Issuu

Glasilo Mestne občine Slovenj Gradec | letnik VIII | številka 12 | december 2020 | ISSN 2232-6456

AKTUALNO

Po celi zemlji vsem ljudem mir bodi 5

OBČINSKA UPRAVA

Certifikat Mladim prijazna občina

GOSPODARSTVO

TURIZEM

Do manj odpadkov in več reciklatov iz nastalih

S pretežno domačimi gosti ustvarili dobro turistično klimo

MESTO IN PODEŽELJE

Izobraževanje na daljavo

ŠPORT

Vesel, da zopet igra za matični klub

Slovenjgraški Glasnik | leto VIII |številka 12 ISSN 2232-6456

ktivnosti Uprave MO SG v času drugega vala epidemije

Izdajatelj in naslov uredništva Mestna občina Slovenj Gradec Šolska ulica 5, 2380 Slovenj Gradec uredništvo@mo.slovenjgradec.si Naklada 7500 izvodov Uredniški odbor Odgovorna urednica: Maja Nabernik >MN, T 041 692 895 Člani: Samo Januška, Edi Koraca, Marija Lah, Dušan Stojanovič, Aleš Uršej, Mojca Verhovnik Novinarji Maja Nabernik >MN, T 041 692 895 Ajda Prislan >AP, T 041 441 897 Matej Nabernik >MaN, T 041 740 940 Nepodpisane fotografije Arhiv avtorjev, arhiv Koroškega pokrajinskega muzeja (KPM), arhiv MO SG, splet Jezikovni pregled Nina Vožič Makuc, Urška Stani Oblikovalska zasnova Edi Koraca, Arh deko, d. o. o. Produkcija, tisk Tiskarna Grešovnik, d. o. o. Trženje oglasnega prostora Grafične storitve Mkopija Marjetica Cerjak, s. p., Glavni trg 51, 2380 Slovenj Gradec T 02 884 26 50, 031 420 837 urednistvo@mo.slovenjgradec.si Glasilo brezplačno prejme vsako gospodinjstvo v Mestni občini Slovenj Gradec. Fotografija na naslovnici: novoletni Slovenj Gradec, 2017 v Tomo Jeseničnik

26. 12.

V TEJ ŠTEVILKI AKTUALNO / Po celi zemlji vsem ljudem mir bodi Letos, ko pride Miklavž

OBČINSKA UPRAVA / Certifikat Mladim prijazna občina Odstranitev dreves pri upravni enoti Posebna obvestila Uprave MO SG Parkirni režim na Glavnem trgu Akcija Naj javno stranišče 2020

4, 5

GOSPODARSTVO / Zimska služba Pomagajo in svetujejo podjetnikom tudi v času epidemije Do manj odpadkov in več reciklatov iz nastalih

6–8

MESTO IN PODEŽELJE / 9–13 Ne pozabite na krepitev svojega zdravja Nasveti iz vaše lekarne Pouk na daljavo Gimnazija Slovenj Gradec Najbolj ogroženi so otroci z učnimi in socialnimi težavami Glasbena šola Slovenj Gradec Ustvarjalnost ne pozna strahu Občani lahko vloge na center naslavljajo na različne načine Podpora delavcem, ki trpijo v tem času krize Ob kolesarki prostovoljci nasadili 30 tradicionalnih sort Odkritje spominskega obeležja osamosvojitvene vojne 1991 WOLFOVO LETO / Ustvarjalno obdobje in pot proti zlomu Spomini na otroštvo Huga Wolfa Wolfovi zgodnejši skladbi namenjeni mladim

Dan samostojnosti in enotnosti Dan samostojnosti in enotnosti je državni praznik v Republiki Sloveniji, ki ga praznujemo 26. decembra in je dela prost dan. Ta dan obeležuje razglasitev izidov plebiscita o samostojnosti 26. decembra 1990 (plebiscit je potekal 23. decembra 1990), na katerem je od 93,2 odstotka udeleženih volivcev na vprašanje »Ali naj Slovenija postane samostojna in neodvisna država?« okoli 95 odstotkov odgovorilo pritrdilno (tj. 88,5 odstotka vseh volivcev), s čimer se je začela osamosvojitev Slovenije. Do septembra 2005 se je praznik imenoval le dan samostojnosti, a so ga s spremembo zakona o praznikih in dela prostih dnevih na pobudo takratne opozicijske stranke Socialni demokrati dopolnili z in enotnosti, saj naj bi ta dan namreč Slovenci pokazali največjo mero enotnosti v svoji zgodovini. (Vir: Wikipedija)

14,15

KULTURA / 16,17 Zgodba o odpuščanju in zmagi nad temo Za svoj DigiArt prejel zlato priznanje Počastitev spomina na 100-letnico rojstva Karla Pečka Finale v Slovenj Gradcu bo 4. decembra na spletu Bralcem prijazna, tudi ko so njena vrata zaprta PRIREDITVE / 18 Kino prek spleta Ko se galerijska vrata zapro, se odpre virtualni svet Veseli december v Slovenj Gradcu Namig za decembrska darila TURIZEM/ 19 S pretežno domačimi gosti ustvarili dobro turistično klimo ŠPORT/ 20,21 Norveška izkušnja je bila zanimiva, a po svoje tudi težka Vesel, da zopet igra za matični klub MLADI / Anketa Šolanje na daljavo

RAZVEDRILO / Križanka

ZADNJA STRAN, MESTNA ZGODOVINA / 24 Razstava Lojze Logar. POP! 1968–1980 10. december – Svetovni dan človekovih pravic

V času epidemije smo se aktivno organizirali, aktivirali smo posebno COVID operativno skupino, ki neprekinjeno deluje v tesni povezavi z občinskim štabom Civilne zaščite že od 16. marca dalje. Aktualne informacije objavljamo na družbenih omrežjih in spletnem portalu MO SG, kjer lahko občani najdete tudi vse vloge in obrazce za elektronsko – e-upravno poslovanje. Naša občinska uprava deluje nemoteno in zavzeto, aktualni projekti se izvajajo, novi pa so tik pred objavo razpisov za izbiro izvajalcev. Že v prvem valu smo k sodelovanju pozvali prostovoljce in to povabilo še vedno velja. Kljub temu, da zaenkrat potrebe obvladujemo, bi želeli seznam prostovoljcev dopolniti, saj epidemiološke situacije ne moremo napovedati. Vemo, da je med nami veliko ostarelih, šibkih, bolnih in nemočnih ter tako ali drugače ranljivih in izpostavljenih posameznikov z zmanjšano mobilnostjo ali sposobnostjo samooskrbe, ki jim bo vsakršna pomoč olajšala težavne razmere in v imenu katerih vas vljudno vabim, da se pridružite prostovoljskim aktivnostim pri pomoči in oskrbi (predvsem gre za prevoz oseb, nabavo živeža ali zdravil, oskrbo na domu, psihološko podporo, pogovore ipd.). Za vašo varnost in zaščitno opremo bomo seveda poskrbeli, vsi pa si tudi želimo, da prostovoljcev ne bi bilo potrebno prepogosto angažirati in se vsem vnaprej zahvaljujemo za sodelovanje. Vse občane prosim, da z upoštevanjem ukrepov izkažete skrb zase in za svoje družinske člane, prijatelje, sosede, znance in sodelavce. Obnašajmo se odgovorno, uvidevno in samozaščitno. Virus bo med nami še dolgo, pomembno pa se mu je ogniti in s tem prispevati k varnosti in zdravju vseh nas. Ostanimo zdravi ter hvala za pomoč, sodelovanje in razumevanje nujnosti ukrepov za preprečevanje širjenja okužbe v naši mestni občini. Tilen Klugler, župan

AKTUALNO / BOŽIČ, DRUGI NAJVEČJI KRŠČANSKI PRAZNIK: JEZUSOVO ROJSTVO

Po celi zemlji vsem ljudem mir bodi Ljudje želimo spoznati Boga, da bi se prepričali o njegovem obstoju, mu prisluhnili in spoznali, kaj dela za nas. Mnogi so ob Jezusu to spoznavali. Govoril in delal je drugače kot navadni ljudje in s tem potrjeval, da je res božji sin, Bog z nami – Emanuel, kakor je bil napovedan! Okoliščine njegovega rojstva so bile zelo nenavadne: rodil se je med pastirji, njegova mati Marija in Jožef sta z zaupanjem v Boga premagovala stisko, ker Jožef ni bil njegov oče, pastirji so govorili o svetlobi sredi noči in angelih, ki so jih usmerili k Jezusu, judovski voditelji so ga preganjali že kot otroka, modri so prišli od daleč in ga obdarili z izbranimi darili: zlatom, kadilom in miro. Marija je vse to ohranjala v srcu, evangelista Matej in Luka sta to zapisala. Najbolj pa je Jezus to, da je Bog, potrdil s smrtjo in vstajenjem. Potrdil je tudi to, da je vredno vanj verovati in mu slediti po poti odrešenja. Njegovi učenci so se tega najbolj veselili in praznovali veliko noč veliko prej kot božič. Doživljali so odrešenje in božjo ljubezen, doživljali nov čas, kakor človek takrat, ko se začenja dan daljšati in noč krajšati, zato so v ta prehod postavili praznik Jezusovega rojstva. Razumniki tistega časa so se v 6.

Po celi zemlji vsem ljudem mir bodi! Tako so peli angelcov glasovi v višavah pri Mesijesa prihódi; de smo očeta enega sinovi, ljudje vsi bratje, bratje vsi naródi, de ljúbit’ mórmo se, prav’ uk njegovi. France Prešeren, Krst pri Savici stoletju tako poenotili o pomenu Jezusovega rojstva, da so zgodovino človeštva razdelili na čas pred Kristusom in čas po njem. Čutili so, da je Jezus luč, ki razsvetljuje človeka, in da se je z njim začelo novo življenje – življenje z Bogom. Človeška ustvarjalnost je praznovanju dodajala pesmi, slike in jaslice, ki jih je v 13. stoletju prvi postavil sv. Frančišek. Pridružilo se je tudi veselje, ki so ga želeli deliti z majhnim darom drug drugemu. Veselili so se božjega daru in so svoje darove imenovali božički – mali bogci. V našem času se je v praznovanje s svojimi

Jaslice v cerkvi sv. Martina v Šmartnem pri Slovenj Gradcu

interesi vključila ekonomija in tu in tam še politika. Ko so v Ameriki izdelali Božička in ga poslali po svetu, se mu je v Rusiji pridružil dedek Mraz. Včasih se nista smela srečati ali poznati, ko pa je ekonomija premagala »hladno vojno«, sta začela hoditi skupaj in kar preglasila sv. Miklavža, ki je že od 4. stoletja navdihoval ljudi, da so ga posnemali in pridne otroke nagradili, porednim pa požugali s parkeljni. Vračam se k Francetu Prešernu. Spoznal je, kako težko ljudje živimo skupaj, in doumel, da je Jezusova pot tista, ki vodi k temu, da bi živeli drug z drugim kot bratje in sestre. Veliko božičnega miru in spoznanja vam voščim in želim, da ga ne bi preglasile reklame »Božičkov« in »dedkov Mrazov«. Franc Linasi, dekan

25. 12. Praznični december v Slovenj Gradcu Skozi ves mesec december se bodo kljub omejitvam pri organizaciji prireditev zvrstili številni dogodki, s katerimi bomo poskušali pričarati praznično vzdušje v mestu. Tradicionalni prižig lučk bo v torek, 1. 12., v večernih urah na ogled na občinski spletni strani ter socialnih omrežjih Javnega zavoda Spotur in občine. Od 1. decembra dalje bo v mestnem jedru postavljen Božičkov nabiralnik, v katerega lahko otroci oddajo svoja pisma. Če bodo navedli svoj naslov, jim bo Božiček tudi odpisal.

Božič Bôžič je tradicionalni krščanski praznik, ki ga v katoliških in protestantskih državah praznujejo 25. decembra kot spomin na rojstvo Jezusa Kristusa, čeprav natančen datum njegovega rojstva ni znan. V večini pravoslavnih cerkva praznik praznujejo zaradi uporabe julijanskega koledarja s 6. na 7. januar. (Vir: Wikipedija)

Od 6. decembra dalje bo za en mesec zaživela nova spletna stran Praznični december v Slovenj Gradcu s povezavo z občinske spletne strani, na kateri se bodo zvrstile različne praznične interaktivne vsebine, božično-novoletne pravljice in zgodbice, plesne koreografije, kuharske delavnice ...

Namesto tradicionalnega obiska Božička v mestu, kjer se je vedno zbralo veliko število otrok, se bo Božiček letos s svojim posebnim božičnim vozilom 23. decembra popeljal skozi občino, obiskal bo vse mestne četrti in vaške skupnosti ter na daljavo pozdravil otroke. Darila in sladkarije jim bo pustil na v naprej dogovorjenih lokacijah v mestnih četrtih in vaških skupnostih, posebej pa bo obdaril tudi otroke v vrtcih in nekaj socialno ogroženih družin. 31. decembra bomo pripravili silvestrovanje na spletu s prazničnim županovim voščilom in posnetkom koncerta skupine DWAJG.

Letošnje decembrsko dogajanje v Slovenj Gradcu bo predvsem prilagojeno individualnemu doživljanju prazničnega vzdušja; v ta namen bomo na predlog nekaterih javnih zavodov izkoristili tudi izložbe v V mestnem jedru bo od 15. decembra dalje mestnem jedru in plakatna mesta, ki so drugače postavljena praznična božična vas z božičnonamenjena oglaševanju prireditev, ter na tak način novoletnimi dekoracijami in kotički za fotografiranje. predstavili posebne praznične zgodbe. Pripravljamo tudi decembrsko nagradno igro Mestni vrtiljak, s katero bomo občane vzpodbudili Vsi dogodki in informacije o prazničnem decembru v Slovenj Gradcu bodo objavljeni na občinski spletni k individualnemu raziskovanju mesta in njegovih skritih kotičkov v prazničnem decembru ter pripravili strani www.slovenjgradec.si, spletni strani Javnega lepe praktične nagrade. Zadnji vikend pred božičem zavoda Spotur www.spotur.si ter na občinskih bomo v mestu organizirali manjšo božično tržnico s socialnih omrežjih. ponudbo prazničnih izdelkov. Marija Lah

OBČINSKA UPRAVA / MLADIM PRIJAZNA OBČINA

Certifikat Mladim prijazna občina Na podlagi predloga komisije za pregled in vrednotenje prijav na Javni poziv za pridobitev certifikata Mladim prijazna občina smo prejeli sklep Inštituta za mladinsko politiko Ajdovščina o prejetju certifikata Mladim prijazna občina. Certifikat se za obdobje štirih let podeli tistim lokalnim skupnostim, ki v prijavi na poziv izkažejo uspešno izvajanje ukrepov s področij vertikalnih in horizontalnih mladinskih politik v skladu z opredeljenimi pogoji in kriteriji. Družbeni položaj mladih se je v zadnjih letih izrazito poslabšal. Povečuje se stopnja brezposelnosti med mladimi, vse pogostejše so nestalne in manj kakovostne oblike zaposlovanja, posledično se povečujejo

finančna odvisnost mladih od staršev, občutek negotovosti in časovni okvir pri oblikovanju lastne družine in odselitvi od doma. Mladost se torej ne more več pojmovati kot obdobje sorazmerno predvidljivega prehoda iz gotovega otroštva v gotovo odraslost s stabilno zaposlitvijo in na novo ustvarjeno družino. (Lavrič in drugi, 2010, str. 65) Namesto tega se pojavi t. i. podaljšano otroštvo (mladost), ki pomeni vsaj delno odvisnost od staršev in se (pre)pogosto zavleče v štirideseta leta. Takšno stanje ne prinaša pozitivnih učinkov ne mladim ne državi. Mladi tako (pre)dolgo ne postanejo samostojni, se kasneje in manj odločajo za ustvarjanje lastne družine in prevzemanje odgovornosti v življenju nasploh. Na doseganje avtonomije mladih vplivajo dejavniki, kot so izobraževanje, služba, bivalne razmere, njihova informiranost in participacija v različnih institucijah. Dejstvo pa je, da velik

delež mladih ni deležen pogojev, ki bi jim omogočali, da bi trdno, odločno in uspešno stopali proti odraslosti. Zagotavljanje mladim prijaznejše okolje je nujen korak na poti do izboljšanja njihovega položaja v družbi in posledično do zagotavljanja trajnostnega družbenega razvoja. Lokalna skupnost se svoje vloge pri vzpostavljanju mladim prijaznejšega okolja ne more in ne sme otepati. V vsaki lokalni skupnosti mora obstajati interes po sodelovanju z mladimi in mladinskimi organizacijami, ki tam delujejo. Le tako sta lahko mladim omogočena aktivna participacija in sooblikovanje take skupnosti, v kateri tako mladi kot odrasli radi živijo. Certifikat Mladim prijazna občina spodbuja lokalne skupnosti v Sloveniji, da odigrajo svojo vlogo pri oblikovanju mladim prijaznejšega okolja in posledično odgovornega odraslega državljana. DS

Odstranitev dreves pri upravni enoti Mestna občina Slovenj Gradec je v skladu s strokovno odločitvijo o nujnosti ukrepa odstranitve dotrajanih in varnost ogrožajočih dreves v Gandhijevem parku pri upravni enoti odstranila tri drevesa: dva posušena macesna in bor, ki so zaradi starosti, vremenskih vplivov in bolezni morali biti odstranjeni, saj so odpadajoče veje ogrožale ljudi in povzročale škodo na parkiranih vozilih. Na Meškovi ulici pa smo nekoliko olajšali rast lipi, ki jo omejuje ob njej rastoča breza. Življenjski cikel odstranjenih dreves smo sklenili s posaditvijo novih. Zavedamo se namreč pomena vsakega drevesa v urbanem okolju, zaradi česar se tudi komisija s strokovnimi službami za posek na javnih površinah (na zasebne žal nimamo vpliva) odloči zgolj v nujnih primerih. Veseli nas, da smo lahko v sodelovanju s ponudniki dreves zagotovili nova, že precej visoka drevesa. Posadili smo listavce: dvokrpi gingko, ambrovec in rdečelistno bukev in tako zapolnili trenutno praznino v tem delu parka, ki pa se mu tudi sicer v prihodnjih letih obeta nekoliko večja pozornost pri hortikulturni ureditvi.

