni v grafih). V prihodnjem letu je za cestno infrastrukturo načrtovanih 1,3 milijona evrov. V proračun so vključene tudi nekatere nove postavke, kot so projekt Zgodovinska mesta, Partnerstvo za Pohorje, sofinanciranje neformalnega izobraževanja mladih. Mestna občina bo po novem v celoti financirala plavalne tečaje za vrtčevske otroke ter sofinancirala smučarske tečaje.

Med pomembnejšimi dolgoročnimi načrti za nove projekte, ki bodo izvedeni v naslednjih letih, Darja Vrčkovnik, direktorica slovenjgraške občinske uprave, izpostavlja otroški park ob novem bazenu, prizidek k Zdravstvenemu domu Slovenj Gradec, varovana stanovanja, garažno hišo, atletski stadion, Turistični center Rahtel, prizidka k Tretji osnovni šoli Slovenj Gradec in Osnovni šoli Podgorje in novo športno dvorano. V proračunu 2021 so za omenjene projekte zagotovljena sredstva za pripravo projektne dokumentacije. MN

VIŠINA PRORAČUNA PO POSAMEZNIH PODROČJIH V LETU 2021

BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV PRIHODKI

Rekordni zneski so posledica večjih večletnih projektov, sofinanciranih z evropskimi in državnimi sredstvi. Mestna občina bo v naslednjem letu povečala neto zadolževanje za 2,4 milijona evrov, predvsem zaradi dinamike sofinanciranja omenjenih projektov. »To nam daje veliko obvezo za naprej, nemalo dela in odgovornosti, da bomo vse te projekte uspešno izpeljali in počrpali evropska sredstva. Gre za večletne projekte; ko bodo končani, bo Slovenj Gradec dobil povsem drugačno podobo. Veliko vlagamo v zeleno, trajnostno naravnanost naše mestne občine, denimo s projektom ultrafiltracija, vlagamo v prometno varnost, s prenovo ulic bomo polepšali mestno jedro,« pravi župan MO SG. Za pet največjih projektov, med njimi bazenski kompleks s parkom urbanih športov, kolesarske steze, ultrafiltracija, razširitev podjetniške cone v Pamečah in ureditev mestnega jedra, bo v letu 2021 namenjenih dobrih 8 milijonov evrov, od

ODPLAČILO DOLGA MALO GOSPOD., GASILSTVO, KMETIJSTVO, REG.PROJEKT LAS, REZERVA, REZERVACIJA KOMUNALNO CESTNO GOSPODARSTVO–VZDRŽEVANJE PROMETNO UREJANJE DRUŽBENE DEJAVNOSTI - INVESTICIJE STANOVANJSKO GOSPODARSTVO OBČINSKI ORGANI KCG INVESTICIJE GOSPODARJENJE Z OBČINSKIM PREMOŽENJEM DRUŽBENE DEJAVNOSTI - SAMO DEJAVNOST

ODHODKI PRORAČUNA PO LETIH BREZ REGIJSKIH PROJEKTOV DELEŽ INVESTICIJ PO LETIH

30.000

50,00

25.000

40,00

20.000

20,00

10.000

10,00

5.000

0,00

2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021

0,00

>2021

52,39 46,50 48,70 49,61 51,73 52,38 45,32 42,10 37,53 42,88 32,35 38,67 40,69 35,00 50,00 55,00

30,00

15.000

1

60,00

2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021

35.000

16.178 15.716 17.128 19.399 21.516 21.889 18.228 17.249 16.482 18.875 16.130 19.197 21.418 21.372 27.156 31.470

VIŠINA PRORAČUNA PO POSAMEZNIH PODROČJIH V LETU 2021

5

OBČINSKA UPRAVA /

Franc Pečovnik, politična stranka SD Tudi Socialni demokrati smo zadovoljni, da so cilji proračuna MO za leto 2021 investicijsko visoko – zelo pogumno zastavljeni. Zadovoljstvo pa bo še večje, če bo županu, občinski upravi uspelo, da bo načrtovano uresničeno. Zavedamo se, da se z vsemi začetimi in načrtovanimi investicijami piše zgodovina uspeha in pospešenega razvoja MO na vseh segmentih. V tem mandatu pokrivamo podžupansko funkcijo za področja negospodarstva, javne službe družbenih dejavnosti, turizma in veseli nas, da proračunska sredstva za te dejavnosti ostajajo na enaki ravni kot v letu 2020, celo z malenkostnim porastom za šport, kulturo, socialo. Zavedamo se, da smo kot odločevalci soustvarjalci tega mandata in smo zadovoljni, da nas vodstvo občine vodi k uspehu razvoja in dobrega počutja vseh občanov.

Andrej Breznik, neodvisna lista LAB Proračun 2021 je med največjimi v zgodovini naše mestne občine. Z investicijami se bo izboljšal standard življenja. Vesel sem, da se v naši občini gradi ali pa se še bo gradilo kar nekaj stanovanjskih blokov. S sredstvi, ki jih bo mestna občina pridobila iz EU in državnega proračuna, bomo obnovili ulice okrog Glavnega trga, dobili bomo nov športni kompleks ter precej cestne infrastrukture po vaških skupnostih. Odlična poteza je predvidena izgradnja ultrafiltracije, saj si občani zaslužimo, da pijemo kvalitetno vodo. Zagotovljena so tudi sredstva za izgradnjo manjkajočega vodnega sistema, in sicer tam, kjer ga predpisuje aglomeracija. Ko gledam ta proračun za leto 2021, je lepo biti mestni svetnik in zato ga bom z veseljem podprl!

Helena Breznik, politična stranka SNS Proračun potrjujem, pri pregledu pa ugotavljam, da je velik del proračunskih sredstev namenjenih za mesto Slovenj Gradec, ob velikih investicijah pa zmanjkuje denarja za podeželje. Med proračunskimi postavkami je 125 tisoč evrov namenjenih za rekonstrukcijo odseka Brezniška kapela–Suhi Dol in sanacijo plazu v Podgorju. Upam in pričakujem, da se bo v okviru teh projektov zgradila tudi varna šolska pot od Pačnikov mimo Kovača do Brezniške kapele, saj je v tem območju kar 7 otrok, ki bodo morali počasi sami v šolo, pa tudi ostali krajani tega območja si zaslužimo varno pot do centra Podgorja. Pričakujem vsaj projektno dokumentacijo.

Zvonka Marhat, politična stranka N.Si Proračun za leto 2021 je izrazito investicijsko naravnan, kar je za MO Slovenj Gradec velikega gospodarskega pomena, saj bo s tem gospodarskim subjektom zagotovljeno delo na pomembnih projektih. Posledica velikih projektov so razpisi v preteklosti, na katerih je občina uspešno kandidirala in pridobila iz državnega proračuna iz sredstev EU 4,1 mio evrov, seveda pa so v proračunu v letu 2021 predvidene tudi zadolžitve v višini 3,6 mio evrov, ki so upravičeno načrtovane za izvedbo projektov. Pomembno je poudariti, da so v proračunu zagotovljena sredstva za male čistilne naprave, poseben poudarek pa je tudi na višini komunalnih prispevkov.

6

VODJE SVETNIŠKIH SKUPIN O PRORAČUNU 2021

Janez Potočnik, neodvisna lista Slovenjgraška lista za mesto in podeželje

Peter Pungartnik, politična stranka DeSUS

Visok proračun je pričakovan. V tem obdobju namreč intenzivno izvajamo v prejšnjem mandatu pripravljene evropske projekte. Zanje priteka evropski denar. Drugi vir povečanja proračuna je zadolževanje. Dolg se je že povečal za 1,3 milijona evrov. Skupaj z načrtovanim zadolževanjem bo dolg občine za slabe 4 milijone evrov večji kot leta 2018. Ne vemo, kako bo korona kriza vplivala na prihodke in dinamiko gradenj. Letošnji proračun je od sprejetja do danes padel s 30 na 24 milijonov evrov zaradi počasnejšega izvajanja projektov. Počakajmo torej na zaključni račun.

Osnutek proračuna smo podprli, ker je razvojno naravnan, saj načrtovane investicije predstavljajo kar 56,4 %, kar je največ v zadnjih letih. Pomembno je, da bomo za realizacijo največjih investicij v letu 2021 dodatno pridobili evropska in državna finančna sredstva. Izrazili smo zadovoljstvo, da je na področju komunalnocestnega gospodarstva zagotovljenih okrog 1,3 mio evrov, kar presega zneske preteklih let in pomembno prispeva k enakomernejšemu razvoju mesta in podeželja. Ugotavljali smo, da se zmanjšujejo finančna sredstva za vzdrževanje gozdnih cest, in izrekli kritiko, da država za to področje namenja tako nizka finančna sredstva.

Silvo Gros, politična stranka SDS V naši poslanski skupini smo proračun za leto 2021 podprli. Razveseljivo je, da je proračun pripravljen pravočasno in da zagotavlja financiranje vseh nalog, ki so v pristojnosti MO Slovenj Gradec. Posebej razveseljivo je to, da je rekordno visok in da je za investicije namenjenih kar 56 % proračuna. V letu 2021 se bodo nadaljevale, izvajale in zaključile nekatere velike investicije, tako v samem mestu kot tudi na podeželju. Podoba Slovenj Gradca se bo tako v kratkem zelo spremenila in življenje občanov bo tu postalo še prijetnejše.

Peter Cesar, politična stranka SLS Že malo daljši sprehod na območju našega mesta nam da vedeti, da se v našem mestu gradi kot še nikoli. Odprtim gradbiščem različnih objektov, od bloka neprofitnih stanovanj, bazenskega kompleksa, šolskega centra s telovadnico, kotlovnice na Štibuhu, stanovanjskih blokov na Celjski cesti, štirih blokov in kompleksa vrstnih hiš na Ozarah, se bosta kmalu pridružila še gradbišče novega trgovskega centra na Celjski cesti in kompleks štirih blokov na območju starega Zipa. Nekaj od tega so investicije, ki jih z lastnimi in s pomočjo evropskih sredstev financira MO Slovenj Gradec, nekaj prispeva država, seveda pa so v veliki meri prisotne tudi investicije zasebnih vlagateljev. Podoba našega mesta se bo v kratkem močno spremenila, pričakujemo priseljevanje, vsekakor pa pogrešam investicije za nova delovna mesta.

Franjo Murko, neodvisna lista Povezujemo za SG! Proračun za prihodnje leto je rekorden v vseh pogledih. Še posebej smo lahko zadovoljni, da bomo skoraj 57 % sredstev proračuna namenili za investicije. To pomeni, da je proračun razvojno naravnan, kar je za prihodnost naše občine najpomembnejše. Vsi akterji, ki so sodelovali pri pripravi tega temeljnega dokumenta lokalne skupnosti, so pri načrtovanju ravnali, lahko rečem, umno. Po vsebini pa sem še posebej ponosen, da je proračun tudi trajnostno naravnan, kar upravičeno umešča našo lokalno skupnost med ene najbolj trajnostno naravnanih občin v državi.

Samo Januška, politična stranka SMC Oblikovanje proračuna za leto 2021 je predstavljalo zahtevno delo za finančnoračunovodske službe, vodstvo občine in ostale sodelujoče. Rutinirana ekipa je realno zastavila enega izmed najvišjih proračunov zadnjih let, ki je naravnan tako razvojno kot tudi investicijsko.

Osebno zadovoljstvo mi daje dejstvo, da je v proračunu predviden denar za začetek nujno potrebne obnove 3. osnovne šole. Vsem bi rad čestital v upanju, da bo proračun realiziran v najvišji možni meri in da bomo lahko občani MO Slovenj Gradec uživali v pridobitvah, ki nam jih bo zagotovil. Ostanite zdravi.

Boris Raj, neodvisna lista LBR

Simon Smolak, politična stranka LMŠ

Proračun MO Slovenj Gradec za leto 2021 je povsem logičen rezultat načrtnega delovanja in usmerjanja razvoja občine iz obdobja prvih dveh let aktualnega mandata. Je rezultat kvalitetnega in usklajenega delovanja stroke in politike, ki se je opredelila za pot napredka in razvoja: spreminjanje podobe in izboljšanje bivalnega okolja, cestnoprometne infrastrukture – s kolesarskimi potmi, izboljšanje pogojev gospodarskih dejavnosti, boljša oskrba s pitno vodo, boljši pogoji delovanja na področjih izobraževanja, zdravstva, varstva otrok in skrbi za starejše ter druge ranljive skupine, izboljšanje pogojev delovanja na področjih kulture in športa.

Nov proračun bo prinesel bistvene spremembe zunanje podobe občine in mesta Slovenj Gradec, zlasti pa bo vplival na večplastne izboljšave življenjskih pogojev naših prebivalcev.

Proračun 2021 je visok zaradi investicij, podprtih z EU-sredstvi in predvideno obnovo zdravstvenega doma. Zato je bilo pričakovati, da bo potrebno zadolževanje do dovoljene meje in da se zmanjšujejo nekatere druge investicije.

Med prihodki so za 54 % povečani prihodki iz naslova komunalnih prispevkov, kar predstavlja riziko, da ne bodo realizirani. Med stroški sem že ob sprejemanju proračuna 2020 opozarjal na visoko povišanje storitve informiranja, ki se je od zaključnega računa 2018 do predloga 2021 dvignila s 100.000 € na 167.000 €. Proračun bom podprl.

OBČINSKA UPRAVA /

Letni program športa Slovenjgraški občinski svetniki so na 19. seji mestnega sveta potrdili Letni program športa (LPŠ). Z njim občinski svet določa področja in programe športa, ki se sofinancirajo v posameznem koledarskem letu, ter obseg javnih sredstev, ki se zagotavljajo v proračunu lokalne skupnosti, pri čemer se upoštevajo struktura in prednostne naloge, opredeljene v nacionalnem programu. Financiranje športa zajema šest področij: programe športa, športne objekte in površine, razvojne dejavnosti, organiziranost v športu, športne prireditve in promocijo športa ter družbeno in okoljsko odgovornost v športu. Področje športnih objektov in površin zajema samo sredstva vzdrževanja, ne pa tudi načrtovanih investicij v športno infrastrukturo.

Glede na vse večjo uspešnost tekmovalnih športov in z namenom omogočiti še kvalitetnejše delo ter s tem možnosti za še boljše rezultate se prioritetnim izvajalcem LPŠ namenijo dodatna sredstva za posebne dosežke na tekmovalnem področju. MN

Po posameznih področjih se za leto 2021 sofinancira: PP 3610 3619 3621 3631 3682 3699 3681, 3683, 3684

ŠPORTNI PROGRAMI PRIORITETNI IZVAJALCI posebni dosežki in uspehi RAZVOJNE DEJAVNOSTI ŠPORTNE PRIREDITVE ORGANIZIRANOST V ŠPORTU delovanje društev, zvez JZ SPOTUR ŠPORTNI OBJEKTI IN NARAVNE POVRŠINE ZA ŠPORT (vzdrževanje) SKUPAJ VSE

2020 362.095,00 € 45.000,00 € 7.000,00 € 19.300,00 €

2021 INDEX 358.595,00 € 99% 45.000,00 € 100% 100.000,00 € 2.000,00 € 30% 20.300,00 € 105%

25.000,00 € 146.544,60 € 70.074,00 €

30.000,00 € 139.087,36 € 70.074,00 €

125% 95% 100%

675.013,60 €

765.056,36 €

113%

tabela-šport.indd 1

JAVNI RAZPIS ZA LETO 2020

za izbiro in sofinanciranje IZVAJALCEV LETNEGA PROGRAMA ŠPORTA v MO Slovenj Gradec za leto 2021 Predmet javnega razpisa je zbiranje predlogov za sofinanciranje programov, podprogramov oziroma dejavnosti LPŠ, dodelitev pravice do uporabe prostora izvajalcem za izvedbo LPŠ v javnih športnih objektih.