DS

NADOMESTNE VOLITVE VS 2020

NADOMESTNE VOLITVE treh članov Vaške skupnosti Razbor, enega v Volilni enoti Zgornji Razbor, dveh v Volilni enoti Spodnji Razbor, bodo potekale v nedeljo 17. januarja 2021. Podrobnejše informacije najdete na spletni strani Mestne občine Slovenj Gradec.

POZIV Fizične in pravne osebe, ki imajo na voljo kapacitete, katere bodisi oddajajo v turistične namene ali jih uporabljajo sami kot lokacijo oddiha in rekreacije, vljudno prosimo, da nam posredujejo podatke o teh kapacitetah, če so jih pripravljeni odstopiti za izvajanje karantene v specifičnih primerih. Podatke lahko posredujete Javnemu zavodu Spotur (info@ spotur.si) in COVID ekipi Mestne občine Slovenj Gradec (krizni@ slovenjgradec.si). Hvaležni vam bomo!

OBČINSKA UPRAVA /

POSEBNA OBVESTILA UPRAVE MO SG Mestna občina Slovenj Gradec sporoča občanom, da so prostori uprave ter ostalih institucij, katerih ustanoviteljica je, do nadaljnjega za osebne obiske strank in obiskovalcev odprti le za nujne zadeve. Prav tako so javne institucije in zasebni izvajalci pozvani k odpovedi prireditev ter vseh dogodkov, na katerih bi lahko prišlo med obiskovalci do širjenja okužbe. Vse občinske službe ter zaposleni v javnih zavodih so na voljo za občane preko telefona ali elektronskih naslovov, delovni čas vseh občinskih institucij pa ostaja nespremenjen. Občane vabimo, da redno preverjajo spletno stran Mestne občine Slovenj Gradec, za informacije smo v delovnem času občinske uprave na voljo na telefonski številki: 02 881 21 10, sicer pa na e-naslovu: krizni@slovenjgradec.si. Odgovorna oseba za krizno komuniciranje je Dušan Stojanovič. Za vse nejasnosti glede prehajanja meja statističnih regij, upoštevanje “policijske ure” ipd. lahko občani kontaktirajo Policijo na telefonski številki: 01 514 70 01 ali e-naslovu: koronavirus@policija.si, v zvezi z ostalimi vprašanji pa tudi klicni center Nacionalnega inštituta za javno zdravje na telefonski številki: 080 14 04 (med 8. in 20. uro).

Parkirni režim na Glavnem trgu Udeležence v prometu obveščamo, da bo do konca razglašene epidemije spremenjen režim zaračunavanja parkirnine na Glavnem trgu v Slovenj Gradcu, ki se bo tako ob delovnih dneh zaračunavala med 6.30 in 16. uro, ob sobotah in nedeljah pa bo parkiranje brezplačno. Od ponedeljka, 16. 11. 2020, do konca decembra 2020 je s predložitvijo potrdila o kakršnemkoli nakupu v mestnem jedru omogočeno polurno brezplačno parkiranje na Glavnem trgu.

Nasveti za umivanje rok rok Nasveti za umivanje Novi koronavirus SARS-CoV-2

Za razumevanje se zahvaljujemo.

NASVETI ZA UMIVANJE ROK Novi koronavirus SARS-CoV-2

Roki milimo vsaj 1 minuto.

Roke dobro osušimo s papirnato brisačo.

Pipo zapremo s komolcem ali papirnato brisačo.

Več informacij na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje: www.nijz.si.

Pred umivanjem vedno Pred umivanjem vedno odstranimo ves nakit. odstranimo ves nakit.Roki namilimo. Roke najprej zmočimo pod Roke najprej zmočimo pod tekočo vodo. tekočo vodo.

5 Akcija Naj javno stranišče 2020

S sklenjenimi rokami milimo S prsti ene roke milimo Z desno dlanjo milimo sklenjenimi rokami milimo z dlanjo protiSdlani. S prsti ene roke milimo med prsti druge roke. Z desno dlanjo milimo hrbtišče leve roke in obratno. z dlanjo proti dlani. Roki zamenjamo in ponovimo. med prsti druge roke. hrbtišče leve roke in obratno. Roki zamenjamo in ponovimo.

19. november je svetovni dan stranišč, ki ga obeležujemo po vsem svetu. V ta namen Društvo KVČB (Društvo za kronično vnetno črevesno bolezen) že od leta 2009 izvaja akcijo Naj javno stranišče.

Akcija je namenjena osveščanju javnosti o pomenu in urejenosti stranišč in kot informacija članom društva ter ostalim posameznikom, kje v obiskanih občinah in na bencinskih črpalkah ob avtocestah v Sloveniji imamo možnost dostopa do stranišča. Na letošnjem ocenjevanju javnih stranišč se je naše javno stranišče odlično odrezalo, v skupni razvrstitvi v kategoriji mestnih občin pa smo osvojili 2. mesto v zahtevni konkurenci (1. mesto MO Ljubljana in 3. mesto MO Maribor). Uporabnikom se zahvaljujemo za korektno uporabo, vzdrževalcem pa za skrb Roke dobro osušimo s Pipo zapremo s komolcem Roki milimo vsaj 1 minuto. Roke dobro osušimo s papirnato brisačo. nadzor obeh lokacij (na avtobusni postaji in Vorančevem trgu). Pipo zapremo s komolcem ali papirnato brisačo. Roki milimo vsaj in 1 minuto.

Konice prstov ene roke namilimo Z dlanjo krožno milimo Konice prstov namilimo s krožnimi gibi v obe smeri po ene roke Roke temeljito speremo pod Z dlanjo stegnjen palec druge roke, krožno milimo s krožnimi po vodo. dlani druge roke. Roki gibi v obe smeritekočo Roke temeljito speremo pod palec druge roke, roki zamenjamo in stegnjen ponovimo. dlani druge roke. Roki zamenjamo in ponovimo. tekočo vodo. roki zamenjamo in ponovimo. zamenjamo in ponovimo.

papirnato brisačo.

Milimo dlan ob dlan. Roki namilimo. Milimo dlan ob dlan.

ali papirnato brisačo.

>2020 Več informacij na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje: www.nijz.si. Več informacij na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje: www.nijz.si.

DS

GOSPODARSTVO

KOMUNALA SLOVENJ GRADEC

Zimska služba Zimska služba obsega sklop dejavnosti in opravil, potrebnih za zagotavljanje prevoznosti cest in varnega prometa v zimskih razmerah, in je ena od težjih nalog vzdrževanja javnih cest. Zimsko obdobje formalno traja od 15. novembra tekočega leta do 15. marca naslednjega leta. V tem času izvajamo vse aktivnosti zimske službe: pripravljenost, dežurstvo, zimski pregled cest, preventivno posipanje, strojno in ročno posipanje, strojno in ročno odstranjevanje snega. Del zimske službe, predvsem pluženje lokalnih cest, javnih poti, javnih površin in gozdnih cest, izvajamo s kooperanti. Kljub vsemu pa bi na tem mestu izpostavili, da zimska prevoznost cest ne pomeni, da so ceste popolnoma kopne in prevozne kot v drugih letnih časih, v času sneženja je namreč nemogoče pričakovati, da bodo v vsakem trenutku vse ceste dosledno očiščene. Tudi vsa vozila morajo biti v tem času opremljena z ustrezno zimsko opremo, za tovorna vozila s priklopniki in vozila, ki prevažajo nevarne snovi, pa lahko velja v času sneženja po določilih veljavnih predpisov tudi prepoved vožnje oziroma obvezno izločanje iz prometa. Prednostni razredi vzdrževanja cest Pravilnik o rednem vzdrževanju javnih cest določa sedem prednostnih razredov vzdrževanja prevoznosti cest. Ceste, ki jih vzdržuje Komunala Slovenj Gradec, spadajo v III. do VI. prednostni razred regionalnih in lokalnih cest, javnih poti, parkirišč in površin za pešce, ki morajo biti prevozne od 5. oz. 7. do 20. ure, v času sneženja pa so dovoljeni zastoji do 2 ur, predvsem med 20. in 5. oz. 7. uro. Ko zapade 15 cm snega

15 €

prvem že na unu * rač

Do bonusa z vsakim računom za elektriko! Z računi za elektriko pridobivate bonus, ki ga unovčite pri nakupu v spletni trgovini ECE shop!

Veliko je polemik o tem, kdaj je potrebno oz. kdaj začnemo plužiti ceste. Pravilnik o rednem vzdrževanju javnih cest v 30. členu določa, da je prevoznost cest III. do VI. kategorije, torej naših cest, zagotovljena, če višina snega na presega 15 cm, promet pa je možen z uporabo zimske opreme vozil. Na odsekih cest z vzdolžnim naklonom nad 10 % velja, da je prevoznost zagotovljena, tudi če je promet možen samo z uporabo snežnih verig. Kljub trudu, ki ga vlagamo v izvajanje zimske službe, da čim prej zagotovimo prevoznost cest in prometno varnost, vse uporabnike prosimo, da se v zimskih razmerah odpravijo pravočasno na pot oz. prej, da imajo pri sebi vso potrebno zimsko opremo ter da v času izrednih zimskih razmer še enkrat presodijo o nujnosti poti oz. jo prestavijo na primernejši čas. Zabojniki s soljo za posipanje cest V okviru izvajanja zimske službe so na različnih lokacijah postavljeni cca 300-litrski zeleni zabojniki s soljo. Takšnih lokacij je v obeh občinah petindvajset, gre predvsem za najbolj kritične odseke cestišč – predvsem klanci in določene pešpoti – pločniki in stopnice. Sol je namenjena vsem uporabnikom javnih površin za posipanje v nujnih primerih za preprečitev poledice in varno uporabo javnih površin.

Teja Račnik

Brez dodatnih obveznosti. Samo pri ECE!

* Velja v skladu s Splošnimi pogoji bonitetnega programa ECE bonus, ki so objavljeni na www.ece.si.

www.ece.si v Matej Fele

PODJETNIŠKI CENTER SLOVENJ GRADEC, D. O. O.

GOSPODARSTVO

Pomagajo in svetujejo podjetnikom tudi v času epidemije V Podjetniškem centru Slovenj Gradec, d. o. o., se, tako kot v vseh drugih institucijah, srečujejo z izzivi delovanja v času epidemije. V letošnjem letu se je zaradi tega število delavnic in dogodkov zmanjšalo skoraj za polovico, kar poskušajo reševati s spletnimi delavnicami in posredovanjem spletnih dogodkov tudi iz drugih regij. Povišalo pa se je število svetovanj, predvsem glede ukrepov, ki so podjetnikom na razpolago v okviru reševanja gospodarstva. Tako kot podjetniki ugotavljajo, da je država na določena področja podjetništva pozabila oz. da pomoč prihaja prepočasi, in da zaradi tega nastaja velika gospodarska škoda tako v občini kot tudi širše. Pojasnjujejo, da so ukrepi vseeno začasno ustavili množično zapiranje podjetij, kar se pa zna spremeniti v trenutku, ko bodo ti ukrepi prenehali. Na drugi strani pa ugotavljajo, da je trenutna situacija zelo vplivala na povečano zanimanje za spletne storitve, spletne trgovine in dejavnosti, ki so vezane na izvajanje na daljavo (dostava ipd.). V Podjetniškem centru Slovenj Gradec, d. o. o., svojim strankam kljub temu, da jih ne sprejemajo v pisarni, pomagajo s svetovanjem po telefonu ali na daljavo prek spletnih in mobilnih aplikacij (elektronska pošta, Viber, WhatsApp Zoom). Že v času prvega vala so se opremili s potrebno strojno in programsko opremo, tako da lahko pretežni del svetovalnih in drugih storitev opravijo na daljavo, kar se je izkazalo za zelo učinkovito. Stranke vabijo, da jih v primeru potrebne pomoči pokličejo in se dogovorijo glede nadaljnjih postopkov, ki jih je potrebno izpeljati.

MN

IZBERI** DARmILnO akupu.

e Ob vsak

Z ECE bonusom do ugodnejših nakupov JAVNO DOSTOPNE TOČKE ZA BREZŽIČNI INTERNET V MO SLOVENJ GRADEC

ECE bonus, ki ga pridobivate na mesečnih računih za elektriko, unovčite pri nakupu nad 300 € v spletni trgovini ECE shop.

• V CENTRU MESTA - OKOLICA TIC-a IN TRG SVOBODE • ŠPORTNA DVORANA NA IGRIŠČIH IN V DVORANI • HOSTEL SG - NOTRANJOST • KULTURNI DOM - NOTRANJOST

Obročno odplačilo*

Brezplačna dostava

Začetno stanje 15 €*

• PARK HEROJEV PRI GIMNAZIJI • ATRIJ GRAŠČINE ROTENTURN * Za kupce energentov ECE, v skladu z veljavnimi pravili, več na shop.ece.si. ** Več o ponudbi izdelkov in akciji najdete na shop.ece.si/katalog/cas-za-obdarovanje.

>2020

shop.ece.si 7

GOSPODARSTVO /

ZA ODGOVORNO RAVNANJE SLEHERNEGA POSAMEZNIKA

Do manj odpadkov in več reciklatov iz nastalih Ločevanje odpadkov je Zahteve Evropske unije vsebujejo cilje o zakonsko predpisano zmanjšanju količin odpadkov in povečanju recikliranja, zato je potrebno temu Kakovost ločevanja odpadkov je v tesni strokovno prilagoditi sistem zbiranja soodvisnosti od poznejših stroškov, ki nastanejo odpadkov, kar pomeni v veliki meri v nadaljnjih fazah obdelovanja odpadkov. Če odpadki niso pravilno ločeni, jih ni možno posodobiti in poenotiti kakovost sistema reciklirati ali pa so stroški predelave bistveno zbiranja. Za dosego teh standardov bo višji, kot bi lahko bili, če bi se na vhodih, v potrebno v koroških komunalnih gospodinjstvih in komunalah, pravilno obnašali, kar je po besedah direktorja podjetjih narediti še marsikaj. Prav bi bilo, družbe Kocerod ključnega pomena. da je strošek »Menim, da bomo v prihodnje odstranjevanja morali veliko več delati pri vhodu, V želji izboljšanja sistema odpadkov v tesni in sicer z namenom, da bi bilo manj ločevanja odpadkov na izvoru in odpadkov oziroma da bi tiste, ki poenotenja standardov zbiranja povezanosti s so, lahko ustrezno obdelali in s tem na celotnem območju bo s 1. povzročiteljevim zagotovili evropske cilje. V naslednjih januarjem 2021 gospodarska javna ravnanjem. desetih letih se odpadkov skoraj ne bo služba zbiranja odpadkov vseh štirih koroških javnih komunalnih podjetij prenešena na regijski center za ravnanje z odpadki Koroške Kocerod. Že ob ustanovitvi družbe Kocerod se je vedelo, da bo ta družba poleg ločevanja odpadkov prevzela tudi zbiranje za celotno regijo. Združitev ne pomeni, da ukinjajo komunale (JKP), temveč da se del dejavnosti iz obstoječih komunalnih podjetij prenese v družbo Kocerod in se pod njo izvaja naprej v organizacijskih enotah. Ker naj bi Kocerod začel opravljati dejavnost zbiranja z naslednjim letom, bo do takrat potrebno pripraviti vse strokovne podlage za prenos delavcev, ki so delali na tem področju, in prenos opreme za zbiranje.

več odlagalo, pač pa se bo moral pretežni del le-teh (85 % in več plastike, papirja …) reciklirati, zato je na nas, da poskušamo svoje ravnanje nastaviti tako, da bo to možno,« še pravi Plevnik in dodaja, da to ni le želja Koceroda, temveč zahteva, ki bo postavljena v okvir delovanja te družbe, in skupaj se bo potrebno dogovarjati, kako priti do tega cilja po najlažji, a strokovni poti.

Nedosledno vzdrževanje določene opreme v nekaterih komunalah

»Lahko povem, da smo še daleč od želenega cilja in da so razlike glede odgovornega obnašanja pri nastajanju in ločevanju velike. Dolgoročno teh razlik ne bo mogoče tolerirati, saj če izboljšanja ne bomo dosegli, bomo vsi plačevali večjo ceno, zaradi večjih stroškov odstranjevanja, pa tudi kazni v obliki taks, ki jih bo predpisala Evropa

V času pred prenosom na družbo Kocerod se najbolj zatika pri opremi, saj je ta v posameznih komunalnih podjetjih povsem iztrošena, brez knjižne vrednosti, ker je niso pravočasno obnavljali, zato drugi, ki imajo opremo še »vredno«, hočejo zanjo plačilo. »To bi lahko predstavljalo težave pri izvajanju službe zbiranja, saj bo potrebno zagotoviti denar za odkup obstoječe opreme in nakup nove v obsegu, ki presega sedanjo stroškovno ceno. O tem med župani teče živahna debata, epilog še ni znan. Upamo, da nedoslednost vzdrževanja opreme ne bo prevelika ovira za prenos,« pojasnjuje mag. Ivan Plevnik, direktor družbe Kocerod.

V izogib višjim stroškom ali kazni bo sledljivost digitalizirana

za odlaganje in sežig. Prav bi bilo, da je strošek odstranjevanja odpadkov v tesni povezanosti s povzročiteljevim ravnanjem, tako po količini nastalih odpadkov, česar v praksi danes še ni. Zato bo potrebno nadgraditi in posodobiti obstoječo infrastrukturo in s pomočjo digitalizacije spremljati posameznikovo ravnanje ter na tej podlagi pripraviti nov model obračunavanja storitev po načelu ″povzročitelj plača″ dejanske stroške odstranjevanja za vsako vrsto odpadkov posebej. Po prevzemu dejavnosti iz obstoječih JKP bomo najprej morali razrešiti problem nadomestitve iztrošenega voznega parka in opreme za zbiranje, nadaljnji korak pa bo prav gotovo digitalizacija procesov zbiranja in predaje odpadkov, na podlagi katere bo mogoče vzpostaviti sledljivost ravnanja posameznih povzročiteljev ter na tej podlagi vzpostaviti zgoraj omenjeni model obračuna, ki bo v večji soodvisnosti od posameznikovega ravnanja. Doseganje zapovedanih ciljev je v prvi vrsti odvisno od pripravljenosti in zavestne odločitve, da bomo s svojim ravnanjem ″povzročali manj odpadkov″ in da bomo s tistimi, ki so z našim ravnanjem nastali, ravnali bolj odgovorno. Vse drugo zgoraj našteto je drugotnega pomena, če ne bomo storili prvega koraka sami,« zaključuje mag. Ivan Plevnik.

AP

CENTER ZA KREPITEV ZDRAVJA KOROŠKA

MESTO IN PODEŽELJE /

Ne pozabite na krepitev svojega zdravja Epidemija koronavirusa že nekaj časa kroji naše vsakodnevno življenje. S stalnimi spremembami se spoprijemamo tudi v Centru za krepitev zdravja (CKZ) Koroška. Z oktobrsko Odredbo o začasnih ukrepih na področju organizacije zdravstvene dejavnosti zaradi zagotavljanja neodložljive zdravstvene obravnave pacientov smo zaposleni v CKZ Koroška začasno prerazporejeni na različna delovišča. Pomagamo pri vstopnih točkah za odvzem brisov, cepljenju, na triaži, fizioterapiji, v ambulantah, laboratoriju, ena od naših medicinskih sester pa je začasno prerazporejena v Dom starejših občanov Hmelina. Vseeno pa se zavedamo, kako pomembna je v teh razmerah tudi skrb za ohranjanje in krepitev zdravja. V CKZ Koroška tako skušamo po najboljših močeh in skladno z aktualnimi predpisi in priporočili obvladovanja epidemije covid-19 ljudem nuditi podporo in jih spodbujati k zdravemu načinu življenja. Pri tem so nam v pomoč različne izkušnje in dobre prakse, ki smo jih spoznali in pridobivali vse od marca, ko se je naše življenje tako spremenilo. Z veliko mero potrpežljivosti in prilagodljivosti poskušamo še vedno nuditi pomembne informacije in podporo za zagotavljanje tako fizičnega kot duševnega zdravja posameznikov. V ta namen delujemo v vseh treh lokalnih skupnostih, in sicer v občinah Slovenj Gradec, Dravograd in Mislinja. Zavedamo se, da je v tem času zelo aktualna tudi uporaba spleta, zato ljudi skušamo kar se da redno obveščati tako prek spletne

strani kot družabnih omrežij. Najdete nas na spletni strani: www.krepimozdravje. si, na Facebooku pa se naša stran imenuje Krepimo zdravje. Zavedamo se, da trenutne razmere in spremembe vplivajo tudi na naše dobro počutje in duševno zdravje. To, da v teh dneh čutimo več napetosti, strah, negotovost in obremenitve, je nekaj običajnega. Zato smo vam psihologi po vsej Sloveniji na razpolago za kratke razbremenilne pogovore. Na brezplačno številko 080 51 00 lahko pokličete kadar koli. V CKZ Koroška smo vam strokovne delavke vsak delovnik med 8. in 10. uro na voljo tudi na telefonskih številkah: 070 640 490 ali 070 684 893 in 02 872 34 49 (ZD Dravograd). Klicalce in udeležence poskušamo opolnomočiti in skupaj z njimi iskati možnosti za zagotavljanje in krepitev duševnega zdravja. Še posebej bi na tem mestu izpostavili seznanjanje s tehnikami sproščanja, ki so v tem času še kako dobrodošle in pomembne za zagotavljanje dobrega tako fizičnega kot duševnega zdravja. Ljudem lahko tudi na daljavo predstavimo kakšno tehniko, ki jo kasneje vadijo in izvajajo doma. Strokovne delavke želimo z različnimi dejavnostmi ostati aktivne še naprej. V ta namen redno sodelujemo tudi z Večgeneracijskim centrom Andeški hram. Z našo dietetičarko tako na primer predstavljamo primere hitrih priprav zdravih obrokov, seveda pa nismo pozabili niti na telesno aktivnost. Na srečo smo med prvim

Nasveti iz vaše lekarne V času okužb dihal in pri obolenju s COVID je veliko govora o ugodnem vplivu dodajanja oziroma nadomeščanja pomanjkanja vitamina D za podporo našemu organizmu. V Sloveniji je zaradi geografske lege v jesenskem in zimskem času veliko pomanjkanje vitamina D v celotni populaciji, najbolj pa se to kaže med bolj ogroženo populacijo, stanovalci domov za starejše. Skupina strokovnjakov je pripravila priporočila za nadomeščanje vitamina D za Slovenijo v času epidemije COVID. Svetujejo nadomeščanje vitamin D v obliki holekalciferola, da zmanjšamo pojavljanje okužb s SARS-CoV-2 in da ublažimo potek bolezni COVID pri že okuženih bolnikih, še posebej pri tistih s pomanjkanjem vitamina D in dejavniki tveganja za hujši potek in slabe izide bolezni. Pri vseh zdravih posameznikih se v obdobju od oktobra do aprila svetuje preventivno 12

>2020

dnevno jemanje od 800 do 2000 I.E. (internacionalnih enot) vitamina D. Pri ogroženih posameznikih, med katere spadajo zdravstveni delavci, kronični bolniki in starejši od 70 let, se priporoča od 1000 do 2000 I.E. na dan ali od 10.000 do 14.000 I.E. na teden skozi vse leto. Pri otrocih do prvega leta starosti je dnevni odmerek od 400 do 1000 I.E., pri starejših od 1 do 18 leta pa od 600 do 1000 I.E. na dan. Za COVID pozitivne, z blagimi simptomi ali brez simptomov, ki se zdravijo doma, se priporoča štiri zaporedne dni 14.000 I.E. na dan, naprej pa 2000 I.E. na dan oziroma 14.000 I.E. enkrat na teden. V primeru pridruženih bolezni, kot so tuberkuloza, sarkoidoza, lepra ali bolezni limfomskih celic, se o jemanju vitamina D posvetujte s svojim zdravnikom. Prav tako je potrebna previdnost v primeru ledvičnih kamnov.

valom, torej pomladi, strokovne delavke pripravile številna gradiva – zanimive članke, videoposnetke, priporočila, aktivnosti … Vse to ostaja aktualno in gradiva z ljudmi prek različnih medijev delimo tudi zdaj, ko se soočamo z drugim valom. Prav tako ostajamo v stiku s šolami in vrtci, tako da posredujemo aktualna gradiva prek spletnih učilnic in e-mailov. Želimo spodbujati, da se ljudje tudi v času epidemije covid-19 odzovejo na vabilo presejalnih programov Zora, Dora in Svit, saj lahko ima opuščanje udeležbe v teh programih za zgodnje odkrivanje raka resne posledice za zdravje. V ponedeljek, 23. 11. 2020, smo začeli tudi z aktivnostmi Priprava na porod in starševstvo prek ZOOM-a. Prijavite se lahko na e-naslovu: solazastarse@zd-sg.si. Za vse dodatne informacije smo vam na voljo na telefonski številki: 02 885 79 69. Vsak od nas se, sploh v zadnjih tednih, lahko znajde v situaciji, ko potrebuje spodbudo, lepo besedo ali nekoga, ki ga posluša. V takšnih trenutkih lahko ena drobna pozitivna misel naredi veliko. Pokličite nas, mogoče vam bo lažje, ko boste o stiski govorili, spremljajte naše ideje za pripravo zdravih, hitrih, sezonsko pripravljenih obrokov, telovadite skupaj z nami, trenutno virtualno, takoj ko bo mogoče, pa tudi v živo. Spremljajte našo Facebook in spletno stran, kjer vas dnevno seznanjamo o načinih krepitve zdravja, in ostanite zdravi.

Zapisali Mojca Šipek, mag. psih., in Mateja Učakar, mag. zdr. nege.

D-vitamin V lekarnah je kljub povečanemu povpraševanju še vedno mogoče dobiti vitamin D v obliki tablet, ki je registriran kot zdravilo brez recepta. Prav tako pa je na voljo dosti različnih prehranskih dopolnilih, ki so v obliki tablet, sprejev ali kapljic. Glede odmerka, ki je primeren za vas ali vašega bližnjega, se posvetujte s farmacevtom ali farmacevtskim tehnikom v lekarni. Dragica Nabernik, mag. farm.

MESTO IN PODEŽELJE /

IZOBRAŽEVANJE NA DALJAVO

Gimnazija Slovenj Gradec »Na Gimnaziji Slovenj Gradec ponovna uvedba pouka na daljavo ni pomenila kakšnega pretresa, saj je izkušnja s takšnim delom spomladi prinesla dobre rezultate, samozavest pa so nam okrepili še uspešen zaključek šolskega leta in zares odlični rezultati na splošni maturi 2020. Tehnično smo že pred ponovnim zaprtjem šole vse učilnice opremili s kamerami, ki omogočajo direkten prenos pouka, učitelji pa so vzpostavili delo v spletnih učilnicah. Ker imamo te postavljene na lastnem strežniku, ob prehodu na pouk na daljavo nismo imeli tehničnih težav, ki so jih beležile mnoge šole. Tako so se nam obrestovala vlaganja v računalniško infrastrukturo na Šolskem centru Slovenj Gradec v zadnjem desetletju. Ob vsem tem pa se zavedamo, da pouk na daljavo ne more nadomestiti klasičnega pouka v šoli,« pojasnjuje ravnatelj Gimnazije Slovenj Gradec, Stane Berzelak. Trenutno nekaj učiteljev izvaja pouk s šole, ostali pa delajo od doma. Večina dijakov je z računalniškim znanjem in tehnologijo dobro opremljena, nekaterim pa je šola omogočila izposojo prenosnikov. S povezavami dijaki nimajo posebnih težav, zato delo poteka tekoče in z visokim odstotkom prisotnosti pri pouku. »Tako zdaj naš glavni izziv ostaja preverjanje in ocenjevanje znanja na daljavo. Spomladi so namreč dijaki ob zapiranju šol že imeli večino ocen, zdaj pa jih večina sploh še nima. Glede na pripravljene različne modele izvajanja pouka smo oktobra pričakovali prehod iz modela B na C, ki bi omogočal, da bi dijaki dva tedna doma pri pouku na daljavo obravnavali novo snov, potem pa dva tedna v šoli sproti preverjali in utrjevali znanje.« Pri odločanju o ustavitvi pouka v šoli je bilo spregledano odgovorno ravnanje dijakov in dosledno upoštevanje navodil NIJZ pri obiskovanju šole v septembru in oktobru, zato bi, kot opozarja Berzelak, pričakovali od odločevalcev bolj razumno zaostrovanje zaščitnih ukrepov v šolah vključno z njihovim zapiranjem.