Sredstva, ki jih bodo izvajalci prejeli za izvedbo LPŠ, bodisi v obliki denarnih sredstev ali brezplačne uporabe prostora, morajo biti v celoti namenjena v dobro občanov, udeležencev programov.

Programi in izvajalci bodo izbrani in sofinancirani na podlagi Odloka o postopku in merilih za sofinanciranje izvajalcev letnega programa športa v MO Slovenj Gradec ter pogojev in meril, ki so sestavni del Odloka.

Odlok je objavljen na spletni strani MO Slovenj Gradec: www.slovenjgradec.si.

Vloge, izpolnjene izključno na predpisanih obrazcih, s priloženo predpisano, veljavno dokumentacijo, morajo vlagatelji oddati osebno ali poslati s priporočeno pošiljko na naslov:

Mestna občina Slovenj Gradec, Šolska ulica 5, 2380 Slovenj Gradec.

Rok oddaje vlog je do 8. januarja 2021 ali tega dne priporočeno po pošti.

JAVNI RAZPIS ZA LETO 2020 za podelitev:

1.

ŽELEZNIKARJEVE NAGRADE

in 2.

ŽELEZNIKARJEVIH PLAKET Železnikarjeva nagrada se podeli za aktivno delovanje in izjemne uspehe ter dosežke večletnega dela, ki jih dosežejo posameznik, skupina ali organizacija s strokovnim in/ali organizacijskim delovanjem na področju športa, ki pomenijo pomemben prispevek k razvoju športa, ugleda in uveljavljanju občine. Železnikarjevo nagrado lahko prejmejo športni delavci ali aktivni športniki za življenjsko delo ali dosežke, s katerimi so se izjemno uveljavili v državnem ali mednarodnem okolju. Železnikarjeva plaketa se podeli posameznikom, skupini ali organizaciji kot priznanje za dosežene športne rezultate, uspešno organizacijsko in/ali strokovno delo na področju športa.

Kandidate za priznanja lahko predlagajo v obliki predloga fizične in pravne osebe. Vsak predlagatelj lahko predlaga enega kandidata samo za eno isto priznanje. Predlagani kandidat lahko prejme samo eno priznanje za isti dosežek.

Komisija za podelitev Železnikarjevih priznanj podeli v posameznem letu eno Železnikarjevo nagrado in največ tri Železnikarjeve plakete.

16/12/2020 20:07

Predloge je potrebno poslati najkasneje do petka, 19. februarja 2021, na naslov:

Javni razgrnitvi

JAVNI RAZPIS ZA LETO 2021 za podelitev:

1.

BERNEKERJEVE NAGRADE

2.

in

BERNEKERJEVIH PLAKET

Kandidate za priznanja lahko predlagajo v obliki predloga fizične in pravne osebe. Vsak predlagatelj lahko predlaga enega kandidata samo za eno isto priznanje. Predlagani kandidat lahko prejme samo eno priznanje za isti dosežek.

OBJAVA IZHODIŠČ ZA PRIPRAVO OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA ZA DEL OBMOČJA ST-08 – STARI TRG V MESTNI OBČINI SLOVENJ GRADEC OBJAVA IZHODIŠČ ZA IZDELAVO OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA ZA DEL OBMOČJA DO-02 – JERANK V MESTNI OBČINI SLOVENJ GRADEC

Komisija za podelitev Bernekerjevih priznanj podeli v posameznem letu eno Bernekerjevo nagrado in največ tri Bernekerjeve plakete.

Predloge je potrebno poslati najkasneje do četrtka, 7. januarja 2021, na naslov: Mestna občina Slovenj Gradec, Šolska ulica 5, 2380 Slovenj Gradec, Komisija za podelitev Bernekerjevih priznanj pri Mestnem svetu Mestne občine Slovenj Gradec.

1

>2021

Vabimo vas, da si na spletni strani Mestne občine Slovenj Gradec ogledate objavljena izhodišča za pripravo OPPN in s predlaganimi pripombami, dopolnitvami prispevate k dopolnitvi izhodišč, ki bodo podlaga za sprejem odločitve o pripravi OPPN.

Mestna občina Slovenj Gradec, Šolska ulica 5, 2380 Slovenj Gradec, Komisija za podelitev Železnikarjevih priznanj pri Mestnem svetu Mestne občine Slovenj Gradec.

Naročila in objave Namera o sklenitvi neposredne pogodbe za prodajo nepremičnine Mestna občina Slovenj Gradec objavlja Namero o sklenitvi neposredne pogodbe za prodajo nepremičnine na ureditvenem območju »Bloki Ozare«.

Predmet prodaje je nepremičnina z ID-znakom: parcela 850 289/24 – stavbno zemljišče v izmeri 146 m2.

Rok za zbiranje vlog je do ponedeljka, 4. 1. 2021, do 12. ure. Rok prispetja vloge velja tudi za priporočeno pošto (prejemna teorija).

Več informacij najdete na spletni strani občine.

7

GOSPODARSTVO /

KOMUNALA SLOVENJ GRADEC

Nagrada Horus 2020

Letošnja priznanja in nagrade so podelili na svečani virtualni podelitvi v Mariboru v okviru Slovenske nagrade za družbeno odgovornost Horus 2020. Nagrade in priznanja podeljuje IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgovornosti v sodelovanju s številnimi podpornimi partnerji. Tako želijo partnerji poiskati in nagraditi celovite pristope podjetij in posameznikov k družbeni odgovornosti in trajnostnemu razvoju. Častni pokrovitelj nagrade je Aleksander Saša Arsenovič, župan Mestne občine Maribor.

Na razpis Horus 2020 je prispelo 14 vlog. Te so bile v novembru poslane v ocenjevanje 19 neodvisnim strokovnjakom, ki so bili imenovani iz vrst organizatorjev, podpornih partnerjev projekta, strokovne in druge javnosti.

Ocenjevanje je potekalo v dveh krogih, za uvrstitev med finaliste so morali kandidati zbrati vsaj 51 % vseh možnih točk, kar pomeni, da so dejansko tekmovali tudi sami s seboj, ne glede na število kandidatov v kategoriji.

Eden izmed kandidatov se ni uvrstil v finale. Poudarek je bil dan celovitim pristopom k družbeni odgovornosti, aktivnostim ter spremljanju učinkov.

Ocenjevalna komisija je razglasila 13 finalistov ter podelila pet kamnitih nagrad (strateške nagrade), tri nagrade v obliki risb (projekti) in več posebnih priznanj.

Strateško nagrado Horus 2020 v kategoriji profitnih pravnih oseb so prejela podjetja Press Clipping, d. o. o., Nil, d. o. o., in Nova kreditna banka Maribor,

Staro leto od nas se bo poslovilo, novo z upanjem nas razveselilo! <

<

Naj bo novo leto 2021 polno izpolnjenih zelja, srece in zdravja!

Kolektiv Komunale Slovenj Gradec

Moja dolina - cista in prijazna! <

Javno podjetje Komunala Slovenj Gradec je 3. decembra prejelo Slovensko nagrado za družbeno odgovornost Horus v kategoriji srednje velika organizacija – neprofitne pravne osebe. JP Komunala Slovenj Gradec je na tekmovanju doseglo kar 88,62 % točk. Vsekakor je nagrada tudi odsev dobrega sodelovanja z lokalno skupnostjo in seveda vsemi občani, ki vsak po svojih močeh prispevate k udejanjanju družbene odgovornosti v praksi.

V okviru družbene odgovornosti smo ob koncu leta z donacijo pomagali dvema socialno ogroženima družinama s šoloobveznimi otroki.

d. d. V kategoriji neprofitnih pravnih oseb sta strateško nagrado Horus 2020 prejela Zdravstveni dom Radeče in Javno podjetje Komunala Slovenj Gradec, d. o. o., finalistka pa je bila tudi Fakulteta za dizajn (samostojni visokošolski zavod, pridružena članica Univerze na Primorskem).

Pri projektu Horus je od leta 2009 dalje sodelovalo 40 strokovno interesnih organizacij in medijev, sofinancerjev, ocenjevalo je več kot 90 strokovnjakov različnih strok, sodelovalo več kot 190 različnih kandidatov – od podjetij, zavodov, nevladnih organizacij do posameznikov. Že vse od nastanka nagrade Horus Marko in Marika Pogačnik izdelujeta unikatna umetniška dela, polna pozitivnih vibracij, namenjenih spodbujanju uspešnega delovanja Horus nagrajencev. Tako je nastal mozaik znanja, vrednot in sodelovanja, ki krepi razvoj družbene odgovornosti v Sloveniji. DS

SLOKVA

Projekt socialne aktivacije Slokva, zavod za razvoj neizkoriščenih potencialov, so. p., je na Koroškem že sedem let dejaven z zagotavljanjem dodatne ponudbe proizvodov in storitev, ki omogočajo bogatejše, bolj kakovostno in lepše življenje ljudi v okolju. Zavod je znan predvsem po vključevanju ranljivih ljudi v različne aktivnosti, ki jih izvajajo. Lani jeseni so začeli izvajati projekt Ministrstva za delo – socialna aktivacija. Projekt, ki so ga poimenovali Izkoristi svoj potencial, bo trajal še do jeseni 2022, pojasnjuje Alenka Berložnik, direktorica Zavoda Slokva.

Kako je na Koroškem zaživel projekt socialne aktivacije?

V prvi etapi socialne aktivacije za Koroško je od vključenih 30 oseb ob koncu svoj status na trgu dela izboljšalo 12 udeležencev, kar pomeni, da je kar 40 % vključenih pot iz socialne aktivacije vodila v (samo)zaposlitev, izobraževanje ali vključitev v program aktivne politike zaposlovanja (Javna dela, Učne delavnice …). 12 posameznikov je imelo občutek ujetosti v sistemu, a so ob podpori skupine in zaposlenih (strokovnih delavk, vodje Če vas zanima še več, jih spremljajte programa in koordinatork SA) uspeli stopiti korak naprej. na Facebook profilu Zavod Tudi v drugi etapi dosegamo dobre rezultate. Skupina v Slovenj Slokva, so. p., ali pa kontaktirajte Gradcu pokriva občine Mislinja, Slovenj Gradec, Ravne na prek telefona oziroma e-pošte.

Na spletni strani slokva.si si lahko Koroškem, Prevalje, Mežica in Črna na Koroškem. 4 udeleženci preberete mnenja udeležencev o rasti, novih izkušnjah ali širjenju socialne mreže. Ni namreč so se zaposlili, 1 udeleženec je vpisan v srednješolsko socialni aktivaciji. V primeru, da se mogoče, da bi naredili korak, pa se pri tem ne premaknili izobraževanje, 1 udeleženka se izobražuje na Gea College, jim želite pridružiti, se obrnite na niti za milimeter. Trudimo se, da so naše vsebine poučne koordinatorke socialne aktivacije, 1 udeleženka je vključena v program aktivne politike svojega svetovalca na ZRSZ ali in zanimive: spoznavamo sebe in druge, izpolnjujemo zaposlovanja – Učne delavnice. Torej 7 od 15 udeležencev je pa na CSD. vprašalnike, ustvarjamo, obiščemo muzej, knjižnico, zbirni napredovalo na trgu dela. center za odpadke, povabimo goste, obnovimo znanje prve Uspešna je tudi skupina, ki deluje na območju ostalih koroških pomoči, dvignemo finančno pismenost, pripravimo prošnjo in občin. življenjepis, pridobivamo delovne izkušnje in pogledamo tudi kakšen film … vse z namenom, da odkrijemo svoje potenciale, zvišamo svojo samozavest, Kako je program pomagal tistim, ki so še vedno brezposelni?

Upam si trditi, da ni udeleženca socialne aktivacije, ki mu program ne bi česa zastavimo svoje karierne in osebne cilje ter jim sledimo … in se imamo ob tem fino. MN dal – če ne na področju zaposlitve pa v krepitvi samozavesti in osebnostni

8

OB SVETOVNEM DNEVU MEDČLOVEŠKE SOLIDARNOSTI

MESTO IN PODEŽELJE /

Karitas Slovenj Gradec: največ je vreden topel pogovor pomeni, včasih celo več kot hrana. Letos še toliko bolj zaradi osamljenosti in izolacije v korona času,« je prepričan.

Obdobje, zaznamovano z epidemijo, je čas preizkušenj tudi za sodelavce Karitas. »Zavedamo se, da je naša skromna pomoč v bistvu milost, da ljudem v stiski nudimo ne le materialno pomoč, ampak tudi našo človeško bližino. Bog nam vedno pokaže pravo pot, zato je tudi letos sv. Miklavž lahko obiskal vsaj nekatere naše pomoči potrebne,« je zgovorna ena od prostovoljk.

V združeni Pastoralni zvezi župnij Pri Karitas namreč vsako leto poskrbijo, da Slovenj Gradec (Pameče, Sele, Stari trg je decembrski paket obogaten s kakšno in mestna župnija sv. Elizabete) deluje dobroto. Lani so za miklavža pomagali do 15 prostovoljcev Župnijske Karitas obdarovati okoli 200 veroučencev nižje Slovenj Gradec. Tudi v času drugega vala stopnje osnovne šole. Letos so sredstva, epidemije so aktivni, čeprav od septembra namenjena temu, porabili že prej za do konca novembra hrane iz skladišča niso nujnejše potrebe, zato je ena od prostovoljk razdeljevali, razvažali so jo le družinam in s skromnim paketom sladkarij iz lastnih posameznikom po domovih. V decembru sredstev in Miklavževimi šibami obdarila pa so kljub korona krizi razdelili 34 paketov, družine, ki jim razvažajo hrano na dom. ostalih 40 pa razvozili na domove družinam ali posameznikom. V tem jesenskem času so S koronavirusom sta bila pred nekaj časa trem družinam plačali drva za kurjavo in tudi okužena 2 prostovoljca iz Župnijske Karitas nekaterim delno pomagali pri nakupu goriva. Slovenj Gradec, vendar takrat niso delili hrane v skladišču. Število prostovoljcev Na prošnjo centra za socialno delo občasno se je s 15 znižalo na okrog 10 aktivnih. A sodelujejo pri plačilu položnic tistim, ki želja po dobrodelnosti še ostaja, čeprav so tega finančno ne zmorejo. Tudi sicer svojim rednim odjemalcem enkrat letno omogočijo prostovoljke večinoma starejše gospe, stare 70 let in več. »Zelo rada in z velikim veseljem plačilo položnic v višini 200 €. sem delala pri Karitas, vendar sedaj fizičnega Predstavnik prostovoljcev pri slovenjgraški dela ne zmorem več. Pogrešam vse to in Karitas Anton Rožič poudarja, da so njihovi povem mlajšim: pridite, več boste dobili, kot odjemalci zelo hvaležni, tudi za stisk roke. dali,« pravi ena od njih. AP »Vidimo, da pogovor v tem času res veliko

Prostovoljci opažajo, da so iskalci pomoči skromni in hvaležni ljudje. Velikokrat si niti ne upajo česa prositi, čeprav nekateri živijo v skoraj človeka nevrednih razmerah. Župnijska Karitas Slovenj Gradec poziva k sodelovanju mlajše, ki imajo voljo in željo deliti dobro, svoj čas in moči pomoči potrebnim.