Kakšne bodo dolgoročne posledice zapiranja šol in kako velik bo vpliv pouka na daljavo pri kvaliteti znanja sedanjih generacij, ne morejo oceniti. »Je pa povsem jasno, da je odsotnost socialnih stikov med sošolci za mlade obremenjujoča. Tudi zato si želim, da bodo šole zaprte čim manj časa in da bo šolsko delo spet lahko steklo tako, kot smo tega vsi vpleteni vajeni.« MN

Najbolj ogroženi so otroci z učnimi in socialnimi težavami »Na osnovi analize bomo naredili načrt, kako nadomestiti primanjkljaje, in revidirali letne priprave po obsegu in pomembnosti učnih ciljev.« Tudi v drugem valu epidemije covida-19 so vsi učnih in tehniških zmožnosti pouk na daljavo osnovnošolci po podaljšanih počitnicah prešli predstavlja nepremostljive težave. Prav tako smo prilagodili urnik, dogovorili smo orodja in na pouk na daljavo. Čeprav so imeli izkušnje že komunikacijske kanale, organizirali individualno iz prvega, pomladanskega vala epidemije, je to pomoč in tople obroke za ogrožene. Težave, poseben položaj, v katerem so se znašli otroci, starši in učitelji. Pouk na daljavo je še posebej ki se pojavljajo, odpravljamo sprotno in velika preizkušnja za otroke iz prve triade osnovne dogovorno. Kljub temu se v samem procesu pojavljajo težave, ki so nepremostljive. šole. Res je, da ima vsaka družina svojo zgodbo, Predvsem je pouk na daljavo izredno zahteven za otroke v prvih treh zato je težko primerjati pogoje za delo na daljavo. Pomembno je, kot v marsikateri razredih, kjer je pomoč staršev »Posebno drugi situaciji, da to posebno obdobje pri izvajanju ključnega pomena. smo se Seveda sta pomoč in nadzor preživimo s čim manj stresa v pripravili na staršev potrebna tudi pri starejših medsebojnih odnosih znotraj družine. ranljive skupine učencih. Poleg vseh obremenitev V tem jesenskem obdobju so šole ob uvedbi karantene veliko bolje in težav je pouk na daljavo za otrok.« starše, otroke ter pedagoški kader organizacijsko in strokovno pripravljene. Ravnatelj Osnovne šole Šmartno pri Slovenj izredno naporen. Koliko smo pri tem uspešni, bomo s temeljito analizo Gradcu Zdravko Jamnikar je pojasnil, da so že pred pričetkom novega šolskega leta na šoli ugotovili po zaključku karantene. Na osnovi začeli načrtovati organizacijske, izobraževalne analize bomo naredili načrt, kako nadomestiti primanjkljaje, in revidirali letne priprave po in tehnične rešitve za primer prehoda na obsegu in pomembnosti učnih ciljev.« organizacijsko obliko pouka na daljavo. »Menim, da smo veliko naredili pri načrtovanju Po Jamnikarjevih besedah je zelo težko in usposabljanju pedagoškega kadra za predvidevati, kakšne bodo posledice pouka na daljavo na dolgi rok. Na področju znanja se sicer drugačne oblike in metode dela, predvsem pa, lahko marsikaj nadoknadi. Veliko bolj pa ga skrbi da smo učne cilje naravnali po zahtevnosti in za vrednote, ki so osnova za osebnostni razvoj pomembnosti. Posebno smo se pripravili na otrok. ranljive skupine otrok, ki jim zaradi njihovih

»Brez socialnih stikov ni mogoče, da se bodo pri otrocih razvili empatija, sočutje, prijateljstvo, skupinska pripadnost in dinamika, vzor, odgovornost, delovne navade, skrb za zdrav telesni razvoj ter zdrava tekmovalnost. Še bolj zaskrbljujoče se mi zdi, da so najbolj ogroženi otroci z učnimi in socialnimi težavami. Ne glede na velik napor pedagoškega kadra, staršev in otrok bo “izplen“ pouka na daljavo manjši v primerjavi s klasičnim poukom. Pouk na daljavo je verjetno uspešno izvedljiv pri starejših populacijah šolajoče mladine. Takšna organizacijska oblika zahteva odgovoren pristop od izvajalca in slušatelja. Moje strokovno mnenje je, da je pouk potrebno izvajati v medsebojni interakciji med učiteljem in odraščajočim otrokom v najobčutljivejšem obdobju osebnega razvoja. Samo tako lahko pričakujemo zdravo, odgovorno in uspešno populacijo naše družbe,« je zaključil Zdravko Jamnikar. AP

IZOBRAŽEVANJE NA DALJAVO

MESTO IN PODEŽELJE /

Glasbena šola Slovenj Gradec V Glasbeni šoli Slovenj Gradec so se na možnost ponovnega šolanja na daljavo pripravljali že od začetka šolskega leta. Nadaljevali so s posebnimi pravili prihoda učencev h glasbenemu pouku. Učenci so učitelje počakali pred šolo, nato so skupaj z njimi šli do razredov po končani uri pa so jih učitelji zopet pospremili do vhoda šole. Vseskozi so upoštevali priporočila oziroma ukrepe NIJZ (nosili maske in skrbeli za higieno rok ter primerno razdaljo). Prav tako so v času pouka imeli prisotno tehnično osebje, ki je skrbelo za razkuževanje in pomagalo pri organizaciji. Redno so preverjali priporočila NIJZ in MIZŠ ter z njimi seznanjali zaposlene. V glasbeni šoli niso občutili velikega izpada učencev ter učiteljev, pojasnjuje ravnatelj Aleksandar Đukanović. Kako ste se zaradi poslabšanja epidemiološke situacije soočili s ponovnim zaprtjem glasbene šole? AĐ: S tem dejanjem so se učenci, starši ter učitelji zopet znašli pred zdaj že znano situacijo – poučevanjem na daljavo. Učencem, ki nadaljujejo glasbeno izobraževanje, je lažje, saj so šolanje na tak način že izvajali, na novo vpisani učenci pa se takšnemu delu še prilagajajo. Predvsem velik poudarek smo dali na najmlajše učence, torej učence predšolske glasbene vzgoje, glasbene in plesne pripravnice, ter učencem 1. in 2. razreda. Od vseh udeležencev poučevanja na daljavo pa ta situacija zahteva iznajdljivost, računalniško pismenost ter poznavanje različnih komunikacijskih

težave, s katerimi se srečujemo pri učenju na daljavo, so intonacija (popačen zvok), zamik zvoka, napačna drža predvsem pri začetnikih, interpretacija, barva zvoka, tonski odtenki, dinamika, ni skupinskega petja. Učitelji skupinskega pouka si prizadevajo, Kako konkretno poteka glasbeni pouk na da tudi na daljavo razvijajo kompleksne daljavo? S kakšnimi težavami se soočate? glasbene dejavnosti, katerih so učenci AĐ: Učitelji inštrumentalnega in skupinskega deležni pri pouku, kot so poslušanje, pouka se poslužujejo različnih multimedijskih izvajanje, ustvarjanje, glasbenoteoretična vsebin in interaktivnih gradiv. Učenje na znanja. Tako kot pri pouku v razredu tudi pri pouku na daljavo aktivno muziciranje in pridobivanje glasbenoteoretičnih znanj utrjuje delovne navade, uči discipline in ustvarjalnega sobivanja. Spodbuja veselje do življenja in daje izkušnjo osebne rasti znotraj skupnosti. Z našim poučevanjem otroku in mladostniku pomagamo k celostnemu čustvenemu, kognitivnemu, psihomotoričnemu in socialnemu razvoju. kanalov. Pri načrtovanju dela na daljavo smo uporabili priporočila Zavoda RS za šolstvo ter publikacijo Vzgoja in izobraževanje v Republiki Sloveniji v razmerah, povezanih s covid-19.

daljavo dobro poteka, vsekakor pa ne more v celoti nadomestiti pouka v razredu. Glavni namen izobraževanja na daljavo v posebnih razmerah je vzdrževati dosedanjo doseženo raven znanja pri učencih, spodbujati učence k doseganju ciljev v skladu z učnimi načrti ter jih spodbujati za nadaljnjo delo. Največje

Kako so šolanje na daljavo sprejeli učenci in starši? AĐ: V šoli smo ponosni na starše in učence, ki se zelo pozitivno odzivajo na dano situacijo v zvezi s poukom na daljavo. S tem nam pomagajo in nas spodbujajo za delo, ki nas čaka v prihodnjih tednih. Vsi se zavedamo, da je delo na daljavo stresno za vse udeležence vzgojno-izobraževalnega procesa in se ne more primerjati z izvedbo pouka v živo. Zahvaljujemo se staršem za njihov trud in pomoč ter zavedanje, da vsi skupaj delamo v dobro otrok. uniji. MN

RAHELIN FILC

Ustvarjalnost ne pozna strahu Rahela Mačič se v D.tajl Concept Store na Glavnem trgu 25 v Slovenj Gradcu predstavlja pod blagovno znamko Rahelin filc, in sicer s širokim naborom uporabnih in všečnih kosov, od modnih oblačil in dodatkov (obleke, krila, šali, rute, broške, verižice, uhani, lasnice ...) do izdelkov za dom (mila, podstavki, okraski …). Po njenih unikatnih oblačilih se tu in tam sprehodijo tudi kakšne zelo znane podobe (na lutki lahko najdete krilo, na katerem se razburja La Linea, badum badum). Rahela izbira naravne materiale, najraje volno, polst. »V moji delavnici je vse volneno. Od uhanov do oblačil. Volna se prepleta s svilo, lanom in drugimi naravnimi materiali. S pomočjo mila, vode in seveda rok nastajajo edinstveni izdelki. Še kako so uporabni, saj je filc zelo hvaležen material. Pozimi greje, poleti pa hladi.

>2020

Pri meni se najdejo izdelki za mlade in malo manj mlade dame in tudi za pobe. Pri ustvarjanju ne obstajajo meje, zato so nekateri izdelki mogoče malo odštekani. Taka pač sem,« o svojem ustvarjanju pripoveduje Rahela, ki je ena tistih oseb, ki so vedno pripravljene priskočiti na pomoč, zanesljiva in resnicoljubna. In polna domišljije. Rada se loti česa novega, zato jo pocukajte za rokav in izpolnila vam bo željo. Vsi njeni izdelki imajo certifikat Obrtne zbornice Slovenije, da so izdelki domače in umetnostne obrti – Rokodelstvo Art & Craft Slovenija.

podjetje, sploh v veselem decembru, ko izbirate unikatna darila. Člani Društva ustvarjalcev D.tajl, Stanka Blatnik, Rahela Mačič, Lena Koprivnikar, Tatjana Dragičević, Maja

Pilih, Suzana Seitl, Andreja Kragelnik, Jernej Kovač Myint in Karin Potočnik, vam želimo v 2021 obilo ustvarjalnih iskric. Karin Potočnik

Kreativnost ne pozna miru in strahu, je notranja sila, zato ustvarjalci ustvarjamo in iščemo nove poti do vas, ki vam je mar. Izdelke lahko naročite po pošti, pokukajte na našo FB-stran @D.tajl · Lokalno

MESTO IN PODEŽELJE / CENTER ZA SOCIALNO DELO KOROŠKA V ČASU EPIDEMIJE

Občani lahko vloge na center naslavljajo na različne načine V času ponovno razglašene epidemije zaradi bolezni covid-19 Center za socialno delo Koroška sicer deluje nemoteno, vendar na prilagojen način. Zaradi stopnjevanja ukrepov za zajezitev nalezljive bolezni covid-19 trenutno opravljajo javna pooblastila ter druge naloge, kjer je potrebno zaščititi posameznika. Nujne naloge so npr. ukrepi za varstvo koristi otrok po Družinskem zakoniku, neodložljive naloge po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini, urejanje očetovstva ter druge naloge, kjer je potrebna takojšnja zaščita ranljivih skupin prebivalstva. Uporabniki lahko kljub fizično omejenemu dostopu do strokovnih delavcev z njimi navežejo stik prek telekomunikacijskih poti (e-pošte, e-uprave, telefona), če je nujno pa tudi fizično v poslovnih prostorih centra po predhodni najavi. V primerih akutnih stisk bodo uporabniki deležni takojšnje individualne obravnave (poziv na zvonec). Občani lahko vloge na center naslavljajo na različne načine, in sicer preko e-uprave, po elektronski pošti, po navadni pošti, vloge

pa lahko vložijo tudi v poštni nabiralnik v preddverju centra. Izjemoma lahko uporabniki vloge na center oddajo tudi po telefonu, ob pogoju preverjanja dodatnih identifikacijskih dokazil vlagatelja. Vloge naj bodo opremljene s kontaktnimi podatki zaradi morebitnih dodatnih pojasnil. Po besedah direktorja CSD Koroška Tadeja Poberžnika avtomatičnega podaljševanja pravic na denarnih transferjih, kot je bilo to v prvem valu epidemije, trenutno ni. Za otroške dodatke in druge letne pravice pa velja avtomatsko podaljševanje pravic že od leta 2018. Tudi krizni center deluje nemoteno 24 ur na dan. Otroci, ki bi potrebovali pomoč, se lahko javijo prek elektronske pošte, telefonska številka kriznega centra je zapisana tudi na vhodu v center. Direktor Tadej Poberžnik nadalje pojasnjuje: »Trenutno razglašena epidemija povzroča težave pri organizaciji pomoči starejšim občanom, zaznan je tudi povečan pripad zadev na področju uveljavljanja pravic iz javnih sredstev, in sicer beležimo 18 % več vlog za izredne denarne socialne pomoči in 20 % več vlog za redne denarne socialne

pomoči. Informacija lahko nakazuje na večanje trajnejših materialnih stisk, zaradi izgub služb, nižanja dohodkov ipd.« Na CSD Koroška na področju obravnav nasilja v družini v času trenutnega 2. vala epidemije ne zaznavajo večjega odklona kot v običajnih razmerah, obstaja pa bojazen, da se bo učinek tovrstnega pojava pokazal z zamikom, kot se je to izkazalo po zaključku prvega vala epidemije. Direktor Centra za socialno delo Koroška se občanom zahvaljuje za strpen in razumevajoč odnos, ki ga v teh dneh izkazujejo ob sodelovanju z ustanovo. AP

LIONS DONACIJA ZAPOSLENIM NA COVID ODDELKU

Podpora delavcem, ki trpijo v tem času krize Zveza Lions klubov Slovenije je s podjetjem Lidl dosegla dogovor za donacijo priboljškov, s katero simbolično pokažejo podporo zdravstvenim delavcem v bolnišnicah, kjer imajo bolnike s covid-19. V tej vseslovenski akciji je sodeloval tudi Lions klub Slovenj Gradec, katerega predstavnika sta Lidlove pakete sladkarij in čajev predala COVID oddelku Splošne bolnišnice Slovenj Gradec. Donacijo za heroje v kovid krizi je pred slovenjgraško bolnišnico vključno s pismom podpore zdravstvenim delavcem predal

predsednik Lions kluba Slovenj Gradec Boris Pospihalj v spremstvu Ivana Plevnika. V imenu zaposlenih, ki so v času epidemije najbolj na udaru, jo je sprejela strokovna direktorica Splošne bolnišnice Slovenj Gradec dr. Jana Makuc in izpostavila zadnji del pisma, v katerem so člani Lions kluba poudarili pomen človeških odnosov: »... da bodo sedanje razmere le grenak spomin, ki nas bo v prihodnje zagotovo opozarjal na krhkost zdravja, ranljivost človeštva ter na pomen medsebojne pomoči, opore in sobivanja.«

Delo zdravstvenih delavcev na COVID oddelku je fizično in psihološko zelo zahtevno. Dr. Jana Makuc je ob tem pojasnila, da gre za kombinacijo strahu pred tem, ali boš kot zdavstveni delavec bolniku lahko pomagal in ali boš s tem ogozil morda sebe in domače. »Ne moremo imeti pristnega stika s pacienti, ne moreš jim priti blizu, vse poteka prek maske, očal, vizirja,« je poudarila, »je pa tudi fizično zelo naporno, ker je zaščitna oprema težavna za nositi, veliko je plastike, izjemno je neprijetna, pod tem se močno potimo ...« AP

RAZBREMENILNI POGOVORI v času koronavirusa

KDAJ? Vsak delovnik med 8. in 10. uro

KDO? Vabljeni vsi, tako otroci kot odrasli, ki bi

želeli izvedeti več o: - soočanju z neprijetnimi občutki, kot so strah, napetost, stres; - kakovostnem preživljanju prostega časa in o življenjskem slogu; - ohranitvi socialnih odnosov z najbližjimi; - mladostniških tegobah (odraščanje, šolske obveznosti, vrstniki, družabna omrežja, počitek, iskanje samega sebe);

POKLIČITE

070 640 490 ali 070 684 893 (ZD Slovenj Gradec in ZD Dravograd) in (02) 87 234 49 (ZD Dravograd) 12

Na voljo je tudi BREZPLAČNA

080 51 00 24 ur/dan vse dni v tednu TELEFONSKA ŠTEVILKA:

MESTO IN PODEŽELJE / SADNA DREVESA V JAVNEM SADOVNJAKU

Ob kolesarki prostovoljci nasadili 30 tradicionalnih sort Na pobudo slovenjgraškega ekološkega društva in Mestne občine Slovenj Gradec s komunalo je Sadjarsko društvo Mislinjske doline Lesnika prevzelo skrb za “Santnerjev sadni drevored”, s tem pa tudi izziv za ohranjanje tradicionalnih sort sadja. Prva dela ob kolesarski stezi in še na drugih območjih tega mestnega sadovnjaka je Sadjarsko društvo Mislinjske doline Lesnika s predsednikom Janezom Mirkacem na čelu opravljalo že letos poleti. Ker si zaradi korone niso privoščili jesenske izobraževalne ekskurzije, so kupili in skupaj še z nekaterimi društvi ob kolesarski stezi posadili 30 sadik kar tridesetih različnih sort sadja, za katere Maruša Vaukan Sobočan, strokovna sodelavka Sadjarskega društva Mislinjske doline Lesnika, poudarja, da samih tradicionalnih sort pestrih kulinaričnih užitkov. »Tukaj vidimo predvsem izziv naravne pestrosti in ohranjanja dediščine in nenazadnje tudi redkih okusov sadja. Tako smo posadili poletne sorte jabolk, hrušk, zgodnje jesenske sorte hrušk, slive, češnje, šmarno hruščico, dren in tudi bezeg. Vsi, ki se bodo sprehajali ali kolesarili po tej poti, bodo lahko resnično uživali v pokušanju sadja,« je povedala Vaukan Sobočanova. AP

Prostovoljcem so se priključili in posadili vsak svoje drevo tudi vodja komunalnih storitev Damjan Merzdovnik in predsednika obeh svetov vaških skupnosti, Šmartno in Turiška vas. Simbolično je drevo

ob kolesarski stezi posadila tudi podžupanja Slovenj Gradca Martina Šisernik, ki pripoveduje, kako je ob podpori Javnega podjetja Komunala Slovenj Gradec z izkopi štartala ekipa prostovoljcev Sadjarskega društva Lesnika, Ekološkega društva Slovenj Gradec, vaških skupnosti Šmartno in Turiška vas in posadila ter ponekod s tem tudi zamenjala poškodovana sadna drevesa v drevoredu sadnega drevja ob kolesarki Štrekna. »V mesecu juniju smo na pobudo sodelujočih v delovni akciji dogovorili partnerstvo za vzdrževanje nasada, ki ga je osnoval Jože Santner in je po njegovi smrti zaradi nerednega vzdrževanja propadal. Zmenili smo se, da komunalno podjetje prevzame redno vzdrževanje, strokovno skrb pa sadjarsko društvo. Tekom leta je komunala poskrbela za zamenjavo poškodovanih količkov, košnjo, sadjarsko društvo za obrezovanje. Povezovanje in sodelovanje tudi v tem napreduje v smeri dobrega, koristnega za našo lokalno skupnost – nadaljevanje in vzdrževanje posaditve sadnega drevja za namen ohranjanja narave, poučevanja o pomenu sadnega drevja za čebele, za zdravje, je povedala podžupanja in dodala, da so s to prostovoljsko akcijo nastavili zgodbo, ki jo bodo razvijali tudi v bodoče.

ODKRITJE SPOMINSKEGA OBELEŽJA OSAMOSVOJITVENE VOJNE 1991 Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Mislinjske doline je na dan suverenosti, 25. 10. 2020, slovesno odkrilo spominsko obeležje v Šmartnu pri Slovenj Gradcu. Pri tem so sodelovali še Policijsko veteransko društvo Sever, Območno združenje slovenskih častnikov Mislinjske doline ter Zveza združenj borcev za vrednote NOB iz Šmartna. Spominsko obeležje, ki je postavljeno v centru kraja zraven spomenika žrtvam vseh vojn, je namenjeno enotam Teritorialne obrambe iz Mislinjske doline in enotam Milice, ki so v osamosvojitveni vojni 1991 delovale na širšem prostoru Koroške regije. V neposredni bližini tega mesta je bilo junija 1991 veliko

mobilizacijsko zbirališče enot TO, zato ima obeležje poseben simbolni pomen za ta kraj. Spominsko obeležje, ki ima obliko betonskega tetraedra, je na prošnjo vojnih veteranov iz Mislinjske doline brezplačno prispevala Slovenska vojska. Za otvoritev smo izbrali državni praznik dan suverenosti, ko je iz Slovenije odhajal zadnji vojak JLA (25. oktobra 1991). Z osamosvojitveno vojno 1991 smo si Slovenci s številnimi žrtvami izborili svojo samostojnost, neodvisnost in dosegli, da lahko živimo v suvereni Republiki Sloveniji. Kljub temu da smo odkritje obeležja izvedli z omejenim številom prisotnih in ob upoštevanju ustrezne medsebojne razdalje, je bil dogodek slovesno in lepo izpeljan. Igor Brezovnik,predsednik OZVVS Mislinjske doline

Za Koroško društvo paraplegikov je hruško posadil Stojan Rozman. »Ob kolesarski poti Štrekna se je to leto veliko dreves posušilo – predvsem zaradi voluharja, med njimi je bila tudi ena jablana našega društva. Naša je sedaj rdeča viljamovka. Sadež se obira pozno avgusta, je srednje velik, ima belo meso, sočno, muškatne arome. Na nas je, da svoja drevesa obiskujemo, občudujemo v cvetu in obiramo plodove,« je povedal.

>2020

WOLFOVO LETO /

ODLOMKI IZ PISEM HUGA WOLFA

Ustvarjalno obdobje in pot proti zlomu »Jaz sem človek, ki ravna v vsem zgolj po impulzih, in kadar se v meni nabere potrebna množina elektrike, se nekaj zgodi.« Rojstna hiša Huga Wolfa Slovenj Gradec, ki je bila v letošnjem letu izmenično odprta in zaradi epidemije koronavirusne bolezni zaprta, je v poletnem času (potegnjeno v jesen) požela zelo lep obisk. V hiši so bili prijetno presenečeni nad zanimanjem velikega števila individualnih obiskovalcev, med njimi jih je največ prišlo iz Primorske in Ljubljane. Po lično opremljenem muzeju obiskovalce popelje vodnica Nataša Škorjanc, ki ve iz virov, ki jih hranijo v muzeju, veliko povedati o Hugovem življenju, še posebej o njegovem otroštvu v Slovenj Gradcu. Tisti, ki si želijo slišati bolj poglobljeno podano skladateljevo življenjsko zgodbo, si lahko na stalni razstavi pogledajo kopije nekaterih pisem, ki jih je slavni, a tragični skladatelj pisal domov in prijateljem. Nekateri odlomki, prevedeni v slovenščino, so še posebej izpostavljeni. Nekaj od njih jih lahko preberemo v nadaljevanju tega prispevka, okoliščine Hugovega pisanja je pojasnila Nataša Škorjanc. Leta 1860 rojeni skladatelj Hugo Wolf je svoj ustvarjalni vzpon doživel med letoma 1888 in 1891, torej v starosti 28–31 let. V tem obdobju je napisal večino svojih glasbenih del. Nataša Škorjanc pripoveduje, da je bil Hugo v teh letih poln navdiha, zato mu je skladanje šlo zelo dobro. Založbe so izdajale njegova dela, izvajalci ga izvajali, veliko je tudi potoval, ko je spremljal izvajalce, skratka, to je bilo zanj zelo plodno obdobje. Pisma iz tega obdobja so polna optimizma, veselja in navdušenosti nad samim sabo. Takole piše prijateljici Melaniji Köchert leta 1888: »V sebi čutim nadčloveške moči … Mislim, da bi se lahko spopadel z vsem svetom, tako zmagoslavno mi je pri duši. Življenje ima zame spet vrednost, in vse, kar se je v meni nabralo netiva, bo v moji naslednji stvaritvi pripeljalo do strahotne eksplozije. Ha, kako se veselim tega.« In Edmundu Langu (1888): »Pravkar sem napisal nov samospev. Božanski samospev, Vam rečem! Prav božansko čudovit! Zaboga, kmalu bo konec z mano, kajti moja pamet iz dneva v dan raste. Do kod bom še zmogel? Groza me je pomisliti na to. Nimam poguma, da bi se lotil opere, ker me je strah številnih domislekov, ki so potrebni. Domisleki, dragi prijatelj, so strašni. Čutim to. Lica mi žarijo od razburjenja kot razbeljeno železo in to stanje navdiha je zame očarljiva muka, še malo ne čista sreča. Danes sem za klavirjem dejansko sfantaziral celo komično opero. Mislim, da bi ustvaril zares nekaj dobrega te vrste. Vendar se bojim naporov;

v Pokrajinski arhiv Maribor

(iz pisma Franzu Schalku, 8. 2. 1889)

preveč strahopeten sem za pravega skladatelja. Le kaj neki mi bo še namenila prihodnost? To vprašanje me muči in plaši in zaposluje v budnosti in v snu … Mislim, da sem blazen, ker Vam pleteničim take neumnosti.« Vzrok temu počutju in posledično ustvarjanju je bila bolezen – sifilis –, z virusom katere se je okužil 1878., malo pred svojim 18. letom. Leta 1888 – 10 let po okužbi – so se začeli pri skladatelju kazati prvi hujši simptomi te težke bolezni. V njegovih možganih so se začeli procesi, ki so vplivali na njegovo počutje. Bil je hiperaktiven, skoraj v vsaki stvari je videl navdih. Kasneje, od decembra 1891 do aprila 1895, ni uglasbil niti enega samospeva. Za to je spet bila kriva bolezen. Zelo je bil občutljiv na dražljaje iz okolja, motila sta ga šum in ropot, bil je v obdobju globoke depresije. Pisma so žalostna, polna strahu, nerazumevanja obstoječega stanja. Prijateljici Friedi Zerny, mezzosopranistki, je 21. 6. 1894 pisal: »Tako me stanje moje zdajšnje sterilnosti muči veliko bolj, kot so me kdaj osrečevale ure prekipevajoče stvaritvene moči. Duševno razpoloženje, v kakršnem sem zdaj, neprestano niha med skrajno nelagodnostjo in kar najbolj morečo melanholijo.« »Preden ta spaka ne bo premagana in spremenjena v duha, ki je na uslugo, mi nič na Zemlji ne more povrniti popolne utehe, ki edina zmore osrečiti najneznatnejšega med smrtniki: da izpolni, za kar je poklican.« (26. 6. 1894) Obdobje blokade je po dobrih dveh letih minilo in Hugo je bil kot prerojen – poln življenja, navdiha, energije. V marcu 1895 se je lotil pisanja

opere Coregidorr, ki jo je v dobrih štirih mesecih napisal po noveli španskega dramatika Pedra de Alarcona. V pismu Oskarju Groheju, 18. 1. 1895, je zapisal: »Čudež, pravi čudež se je dogodil. Dolgo iskano besedilo za opero se je naposled našlo; izdelano in izpiljeno leži pred mano, jaz pa samo gorim od poželenja, da bi se lotil glasbene izpeljave. Saj poznate novelo Trirogeljnik Pedra de Alarcona … gospa Rosa Mayreder, genialna ženska, ki jo poznam dolga leta, je umetnino dokončala …« Opere niso uprizorili do junija 1896. leta. Hugova želja je bila, da bi se je lotila Dunajska državna opera, a jo je zavrnila. To je bilo hudo razočaranje zanj. Pomagal mu je prijatelj Oskar Grohe, ki je dosegel, da je prišlo do izvedbe v Dvornem in narodnem gledališču v Mannheimu. 1897. so zdravniki odkrili znake progresivne paralize. Hugovo zdravstveno stanje se je slabšalo ... (se nadaljuje) AP v Pokrajinski arhiv Maribor

SPOMINI NA OTROŠTVO HUGA WOLFA

WOLFOVO LETO /

Spomini na otroštvo Huga Wolfa »Najprej je prišel sv. Miklavž. Pri nas je bilo takrat pogosto že veliko snega. Zato je bil Miklavžev obisk še lepši in slovesnejši. Veliki krožniki, ki smo jih uporabljali le ob miklavžu za darila, so bili že pripravljeni za vse otroke. Moji trije bratci, Hugo v sredi, so sedeli za mizo na zofi in vsak od njih si je položil za hrbet kakšno orožje. Če bi se parkelj le malo spozabil, mu bodo že pokazali! Oče in mati, vsak z eno sestrico v naročju, sta jih varovala in branila na obeh koncih. Da bi še bolj poudarili slovesnost trenutka, so postavili na mizo srebrne svečnike. Tako smo otroci s pridržano sapo pričakovali veliki trenutek, ko bo vstopil naš res častitljivi in lepi sv. Miklavž. V palici je imel pod nežno kito cvetja skrit srebrno doneč zvonček, ki ga je bilo slišati že od daleč. Zvončkljanje se je ves čas približevalo in končno je prišel veliki trenutek, ki smo se ga hkrati bali in po njem koprneli: zazvončkljalo je tik pred vrati sobe in potrkalo. Na očetov klic: ‘Naprej!’ je svetnik vstopil v sobo z besedami: ‘Hvaljen bodi Jezus Kristus.’ Odet je bil v rdeč in zlat mašni plašč in na rokah je imel bele rokavice; v njih je držal lepo rdečo knjigo in zlato palico, od nje je bilo še vedno moč slišati tiho zvončkljanje. Otroci smo imeli pobožno sklenjene roke. Mali Hugec v sredi je imel krilce kolikor se je le dalo razpotegnjeno, da je skril za vsak primer pripravljeno orožje. Sedaj je bilo treba moliti in odgovarjati na vprašanja iz katekizma. Medtem sta oba grozna parklja pokukala pri vratih in verjetno grozila s pestmi. Oče ni dopustil, da bi prišla v sobo, ker bi prevelik strah škodil otrokom. Tedaj sem predala parkljem z raznovrstnimi dobrotami in koristnimi stvarmi obložene krožnike, ki so jih ti lično nesli na stegnjeni dlani in jih izročili otrokom. Hkrati pa so iz

koša na hrbtu potegnili veliko šibo in jo z velikim rjovenjem stisnili v roko vsakemu otroku. To je bil prav gotovo najgrozovitejši trenutek in celo oče je bil vesel, ko sta se oba parklja odstranila. Svetnik je odšel s pozdravom: ‘Hvaljen bodi Jezus Kristus’ in se napotil k mnogim drugim otrokom, ki so ga tisti večer željno pričakovali, da jih bo osrečil. Parklje je oblekel neki krznar in so bili res videti, kot da so prišli naravnost iz pekla. Tako lepega Miklavža nisem kasneje nikdar več videla. Temu so sledile priprave na božične praznike. Nikjer več niso bili prazniki tako lepi kot doma. Bratje so vneto pripravljali jaslice. Kot najstarejša sem jim morala stati ob strani z besedo in dejanjem. Približal se je božični večer. Dekle so tisti dan pohitele s pospravljanjem po kosilu. Potem so pripravile še kavo in zatem se tisti dan ni več kuhalo, da so lahko tudi posli praznovali. Imeli smo hladno večerjo z vinom. Ob dveh popoldne so bili vsi že napol praznično oblečeni. Potem so prinesli v hišo lepo jelko, ki jo je oče ukazal prinesti iz našega gozda, vendar tako, da je otroci niso videli, saj jo je prinesel Božiček. Starši so se nato zaklenili, steklena vrata so skrbno zagrnili in moja dolžnost je bila, da poskrbim, da bodo otroci mirni, kajti Božiček je prišel šele, ko so se na nebu prikazale zvezde. Z otroki nisem imela posebnih težav. Od časa do časa je kdo od njih skočil k oknu in zmagoslavno vzkliknil: ‘Glejte, zvezda, dve, o, že prihajajo zvezde, Božiček bo kmalu tu!’ Končno sta oče in mati odprla vrata. Otroci so zapeli božično pesem “Vsako leto spet prihaja Jezušček” (Alle Jahre wieder). Meni so v tistih blaženih trenutkih stopile solze v oči, kar se mi dogaja še danes. Darila niso bila tako dragocena,

kot so dandanes. Obdarili so nas skromno, a vsak od nas je bil presrečen. Tudi posli so ob tej priliki dobili majhna darila: ruto ali predpasnik, pač to, kar je katera od dekel potrebovala. Moški pa pipo in tobak ali pa robce in podobno. Vsak se je veselil daru. Na krožnikih je bilo dovolj hrane za vse in za vsakega steklenica vina. Lepi in blaženi časi so bili to – posebej lepi v spominih!« (Modesta Wolf – Strahser: Spomini na dom/ Spomini na otroštvo Huga Wolfa, str. 16–18)