Nekaj pripravljenih paketov za razvoz

DOBRODELNE AKCIJE LIONS KLUBA SLOVENJ GRADEC

Decembra donacija računalnikov za šoloobvezne otroke Lions klub Slovenj Gradec v tem jesenskozimskem času izvaja 3 dobrodelne akcije, ki prispevajo k lepši in prijaznejši družbi. Po donaciji Lidlovih prehrambenih priboljškov zaposlenim na COVID oddelku Splošne bolnišnice Slovenj Gradec je Lions klub predal donacije tudi v drugih koroških krajih, in sicer: podjetje Lidl je darovalo 2 polna kombija papirnatih brisač, ki so jih lionsi razdelili med 6 javnih domov za starostnike.

Ob tem so na vsaki lokaciji darovali tudi po en paket priboljškov, financiranih iz sredstev kluba, in vodstvu ustanove izročili pismo podpore. S to akcijo so člani Lions kluba simbolično podprli delavce v tem kriznem času, brisače pa so bile namenjene tudi stanovalcem. »Kot so zaposleni na udaru v bolnišnici, so, kjer se bojujejo z infekcijami, na udaru tudi zaposleni v domovih za ostarele. Ideja naše dobrodelne akcije je, da smo njihov trud opazili in ga zelo cenimo,« je povedal predsednik Lions kluba Slovenj Gradec Boris Pospihalj.

Naslednja aktivnost Lions kluba Slovenj Gradec se odvija v decembru in jo 1

>2021

nameravajo zaključiti do novega leta. Ker marsikdo v času šolanja na daljavo nima tehničnih zmožnosti, nameravajo kupiti 10 dovolj zmogljivih računalnikov za najbolj pomoči potrebne otroke osnovnih šol.

Hkrati bo tekla akcija zbiranja dobrodelnih

sredstev.

Trenutno v organizaciji Lions kluba Slovenj Gradec izvajajo tudi individualne pomoči, živ pa je tudi izvorno njihov projekt donacij viškov hrane. AP

Stanovalcem Koroškega doma starostnikov Slovenj Gradec je predsednik slovenjgraških lionsev pripeljal 960 rol papirnatih brisač, zaposlenim pa sladke dobrote in pismo podpore za napor, ki ga vlagajo v skrb za stanovalce v tem zahtevnem času.

9

MESTO IN PODEŽELJE /

OB SVETOVNEM DNEVU MEDČLOVEŠKE SOLIDARNOSTI

Območno združenje Rdečega križa Slovenj Gradec Rdeči križ deluje po temeljnih načelih Mednarodnega gibanja Rdečega križa in pomaga ljudem ne glede na raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje.

Pomagati ljudem v stiski, ob elementarnih in drugih nesrečah, je njihovo poslanstvo in način življenja. »V tem letu, ko se je naenkrat vse spremenilo, smo naše aktivnosti,

pomoči najranljivejšim skupinam, še povečali. Poleg pomoči v hrani, ki smo je s prostovoljci Rdečega križa v mesecih oktobru in novembru razdelili 12 tisoč kg, skupno preko leta pa 25 tisoč kg, pomagamo ljudem tudi s psihosocialno pomočjo, z razgovori po telefonu in tudi osebno,« pojasnjujejo na Območnem združenju Rdečega križa Slovenj Gradec.

Pri vseh aktivnostih dosledno upoštevajo varnostni protokol za samozaščito in zaščito uporabnika. Z zaščitno opremo jim pomagata Rdeči križ Slovenije in Civilna zaščita, s katero ves čas zelo dobro sodelujejo.

Poleg rednih uporabnikov pomoči so še posebej pozorni na ranljive skupine ljudi. V primeru, da si ne morejo zagotoviti pomoči in oskrbe s pomočjo sorodnikov, prijateljev in znancev, jim prostovoljci Rdečega križa dostavijo hrano na dom ali gredo zanje po

nakupih v trgovino ter pomagajo pri ostalih opravilih. »Obiskov starejših, ki jih naši prostovoljci tradicionalno obiskujejo ob koncu leta, letos ne bomo mogli izvesti, so pa naši prostovoljci z njimi v stikih. Vsi na Rdečem križu jim želimo veliko zdravja in vse dobro z upanjem, da se bomo lahko v naslednjem letu spet družili.« V tem mesecu zaključujejo tudi akcijo pomoči družini Mikek, ki ji je v mesecu aprilu požar uničil dom. Zbrani prispevki, v višini

63.958,11 €, so bili namensko porabljeni za pomoč pri gradnji hiše, v katero se je družina v mesecu oktobru že tudi vselila.

Organizacija pridobivanja krvodajalcev redno poteka vsak torek in četrtek v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec, v Centru za transfuzijsko dejavnost. Vsak krvodajalec, ki ga povabijo na odvzem krvi, mora zaradi preprečevanja možnih prenosov bolezni svoj obisk potrditi in se dogovoriti o uri prihoda v transfuzijski center na telefonski številki: 01 543 83 51. Predhodno naročilo je obvezno. Prosijo vse krvodajalce in tudi tiste, ki še niso darovali krvi, da se akcij udeležijo in tudi v teh časih pomagajo ljudem, ki to dragoceno tekočino potrebujejo. »Na Rdečem križu se bomo s prostovoljci še naprej trudili, da pomagamo tistim, ki našo pomoč potrebujejo, vsem pa želimo prijetne praznike, čeprav letos malce drugačne, in veliko zdravja.« MN

Začetek projekta deinstitucionalizacije v CUDV Črna na Koroškem Center za usposabljanje, delo in varstvo Črna na Koroškem se je kot pilotni socialnovarstveni zavod prijavil na projekt Evropskega socialnega sklada in Evropskega kohezijskega sklada za regionalni razvoj, ki pomeni nadaljevanje deinstitucionalizacije CUDV Črna na Koroškem.

S tem pristopom želimo slediti trendom deinstitucionalizacije – zmanjšanju namestitev v velike institucije ter vzpostaviti ustrezno obliko oskrbe v skupnosti – skupnostne oblike oskrbe.

Osebam z motnjami v duševnem razvoju bo na ta način zagotovljena socialna vključenost v lokalna okolja, bližje domu in primarni družini.

27. 7. 2020 je Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko izdala odločbo o finančni podpori za projekt Deinstitucionalizacija CUDV Črna na Koroškem.

Od skupne vrednosti projekta Evropski socialni sklad prispeva dobrih 1,9 mio evrov, 20 % prispevka za to nameni državni proračun. Ta denar je namenjen mehkemu delu projekta, to je organizacijski izvedbi deinstitucionalizacije, ki

10

ni zgolj izselitev iz prenapolnjene stavbe v Črni v dislocirane enote, ampak pomeni tudi preobrazbo Centra ter nov pristop do uresničevanja želja in potreb uporabnikov.

Prav tako je vlada v veljavni načrt razvojnih programov 2020–2023 uvrstila projekt Odkup zemljišč na Koroškem, in sicer za potrebe CUDV Črna na Koroškem. To je bil prvi korak pri investicijskem delu projekta, torej zagotavljanju zemljišč za 13 dislociranih lokacij. Zanj je odobrenih dobrih 327 tisoč evrov. Gre za dve lokaciji v Mežici, štiri na Ravnah na Koroškem, po dve v Slovenj Gradcu, Dravogradu, Radljah ob Dravi in eno na Muti.

V CUDV Črna na Koroškem pa smo 20. novembra prejeli tudi odločitev vlade oziroma vladne službe za razvoj in evropsko kohezijsko politiko o podpori za operacijo Vzpostavitev stanovanjskih skupin za odrasle osebe z motnjami v duševnem razvoju na območje Vzhodne kohezijske regije.

Odobrenih je bilo 4,8 mio evrov, od katerih Evropska unija prispeva dobrih 3,8 milijona evrov,

proračun Republike Slovenije pa 960 tisoč evrov. Ta podpora s strani Evropskega kohezijskega sklada za regionalni razvoj in države pa je namenjena za izvedbo investicijskega dela projekta, torej za pripravo, projektiranje, izgradnjo ter opremo stanovanjskih enot in njihove okolice.

Vodstvo CUDV Črna na Koroškem je v sodelovanju z Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve in Inštitutom RS za socialno varstvo kljub epidemiološki situaciji, ki se je pojavila v CUDV Črna in lokalnih okoljih, uspelo izpeljati tudi vsa začetna vsebinska, administrativna in finančna dela na projektu ter dokončati s pripravo dokumentacije za odkup zemljišč. V mesecu oktobru je pričel aktivneje delovati projektni tim, ki izvaja aktivnosti na vsebinskem delu. Marko Vrečič, vodja ozaveščanja in informiranja pri CUDV Črna na Koroškem

MESTO IN PODEŽELJE / SREČA LJUDI SE NE PLAČUJE

Božič bo v Legnerjevi družini namenjen Galu Davorin Legner že 35 let izdeluje jaslice, vsako leto večje in lepše, tako da so letošnje velike že 5 x 6 metrov. Pa ni pomen le v velikosti, pač pa v sporočilu.

V svojih razširjenih jaslicah avtor predstavlja svoje otroštvo. Na eni strani potočka, ki se izliva v majhno jezerce z ribicami, je realistično uprizoril kmetijo, kjer sta živela z mamo, mlin ob vodi, kjer so mleli, čebelnjak, ki ga spominja na najlepši pripetljaj v otroštvu, na drugi strani pa je izdelal makete stavb očetove kmetije, cerkev, na kateri je ura na zvoniku nastavljena na čas, ki je kot »cahn« napovedal tastovo smrt, in še kaj. Letos je dodal še en čebelnjak in kapelico, namenjeno njegovi ženi, ki je lani uspešno premagala surovo bolezen. Vsaka stavba je od znotraj osvetljena, kot da v njej resnično nekdo prebiva in ima prižgano luč.

Legner za oglede svojih jaslic nikoli ni pobiral denarja, saj pravi, da se sreča ljudi ne plačuje: »Kot smo že večkrat komu pomagali, izgleda, da naši družini teče dobrodelnost po krvi, sva se s hčerko Anjo odločila, da letos pomagamo štiriletnemu Galu in njegovi družini Hirtl iz Pameč. Akcijo sva naslovila Dobro se z dobrim vrača. Že vnaprej bi se rad zahvalil vsem, ki si bodo jaslice prišli pogledat, še posebej tistim, ki bodo darovali za Gala.« AP

NOVA TRGOVINA V MESTU: FRIŠNA

Podpirajo lokalno, slovensko, domače Lastnica nove živilske prodajalne Frišna prihaja iz Kočevja, na Koroško jo je pripeljala ljubezen, zato zase v šali pravi, da je “frišna” Korošica, še bolj pa je res, da je tudi sama prodajalna z izbranimi izključno slovenskimi prehrambenimi izdelki sveža novost v jedru mesta. Trenutno je za obiskovalce odprta ob delavnikih od 13. do 17. ure, ob sobotah pa dopoldne.

Trgovinica Frišna, notranje opremljena z obilico izvirnih ročnospretnostnih zanimivosti, se nahaja v starem mestnem jedru Slovenj Gradca zraven hotela in frizerskega salona, na naslovu Glavni trg 39, tam, kjer je bil včasih Preventov Ježek. »Gre za prodajalno pretežno z živili, ne manjka pa tudi kozmetičnih izdelkov, izdelkov za vsakdanjo uporabo in izdelkov za nego kužkov. Poseben kotiček je namenjen tudi (bodočim) mamicam in malčkom. Ponudba je bogata in raznovrstna, predvsem pa slovenska – to vedno poudarjam in tako bo tudi ostalo. To se mi zdi pomembno, saj moramo ljudem ponuditi in predstaviti kakovostne slovenske izdelke, za katere večina ne ve. Posebni so morda

tudi po tem, ker niso na voljo v vsaki živilski trgovini,« pojasnjuje mlada nadebudna podjetnica Marša Rijavec in dodaja, da je njena ponudba namenjena vsem, ki želijo na pošten način podpreti slovenske proizvajalce in slovensko gospodarstvo ter za svoje telo in naravo narediti nekaj dobrega.

Takšen je tudi njen osebni življenjski slog. Hkrati pa trgovinica predstavlja začetek poslovne poti Marše Rijavec in način, da mlado podjetnico ljudje bolje spoznajo. Živilska prodajalna Frišna ponuja na enem mestu izdelke različnih dobaviteljev, ki so doslej prodajali prek spleta. Mesec dni, kolikor je bila to jesen odprta, je bil odziv ljudi presenetljivo dober. Kljub korona krizi so se v prodajalni prilagodili trenutnim epidemiološkim razmeram in posledičnim ukrepom: »Sem pač malo hitreje šla v razvoj spletne trgovine (www.frisna.si), vrata prodajalne pa so odprta po prilagojenem, prazničnem delovnem času.

Dostava za občine 2380, 2381, 2382, 2383 je brezplačna, možen pa je tudi osebni prevzem. Poleg spletne trgovine pridno razvijam tudi druge stopnje svoje poslovne poti in pridobivam nova znanja. Skratka, ni mi dolgčas,« je še povedala.

Med drugim so v ponudbi vnaprej pripravljeni paketi za poslovna darila ali pa za darila ob osebnih praznovanjih, napolnjena tudi po želji naročnika.

Frišna je butična trgovina z dušo in karakterjem. Ali že veste, kaj boste skrili pod božično smrečico? AP Marša Rijavec

1

>2021

11

MESTO IN PODEŽELJE / PRVA OSNOVNA ŠOLA SLOVENJ GRADEC

Dan brez računalnika V šolah se zavedajo, da učenci zaradi šolanja na daljavo preveč časa preživijo v družbi sodobnih tehnologij. Tako pogosto poskušajo pripraviti poseben dan, kjer je pouk izveden na drugačen, učencem prijaznejši način. Učenci na ta dan niso prosti, ampak aktivnosti za pouk izvedejo v naravi, v domači kuhinji, kjer kaj spečejo ali staršem pripravijo obrok, ali izdelajo kakšno igro, izdelek, preberejo knjigo ali strip. Na tak način želijo učencem popestriti pouk in starše vsaj en dan v tednu razbremeniti za redno šolsko delo.

Na Prvi osnovni šoli Slovenj Gradec so doslej tako pripravili športni dan za učence in učitelje, dan eksperimentov, dan brez računalnika ali tablice, dan jezikov, izvedli bodo tudi tehniški dan Bazar, v tednu pred novim letom kulturni dan ter zadnji šolski dan v tem letu dan glasbe in plesa. »Dan eksperimentov je bil nadvse poučen in ustvarjalen dan. Ob različnih delavnicah na daljavo, ki so jih pripravili učitelji, so učenci

raziskovali, opazovali, pripravili in izvedli eksperimente. Učenci so ob samostojnem eksperimentiranju in spremljanju dogodivščin uživali. Tovrstnih doživetij si še želijo. Na dan brez računalnika smo učence tudi poprosili, da svojim razrednikom po elektronski pošti sporočijo predloge in ideje, svoje ustvarjalne zamisli, kaj in kako bi lahko na tak dan ustvarjali in delali za šolo. Ideja in vodilo je bilo, da vsi učenci delajo različne stvari za šolo, vendar brez računalnika in tablice (razen, ko se so posneli). Vsi učitelji smo bili izredno ponosni, ko smo prebirali njihove povratne informacije, gledali fotografije in posnetke, kaj vse so ustvarjali na ta dan,« pojasnjuje ravnateljica Prve osnovne šole Slovenj Gradec Lidija Konečnik Mravljak.

Prva osnovna šola že leta sodeluje v mednarodnem projektu Erasmus+, ki poteka v okviru Evropske unije, zato so učenci na dan jezikov izvedeli več o njihovem novem projektu in

državah, iz katerih prihajajo partnerske šole. Spoznali so jezike, ki jih govorijo v njih, ter jih primerjali z maternim jezikom. Na razredni stopnji so si ogledali risanke v različnih jezikih in ustvarjali na to temo. Na predmetni stopnji so spoznali pomen maternega jezika in ugotovili, kje na svetu se še učijo slovenščino. Za konec so ustvarili znak projekta Erasmus+ in znak za majico evropski dan jezikov. »V času pouka na daljavo, ko se je vsa komunikacija preselila na svetovni splet, se šele zavedamo, kako jezik in komunikacija oblikujeta naše medsebojne odnose. Kako pogrešamo prefinjeno govorico telesa, ki nam pogosto daje več informacij o našem sogovorniku kot njegove besede! Želimo si, da se učenci takšnih dni veselijo in da tudi sami prispevajo idejo, kaj bi se lahko v teh dneh dodatno naučili,« pravi Lidija Konečnik Mravljak. MN

SREDNJA ŠOLA SLOVENJ GRADEC IN MUTA

Izredna situacija zarezala v drugo Izredna situacija je močno zarezala že v drugo šolsko leto. Za poklicne in strokovne šole sta praktični pouk in praktično usposabljanje pri delodajalcih ključnega pomena. Vse to pa je v tej situaciji zelo okrnjeno, na nekaterih programskih področjih nemogoče. »Spomladi je bil seveda večji šok kot oktobra, ko smo drugič zaprli vrata.

Spomladi so se morali dijaki in učitelji hitro znajti vsak po svoje in reagirati skladno s spretnostmi na informacijskem področju. Čez poletje smo se temeljito pripravili, saj smo se bali tega, kar se je ponovno zgodilo. Vpeljali smo enotne komunikacijske kanale, izobraževanje prek spletne učilnice in videokonferenčnega sistema Zoom.

Pouk teče po ustaljenem urniku in vse aktivnosti Del nove lesarske delavnice

12

tečejo podobno kot v živo, le da smo daleč stran drug od drugega, kar je zame največja skrb, saj mladi v teh letih seveda nujno potrebujejo socializacijo, druženje, medsebojna srečevanja,« pojasnjuje ravnatelj Srednje šole Slovenj Gradec in Muta Bernard Kresnik in se zahvaljuje delodajalcem, ki še vedno (tam, kjer lahko) dijakom omogočajo praktično usposabljanje z delom.

Na šoli poteka izobraževanje na sedmih različnih programskih področjih in dveh lokacijah.

Programska področja lesarstva, ekonomije, turizma, trgovine in gostinstva izvajajo na lokaciji Slovenj Gradec, programski področji predšolske vzgoje in okoljevarstva na lokaciji Muta. V vseh

programih je pomemben del izobraževanja praktično usposabljanje z delom pri različnih delodajalcih. »Spomladi smo večino praktičnega usposabljanja z delom izvajali na daljavo. V letošnjem šolskem letu so razmere na nekaterih programskih področjih boljše. Praktično usposabljanje z delom pri naših mizarjih in trgovcih teče normalno.

Nekaj težav imamo z gostinci. Največja težava je trenutno na področju predšolske vzgoje, saj so vrtci zaprti. Praktično usposabljanje z delom smo odložili na kasnejše obdobje, ko se bodo zadeve normalizirale, lahko ga premikamo tudi še v julij in avgust naslednjega leta. Skušali bomo ravnati zelo fleksibilno, in ko se bodo razmere ustalile, bomo dijake čim prej usmerjali na praktično usposabljanje,« pravi Kresnik. MN

MESTO IN PODEŽELJE /

Center za krepitev zdravja Koroška Leto, ki se izteka, je bilo brez dvoma posebno za vse. Vsega, kar je v zadnjem času postalo del našega vsakdanjika, si lani tak čas, ko smo se poslavljali od leta 2019, nismo mogli niti zamisliti. A vendar se je zgodilo – koronavirus covid-19 je dodobra spremenil naše življenje, narekoval številne prilagoditve in spremembe ter prinesel negotovost.

Zdaj, ko razmišljamo o preteklih mesecih, lahko ugotovimo, da smo se – čeprav je bilo leto zahtevno (ali pa ravno zato) – naučili tudi veliko novega.

Verjamemo, da je marsikdo našel več časa zase in ga namenil skrbi za zdravje, ki jo spodbujamo tudi v Centru za krepitev zdravja (CKZ) Koroška. Čeprav je bilo naše delo skoraj ves čas omejeno, smo veseli, da smo lahko delovali s prilagojenimi aktivnostmi in srečanji na daljavo. Veseli nas, da smo z iznajdljivostjo in ustvarjalnostjo ustvarili številne prispevke za različne generacije. Vabimo vas, da preberete, poslušate in si ogledate naše vsebine, ki smo jih objavili na spletnih straneh www.krepimozdravje.si in www.zd-sg.si ter Facebook strani Krepimo zdravje.

Vsak delavnik med 8. in 10. uro smo vam na voljo za kratke razbremenilne pogovore na številkah 070 640 490 ali 070 684 893, za pogovor pa lahko kadar koli pokličete tudi na brezplačno številko 080 51 00.

Vašega sodelovanja in odzivov se veselimo tudi v prihodnje. Še naprej bomo pripravljali različne vsebine, seveda skladno z aktualnimi priporočili in pravili obvladovanja epidemije. Ko bodo razmere dopuščale, pa vas bomo povabili, da nas obiščete v našem centru v Zdravstvenem domu Slovenj Gradec in se udeležite delavnic za krepitev fizičnega in duševnega zdravja.

Ekipa Centra za krepitev zdravja Koroška se udeležencem aktivnosti zahvaljuje za zaupanje in uspešno sodelovanje, prav vsem bralcem pa želimo mirne, doživete praznične dni in seveda veliko zdravja.

Enostavno prava izbira. Že 30 let.

Naj vam novo leto prinese izpolnjene načrte, nove priložnosti in pričakovanja. Veseli nas, da smo tudi mi del te zgodbe. Že 30 let!

Mateja Učakar

Ustvarjalnost in inovativnost v vzgoji in izobraževanju Društvo SPIP – Sodobni pogledi na izobraževanje v prihodnosti, ki svoje delovanje objavlja na spletni strani www.spip.si, je pripravilo 2. strokovno konferenco v spletnem okolju MS Teams. Konference, ki so jo zasnovali z namenom mreženja, povezovanja in združevanja strokovnih delavcev, zaposlenih v vzgoji in izobraževanju (od vrtca do fakultete) ter drugih zainteresiranih posameznikov, se je udeležilo 65 udeležencev iz devetih regij. Program konference so načrtovali ob sodelovanju z Društvom Koroška akademija znanosti in umetnosti (KAZU).

V uvodnem delu so udeležence nagovorili župan MO Slovenj Gradec Tilen Klugler, ravnateljica Prve osnovne šole Slovenj Gradec Lidija Konečnik Mravljak in predsednik Društva KAZU dr. Nace Pušnik. Skozi plenarna predavanja so udeleženci poslušali raziskovalne predstavitve dobrih praks koroških doktorjev znanosti ter predstojnice Kariernega centra in mednarodne pisarne Fakultete za tehnologijo polimerov Slovenj Gradec. »Zanimiva in bogata razprava je potekala na okrogli mizi o inovativnosti za prihodnost mladih, ki jo je vodila svetovalka iz Šole za ravnatelje dr. Justina Erčulj. Okrogli mizi so se pridružili predstavniki iz vrtca, osnovne in srednje šole ter gospodarstva MO Slovenj Gradec. Ob poglobljenih razpravah in s predstavitvami primerov dobrih praks smo se osredotočili na prepoznavanje, spodbujanje ter razvijanje ustvarjalnosti in inovativnosti na vseh ravneh vzgoje in izobraževanja,« je pojasnila predsednica društva SPIP Ksenija Uršej.

V zborniku konference bodo v mesecu decembru objavljeni povzetki plenarnih predavateljev in povzetki predavateljev, ki so predstavljali primere dobrih praks Inovativnost za prihodnost mladih, ter avtorski strokovni članki udeležencev z referati, katere je izbral in potrdil programski odbor. MN

1

>2021

Želimo vam srečno in zdravo novo leto 2021!

MO DeSUS Slovenj Gradec Demokratična stranka upokojencev Slovenije Šolska ulica 10a, 2380 Slovenj Gradec 13

MESTO IN PODEŽELJE / ZDRAVSTVENA ŠOLA SLOVENJ GRADEC

bolezni prijavi okoli sto dijakov. »Lahko se pohvalimo, da smo vsako leto uspešni pri osvajanju priznanj, in ponosni smo na vse naše tekmovalce,« pravi Pevnikova. Uspešno so se povezovali tudi z društvi diabetikov Slovenj Gradec, Velenje in Dravograd.

Največja nagrada pa je spoznanje, da so naredili dobro delo in potrdili svoje poslanstvo. MN

Tekmovanje v znanju o sladkorni bolezni Na Zdravstveni šoli Slovenj Gradec so ponosni na dosežene rezultate 22.

Državnega tekmovanja v znanju o sladkorni bolezni. Njihovi dijaki so osvojili zlato in srebrni priznanji.

Rezultati so še toliko bolj pomembni, ker je tekmovanje tokrat potekalo pod posebnimi pravili in pogoji, ki jih narekuje trenutna situacija zaradi covid-19. Tekmovanja se na državni ravni vsako leto udeležijo trije najboljši dijaki, z roko v roki pa sodelujejo z Zvezo društev diabetikov Slovenije, ki je krovna organizatorica tega tekmovanja. »Naš skupni moto je, da se zavedamo pomena zdravega načina življenja in posledic, ki lahko nastanejo zaradi sladkorne bolezni. Znanje, ki si ga pridobimo s pripravo na tekmovanje, nam koristi vse življenje in,

tudi če sladkorne bolezni ne bomo dobili, bomo razumeli tiste, ki jo imajo. Znanje o sladkorni bolezni lahko združimo tudi z našim poslanstvom in poklicem. Pomaga nam prepoznati pacienta s sladkorno boleznijo, mu pomagati pri akutnih in kroničnih zapletih in nenazadnje v težkih trenutkih bivanja v bolnišnici. Zavedamo se, da je bolje preprečiti, bolje preventivno delovati na vseh področjih življenja pacienta, a žal to vedno ni možno,« pojasnjuje mentorica Erika Pevnik.

Na šoli so zadovoljni, da dijaki pokažejo tolikšno zanimanje za tekmovanje, saj se na šolsko tekmovanje v znanju o sladkorni

D.TAJL

Dva potepuha, zaklenjena v D.tajl Concept Store Kako je Dvema potepuhoma med zaprtjem občinskih mej, je zgolj retorično vprašanje.

Vsi, ki bi majice, potiskane z radovednimi prijatelji, z veseljem popeljali na potep, trpimo z njima. Zato vam z novim letom želimo veliko radostnega raziskovanja sveta, tudi skozi knjige in s pomočjo domišljije, ki jo avtorji, združeni v D.tajl Concept Store, vlijejo, všijejo, vtisnejo, vrišejo v svoje izdelke.

Tudi ko je trgovina zaklenjena, se ustvarjalci potrudijo, da izdelki najdejo pot do vas.

Za podobo dveh potepuhov in njunih “tepčkastih” prijateljev se skriva magistrica akademska oblikovalka tekstilij in oblačil Andreja Kragelnik, ki navdih za ljubke like išče v vsakdanjih stvareh – v smešnih prigodah, prijateljevih nasmehih, opazovanju mimoidočih, pogovorih in šalah z njenimi najdražjimi. »Navdušujejo me odtenki rjave, modre in zemeljsko rdeče, pa kruh s semeni moje mame, škratovske prigode, ki

so družinska tradicija, in številni prijatelji. V duhu želim biti športna oseba, ampak me v vsakodnevnem dogajanju bolj pritegne kavč kot superge,« sicer bolj skrivnostna Andreja pove o sebi. Andreja je radovedna, nenehno išče nova znanja in jih poglablja. Niso ji tuje improvizacije z novimi materiali in tehnikami.

Vse, kar se novega nauči, deli z drugimi, predvsem na tečajih sitotiska.

Moji potepuhi, pravi avtorica, so sinonim za dušo, ki se rada potepa. Kraj, kjer se počutijo najbolje, je tam, kjer je doma ljubezen.

Vsi tekstilni izdelki Dva potepuha so tiskani v domači delavnici s tehniko sitotiska. Sita mojstrica razvija od začetka do konca sama, barve, ki jih uporablja, so na vodni osnovi in prijazne okolju. Če jih boste spremljali na družabnih omrežjih ali obiskali v spletni trgovini, pa vas bodo liki duhovito nagovorili, kot denimo dihurčka, ki jim je besede

posodila Andrejina prijateljica Anika Grabec: “Vsak rabi v življenju prijatelja, kateremu lahko da povohat svojo pazduho.” Najraje pridem domov in se stisnem k tebi,’ pravita dve ljubki mucki na ženski majici. V pestrem naboru boste našli še joga lisičko, mačjega zmikavta, superkuža in mnoge druge simpatične živalice. Andreja jih tiska tudi na otroško garderobo. Za vse, ki ste rade ozaljšane s posebnimi modnimi dodatki, je ustvarila naglavne obroče, priponke (broške), verižice, pa tudi maske. D.tajl Concept Store je odprtega duha, tudi ko je vse zaprto. Karin Potočnik

Luč miru Mir. V teh težkih časih si ga želimo vsi.