 Iz knjige Spomini na dom izbrala Nataša Škorjanc, Koroški pokrajinski muzej. Sestra Modesta z možem Josefom Strahserjem

NOVI ZGOŠČENKA IN KNJIŽICA

Wolfovi zgodnejši skladbi namenjeni mladim Na pobudo pianistke Maje Kastratovik iz Društva Hugo Wolf Slovenj Pianistka Maja Kastratovik (levo) in sopranistka Tanja Klančnik Gradec je društvo, 160. obletnici rojstva slavnega skladatelja iz Slovenj Gradca v čast, izdalo notni album Iz otroštva, notno izdajo z zgoščenko dveh Wolfovih zgodnjih in manj znanih klavirskih skladb: Schlummerlied (Uspavanka) in Scherz und Spiel (Šala in igra). Izvaja ju Kastratovikova, ki pravi: »To publikacijo bomo razdelili glasbenim šolam s ciljem, da bi tudi najmlajše navdušili za glasbo našega genija, še posebej zdaj, v njegovem slavnostnem letu. Ravno ti dve klavirski skladbi pa zato, ker ju lahko odigrajo tudi mlajši. Skladatelj ju je napisal pri svojih osemnajstih letih.« V knjižici, opemljeni s slikovnim materialom, sta predstavljena tudi skladateljeva življenjska zgodba in spominski muzej. V glasbeni del so vključili tudi domačo sopranistko Tanjo Klančnik, ki je ob klavirski spemljavi Maje Kastratovik zapela Wolfove samospeve: Auch kleine Dinge (Italijanska pesmarica) – Tudi drobne reči, Elfenlied (Mörike) – Škratova pesem in Er ist’s (Mörike) – Ona je. Vseh pet skladb so s posebnim namenom posneli v rojstni hiši Huga Wolfa in ne v studiu. AP 12

>2020

KULTURA / PONOVNO ROJSTVO IN NOVA KNJIGA: SLEČENA

Zgodba o odpuščanju in zmagi nad temo Prva knjiga Slovenjgradčanke Nataše Zupanc Oblečena v kente, pripoved, ki bralca popelje v sodoben in skrivnosten tradicionalni svet črne celine, je požela velik uspeh. Natašina afriška zgodba je dobila še nadaljevanje, v katerem prostor in čas presežejo druge dimenzije – v njih je lahko slehernik, če mu je ta pot dana, samo gol, kot je bila gola ona. Slečena je naslov Natašine nove knjige. Natašina afriška zgodba se v prvi knjigi Oblečena v kente ni zaključila, v drugi, Slečena, pa je dobila epilog. Zgodba tokrat v veliki meri opisuje pot ozdravljenja po hudi bolezni. »Prebolela sem malarijo, ki sem jo ″prinesla″ s seboj domov. In naslov Slečena ni naključje, saj sem se v knjigi dobesedno razgalila, povedala stvari, o katerih bi marsikdo molčal. Izpoved je iskrena, z veliko mero čustvenega naboja, nepredvidljivih preobratov in hkrati zgodba o upanju in ljubezni. Odzivi bralcev so me zelo presenetili,« je o svojem drugem pripovednem delu povedala avtorica, ki sebe predstavi kot raziskovalko skrivnostnih poti, navdušeno nad vsem, kar je drugačnega in mističnega. Ena od bralk je avtorici napisala: »V (novi) knjigi nisi slečena, v svoji izpovedi si gola, gola pred svojim ožjim svetom, v katerem živiš. Prikazala si ljubezen do svoje družine, do staršev, otrok. In prikazala si svoj boj za ljubezen do sebe!« Odzivi bralcev so pokazali, da se marsikdo najde v njeni pripovedi, ko je govora o sprejemanju tega, česar ne moremo spremeniti, pa o odpuščanju in zmagi nad temo. »Veliko moči je potrebne, da se soočamo z najglobljimi ranami, da se znamo postaviti zase in dovoliti sebi in drugim,

da se izrazimo kot posamezniki, vsak s svojo zgodbo,« je Nataša Zupanc izpostavila še en vidik iz nove knjige, in sicer povezanost in pomen družine. AP

Počastitev spomina na 100-letnico rojstva Karla Pečka V letu, ko obeležujemo 100-letnico rojstva akademskega slikarja Karla Pečka, je naš častni občan, ki je življenjsko zgodbo svoje predanosti lokalni

Nataša Zupanc

skupnosti in vizionarstvu, s katerim je Slovenj Gradcu v mnogih desetletjih svoje ustvarjalnost dvigal ugled, prepoznavnost in odličnost, sklenil in se od nas poslovil leta 2016, prejel poseben poklon od svojih nekdanjih soobčanov. Po Karlu Pečku smo poimenovali novo ulico, ki nastaja v bližini doma starejših občanov in v kateri sta že dve večstanovanjski stavbi, poimenovani Vile Homški park, v nadaljevanju pa nameravamo na tem območju zgraditi še kakšen večstanovanjski objekt in predvsem tudi varovana stanovanja. Prvim naslovnikom, prebivalcem ulice Karla Pečka, čestitamo z željo, da bodo s ponosom zrli na svoj naslov stalnega prebivališča, spomin na našega profesorja pa bo odslej, ne le v kulturnem in družbenem, temveč tudi v urbanističnem in geodetskem smislu, ostal zapisan vsem naslednjim rodovom prebivalcev Slovenj Gradca. DS

Naslovnica knjige Slečena

MOJMIR PLEVNIK - MOJČ IN DIGITALNA UMETNOST

Za svoj DigiArt prejel zlato priznanje Ljubiteljski likovni ustvarjalec Mojmir Plevnik Mojč iz Slovenj Gradca je prejel zlato priznanje Javnega sklada za kulturne dejavnosti za udeležbo na 7. državni tematski razstavi Oblo in oglato. Državno razstavo na gradu Snežnik jeseni 2020 si je ogledalo kar 1554 obiskovalcev. Mojmir Plevnik - Mojč je razstavil digitalno grafiko z naslovom Ujeta forma zlaganega prostora. Na razpis JSKD se je prijavilo 460 umetnikov. Regijski selektorji so izmed teh izbrali 266 del, ki so bila razstavljena na desetih regijskih razstavah. Na Koroškem je bila v Radljah ob Dravi v septembru 2019, na kateri se je izkazal tudi Plevnik. Akademski slikar Benjamin Kumprej je nekoč o Mojčevi zvrsti umetnosti, kateri avtor sam pravi DigiArt, povedal, da digitalna umetnost izhaja iz programskih sistemov in procesov ter ima svoje zakonitosti in rezultate, digitalizirani sta v Vanč Pisar

Mojmir Plevnik - Mojč: Ujeta forma zlaganega prostora, digitalna grafika, 90 cm x 90 cm, 2019; letos nagrajena z zlatim priznanjem JSKD.

tudi pastoznost nanosa barv in transparentnost: »Skratka, rezultati nastajajo na drugačen način, kar pa ne pomeni manjvrednosti, neznanja ali neprepričljivosti.« Državni selektor akademski slikar Janez Zalaznik je izmed vseh 266 del izbral 60 del, ki so se uvrstila na državno tematsko razstavo. Med njimi so dela treh umetnikov iz Koroške, tudi Plevnikova grafika, za katero je Zalaznik v spremnem katalogu zapisal: »Tudi v digitalni grafiki Mojmirja Plevnika lahko sledimo prepletu trdnih in pajčevinastih form, ki jih svetloba oblikuje v nelogične pregibe, da se zdijo kljub notranji dinamiki ujeti v lažni globini temnega prostora.« Naš avtor iz Slovenj Gradca ustvarja predvsem v akrilni tehniki, nove tehnologije pa so ga privedle na področje digitalne grafične umetnosti. Je avtor številnih samostojnih in udeleženec skupinskih, mednarodnih in Ex-tempore razstav. Te dni z novim, inovativnim pristopom ustvarja dArt koledar ravenskih forma viv za leto 2021. AP

DRUGAČEN FESTIVAL URŠKA

KULTURA /

Finale v Slovenj Gradcu bo 4. decembra na spletu Organizator Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti se letos festivalu, ki z regijskimi predizbori poteka vse leto, zaradi korona krize ni odpovedal. Vsako leto je v jesenskem času dogajanje v Slovenj Gradcu plemenitil tudi tridnevni finalni del Festivala mlade literature Urška, katerega vrhunec je bila sklepna prireditev, na kateri so izbrali uršljanko ali uršljana leta – to je najboljšega mladega literata v lanskem letu, kateremu za nagrado omogočijo izid lastnega knjižnega prvenca. Samostojna strokovna svetovalka za literarno dejavnost mag. Barbara Rigler pojasnjuje, da so delavnico s finalisti prestavili na splet. Še vedno pa upajo, da bodo samo razglasitev, najpomembnejši del festivala, ko bodo med 92 letošnjimi sodelujočimi oz. med 5 finalisti razglasili zmagovalca, izvedli v začetku decembra v Slovenj Gradcu. Kljub spremembi izvedbe festivala in termina finala še zmeraj želijo, da bi bila razglasitev javna, četudi brez občinstva, a vendarle v živo. Če tako ne bo šlo, bodo razglasitev z

Festival mlade literature Urška 2020 utemeljitvijo državne selektorice Suzane Tratnik, katera je pred tem dobila v branje besedila sedemnajstih nominiranih avtorjev, izvedli dokončno prek svetovnega spleta. Regijska srečanja so najprej potekala v živo, potem štiri prek Zoom delavnic in spletnih pogovorov. Virtualna je bila tudi prireditev Urška po Urški, ki bi morala biti v živo v Ljubljani šele po razglasitvi uršljanke ali uršljana 2020. JSKD in revija Mentor sta tudi že razglasila zmagovalno pesem natečaja za Mentorjev feferon 2020 za najboljšo protestno pesem ali družbeno satiro. Zmagovalec, ki poleg objave v reviji Mentor prejme tudi uglasbitev svoje protestne pesmi ter predstavitev v živo (v izvedbi Suha južina Banda na finalu Festivala mlade literature Urška v Slovenj Gradcu 2020) ali prek družbenih omrežij, je Marko Levačić iz Ljubljane s pesmijo Revolucija. Poleg te so komisijo prepričale še nekatere protestne pesmi drugih mladih avtorjev in nekatere od njih je možno v

The Slovene Literary Festival f o r Yo u n g A u t h o r s Urška 2020

izvedbi različnih glasbenikov poslušati na YouTube kanalu pod naslovom Mentorjev feferon 2020 (JSKD) – protestna pesem v času korone. Tudi 50-minutni posnetek predstavitve knjižne prvenke Drseči svet lanske zmagovalke Nine Medved v spletnem pogovoru z lanskim selektorjem Andrejem Makucem je možno pogledati na spletni platformi revije Mentor.

AP Celotna zaključna prireditev Festivala Urška z razglasitvijo uršljanke ali uršljana 2020, ki tudi letos nastaja v Slovenj Gradcu, bo od 4. decembra dalje na ogled na svetovnem spletu.

KNJIŽNICA KSAVERJA MEŠKA

Bralcem prijazna, tudi ko so njena vrata zaprta Moto letošnjega dneva slovenskih splošnih knjižnic je »Knjižnica povezuje«. Tudi Knjižnica Ksaverja Meška je v času korona krize ohranila “knjižni” stik s prebivalci Mislinjske doline. Veliko akcij za bralce so preselili na splet.

V začetku novembra v Knjižnici Ksaverja Meška v Slovenj Gradcu

»Kot ni vrednosti knjige brez bralca, tako je tudi knjižnica brez obiska in povpraševanja uboga in osiromašena. Predvsem bi povabila, da se knjižnice poslužijo v takšni in drugačni obliki predvsem otroci in mladina. Opažamo, da je v času korone obisk te ciljne skupine tako

>2020

rekoč nikakršen. Skrbi nas, ker smo v zadnjih letih res veliko naredili glede bralne kulture za najmlajše in mladino, zdaj pa, kot da je z enim zamahom korona pokosila ves ta trud,« je povedala Draga Ropič, direktorica Knjižnice Ksaverja Meška Slovenj Gradec. V zadnjem času je bilo manj povpraševanja po strokovni literaturi, sicer pričakovano, pri leposlovju in zanimanju o družbenoaktualnih problematikah pa glede na krizni čas ni bistvene razlike. Moto letošnjega dneva splošnih knjižnic je bil »Knjižnica povezuje«. Kot vsako leto doslej je slovenjgraška knjižnica s tem dnem odprla novo sezono bralne značke za odrasle, tokrat že 9. zapored. Bralne menije so letos poslali po pošti, po potrebi bodo pošiljali tudi želene knjige. Tudi v času drugega vala epidemije Knjižnica Ksaverja Meška Slovenj Gradec deluje za občane, ki si življenja brez knjige ne znajo predstavljati. Delo poteka v skladu z upoštevanjem sprejetih vladnih ukrepov, pač kakor narekujejo razmere v času epidemije. Od marca do novembra je knjižnica prešla skozi več faz. Bila je popolnoma zaprta za obiskovalce, ko so dežurne knjižničarke lahko le svetovale uporabnikom pri spletni uporabi knjižničnih storitev, vpisih in registracijah. Preizkusili so izposojo elektronskih knjig, a knjiga, ki diši po življenju, ko se je dotikaš in obračaš njene liste, vendarle presega vsakršen še tako popoln elektronski stik na daljavo. Zato so pošiljali gradivo tudi po klasični pošti in kasneje izvajali brezstično izposojo, kar pomeni, da so uporabnikom prek

telefona ali portala Cobiss vnaprej naročeno gradivo pripravili, ti pa so ga potem lahko prevzeli na vhodu knjižnice. 13. novembra so knjižnice po odloku vlade lahko ostale odprte za obiskovalce, kljub temu so uporabnike še vedno usmerjali k vnaprejšnjemu naročanju gradiva, omogočili pa so tudi dostavo gradiva na dom starejšim uporabnikom in tistim v rizičnih skupinah. Akcije, za katere je bilo to možno, so preselili na splet. »Knjižnice se po najboljši meri trudimo prilagajati in ohranjati stik z bralci in drugimi uporabniki. O novostih jih seznanjamo prek spletne strani knjižnice, socialnih omrežij Facebook in Instagram, za najmlajše pripravljamo knjižne uganke, kvize, starejšim uporabnikom pa posredujemo razne atraktivne zanimivosti iz sveta branja in literature. Tistim, ki nimajo možnosti ali pa so nevešči elektronskega poslovanja, smo vselej na razpolago tudi na telefonski številki knjižnice: 02 883 93 51, kamor lahko sporočijo svoje želje in potrebe in po najboljših možnostih se potrudimo, da želeno gradivo prispe do njih tako ali drugače,« še poudarja Draga Ropič. Nekaj najbolj iskanih knjig v času korone: Nussdorfer Vlasta: Nekaj vam želim povedati, Westover Tara: Osvobojena, Pogorevc Petra: Rac, Planinc Rozman Alenka: Srce bije v dvojini, Pirjevec Jože: Partizani, Valpy Fiona: Šiviljino darilo, Lackberg Camilla: Zlata kletka, Bucay Jorge: O starših in otrocih, Žakelj Bronja: Belo se pere na devetdeset ... AP

PRIREDITVE /

KOROŠKA GALERIJA LIKOVNIH UMETNOSTI

KULTURNI DOM SLOVENJ GRADEC

Ko se galerijska vrata zapro, se odpre virtualni svet

Kino prek spleta

Kulturni dom Slovenj Gradec prireja 8. decembra 2020 ob 14. in 17. uri ogled filma v okviru dijaškega Šolskega filmskega abonmaja kar od doma prek spletne aplikacije Zoom. Kot je doslej v kinematografu,bo tudi sedaj ob projekciji potekal pogovor dijakov z dr. Urošem Zavodnikom. Zavodnik je bil v novembru eden od članov žirije za izbor najboljših filmov Art kino mreže Slovenije na mednarodnem 31. Ljubljanskem filmskem festivalu LIFFE 2020. V kinu Kulturnega doma Slovenj Gradec, ki je eden od ustanovnih članov Art kino mreže Slovenije, nameravajo po koncu omejitev, povezanih s covidom, filme z ljubljanskega festivala vključiti v svoje abonmaje in večere Liffe po Liffu. Slovenjgraški kino torej ne spi! Trenutno se v njem izvaja velika investicija – prenova dvorane. AP

Ko se mnogi sprašujejo, kaj kulturne ustanove počnejo v času, ko ne sprejemajo obiskovalcev, v Koroški galeriji likovnih umetnosti hudomušno odvrnemo, da imamo v času zaprtja galerije še več dela kot sicer. A to delo je, da se razume, prijetno. Osredotočamo se na stvari, za katere ponavadi zmanjka časa, predvsem pa raziskujemo alternativne načine, kako naše vsebine po različnih kanalih posredovati zvestim in novim obiskovalcem. Zavedamo se, da te vsebine ne nadomeščajo obiska galerije, temveč so samo drugačen način ohranjanja stika z našimi obiskovalci. Tako domači kot tuji muzeji in galerije so v času zapiranja kulturnih ustanov ubrali sveže formate predstavljanja svoje dejavnosti. Moderna galerija in Umetnostna galerija Maribor ponujata vpogled v svoje depoje in arhive ter s pomočjo foto- in videogradiva predstavljata umetniška dela, ki obiskovalcem večinoma ostajajo skrita. Večje svetovne galerije, kot recimo londonska galerija Tate Modern, ki je bila še do nedavnega odprta, se osredotočajo na virtualne predstavitve razstav in vodstva, ki si jih lahko ogledate v udobju svoje dnevne sobe.