A mir je krhek kot plamen, ko pihne že najšibkejši veter, lahko ugasne.

Tako smo skavti stega Koroška 1 tudi letos sodelovali v svetovni akciji ter v našo občino prinesli in delili Luč miru iz Betlehema. Tam je vzplamenela in s skrbjo mnogih dobrih ljudi po dolgi poti in veliko podajah prišla do nas.

Naj ta plamen v božičnih praznikih vstopi v naša srca in vsem prinese mir. Simon Golob 1

14

Vsem občankam in občanom želimo v novem letu 2021 obilo sreče, zdravja in zadovoljstva na vseh naših pohodniških poteh.

Upravni odbor TD Slovenj Gradec Peter Cesar, predsednik

KOROŠKA KOŠTA

MESTO IN PODEŽELJE /

Prehrambna kultura treh dolin Koroška košta bo v letu 2021 izpostavljena vsebina, s katero se bo Koroški pokrajinski muzej pridružil promociji slovenske gastronomije, saj je Svet Evrope Slovenijo razglasil za evropsko regijo gastronomije.

Kot uvod v celoletno dogajanje bomo v prvi polovici leta predstavili izjemne posameznike, ki so s svojimi ravnanji in delom zaznamovali odnos do vrednot ljudske prehrambne dediščine. Če ostanemo optimisti, bomo od januarja javnosti predstavili življenjske zgodbe, povezane s kulinariko vsaj šestih posameznikov, ki so pomembno prispevali k promociji koroške košte.

Maja 2021 pripravljamo odprtje istoimenske razstave v muzejskem razstavišču na gradu Ravne. Posebno mesto na razstavi bo imel rženi kruh kot živilo, ki ga Korošci, sicer v manjši meri, a še vedno, po božje častimo.

Eden od ciljev projekta, ki jih bomo po najboljših močeh poskusili uresničiti, je zaščita koroškega rženega kruha kot nesnovne kulturne dediščine. K sodelovanju spodbujamo vse zainteresirane, ki še pečete kruh z domačim kvasom, da ohranimo to veličastno dediščino kruha in znanje prenesemo na naslednje generacije. Vse, ki bi želeli na kakršen koli način sodelovati pri projektu Koroška košta 2021, prosimo, da se oglasijo koordinatorici projekta Brigiti Rajšter (tel.: 031 347 305). Vabljeni, da osebno prehrambno zgodbo podelite, da postane del javnosti skozi radijsko in spletno rubriko Muzejske zgodbe.

Posebno pozornost bomo posvetili prenosu znanja med generacijami.

V letu 2021, posvečenemu koroški košti, bomo praznovali tudi 70-letnico Koroškega pokrajinskega muzeja. Začetek projekta bomo že januarja 2021 kustodinje razstave zaznamovale tako, da bomo prisotne v muzeju na gradu Ravne vsako delovno sredo med 10. in 12. uro na t. i. Uri za kuharijo. Vabimo, da nas obiščete (če bodo to seveda epidemiološke razmere dopuščale) in si ogledate zbirko kuharskih knjig, ki jo bo pripravila Koroška osrednja knjižnica.  V imenu Koroškega pokrajinskega muzeja Brigita Rajšter v Tomo Jeseničnik

Riәpna župa

KOROŠKA KOŠTA

Odlična koroška košta tudi v težkih časih trošta!

Neprijazni časi epidemije prinašajo tudi nekaj dobrega. Pomenijo tudi priložnost, da se ozremo pred naše domače pragove in ponovno začenjamo odkrivati različnosti, torej bogastva, znanja in okuse, ki so značilni za lokalna in regionalna okolja. Vse to nam omogočajo številne vsakdanje in praznične jedi, ki skupaj z živili, jedilnimi obroki in navadami ob jedi sestavljajo prehransko kulturo ali gastronomijo. Na tem pomembnem kulturnem in preživetvenem področju so si vsa okolja in vse regije enakovredne. Samo nepoznavalci in tisti, ki papagajsko kopirajo, ne pa ‘kapirajo’, vsemogoče prehranske neumnosti 1

>2021

globalnega sveta, vihajo nosove in odklanjajo znanje, ki ga lahko podedujemo in se nam ponuja.

Zelo me veseli, da bo tudi Koroška, kot ena od naših 24 gastronomskih regij, izkoristila priložnost ob vstopu Slovenije v mrežo gastronomskih regij Evrope v letu 2021.

Projekt Koroška košta 2021 poudarja vse tisto, kar je v Evropi in svetu vodilo za pravilno razumevanje prehranske kulture.

Na prvem mestu so živila in jedi, ki imajo lokalni in regionalni značaj. Pri razumevanju nikoli prekinjenega kulturnega procesa, ki ga predstavlja uživanje hrane, postaja spet pomembno izhodišče v prehrani štirih letnih

časov. In tretje pomembno vodilo je v verigah lokalnih dobaviteljev, v izvoru živil iz lokalnih in regionalnih okolij. Vse to sooblikuje trajnostni ali bolje rečeno vzdržni razvoj prehranske kulture. Zavedati se moramo, da je še vedno zelo aktualen slovenski pregovor, ki pravi: Jemo zato, da živimo, a ne živimo, da bi le jedli! To pomeni, da z jedmi in pijačami, jedilnimi obroki in navadami pri mizi lahko spoznavamo vsakdanjike in praznike posameznika, družine, skupine ali prebivalcev nekega kraja, pokrajine ali države v celoti. Projekt Koroška košta 2021 zato ponuja odlično priložnost za vsestransko spoznavanje Koroške. Prof. dr. Janez Bogataj 15

KULTURA / LOJZE LEBIČ IN HUGO WOLF V SLOVENJ GRADCU

Wolfova glasba je lepa, ker je iskrena Društvo Hugo Wolf Slovenj Gradec in Kulturni dom Slovenj Gradec sta v letošnjem slavnostnem letu pripravila še zadnji koncertni večer 160-letnici rojstva skladatelja Huga Wolfa v čast, poimenovan Zimska uspavanka. Posvečen je bil tudi 250. obletnici rojstva Ludwiga van Beethovna, rojenega 16. decembra 1770.

Nastopil je Godalni kvartet Dissonance, katerega člani so tudi člani orkestra Slovenske filharmonije, s sopranistko Niko Gorič. Koncert je v dvorani rojstne hiše Huga Wolfa zaradi ukrepov za zajezitev epidemije zazvenel kar 2-krat v istem večeru, poseben pa je bil zato, ker so izvajali skladbe Lojzeta Lebiča in Huga Wolfa, oba sta naša koroška rojaka, ki niso ravno značilne za opus, ki sta ga omenjena skladatelja ustvarila.

Wolf je napisal relativno malo glasbe za komorne sestave. Med njegovimi skladbami za godalni kvartet sta najbolj znani Italijanska serenada in Godalni kvartet v d-molu. »Glasba Huga Wolfa je izvirna, mnogokrat nenavadna, vendar čudovito lepa, ker je iskrena. Glasbeniki, zbrani v Godalnem kvartetu Dissonance, jo imamo zato zelo radi, čeprav je za študij zelo zahtevna. Za pevce pa so njegovi ciklusi samospevov poleg Schubertovih, Schumannovih in Mahlerjevih del nepogrešljiv del repertoarja romantične glasbe,« je po koncertu v Slovenj Gradcu povedal violončelist Klemen Hvala, ki je prav za ta koncert priredil Wolfovih šest pesmi za ženski glas in klavir ter izvirni klavir zamenjal s plemenitim zvokom godal.

Ker se kvartet posveča tudi sodobnim glasbenim delom, zlasti slovenskim, so zaigrali delo Lojzeta Lebiča. Skladatelj, rojen na Prevaljah, spada med največje glasbene osebnosti našega časa tako doma kot v širšem evropskem kulturnem prostoru. »Streichquartet je edina skladba, ki jo je napisal za sestav godalnega kvarteta. Kljub temu da je nastala že leta 1983 po naročilu nemške založbe Schott, je prvo slovensko izvedbo doživela šele leta 2014. Z velikim uspehom smo jo izvedli

Vivijana Rogina -

Prešernova nagrajenka Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani Po sklepu Komisije za umetniško dejavnost Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani Prešernovo nagrado Akademije za glasbo za akademsko leto 2019/2020 prejmejo štirje mladi akademski glasbeniki. Med njimi je Slovenjgradčanka Vivijana Rogina.

Violinistka Vivijana Rogina Prešernovo nagrado prejme za izvedbo koncerta za violino Felixa Mendelssohna, kjer je nastopila kot solistka s Simfoničnim orkestrom Radiotelevizije Slovenija, in za drugo bogato koncertno dejavnost. Njen mentor je prof. Vasilij Meljnikov.

Prešernove nagrade Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani za akademsko leto 2019/2020 bodo slavnostno podelili na prvem koncertu cikla Tutti 2020/2021 v Dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji. AP z Godalnim kvartetom Dissonance najprej v Ljubljani, nato pa še drugod po Sloveniji in v tujini ter posnetek izdali na naši prvi zgoščenki. Skladba je za izvedbo izjemno zahtevna, mojster Lebič pa je zasedbo godalnega kvarteta po eni strani popolnoma razgalil, po drugi pa jo z zahtevnimi kompozicijskimi tehnikami, virtuoznimi bravurami in kompleksnimi ritmičnimi vzorci popeljal v neslutene zvočne svetove in umetniške višave.

Zato si želimo, da bi skladbo slišalo čim več ljubiteljev dobre glasbe, in srčno upamo, da nam bo gospod Lebič v prihodnosti naklonil še kakšno svojo mojstrovino,« je še povedal Klemen Hvala. AP

Kvartet Dissonance in sopranistka Nika Gorič

V DOMIŠLJIJSKEM GLASBENEM DELU SKUPINE ZIRCUS

Nova “space” popevka vabi na zmenek v vesolje Čas karantene je priložnost pobrskati po predalih in se lotiti zadev, pospravljenih na stran. Ker se zaradi korona ukrepov skupina ni mogla sestajati, je prav to storil frontmen slovenjgraške rok skupine ZircuS Aleš Gangl in v svojem studiu iz zaprašenih nedokončanih materialov ustvaril novo alter dance skladbo z naslovom Take You Out (Popeljem te ven). Sprogramiral je elektronsko glasbo, jo popestril še z el. basom in kitaro ter svoje avtorsko besedilo, kot poznavalci zasedbe ZircuS že vedo od prej, zapel sam.

V skladbi fant popelje “prostovoljko” na zmenek v neznano, skupaj opazujeta planet od daleč in se izgubita v obširni galaksiji, stran od trenutnih epidemij ... kjer ni razloga za jok ... In prav zanimivo jo bo slišati tudi v razširjeni, torej šestčlanski ZircuS preobleki. Ker ima izvedba v živo svoj poseben čar.

16

Glasbeni kolektiv ZircuS v bližnji prihodnosti načrtuje izid zvočnih eksperimentiranj, ki nastajajo v popolnoma samostojni produkciji. AP

v Jure Horvat

Vivijana Rogina

LITERARNI NATEČAJ EUROPE DIRECT KOROŠKA Na literarnem natečaju Europe Direct Koroška o prihodnosti Evrope so sodelovali dijakinje in dijaki, ki so bili v šolskem letu 2019/20 vpisani v srednjo šolo na Koroškem ali avstrijskem Koroškem. Posamezni avtor je lahko sodeloval z enim prispevkom, in sicer je lahko izbiral med naslednjimi kategorijami: esej, pravljica, kratka zgodba. Strokovna komisija je kot najboljši literarni prispevek izbrala pravljico Želva po imenu Sofia, ki jo je napisala Lara Mori, dijakinja Srednje šole Slovenj Gradec in Muta. »Že kar nekaj časa se mi zdijo želve prečudovite živali, saj so lepe in hkrati skrivnostne. Zdi se mi fascinantno, da obstajajo že iz dobe dinozavrov, nekateri pravijo, da so celo dinozavrove sorodnice.

Zanimivo je tudi, da večina ljudi misli, kako počasne so, a v resnici ti lahko kar hitro pobegnejo, če to le hočejo. O želvah sem veliko brala, o tem, koliko želv umre zaradi odvržene plastike v morje, še posebej slamic, zato sem ti dve temi tudi povezala v celoto. Kot dijakinja predšolske vzgoje sem se odločila, da napišem o tem pravljico za otroke. Hotela sem, da otroci vidijo, kako velik pomen ima že to, da sami naredijo vsaj nekaj malega za naš svet in ga s tem naredijo boljšega za nas, ljudi, vse živali, vso naravo.« MN Lara Mori

SPLETNA RAZGLASITEV URŠLJANA/URŠLJANKE 2020

KULTURA /

»Zgodovina je končana, rejvajmo!« Letošnja finalna prireditev Festivala mlade literature Urška, hudomušno preroško naslovljena Zgodovina je končana, rejvajmo!, se je premierno odvila na spletnem portalu Facebook revije Mentor. Tako je bila dan po Ta veselem dnevu kulture v javnost sporočena vest, da je najboljša mlada literatka v letošnjem letu, uršljanka 2020, postala Koprčanka Selma Skenderović.

plesno interpretacijo za finale izbrano mlado literaturo in Mentorjevim feferonom, najbolj pekočo pesmijo leta. Na koncu je državna selektorica mag. Suzana Tratnik razglasila letošnjo dobitnico laskavega naziva uršljanka 2020.

Poleg zmagovalke so se predstavili še štirje finalisti: Tanja Božić in Ines Žabkar iz Ljubljane, Sandra Erpe iz Novega mesta in Aljaž Primožič iz Prebolda. Prireditev, katere organizator je JSKD z Območno izpostavo Slovenj Gradec v sodelovanju s Kulturnim domom Slovenj Gradec, Knjižnico Ksaverja Meška Slovenj Gradec in Zvezo kulturnih društev Slovenj Gradec, je nastala v režiji in po scenariju

Častni naziv festivala Urška uršljanka 2020 je kot najboljša med petimi finalisti po izboru državne selektorice prejela 19-letna študentka slovenistike in primerjalne književnosti Selma Skenderović, in sicer zaradi svoje »drzne pisave, v kateri samosvoje prepleta različne sloge in se pri tem suvereno loteva težkih tem, kot so brezdomstvo, sovražnost, tesnoba in potrošniška miselnost”, je po razglasitvi objavil organizator festivala Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti z revijo Mentor.

Selma Skenderović je na natečaju sodelovala z dvema zgodbama: Brezimeni obraz, v kateri se dotika med drugim »neprave« nacionalnosti, in Plitvine, kjer brezkompromisno udari po malomeščanskem, danes rečemo zdravem življenjskem slogu, ki je dostopen le privilegiranim.

Zmagovalki sta poleg častnega naziva pripadli še dve nagradi oziroma priložnosti za razvoj njenega literarnega potenciala. S pomočjo mentorice (pisateljice, aktivistke in letošnje selektorice festivala) mag. Suzane Tratnik bo ustvarila svoj knjižni prvenec, ki bo prihodnje leto izšel v zbirki JSKD Prvenke, udeležila pa se bo tudi mednarodnega literarnega festivala Ob robu na Češkem.