SV. NIKOLAJ ALI SV. MIKLAVŽ GODUJE 6. DECEMBRA

Letos, ko pride Miklavž

»Naša dejavnost želi spodbuditi vse ljudi dobre volje, da postanejo Miklavži, da pričnemo širiti dobro in da vsak izmed nas nekomu polepša te dni. Vabimo in spodbujamo, da vsak izmed nas v času miklavževanja pokliče vsaj tri ljudi, napiše kakšno pismo ali koga preseneti s kakšno pozornostjo. Bodimo Miklavži drug drugemu in ostanimo povezani kljub distanci in maskam,« je zapisala Albina Linasi.

Ker se zavedajo stisk, ki jih ljudje doživljajo te dni, še posebej problema izoliranosti in osamljenosti, izgube, žalovanja, pomanjkanja odnosov, veselja in upanja, so se v Pastoralni zvezi župnij Slovenj Gradec odločili deliti med ljudi upanje, toplino in dobroto sv. Miklavža. Miklavževanje bo zato letos potekalo ves teden. Na spletni strani pastir.si, na FB pastir in Instagramu so že od 29. novembra vsak dan objavljene Miklavževe aktivnosti.

Odprt je poštni predal: miklavz@gmail.com, kamor lahko odrasli in otroci dobremu možu napišejo in pošljejo pismo. Miklavževi odgovori na pisma bodo objavljeni na spletni strani www. pastir.si. Otroci lahko vsak večer ob 19. uri na FB pastir v živo poslušajo pravljico o Miklavžu. Poleg tega bo vsako gospodinjstvo pastoralne zveze prejelo Miklavževo pozornost. Spodbudo in upanje bo prinašal tudi v domove za ostarele, pisal bo zdravstvenemu osebju. Družine z otroki se bodo lahko v živo srečale z njim po videokonferenčnem sistemu Zoom. Pri tem bo sodelovalo veliko število posameznikov in družin, saj je namen deliti to, kar prinaša Miklavž: dobroto, upanje, veselje in bližino. Nikolaj iz Mire, krščanski škof in svetnik, sveti Nikolaj oz. sveti Miklavž je bil še posebej poznan po svoji darežljivosti. AP

Epidemija in z njo kriza, ki je prizadela kulturne ustanove, se je dotaknila tudi umetnikov. Ti so ostali brez razstav, projektov in možnosti predstavljanja svojega dela v galerijah in muzejih. Tudi oni se v teh časih opirajo na splet in veseli nas, da jim pri tem lahko pomagamo. KGLU se je povezala z Mitom Gegičem, umetnikom, slikarjem in grafičnim oblikovalcem, ki je za nas ustvaril serijo duhovitih citatov, povezanih z našo galerijo. Tedensko jih objavljamo na naših Facebook in Instagram profilih pod ključnikom #kglumeme. Oglejte si jih in nam sporočite, če nasmejijo tudi vas. Na naši spletni strani so še vedno dostopne virtualne galerije, dodana je bila tudi čisto sveža razstava del Lojzeta Logarja. Na uho nam je prišlo, da že pogrešate kustosa Marka Košana in njegova vodstva. Tudi ta so že dodana v virtualne razstave in na naš Youtube kanal ter čakajo na vaše oglede. Se še spomnite poletnih sprehodov med slovenjgraškimi javnimi spomeniki in skulpturami? O njih boste v decembru lahko poslušali na Koroškem radiu v posebni oddaji Zaustavljeni spomini. Ob koncu pa še to – brez skrbi, čakamo na vas! Razstave v KGLU in Galeriji Ravne bodo podaljšane in na voljo takoj, ko bosta galeriji spet odprti. Zala Lorber, Koroška galerija likovnih umetnosti

Namig za decembrska darila Želite svojim bližnjim, prijateljem, družini ali poslovnim partnerjem podariti nekaj drugačnega? V Turistični pisarni Slovenj Gradec imamo na voljo številne knjige o Sloveniji in Slovenj Gradcu. Lahko se odločite za ročno izdelan nakit za boljšo polovico ali kakšno punčko za svoje nadobudneže. Spremljajte nas na Facebook strani Spotur Slovenj Gradec, kjer bomo predstavili številna darila, seveda pa nas lahko kontaktirate tudi po telefonu: 02 881 21 16 ali e-pošti: tic@slovenjgardec.si. Ne pozabite, čas obdarovanja se bliža.

TURIZEM NA KOPAH

TURIZEM /

S pretežno domačimi gosti ustvarili dobro turistično klimo

v Tomo Jeseničnik

Kope so letos s strani Turistične zveze Slovenije prejele priznanje za najboljšo izletniško točko v Sloveniji. Podjetje VABO je na Kopah prisotno že 21 let, ves ta čas so se trudili, da bi se gostje pri njih počutili čimbolj domače. Z dodatnimi vsebinami, ki jih iz leta v leto dopolnjujejo, pa so postali prepoznavna turistična destinacija za zimsko-letni turizem. Vedno večji pomen dajejo letnemu turizmu in programom, ki jih izvajajo v okviru podjetja (tematski pohodi, vsakodnevne delavnice za koristnike programov, Holcerija, bike svet …). S pomočjo Šport kluba Nitro Nitro in Primoževe šole doživetij organizirajo tudi zahtevnejše programe (izvedba team building programov, kolesarjenje za najmlajše, mini trail za otroke, disk golf, najem koles in ostale opreme), pojasnjuje Boštjan Paradiž, direktor podjetja VABO. Kakšna je bila na Kopah letošnja poletna sezona? BP: Glede na situacijo covid-19, ki nas je prizadela v mesecu marcu, in vse ukrepe, povezane z virusom, je to eno izmed zelo težkih obdobij za delo in preživetje v gostinstvu in turizmu. Z ukrepi vlade in uvedbo vavčerjev – turističnih bonov smo rešili poletno turistično sezono. Obisk je bil zelo dober, kapacitete so bile od uvedbe turističnih bonov pa vse do ponovnega zaprtja zasedene preko 85 %. Skupaj smo v poletni sezoni naredili več kot 12 tisoč nočitev na Kopah, kar je dobrih 6 % več kot lani v primerljivem obdobju. Rast je bila izkazana izključno na osnovi turističnih bonov. Na lokaciji Hotela Slovenj Gradec pa smo imeli kar 70 % manj gostov. V celoti so odpadle priprave športnikov. Kapacitete smo delno nadomestili s turističnimi boni, vendar je izpad ogromen. Slovenci so se izkazali za zelo dobre goste, udeleževali so se organiziranih programov in vsebin, ki smo jih pripravljali. Tudi potrošnja v gostinstvu se je dvignila. Seveda so k temu prispevali turistični boni, nad katerimi se ne moremo pritoževati, saj so bili za nas najboljši ukrep vlade.

>2020

So dosedanji vladni ukrepi pomoči za vašo panogo torej primerni? BP: Vladni ukrepi definitivno pomagajo blažiti težko situacijo, v kateri smo se znašli, nikakor pa ne morejo nadomestiti našega rednega poslovanja. Predvsem je za nas pomembno, kako bomo lahko oddelali obdobje zime, ki pa še vedno pomeni naš glavni del sezone. Posledice bo gospodarstvo nosilo še nekaj časa, menim, da bosta za preživetje ključni naslednji dve leti, ko bomo cepivo že imeli in bomo morali vzpostaviti nazaj tržno gospodarstvo. V tem prehodnem obdobju bo vlada morala sprejeti še veliko ukrepov v podporo gospodarstvu, da bomo lahko preprečili ekonomsko in finančno krizo, ki nas je doletela leta 2008 in po njem. Zimska sezona je zaradi zdravstvene situacije negotova. Kako se pripravljate na zimo? Kakšni so vaši načrti? BP: Letošnja zima je v celoti neznanka. Vsi skupaj smo odgovorni, da najprej zaščitimo zdravje ljudi, šele kasneje so na vrsti ekonomski in drugi interesi. Vendar pa moramo biti z ukrepi zelo previdni, kjer je le možno, se je potrebno ogniti posledicam, ki jih ima pandemija na gospodarstvo. Mislim pa, da smo pri ozaveščenosti in upoštevanju pravil gostinski in turistični delavci tisti, ki zelo dosledno izvajamo vsa priporočila in zakonske omejitve. Potrebno je izpostaviti neodgovornost posameznikov, ki organizirajo privatna druženja, ki so ena večjih žarišča okužb. Na ta način se ukrepi še zaostrujejo, posledice pa nosimo vsi, še najbolj pa gostinsko-turistični delavci. Kakšni so podatki za lansko zimsko sezono na Kopah? BP: Zimska sezona 2019/2020 je bila ena slabših v zadnjih 10 letih. Če se spomnimo, naravnega snega ni bilo, temperature pa so večkrat zelo omejevale izdelavo umetnega snega. Po

stroškovni plati je bila to ena najdražjih sezon. Skupaj smo ustvarili nekaj več kot 62.000 smučarjev, kar pa je bilo skoraj 20 % manj kot leto prej, na koncu pa še koronavirus. Naše misli in delo so popolnoma usmerjeni v prihajajočo sezono, za katero imamo v celoti pripravljene vse naprave in opremo, izvedli pa smo tudi določene posodobitve na otroškem parku, urejamo nove sanitarije na smučišču, pa tudi nova parkirišča. Že poletje je pokazalo, da smo s pretežno domačimi gosti ustvarili zelo dobro turistično klimo, s pomočjo turističnih bonov je marsikateri Slovenec odkril pobočje zahodnega Pohorja. Verjamem, da bomo tudi to zimo naredili veliko promocije in ustvarili pogoje, ki bodo omogočili smučanje doma po kvalitetno urejenih progah in dostopnih cenah za vse udeležence. Vabljeni na Kope. MN

Anketa Javni zavod Spotur pripravlja Strategijo turizma v Mestni občini Slovenj Gradec za obdobje 2021–2025, kjer želi vključiti poleg strokovnega tudi javno mnenje o prihodnosti turizma v Mestni občini Slovenj Gradec. Zato vas vljudno vabimo k sodelovanju, saj lahko skupaj z vami in vašimi odgovori dobimo vpogled v želene smernice razvoja turizma, izhodišča za izboljšanje trajnostnega poslovanja in razvoja turistične destinacije. Anketa je anonimna, za izpolnjevanje boste potrebovali približno 15 minut časa. Zbrani podatki bodo obravnavani strogo zaupno, analizirani na splošno in uporabljeni izključno za pripravo tega strateškega dokumenta. Za sodelovanje se vam prijazno zahvaljujemo. Anketa je dostopna na spletni povezavi: https://www.1ka.si/a/307017.

ŠPORT / STOJAN ŽELEZNIK, TRENER JUDA

Norveška izkušnja je bila zanimiva, a po svoje tudi težka Vse načrte nam je prekrižal koronavirus, ki nas je po nekaj mesecih karantene in nadaljnje negotove prihodnosti prisilil v razmislek. Sledila je odločitev, da se po slabem letu vrnemo domov. Izkušnja je bila zanimiva, polna novih poznanstev, a po svoje tudi težka. Nikakor ne obžalujem časa, ki smo ga preživeli tam, Norveško bomo vsekakor še obiskali. Norveška kultura se precej razlikuje od slovenske. Zagotovo je precej razlik tudi v odnosu do juda, načinu treningov in prepoznavnosti tega borilnega športa? SŽ: Res je, razlika med državama je velika, tako v kulturi kot tudi v športu. Borilni športi na Norveškem niso prav popularni, z izjemo tekvondoja. Judo je pri njih dokaj nerazvit. Na to vpliva več dejavnikov: majhno število zaposlenih trenerjev, usposobljenost le-teh, tekmovalni sistem, velik problem pa predstavljajo tudi stroški potovanj na tekmovanja, saj Norveška od juga do severa meri več kot 2300 kilometrov in je potrebno na pot mnogokrat kar z letalom. Vseeno pa imajo klubi zelo dobro infrastrukturo, torej pogoje za treninge, ki ostaja dokaj neizkoriščena. Na treningih sem pri večini moral pričeti z osnovami, preden smo lahko nadaljevali. V naši regiji je bilo nekaj reprezentantov, s katerimi sem dobro sodeloval, s svojimi izkušnjami pa sem pomagal tudi pri splošni popularizaciji juda tako na regijskem kot državnem nivoju v okviru sodelovanja z Norveško judo zvezo.

In kako ste se nanje prilagajali na Norveškem? SŽ: Koronavirus je močno vplival na delovanje športa v globalnem pomenu. Vadbo v klubu izvajamo skladno z vladnimi ukrepi in priporočili. Ob prepovedi izvajanja treningov smo za naše športnike pripravili programe, s katerimi lahko prilagojeno vadbo opravljajo na daljavo, po svetovnem spletu. Ko je bilo še možno trenirati, smo to izkoristili v upanju, da bomo lahko nadaljevali s tekmovalno sezono. Od marca smo se udeležili nekaj tekmovanj, med njimi sta bili državno prvenstvo do 16 let ter državno prvenstvo za člane in članice, na katerih so naši tekmovalci posegli po najvišjih mestih. Na Norveškem je bilo podobno. Precej treningov smo izvajali na daljavo. S treningi pa so prvi lahko pričeli prav najmlajši, torej otroci do 18. leta starosti, ki niso spadali v rizično skupino ljudi. Tekmovalno sezono je nacionalna zveza popolnoma ustavila za koledarsko leto 2020.