Tako kot vedno se je tudi letos sklepni del festivala Urška, že 19. po vrsti, dogajal v Slovenj Gradcu, a ne 16. oktobra v živo z občinstvom, temveč so portrete finalistov posneli pod taktirko filmskega producenta Toma Novosela in jih premierno predvajali 4. decembra na svetovnem spletu s Zasedba Suha južina band s pevko Alino Hirtl

Selma Skenderović, uršljanka 2020

Drage Ropič, finaliste in razglasitev je snemal in posnetke zmontiral David Kraševec. Vodje festivala, na katerem je sodelovalo 92 mladih avtorjev in 17 izbranih del, so bile Barbara Rigler kot koordinatorica celotne sheme Urške 2020, Andreja Gologranc in Draga Ropič. Ples in videospot za uglasbitev najboljšega feferona v izvedbi Suhe južine banda je posnela ekipa 8 Productions z režiserjem Maticem Borkovičem.

Med 62 sodelujočimi avtoricami in avtorji je zmagovalec letošnjega Mentorjevega feferona, avtor najboljše mlade kritične oz. protestne pesmi, Ljubljančan Marko Levačić s pesmijo Revolucija. Uglasbil in aranžiral jo je Benjamin Pirnat, predstavila pa slovenjgraška glasbena zasedba Suha južina band s pevko Alino Hirtl. AP

Nič ne ustavi ustvarjalnosti!

Pročelje HUB-a (habitat za razvoj profesionalne nevladne kulturne dejavnosti), kot stavbo bivše komunale imenujejo člani 12 nevladnih organizacij, ki tam ustvarjajo, je v sklopu projekta Živela ustvarjalnost! postalo galerija na prostem. Živela ustvarjalnost! je projekt, ki so ga člani raum AU z namenom približevanja fascinacije in koristnosti kreativnega v vsakdanjem življenju realizirali že drugo sezono zapovrstjo.

Tudi letos so k sodelovanju povabili ustvarjalce, ki se izražajo z različnimi tehnikami, s čimer so, kot pravi vodja projekta, Rado Carlo Poggi, zaobjeli široko paleto kreativnih možnosti – glasbeno ustvarjanje, tekstopisje, video- in avdioprodukcijo, zvočne slike, vizualno umetnost, esejistiko in ustvarjanje živega (bonsajev) – in s čimer so prav zaradi pestrosti uspeli nagovoriti zelo širok krog deležnikov. Izvedeli smo, da je vsak pri projektu

1

>2021

sodelujoči kreativec realiziral 10-dnevno razstavo, vodstvo po razstavi in ustvarjalno delavnico, slednjo z namenom dodatno osvetliti proces ustvarjanja.

Za realizacijo zadnjega dogodka v nizu letošnje edicije Živela ustvarjalnost!, ki je potekal 1. decembra, je bila projektna ekipa primorana, zaradi ukrepov, povezanih s covid-19, nekoliko prilagoditi izvedbo. Odprtje je zato potekalo virtualno, delo pa so na ogled postavili na prostem.

today’s sun akademske slikarke Urše Halilovič pa je na ogled na prostem, na 3 x 3 metre velikem panoju, inštaliranem na pročelju HUB-a.

Vabljeni k ogledu vizualnega dela (Partizanska pot 12, Slovenj Gradec) in k prebiranju eseja.

Urška Čerče

Dodana vrednost tokratne izvedbe, kot pravi Poggi, je bila tudi ta, da sta se predstavila dva kreativca, Urša Halilovič in Aljaž Kitak, ki rokujeta vsak s svojo tehniko izražanja – vizualna umetnost in esejizem – kar je predstavljalo svojevrsten izziv za umetnika.

Med virtualnim odprtjem je družboslovec Aljaž Kitak prebral za to priložnost napisan esej Podobe iz sanj, vizualno delo ... but my plans still feature

17

WOLFOVO LETO /

IZZVENELO JE WOLFOVO LETO 2020: USPEŠNO

Genialnost našega rojaka predstavljena najširši javnosti »Program Wolfovega leta je bil zelo bogato zastavljen. Ko smo v januarju začeli izvajati prireditve, si nihče od nas ni mislil, da bo covid-19 tako močno posegel v naše vsakdanje življenje. Kljub številnim oviram smo lahko z izvedbo prazničnega leta zadovoljni, saj smo izpeljali večino prireditev. Še posebej smo lahko ponosni na izvedbo slavnostne akademije in osrednje spominske slovesnosti, na kateri je nastopil Simfonični orkester RTV Slovenija. Skoraj vse leto smo se morali prilagajati in upoštevati različne ukrepe. Pozitivni odzivi ljudi, ki so uživali na koncertih, so nam dajali moč, da smo se res potrudili z izvedbami, čeprav v precej spremenjenih okvirih. Najpomembnejše je, da smo v širši javnosti okrepili prepoznavnost našega skladatelja in njegovih del,« je ob izteku slavnostnega Wolfovega leta, ki smo ga obeležili ob 160. obletnici rojstva našega rojaka, velikega skladatelja Huga Wolfa, povedal mag.

Tadej Pungartnik, vodja

koordinacijskega odbora Wolfovega leta.

Vrhunsko izpeljan program, ki je zajel okuse in zahteve vseh vrst občinstva, od najmlajših do starejših in od zahtevnejših do tistih, ki Wolfovo glasbo in njegovo neizprosno življenjsko usodo šele spoznavajo, je dosegel svoj cilj. Genialnega poznoromantičnega skladatelja, rojenega v Slovenj Gradcu, so organizatorji prireditev ponosno predstavili Sloveniji in navzven, kolikor je pač korona kriza to omogočala. Napovedane prireditve so bile kljub omejitvam izpeljane, čeprav ne na prvotno določen datum, nekatere celo dvakrat na isti večer, nekaj pa se jih bo zvrstilo v letu 2021. Skratka, odpadlo ne bo nič načrtovanega, sporočajo iz Rojstne hiše Huga Wolfa Slovenj Gradec, kjer je sedež koordinacije programa Wolfovega leta 2020. »Veliko delo je za nami,« pravi Aleksandra Ramšak, izvajalka koordinacije programa Wolfovega slavnostnega leta, in dodaja: »V letošnjem letu 2020 smo praznovali 160-letnico rojstva skladatelja Huga Wolfa. Njegovemu delu smo se s pestrim programom prireditev, kljub izrednim razmeram zaradi korone, poklonili različni producenti. V

Koroškem pokrajinskem muzeju smo kot koordinatorji Wolfovega leta izredno ponosni, saj so bili vsi dogodki odlično obiskani ter odmevni. Vsak dogodek je bil zagotovo nekaj posebnega, saj je bil prežet z odlično glasbo vrhunskih glasbenikov.« V letu 2021 bodo izvedeni še glasbenoscenska uprizoritev Hugo Wolf med zvezdami v produkciji Studia A in gimnazijskega kulturnega društva Spunk, cikel koncertov Wolf povezuje 020 v produkciji Društva Hugo Wolf Slovenj Gradec in Kulturnega doma Slovenj Gradec ter cikel koncertov Hugo Wolf za mlade v produkciji Koroškega pokrajinskega muzeja. AP

ODLOMKI IZ PISEM HUGA WOLFA WOLFA – 2. DEL

Pot proti zlomu in posmrtna slava Čudovit čas ustvarjalnosti je prekinil štiriletni molk, ko se je Hugo Wolf mučil v močnih depresijah. Po izboljšanju počutja se je, zopet poln navdiha, leta 1895 lotil pisanja komične opere Corregidor, njegove edine. »Poročati morem, da sem cel mesec april od zgodnjega jutra do poznega večera delal kot tlačan. Kajpada mi moje delo ni v nikakršno nadlogo, temveč v čisto veselje in duhovno zadovoljstvo. V kratkem času od prvega aprila do danes sem skomponiral skoraj dve dejanji moje opere in menim, da bo celotni izdelek končan jeseni; najbrž jo bodo že pozimi uprizorili.« (Pismo materi, 29. 4. 1895)

Opere na Dunaju niso hoteli uprizoriti, je pa njena krstna izvedba v Mannheimu 7. junija 1896 doživela velik uspeh. Zavrnitev Dunaja ga je zlomila. Nataša Škorjanc, vodnica po muzeju v skladateljevi rojstni hiši, pojasnjuje, da so avgusta 1897 zdravniki Hugu odkrili znake progresivne paralize. Bil je spremenjen, jezen na avstrijsko občinstvo, na prijatelje, ki so mu pomagali tako, da so ga poslali na zdravljenje.

S sestro Katarino sta šla na potovanje v Italijo, na poti nazaj obiskala sestro v Celju in se srečala z mamo na železniški postaji v Velenju. Septembra je odšel na oddih ob jezeru Traun v Gornjo Avstrijo, kjer je poskušal storiti samomor. 4. oktobra so ga hospitalizirali na najboljši oddelek Nižjeavstrijske državne umobolnice na Dunaju, kjer je ostal 5 let. Nekaj časa je še lahko pisal, igral klavir. V kakšnem duševnem stanju je bil, beremo v pismu, ki ga je pisal prijatelju Edmundu Langu jeseni 1899: »Tukaj je grozno in ljudje okoli mene mi čedalje bolj grozijo. Moj položaj res ni zavidanja vreden, in to toliko bolj, ker se mi nikakor ne posreči, da bi bil vsaj malo razumljen. Preprosto me nočejo razumeti in sem zaradi tega nestrpen, s tem pa je moj položaj še slabši … Čakajo me najstrašnejše muke. Ah, ko bi me še mogel odpeljati od tod, ampak to je skoraj čisto nemogoče. V kratkem bom za večno preklet Wolf pri komponiranju v lovski koči v Matzenu, 1895

18 v PAM

Hugo Wolf na smrtni postelji. Ob umirajočem skladatelju Michael Haberland in člani dunajskega Društva Huga Wolfa.

in predan nepretrganemu trpljenju. Kaj bo to pomenilo, Ti najbolje razumeš. Ko ne bi nikoli prišel semkaj! Sploh me ne bi bili smeli spraviti v umobolnico, in vse bi bilo drugače. Kako se bo izoblikovala moja prihodnost? Še pomisliti ne smem na to. Nobene vode, nobene pijače, nemara sploh nobene tekočine ne bom dobival in bedno bom preminil, ne glede na vse druge muke, ki so mi namenjene. Bog v nebesih naj mi odpusti, če sem vedé grešil zoper njega.« Zaradi ohromitve živčevja je lahko samo ležal v postelji. Umrl je malo pred svojim 43. rojstnim dnem. In kmalu po njegovi smrti je izšel 1. del monografije pisca Ernsta Decseyja, ki je vzbudila veliko zanimanje za tragičnega umetnika. Wolfovi samospevi so postali redni spored koncertnih večerov. AP

TURIZEM /

v Primož Juvan

Turizem v letu 2020 V letu, polnem preizkušenj, ko je turistična panoga prvič v svoji zgodovini pristala na tako imenovani točki nič oziroma popolni stagnaciji v smislu potovanj, smo se tudi v naši občini soočili s številnimi novimi izzivi. Čas, ko so bila potovanja onemogočena, smo izkoristili za aktivno promocijo na družbenih omrežjih in v klasičnih tiskanih in elektronskih medijih.

Vzpostavljeni so bili novi spletni profili: Visit Slovenj Gradec na Facebooku, Instagramu in YouTubu, v začetku naslednjega leta se načrtuje posodobitev spletne strani Turizem Slovenj Gradec. Izšli so številni spletni in časopisni članki, Slovenj Gradec je bil izpostavljen v več oddajah in prispevkih o turizmu, kot so Na lepše, Moja Slovenija, Mestne promenade, Kulinarična vandranja … V izdelavi je nova strategija turizma za naslednje kratkoročno razvojno obdobje, ki bo temeljila na spoprijemanju s trenutno situacijo in na prihodnjih aktivnostih.

Aktivna promocija destinacije in posameznih turističnih ponudnikov, skladno z možnostjo koriščenja turističnih bonov v nastanitvenih kapacitetah, je naši občini kljub vsesplošnemu zaprtju države in izpadu tujih ekip na športnih pripravah prinesla dokaj zadovoljiv statistični rezultat. Skupno smo v enakem obdobju (januar–oktober) leta 2020 s 7.527 prihodi za slabe 3 % presegli število turističnih prihodov iz leta 2019 oziroma s 23.654 nočitvami realizirali več kot 96 % vseh nočitev v primerjavi z letom 2019. Seveda pa se je popolnoma spremenila struktura gostov. Če so še v letu 2019 (januar–oktober) pri prihodih (51 %) in nočitvah (54 %) prevladovali tuji gostje, je letos stanje obrnjeno. S kar 83 % pri prihodih in 80 % pri nočitvah prevladujejo domači turisti. Na žalost so v tem času turistične kapacitete zaprte in končne številke o nočitvah bodo verjetno manj ugodne. Turizem je panoga, ki bo za popolno okrevanje potrebovala največ časa, nekatera predvidevanja govorijo o tem, da ne pred letom 2024. Kljub temu pa upamo, da bomo z letošnjimi promocijskimi aktivnostmi v našo turistično destinacijo tudi drugo leto privabili čim več domačih gostov.

Leto 2020 nam je kljub negotovim razmeram na vseh področjih dalo neprecenljive priložnosti spoznavanja vseh kotičkov majhne, a hkrati domačinom premalo poznane Slovenije. Odkrili smo, kar odkrivajo tujci že vrsto let – da je Slovenija, z njo pa tudi Koroška in Slovenj Gradec, zagotovo vredna raziskovanja, saj preseneti in navduši na vsakem koraku.

Turistični delavci smo v letu, ki prihaja, pripravljeni na nove izzive, hkrati pa že nestrpno čakamo, da se stanje normalizira, saj vsi že močno pogrešamo pristne stike z obiskovalci.

SPROSTITEV V DOMAČIH PLANINAH

V hribih naj bo ravnanje odgovorno Kakšne so posebnosti v planinah, planinski organiziranosti in obnašanju v času covida-19? Slovenjgraški planinci opažajo tudi neprijetnosti.

Planinska zveza Slovenije poziva vse ljubitelje gora, da se po nepotrebnem ne izpostavljajo v njih, da ne bi to botrovalo nesrečam in še dodatni obremenjenosti reševalnega in medicinskega osebja. Prav tako naj upoštevajo, da je zaradi širjenja okužb s koronavirusom gibanje omejeno, zaenkrat še na občinske meje.

Sedaj, ko je zima že pokazala svoje čare in nam za prve bele radosti že namenila nekaj snega, planinarjenje kljub drugemu valu epidemije koronavirusne bolezni ni zaustavljeno. Predsednik Planinskega društva Slovenj Gradec Danilo Goljat dodaja: »Opozoril bi, ker je v tem času precej takšnih pohodnikov, ki prej niso zahajali v hribe, da naj se pohodniki primerno vedejo. Planinci opažamo precej neprijetnih stvari, od poškodb na kočah, da puščanja smeti sploh ne omenjam ... Pohodništvo ni omejeno, upoštevati pa je potrebno ustrezne vladne ukrepe za zajezitev širjenja koronavirusa.« V tem času so planinske koče zaprte, kdaj se bodo odprle, je odvisno od razmer in odloka vlade. Planincem in gornikom priporočajo, naj si izberejo planinske pohode, ki jim bodo kos. »In ne tvegajte lastne varnosti! Svetujem upoštevanje navodil gorske reševalne službe,« še pravi Danilo Goljat. AP

Zala Loparnik v Danilo Goljat

1

>2021

19

ŠPORT /

ROK NAGLIČ, GORSKI KOLESAR

»Cilji so vsako sezono višji.« Rok Naglič, štiriindvajsetletni Slovenjgradčan, je v zadnjih sezonah najuspešnejši gorski kolesar pri nas. V disciplini olimpijski kros je aktualni državni prvak v članski konkurenci in seveda tudi član slovenske reprezentance. V preteklosti je osvajal naslove državnega prvaka tudi v mlajših kategorijah, leta 2018 je bil tako najboljši v kategoriji U23.

Med mlajšimi člani je dosegal vrhunske rezultate v evropski konkurenci, v zadnji sezoni pa se je uvrstil med deset najboljših na stari celini. Član kamniškega kolesarskega kluba Calcit bike team, katerega član je zadnje štiri sezone, pa verjame, da lahko v prihodnje opozori nase tudi v elitni svetovni konkurenci. Če se najprej vrnemo na začetek vaše poti gorskega kolesarja. Kaj vas je navdušilo za ta šport, kdaj ste začutili, da boste v njem uspešni, in kaj vas je prepričalo, da se mu resno posvetite?

RN: Že od nekdaj sem športnik po duši. Od malega sem treniral košarko, vendar nisem imel pravih ciljev, predispozicij in časa za to. Kmalu me je družba, od tam, kjer sem doma, pritegnila in začeli smo se voziti s kolesi. Navdušenje je raslo iz tedna v teden z odkrivanjem novih poti in postavljanjem novih izzivov. Prvič sem se na kolesu preizkusil na nam dobro poznani koroški dirki Krejanov memorial. To je bilo moje prvo leto treninga, in sicer leta 2012. Od tistega dne naprej so se izzivi in motivacija stopnjevali, zato sem ta šport močno vzljubil in enaka čustva do njega gojim še danes.

Za vami je zelo uspešna sezona. Ubranili ste naslov državnega prvaka v olimpijskem krosu, uspešno ste nastopili na mnogih mednarodnih dirkah. Nekaj grenkega priokusa pa verjetno vendarle je prisotnega zaradi zdravstvenih težav na evropskem prvenstvu in smole s padcem na svetovnem prvenstvu. Kako vi ocenjujete letošnjo sezono?

RN: Letošnja sezona oziroma leto 2020 je za nas vse posebno. Sezona se je pričela kot vsaka, s planom treningov, tekem in pripravami. Priprave

20

smo oddelali dobro, ko pa bi se morale začeti tekme, se je vse ustavilo. Težko je trenirati, na nek način v prazno, ko ne veš, na kaj se pripravljaš in kdaj mora biti tvoja forma najboljša. Kljub vsemu smo s treningi in planom nadaljevali. Prva tekma je bila poleti, in sicer omenjeno državno prvenstvo. Ubranil sem naslov državnega prvaka, kar je seveda moja vsakoletna želja. Ponosen sem, saj je to tretji zaporedni naslov v kategoriji elite. Šele septembra in oktobra so sledile večje tekme, kot so svetovni pokali, svetovno in evropsko prvenstvo. Z nastopi na svetovnih pokalih sem zelo zadovoljen. Z lanskega 70. mesta sem napredoval v top 50. Nato je sledilo svetovno prvenstvo. Na startu sem imel veliko smole, saj se je vame zaletel kolesar in sva padla. Proga ni dopuščala prehitevanja, zato je bilo pridobivanje pozicij zelo težko. Na koncu sem dal vse od sebe in si priboril rezultat, s katerim sem zadovoljen.

Sledilo je evropsko prvenstvo in teden najboljše forme. Na žalost sem dan pred startom zbolel za trebušno virozo, in ko telo doseže mejo, se vse ustavi, zato sem se odločil za zdravje in se tekmovanju odpovedal.

Na splošno sem s sezono, kakršnakoli je že bila, zelo zadovoljen. Naučil sem se novih stvari in videl, kje je prostor za napredek.

Potem ko ste svojo kolesarsko pot začeli v ravenskem klubu, ste zadnje štiri sezone član ekipe Calcit bike team iz Kamnika. Kako ste zadovoljni s pogoji, ki jih imate tam?

RN: Res imam rad svoj klub in ljudi v njem.

Posebej nam ob strani stoji naš predsednik Ciril Grkman, brez njega bi lahko o takšnih pogojih samo sanjali. Cenim, da me maksimalno podpirajo. Kar se tiče tekem, mi omogočijo, da se udeležim vseh velikih tekmovanj. Pa tudi glede opreme – dresov in garmin števcev – smo lepo priskrbljeni.

Zelo sem vesel, da prejemam njihovo štipendijo, da mi ostane več časa za trening.

Izjemno uspešni slovenski cestni kolesarji so poskrbeli, da ima kolesarstvo v Sloveniji v zadnjem času veliko več privržencev

in medijske pozornosti. Kaj pa gorsko kolesarstvo? Tudi v vaši disciplini so se razmere v zadnjih letih precej izboljšale?

RN: Razmere so iz leta v leto boljše. Vse več ljudi se ukvarja s športom, tudi s kolesarstvom.

Kolesarstvo je šport za vse, stare in mlade.

Kar se tiče tekmovanj in opreme, se je zgodil velik napredek. Pohvalil bi SloXcup za vsakoletno trdo delo, da lahko dirkamo na domačih prizoriščih.

Brez tega bi bilo gorsko kolesarstvo v Sloveniji precej v povojih.

Vsi, ki smo spremljali dirke, na katerih sta blestela Primož Roglič in Tadej Pogačar, smo spoznali, da sta v kolesarstvu zelo pomembni oprema in podpora ekipe. Verjetno je podobno tudi v gorskem kolesarstvu? Kako ste zadovoljni z opremo, ki jo imate?

RN: Seveda. Za vso opremo, ki jo potrebujem za ‘vrhunsko dirkanje’, je zaslužen Fun sports. Od leta 2020 sodelujemo, in sem več kot zadovoljen.

Postal sem ambasador njihovih znamk Trek in Bontrager. Imam Trekovo kolo supercaliber, ki mi omogoča konkurenčne rezultate, in vso opremo, kot so čelada, čevlji ter rezervni deli za kolo. Zelo pomembno je, da imaš to na voljo, saj le tako lahko nemoteno treniraš in daš 100-odstotni fokus v napredek in kasneje rezultat.

Kakšni pa so vaši cilji za prihodnjo sezono?

Katera tekmovanja vas čakajo in katerim boste posvetili še posebno pozornost?

RN: Cilji so vsako sezono višji. Zavedam se, da trdo delo in disciplina prineseta želene rezultate.

Težko je napovedati rezultate, vendar se, kot sem že omenil, nadejam postopnega napredka.

Tekmovanja, ki me čakajo, so tekmovanja razredov C1, C2, svetovni pokali, evropsko in svetovno prvenstvo ter etapne dirke. Glede datumov še ni nič dokončnega, saj vemo, da v korona časih nič ni sigurno. Vsekakor bom več pozornosti namenil večjim in mednarodnim tekmovanjem ter seveda državnemu prvenstvu.

MaN

ROKOMETNI KLUB SLOVENJ GRADEC 2011

ŠPORT /

Jesenski del sezone odigrali z odliko V najmočnejšem rokometnem tekmovanju pri nas, Ligi NLB, se je končal jesenski del sezone. Od začetka septembra do 19. decembra je bilo na sporedu 14. krogov, torej nekaj več kot polovica od šestindvajsetih, ki bodo odigrani v letošnji sezoni. Žal precej tekem zaradi okužb igralcev s koronavirusom ni bilo odigranih oziroma so bile prestavljene na kasnejše termine.

Okužbe so se dvakrat pojavile tudi v ekipi Rokometnega kluba Slovenj Gradec, zato so “bojevniki za mesto miru” izmed trinajstih predvidenih tekem odigrali le deset tekem.

Zadnji, štirinajsti, krog jesenskega dela prvenstva je bil odigran po zaključku naše redakcije.

Slovenjgradčani so se na tekmah, ki so jih odigrali, izkazali z odličnimi predstavami.

Zmagali so sedemkrat in doživeli le tri poraze, kar jih s štirinajstimi osvojenimi točkami uvršča na visoko 4. mesto prvenstvene lestvice. Navdušili so z borbeno, kolektivno in nepopustljivo igro. Edini spodrsljaj so si privoščili na tekmi devetega kroga, ko jih je v Slovenj Gradcu presenetila ekipa Urbanscape Loka. Na srečo so se po tem porazu hitro pobrali in zmagali na naslednjih dveh zelo težkih tekmah; v gosteh so premagali Dobovo, na domačem parketu pa do takrat še neporaženo ekipo trebanjskega Trima. Vsi v taboru Slovenj Gradca poudarjajo, da je vzdušje v ekipi odlično. To še posebej pride do izraza na tekmah v gosteh, kjer so bili v dosedanjem delu sezone odlični. Na petih so dosegli kar štiri zmage, edini poraz pa doživeli v Velenju, pa še tega po zelo dobri predstavi proti favorizirani ekipi Gorenja. Poleg že omenjene zmage v Dobovi so tako zmagali tudi na težkih gostovanjih v Novem mestu, Mariboru in Ljubljani, kjer so bili boljši od Slovana.

Na domačem parketu so poleg Trima premagali še Izolo in Ljubljano, premoč pa so poleg Loki morali priznati še aktualnim državnim prvakom iz Celja. A tudi na tej tekmi so pustili zelo dober vtis in bili do zadnjih minut v igri za točko ali dve.

Kot rečeno, so morali zaradi okužb s koronavirusom prestaviti tri tekme; v šestem krogu bi morali gostovati v Kopru, v dvanajstem v Ormožu, v trinajstem bi se morali doma pomeriti z Ribnico. Če potegnemo črto pod igro in rezultate Slovenjgradčanov v dosedanjem delu sezone v Ligi NLB, zlahka pridemo do ugotovitve, da so lahko njihovi navijači z njimi zelo zadovoljni. Če primerjamo trenutno razmerje moči med prvoligaši v primerjavi z lanskim, lahko ugotovimo, da so ravno Slovenjgradčani najbolj napredovali in zagotovo veljajo za najprijetnejše 1

>2021

presenečenje jesenskega dela sezone. Za to ima ogromno zaslug tudi vodstvo kluba, saj so, po besedah igralcev in trenerjev, razmere za delo v klubu odlične. Klub je poleg rezultatskega vidika zelo napredoval na organizacijskem nivoju in se razvil v stabilnega prvoligaša, ki upravičeno cilja na uvrstitev v zgornji del prvenstvene lestvice.

Pohvaliti velja kadrovanje pred začetkom letošnje sezone, ko so v slovenjgraškem klubu v svoje vrste zvabili Gašperja Dobaja, Nemanjo Živkoviča, Vida Levca in Žana Šola.

Vsi po vrsti so upravičili zaupanje vodstva kluba in se izkazali kot zelo dobra okrepitev.

Dodatno vrednost zagotovo predstavlja tudi izkušen in dokazan trener Ivan Vajdl, ki se je pridružil strokovnemu vodstvu kluba kot pomočnik glavnega trenerja Sebastjana Soviča. Potrebno je poudariti tudi to, da jedro ekipe sestavljajo domači igralci, med njimi tudi takšni, ki so se v Slovenj Gradec vrnili po igranju v drugih klubih. Na to so v slovenjgraškem klubu še posebej ponosni, in to je zagotovo še dodaten razlog, da imajo takšno podporo pri svojih navijačih. Tribune slovenjgraške športne dvorane bi namreč na tekmah Lige NLB v normalnih razmerah zagotovo pokale po šivih, žal pa trenutna situacija ne dopušča, da bi lahko navijači svoje ljubljence vzpodbujali z njih.

Sebastjan Sovič, trener RK Slovenj Gradec: »S trenutno odigranimi tekmami, rezultati in igrami moramo biti zadovoljni. Na desetih tekmah smo sedemkrat zmagali in trikrat izgubili, že zdaj pa smo zbrali več točk kot v celotni prejšnji sezoni. Smo konkurenčni vsem prvoligaškim tekmecem, v primerjavi z lani smo napredovali v vseh

fazah rokometne igre. Imamo mlado, ambiciozno in delovno ekipo, ki se zaveda, da ima še veliko rezerv pri svojem razvoju.

Letošnje državno tekmovanje je zaradi težav s koronavirusom zelo naporno za vse, tako za klube kot za RZS. S skupnimi močmi se borimo, da bi izpeljali prvenstvo, kolikor se le da, regularno do konca. Žal nam ta korona iz dneva v dan spreminja načrte. Zdravstveni službi nalaga dodatno delo s testiranji, upravi in strokovnemu vodstvu dnevno spreminja načrte pri organizaciji treningov in tekem, navijačev ne spusti v dvorano, da bi skupaj z nami uživali v rokometu, žal pa so tarča virusa predvsem naši igralci.

Zaradi okužb doslej nismo odigrali treh tekem.

V drugem delu tekmovanja si želimo nadaljevati in nadgrajevati opravljeno delo iz prvega dela sezone. Predpogoj za to je ZDRAVJE! Zaradi izvrstne pripravljenosti nismo imeli večjih težav s poškodbami in tudi v drugem delu sezone naj bo tako. Želim si, da se igralci ne bi obremenjevali z rezultatom, saj je prioriteta zagotovo njihov nadaljnji individualni razvoj ter posledično razvoj ekipe kot celote. Rad bi, da v rokometu uživajo in skušajo na vsaki tekmi pokazati tisto, kar so v danem trenutku sposobni.

Morajo ostati ambiciozni, vztrajni in odločni, kajti le tako bodo nadgradili svoj potencial. Vem, da bodo prišle tudi slabe tekme in z njimi porazi, ki jih v zadnjem času ni bilo veliko. Čez vse težave bo potrebno iti umirjeno ter z veliko mero drznosti in optimizma. Govoriti je lahko, a kako bo na igrišču, bo pokazal čas.« MaN

21

MLADI/

MLADI SE SOOČAJO S PROBLEMI PREŽIVETJA

V dialogu z mestno občino za uresničitev realnih ukrepov Mladi odidejo iz domačega Slovenj Gradca po izkušnje, znanje, a se tudi radi vračajo.

So raznolika struktura želja, idej, vrednot, prioritet. Njihova največja želja je možnost osamosvojitve, kar pogojujeta dve problematiki, bivanjska in zaposlitvena.

Nekatere rešitve so že vključene v predlagane ukrepe novega dokumenta, strategije mladih, bo pa potrebno še veliko sprotnega razvoja, predvsem na področju zaposlovanja.

Tik pred zaključkom je Strategija za mlade za Mestno občino Slovenj Gradec, ki jo že od leta 2018 pripravlja Mladinski svet Slovenj Gradec skupaj z vsemi predstavniki uradnih članov mladinskega sveta, aktivnih mladinskih organizacij v mestni občini, mladinskih in drugih inštitucij, kot so Mladinski kulturni center Slovenj Gradec in drugi javni zavodi, ter seveda občina sama.

Na nacionalni ravni sta pri sestavi dokumenta pomagala Mladinski svet Slovenije in Zavod Movit.

Dokument za obdobje 2021–2026 vsebuje povzetek mladinskega dela na območju naše

občine, analizo stanja mladih in opredelitev ukrepov, ki jih bo MO Slovenj Gradec skupaj z mladinskimi organizacijami izvedla v naslednjih petih letih.

Na vsakem od prednostnih področij je nekaj ukrepov, ki so realno zastavljeni in bodo služili posredno ali neposredno za boljšo kvaliteto življenja mladih. Realne ukrepe so tematsko razdelili na devet področij in tako združili usmeritve občine ter prednostna področja Evropske unije na področju mladih: načrtno obravnavanje področij mladina, izobraževanje, zaposlovanje, stanovanja za mlade, informiranje mladih, mobilnost, participacija (aktivno državljanstvo v demokratičnih procesih), mladinsko organiziranje, mladi in občina (konstruktivni dialog, medsebojno spoštovanje, prevzemanje odgovornosti).

Na srečanju mladih in mestne občine, na katerem so z mladinske strani sodelovali predstavniki društev članov Mladinskega sveta Slovenj Gradec

v Boljkovac_ Kino Šiška

Obdarovanje otrok Župan Tilen Klugler je obdaril otroke v Vzgojnovarstvenem zavodu Slovenj Gradec. Pred centralno enoto na Maistrovi so ga najmlajši prisrčno sprejeli in mu priredili krajši program.

Darila, ki smo jih podelili (gre za motorične pripomočke, s katerimi bo poskrbljeno za razgibavanje otrok), smo financirali s sredstvi, ki bi bila sicer porabljena za izvedbo božičnonovoletnih prireditev, ki smo jih morali zaradi epidemije odpovedati. Darila so bila nakupljena in dostavljena v sodelovanju z našim javnim zavodom Spotur, otroci so se jih razveselili, župan pa je ob tem poudaril, da je v teh časih še posebej pomembna skrb za najmlajše, ki jim epidemija povzroča precejšen strah in socialno stisko.

Mestna občina Slovenj Gradec bo v tem času z 22

Jaka Cesar (Turistično društvo mladi), Tomo Novosel (Društvo eksperimentalnih umetnosti), Miha Glavič (Društvo Skate park Slovenj Gradec), Aleš Gangl (Spektakularnost glasbe) in predstavnik društva raum AU, so dobili konkretnejše podatke o projektih, ki se bodo v prihodnosti izvajali s strani občine. »Do pomladi 2021 bo zgrajenih 54 občinskih stanovanj, kjer bodo imele dodatne točke pri točkovanju tudi mlade družine oz. mladi iz Mestne občine Slovenj Gradec. Na lokacijah Celjska cesta, Ozare, PTC Katica, soseska Zipo in pred podjetjem Dural bodo novi zasebni bloki. Skupaj je predvidenih 350 novih stanovanj,« pojasnjuje Aleš Gangl, pisec strategije s soavtorjema, sedanjo predsednico Mladinskega sveta Slovenj Gradec Rebeko Mlakar in vodjo mladinskih programov v MKC Slovenj Gradec Mitjem Javornikom.

Mladinski svet je konkretno predlagal, da se začnejo izvajati prednostno zaposlovanje mladih, ki so dlje časa brez zaposlitve, sofinanciranje neformalnih izobraževanj za mlade v obliki občinskega razpisa, sodelovanje pri vzpostavitvi demokratične postaje na Koroškem, ki jo pripravlja raum AU in bo služila informiranju občanov glede vseh aktualnih procesov, ki krojijo njihova življenja. Predlagali so tudi ureditev in vzpostavitev sistema izposoje koles, okrepljene možnosti študentskega dela za mlade na občinskih aktivnostih, prireditvah in dogodkih ter ohraniti in še okrepiti sredstva razpisa za mladinske programe. Prav tako so predlagali krepitev in večanje možnosti podjetništva in sodobnih zaposlitev, pa tudi redno in načrtno vključevanje mladih pri aktivnostih in dogodkih, ki jih izvaja MO Slovenj Gradec. AP

»Mlade že od nastanka pozivamo, naj pridejo in prevzamejo delo v mladinskem svetu. Veliko je prostora za nove člane, organizacije, vendar se morajo angažirati, kot smo se angažirali mi, ko se je mladinski svet ustanavljal (leta 2016). Sedaj je Svet vzpostavljen, most med občino in mladimi je zgrajen.

In zdaj, ko generacije, ki so ta most vzpostavile, postajajo starejše od 30 let, je čas, da nove generacije prevzamejo ta položaj in si same oblikujejo prihodnost v Mestni občini Slovenj Gradec.« Aleš Gangl, nekdanji predsednik Mladinskega sveta Slovenj Gradec v Ajda Prislan

neizkoriščenimi načrtovanimi sredstvi finančno pomagala tudi trem družinam in na tak način nekoliko omilila stisko ob finančni negotovosti. DS

KRIŽANKA /

RAZVEDRILO/

SLOVENSKI AVSTRIJSKA GRŠKI ZDRAVNIK IN FILOZOF, INŽENIR POROČEKEMIJSKE ŽIVEL V ITALIJI V VALSKA TEHNOLOGIJE 5. STOL. PR. N. Š.

AGENCIJA (1940)

Pravilno rešeno križanko pošljite do 15. januarja na naslov: TIC Slovenj Gradec, Glavni trg 24, 2380 Slovenj Gradec.

Geslo križanke nam lahko pošljete tudi po elektronski pošti: urednistvo@mo.slovenjgradec.si.

KOROŠKA GLASBENA SKUPINA

PRIPOMOČEK ZA ZEMELJSKA DELA

Nagrade podeljuje Mestna občina Slovenj Gradec.

Nagrade januarske križanke časopisa SGlasnik: 1. nagrada: Slovenj Gradec - Fotomonografija 2. nagrada: Slovenj Gradec in Mislinjska dolina vodnik 3. nagrada: Slovenj Gradec in Mislinjska dolina vodnik

Če bom izžreban/-a, dovoljujem objavo svojega imena in naslova med izžrebanci.

Dovoljujem tudi, da bo navedene podatke izdajatelj mesečnika SGlasnik vodil v zbirki nagrajencev.

Nagrajenci prevzamejo nagrado v Turistično informacijski pisarni Slovenj Gradec do konca meseca.

Dodatne informacije na spotur.si.

Nagrajenci decembrske križanke časopisa SGlasnik: 1. nagrada: vstopnica za ogled lutkovne predstave Lutkovnega abonmaja Barbara Petek, Tomšičeva 7, 2380 Slovenj Gradec 2. nagrada: kino vstopnica za Art kino torki Betka Nabernik, Malgajeva 4, 2380 Slovenj Gradec 3. nagrada: kino vstopnica za Otroški nedeljski filmski abonma Leon Kramljak, Podgorska cesta 104, 2380 Slovenj Gradec

Pomembne številke Center za obveščanje, gasilci, reševalna postaja T 112 | Policija T 113 Urgentni center Splošne bolnišnice Slovenj Gradec T 02 882 34 00 Zdravstveni dom Slovenj Gradec Dežurna ambulanta T 041 713 886 Zobozdravstvene storitve T 02 885 79 76 Odvzem brisa covid-19 T 031 393 113 Center za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih substanc T 070 820 998 Veterinarska ambulanta T 02 881 23 00 Center za socialno delo Koroška glavna pisarna T 08 181 03 01 Center za socialno delo Koroška enota Slovenj Gradec T 02 885 01 24 Rdeči križ, Območno združenje Slovenj Gradec T 02 885 00 30 Karitas Slovenj Gradec T 040 575 440 Mestna občina Slovenj Gradec T 02 881 21 10 E info@slovenjgradec.si

DANSKI GRUZIJSKI BIOKEMIK ZGORNJI SKLADATELJ HENRIK DEL STOPALA TAKTAKIŠVILI (1895 – 1976)

TRGOVEC S SLABŠIM BLAGOM OSEBNI ZAIMEK

IZRAELSKI KOŠARKAR OR (1981)

ELEMENT ŠIVANJA

KRIŽANKO SESTAVIL FRANC NOVAK

NOSILEC BAKLE

KDOR POUČUJE, DAJE NAVODILA

RIMSKA ŠTEVILKA 52

LIRSKA PESNIŠKA OBLIKA JANEZ ERŽEN

TELESNI OKRAS

SLOVENSKA KOSTUMOGRAFINJA VALČI

JAPONSKI KEMIK RYOJI (NOBELOVA NAGRADA 2001)

PLOŠČATA POSODA ZA NOŠENJE PIJAČE

BISTVO, IDEJA SKOPLJENCI IGOR OZIM

ŠTIRINAJSTA ČRKA GRŠKE ABECEDE

MISLEČI DUH PRI PLATONU

AMERIŠKA ZVEZNA DRŽAVA (BOISE)

IZREDNO VELIK MAČEK

REKA V ITALIJI, LEVI PRITOK TIBERE PRI RIMU

OSKAR ROTOVNIK

LAVO ČERMELJ

PRITRDILNICA

POZITIVNA ELEKTRODA

KAVARNIŠKA NAMIZNA IGRA

LOVRO TOMAN

SKRAJNI DEL KOPNEGA

DEDNA POSEST PO OČETU

EGIPČANSKI BOG MESECA

OSCAR FREIRE

DRŽAVA V SR. AFRIKI

KAR OBSTAJA MED STVAREMA, KI IMATA KAJ SKUPNEGA

ČARLI ARHAR DRŽAVA NA BALKANU IME NOVINARKE POTOČNIK

ORG. ZN ZA PREHRANO

IZGINI, BEŽI, KEM. SIMBOL POBERI SE ZA BUTAN

LETOVIŠČE PRI DUBROVNIKU PALIČICA ZA NABADANJE MESA IN PEČENJE NA ŽARU GORA V ŠVICI

OSTRI DEL CEPINA

CELOTNO AVTORJEVO DELO

OTTO YOUNG KEMIJSKI SIBMOL ZA LITIJ

AZIJSKI VELETOK

ORGAN VIDA

MESTO V BOSNI, OB KRIVAJI ARABSKI ŽREBEC

POKONČNI DEL NOGOMETNIH VRAT, VRATNICA VEČNOST, NESKONČNOST

IZDELOVALEC ALI PRODAJALEC NOGAVIC

AVTOMOBILSKA OZNAKA ZA HRVAŠKO

ORODJE ZA DOLBENJE

REKA NA PELOPONEZU

Rešitev prejšnje križanke: KULTURNI DOM |ČUŠPERK, EVGENOL, BA, RUSA, KULTURNI, DOLAR, EIS, ANEMONA, GAZ, SUTOMORE, PAKA, IMAM, SKA, IT, RENETA, MAČEHA, IRONIK, ALAKOL, JALTČAN, NOTA, AL, DELFIN, EZOTERIK, OLT, ATAMAN, SMER, KOPAČI, AKTIVA, ARAMEJA, ROKAV, ČUDAKAR, ITAKA

Promet Mestno redarstvo Slovenj Gradec T 02 881 21 51 Komunalne dejavnosti Komunala – tajništvo T 02 881 20 20 Dežurna služba (zamašitev kanalizacije, defekt na vodovodu, plinskem omrežju, nevarne poškodbe cestišča, javne poti) ob delovnem času T 02 881 20 20, ob popoldanskih urah in dela prostih dneh T 051 605 111 Pogrebno-pokopališke dejavnosti – dežurna služba T 041 650 429 Društvo za pomoč živalim T 031 323 328

1

>2021

v Tomo Jeseničnik

23

ZADNJA STRAN /

TA VESELI DAN KULTURE

v Nika Hölcl Praper

Na Ta veseli dan kulture kulturne ustanove vsako leto odprejo svoja vrata in obiskovalcem ponudijo brezplačne vsebine. Namesto tega so se v Koroški galeriji likovnih umetnosti tokrat odločili, da razstavo pripeljejo k nam. Izbrana dela sodobnih slovenskih avtorjev, kot so Katja Felle, Sašo Vrabič in Petra Varl, si lahko ogledate na prostem, v mestnem jedru Slovenj Gradca. »Zbirka v mestu« je v prazničnem mesecu na ogled v izložbah trgovin in lokalov na Glavnem trgu. MN

MESTNA ZGODOVINA 11. JANUARJA 1964 JE UMRL FRAN KSAVER MEŠKO V četrtek, 9. januarja, je Meško še maševal v hišni kapeli selskega župnišča. Noč na petek je bila nemirna in zdravnik je predlagal, da ga odpeljejo v bolnišnico. Meško ni hotel nič slišati o tem, šele na dolgo prigovarjanje je nazadnje privolil. V soboto, 11. januarja, zvečer, ga je obiskal sopotnik in prijatelj Jakob Soklič, nekaj pred polnočjo pa je Meško mirno, skoraj neopazno izdihnil. Na mrtvaški oder so ga položili v slovenjgraškem župnišču. Na tisoče ljudi je šlo mimo, po slovesu pa so ga prepeljali do cerkve sv.

Miklavža pri Apačniku, od koder so ga selski fantje na ramenih ponesli do župnišča na Selah. K večnemu počitku so ga položili na viharno zimsko sredo, 15. januarja, pogreb je v prisotnosti oseminšestdesetih duhovnikov vodil mariborski škof Maksimilijan Držečnik.

Grob si je pokojnik izbral ob zidu majhnega pokopališča pod župnijsko cerkvijo sv. Roka na Selah, ki je bila nad štirideset let njegovo svetišče. Že leta 1924 je mestni svet podelil Mešku naziv častni meščan Slovenj Gradca, leta 1930 so nekdanjo Cerkveno ulico preimenovali v Meškovo. Od leta 1974 nosi

njegovo ime slovenjgraška knjižnica. Ob 120-letnici rojstva in 30-letnici smrti so pred špitalsko cerkvijo sv. Duha postavili Meškov doprsni kip, ki ga je leta 1984 izdelal akad. kipar Rade Nikolić; danes ob portretu Jakoba Sokliča akad. kiparke Nace v KMP Rojnik stoji ob slovenjgraškem Franc Ksaver Meško mestnem župnišču.

(1874–1964) Marko Košan

v Tomo Jeseničnik

Cerkev sv. Roka na Selah Meškova soba v Koroškem pokrajinskem muzeju

v KMP