Kljub trenutni situaciji ste se lahko udeležili evropskega prvenstva v judu, ki je v prvi polovici novembra potekalo v Poreču. Tja ste se odpravili kot trener Aljaža Gostenčnika, ki je tam branil barve Stojan, junija ste se po nekaj manj kot slovenske reprezentance. Kako ste bili letu dni vrnili iz Norveške, kjer ste zadovoljni z njegovim nastopom? delovali kot trener in koordinator juda. SŽ: Aljaž je dobil priložnost za nastop na Nam lahko opišete svojo norveško evropskem prvenstvu do 23 let po uspešnem izkušnjo? Zakaj ste se sploh odločili za pot nastopu na članskem državnem prvenstvu v na sever Evrope? začetku septembra, na katerem je bil drugi. SŽ: Tako je, septembra 2019 smo se z Na prvenstvo se je pripravljal v domačem družino preselili na Norveško (Trondheim). V Judo klubu Acron Slovenj Gradec ste klubu. Skladno z omejitvami proti širjenju Že leto pred tem sem dobil ponudbo za koronavirusa letos ni bilo preglednih bili pred odhodom ena izmed gonilnih delo trenerja juda v eni izmed njihovih regij. tekmovanj ali konkurenčnih priprav, kjer Zame je bil to seveda nov izziv, a odločitev za sil na področju dela z mladimi judoisti in judoistkami. Ste po vrnitvi prevzeli takšne bi lahko spremljali formo. Spremljati bi selitev smo sprejeli kot družina. Vsi skupaj ga moral trener Ruslan Yankovskyy, ki pa naloge, kot ste jih imeli prej? smo se veselili nove izkušnje, a hkrati smo je zaradi stika z okuženo osebo znotraj SŽ: Na tem mestu bi se najprej rad zahvalil s težkim srcem zapustili domači Slovenj reprezentance moral ostati v izolaciji. Tako vodstvu kluba za topel sprejem nazaj v Gradec. sem z njim v Poreč odpotoval jaz. Aljaž je matični klub. Moje naloge so nekoliko Na Norveško imamo lepe spomine. Velika žal že v prvi borbi proti predstavniku Švice drugačne, saj so po mojem odhodu sprememba za nas je bilo podnebje. Tudi dobili priložnost mlajši trenerji, ki delo naredil napako, ki jo je nasprotnik zelo polarna noč in dan sta bila za nas nekaj dobro izkoristil in ga izločil z nadaljnjega z najmlajšimi opravljajo zelo dobro. Po novega, ampak smo se nanju brez težav tekmovanja. Z nastopom vsekakor nismo bili navadili. Ko je posijalo sonce, se je ta severna dogovoru s predsednikom kluba Borutom zadovoljni, saj so njegove sposobnosti večje. Maroškom in glavnim trenerjem Ruslanom dežela pokazala v polnem sijaju. Vsak Yankovskyym sem prevzel treniranje sleherni sončni žarek in lepo vreme smo z Katera tekmovanja pa judoiste in starostnih skupin do 14, 16 in 18 let, postal velikim užitkom izkoristili za raziskovanje mentor mlajšim trenerjem, opravljam pa tudi judoistke vašega kluba še čakajo do prečudovite narave. organizacijska, administrativna in druga dela konca letošnjega leta? Za hitrejše privajanje na novo življenje se SŽ: Individualnih tekmovanj v tem v klubu. lahko zahvalim predstavnikom klubov, v koledarskem letu ni več predvidenih. katerih sem deloval. Spoznali smo tudi V zadnjem letu so športnikom, tako kot Če bodo okoliščine dopuščale, se bo v kar nekaj Slovencev, ki so nam pomagali z decembru odvila še 1. slovenska judo liga, na celotni družbi, veliko težav povzročili nasveti. Življenjski standard na Norveškem katero se naši fantje pripravljajo, zato ciljamo koronavirus in nove okoliščine, ki je dober, a ne smemo mimo dejstva, da so na uvrstitev na zaključni turnir in končno ob višjih dohodkih tudi življenjski stroški zelo so nastale ob tem. Kako ste se nanje uvrstitev med najboljše tri ekipe. MaN prilagodili v slovenjgraškem klubu? visoki. 20

ŠPORT / BORUT OŠLAK, ROKOMETNI KLUB SLOVENJ GRADEC 2011

poskrbele za prestavljanje tekem in drugačen način treningov. Kljub temu, da je za vami bogata kariera, podobne izkušnje do sedaj še niste imeli … Sem pa na svoji rokometni poti imel to srečo, BO: Za vse nas je situacija v svetu nova in upam, da skupaj premagamo virus čim prej da sem igral v profesionalnih klubih, kjer so igralcem resnično omogočali, da nam je bilo ter da se življenje zopet vrne v stare tirnice. Verjamem, da nikomur trenutne razmere igranje rokometa edina skrb in zadolžitev. Treningov je vsekakor več, več je videoanaliz niso v prid, upam pa, da se bomo iz tega kaj naučili in da se vrnemo nazaj še močnejši. in tako se lahko 100-% predaš samo športu. Klubi v tujini so resnično organizirani kot Prestavitve tekem in treningi v podjetje, ki deluje in zaposluje ogromno samoizolaciji zagotovo porušijo ljudi. Vsak ima svoje zadolžitve, od športnikov tekmovalni in trenažni ritem. marketinga, nabave opreme, zdravstvenih Kako se igralci prilagajate na te nove storitev in skrbi za igralce glede namestitve okoliščine? in dobrega počutja. BO: Mislim, da se vsi skupaj še vedno

Vesel, da zopet igra za matični klub

v RK Slovenj Gradec 2011

Pred lansko sezono ste se vrnili v svoj domači klub, Rokometni klub Slovenj Gradec 2011. Ta je v času vaše odsotnosti preživljal precej burne čase. Verjetno ste z enim očesom, kljub temu da ste bili v tujini, vseskozi spremljali dogajanje v svojem matičnem klubu. Kakšni so bili vaši razlogi za vrnitev? BO: V času moje odsotnosti sem vsekakor spremljal dogajanje v svojem matičnem klubu. Žalostilo me je dejstvo, da je klub Borut Ošlak je v svoji karieri prepotoval moral zaradi finančne stiske zopet začeti od in zamenjal kar nekaj držav. Matični klub začetka, ker se mestu in klubu, ki živita za (takrat Rokometni klub Prevent) je zaradi rokomet, ne bi smelo zgoditi. ponudbe Celja Pivovarne Laško zapustil pri Sem pa izredno vesel, da je klub s podporo svojih enaindvajsetih letih. Pot ga je potem domačih sponzorjev, navijačev in z mladimi iz Celja vodila v Španijo, kjer je igral tri leta, nato pa se je za eno sezono vrnil v domovino perspektivnimi igralci zopet našel pot nazaj tja, kamor spada. in zaigral za Ribnico. Ker je v tujini pustil dober vtis, je po tej sezoni prejel ponudbo iz Že ko sem odhajal iz kluba Prevent, sem Francije, kjer je ostal kar pet sezon. Nazadnje si po tihem želel, da se nekega dne zopet vrnem domov in zaigram pred našo se je preselil še k sosedom Madžarom, kar fenomenalno publiko. Lansko sezono pa mu je zaradi bližine doma res ugajalo. me je poklical predsednik Samo Lampret in Lansko sezono je po klicu predsednika mi predstavil zgodbo ter trud, ki ga ljudje Rokometnega kluba Slovenj Gradec 2011 sedaj vlagajo v ta klub. Ker sem v tem videl prepoznal dobro zgodbo in potencial mlade le dobre stvari, sem brez oklevanja sprejel ekipe in brez oklevanja sprejel povabilo, da ponudbo ter se vrnil domov, za kar sem se zopet vrne domov ter tukaj zaključi svojo kariero. »Vesel sem, da se mi je ta želja, da bi resnično hvaležen. lahko zaigral za svoj matični klub, uresničila Kako ste zadovoljni z lansko sezono? in odlično se počutim zopet doma.« Verjetno posebnih težav pri prilagajanju na okolje, v katerem ste odraščali, niste Trenirali in igrali ste torej v precej imeli … različnih okoljih. Nam lahko opišete BO: Ne, s prilagajanjem res nisem imel razlike v načinu treningov in priprave na težav in zaenkrat se odlično počutim v ekipi. tekme, priljubljenosti in prepoznavnosti K vsemu temu pa je seveda pripomogla rokometa, podpori navijačev in neverjetno pozitivna energija med soigralci, mentaliteti domačih igralcev v teh ki so jo ustvarili že pred mojim prihodom. različnih kulturah? Lanska sezona je bila za nas vse uspešna, BO: Vsako okolje in država ima svoje saj smo obdržali mesto v prvi državni ligi, posebnosti. V Španiji je bilo zaradi polnih je pa res, da se ne moremo otresti slabega tribun in temperamenta ljudi na tekmah priokusa, ker smo morali sezono predčasno vedno užitek igrati pred polnimi tribunami, končati zaradi epidemije. Verjamem, da bi že medtem ko se pri Francozih lahko začuti lansko sezono dosegli boljšo uvrstitev, če bi že malo več zadržanosti in uglajenosti pri lahko nadaljevali. sodelovanju ljudi na tekmah. Vsekakor pa me je presenetila fanatičnost madžarskih V letošnjo sezono ste z ekipo krenili zelo navijačev. Resnično zadnje čase ogromno odločno in kazali odlične igre. Vse dokler vlagajo v rokomet in ljudje živijo z niso razmere, povezane s koronavirusom, rokometom. 12

>2020

prilagajamo novemu načinu tekmovanja in treningov zaradi korone. Je pa vsekakor res, da prekinitve tekmovanja in odpadanje nekaterih treningov slabo vplivajo na športnike, ker je težje vzdrževati formo in tekmovalni ritem. Za nas je verjetno najtežje, ker ne moremo igrati pred našimi navijači, ki so res neverjetni in nam dajejo ogromno zagona. Verjamem pa, da bomo kmalu spet lahko zaigrali pred polnimi tribunami in se ob zmagah veselili s podporniki rokometa. Za konec bi vas prosil še za oceno dosedanjega dela sezone. Kakšne cilje ste si skupaj z ekipo in strokovnim vodstvom postavili za letošnjo sezono, za katero seveda vsi skupaj upamo, da bo uspešno izpeljana v celoti? BO: Glede na perspektivno ekipo, ki jo imamo, si po tihem želimo končati to prvenstvo v zgornjem delu lestvice. Pot do tja je seveda še dolga, a zaenkrat nam kaže dobro. Je pa potrebno rezultate graditi počasi in igrati tekmo za tekmo. Upam in verjamem, da se bomo na koncu sezone lahko veselili dobre uvrstitve, ker si klub, navijači in mesto to tudi zaslužijo. MaN

MLADI/

ANKETA

Šolanje na daljavo Učenci in dijaki se že drugič v letošnjem letu šolajo na daljavo. Nekaj mladih Slovenjgradčanov smo povprašali, kako doživljajo pouk od doma. Julija Ažman, 1. letnik Gimnazije Ravne na Koroškem »Šolanje na daljavo poteka prek video konference, in sicer od ponedeljka do petka po istem urniku, kot smo ga imeli v šoli. Všeč mi je, da nam novo snov razložijo profesorji in v kolikor nam kaj ni jasno, lahko tudi vprašamo in dobimo dodatna pojasnila. Seveda pa zelo pogrešam družbo in pogovore s svojimi novimi sošolci, s katerimi smo se šele začeli spoznavati. Komaj čakam, da bomo spet lahko sedli v šolske klopi, čeprav tudi ta način izobraževanja ni tako slab.« Luka Vaupot, 1. letnik Gimnazije Ravne na Koroškem »Imamo pouk, kakršen bi bil drugače v šoli, le da vse delamo na daljavo prek Zooma. Urnik je isti, način dela je enak, edina razlika je, da namesto v šolskih klopeh sedimo doma za računalnikom. Delo doma mi je všeč, saj lahko dlje spim, prav tako pa imam tudi vse na dosegu roke. Sicer ima tudi svoje minuse, saj se s sošolci lahko družimo samo na družabnih omrežjih, ne pa v živo, prav tako sem iz nekega razloga bolj utrujen, kot pa sem drugače po šoli. Pri znanju samem pa se mi zdi, da ni nekega bistvenega primanjkljaja in mislim, da je šolanje na daljavo doseglo svoj namen. Kljub temu pa si želim, da bomo kmalu v šoli. Sara in Žan Nabernik, 3. in 5. razred Osnovne šole Šmartno pri Slovenj Gradcu »Pouk na daljavo se nama zdi v redu. Ampak je pravi pouk boljši. Zelo namreč pogrešava prijatelje iz šole. Nalog in zadolžitev nam učitelji ne pošljejo preveč, tako da jih lahko sproti opraviva. Če imava kakšne težave, nama na pomoč priskočijo starši, pomagava pa si tudi med seboj. Všeč nama je, ker imava zdaj več prostega časa. Lahko sva veliko zunaj in se igrava. Komaj pa čakava, da se vrnemo v šolo in da se zopet vidiva s sošolci.« Staš Svetec, 7. razred Osnovne šole Podgorje pri Slovenj Gradcu »S šolo na daljavo nimam posebnih težav. Učitelji nam pravočasno pošiljajo naloge, da se lahko pripravimo na delo. Kadar je kaj nerazumljivo, so nam učitelji vedno na razpolago za pomoč. Naloge opravljam redno, zato mi tudi ne vzamejo preveč časa. Vseeno pa bi raje pouk nadaljeval v šoli, da bi se lahko družil s sošolci in se posvetoval z učitelji. Pouk prek Zooma imamo redno po urniku za SLJ, MAT, TJA, občasno, vsaj 1-krat tedensko, pa za ostale predmete.« 22

Todor Hrašan, 6. razred Prve osnovne šole Slovenj Gradec »Šola na daljavo je nekaj čisto novega. Nikoli si nisem niti predstavljal, da bom šolo opravljal na tak način. Zdaj pa je tako že drugič. Šola na daljavo mi je sicer všeč, ker sem lahko več za računalnikom, a se mi zdi težje kot v pravi šoli. Učitelji nam sicer veliko snovi razložijo po videokonferencah. Poleg tega pogrešam prijatelje in druženje. Zato si tudi želim, da se situacija umiri in da se lahko čimprej vrnemo v šolske klopi.« Val Vošner, 5. razred Prve osnovne šole Slovenj Gradec »Nisem preveč navdušen nad šolo na daljavo, ker zelo pogrešam sošolce in učiteljico. Slišimo in vidimo se samo na kratko prek računalnika. Učiteljica nam vsak dan pošlje tudi pisna navodila. To ni tako dobro kot razlaga učiteljice v razredu. Pri ustnih navodilih jo lahko kaj vprašamo in če kaj ne razumemo, lahko takoj dobimo odgovor. Najbolj pa pogrešam druženje med odmori. Želim si, da bi se lahko hitro spet vrnili v šolo.« Vidjan Lenart, 6. razred Druge osnovne šole Slovenj Gradec »Delo od doma mi je všeč, ker si lahko čas za učenje in večkrat tudi za naloge sam razporejam. Fajn mi je, saj se lahko med odmori igram, včasih grem za par minut tudi na zrak, kar v šoli ne morem. Ni mi pa všeč, da se ne morem srečevati in družiti s sošolci, ki jih že zelo pogrešam. Pogrešam tudi razlago učne snovi, ki jo v šoli podajo učitelji. Prav tako mi ni všeč, da sem veliko več časa za računalnikom. Ne vem tudi, kako bom pridobil ocene.« Eva Ivartnik, 4. razred Podružnične osnovne šole Sele »Šolo od doma imamo že dva tedna dlje, ker smo bili predhodno (pred počitnicami) v karanteni. Všeč mi je, ker lahko imam večkrat odmor in med tem časom grem ven na svež zrak in se igram. Pouk poteka bolj sproščeno in ne rabimo poslušati večkratne razlage učiteljice kot v šoli, ko kdo ne razume snovi. Po drugi stani pa mi delo od doma ni všeč, ker zelo pogrešam prijatelje, malo tudi učiteljico. Čeprav se slišimo in vidimo prek MS Teamsa, to ni enako. Komaj čakam, da bom lahko spet šla v šolo.«

KRIŽANKA /

RAZVEDRILO/

SLOVENSKI KOŠARKAR IN NEKDANJI ČLAN SLOVENSKE REPREZENTANCE SANDI

Pravilno rešeno križanko pošljite do 15. decembra na naslov: TIC Slovenj Gradec, Glavni trg 24, 2380 Slovenj Gradec. Geslo križanke nam lahko pošljete tudi po elektronski pošti: urednistvo@mo.slovenjgradec.si

RAZLOŽENO NASELJE JUGOVZHODNO OD GROSUPLJA SESTAVINA NAGELJNOVEGA ETERIČNEGA OLJA BOJAN ADAMIČ NEKD. AMER. DVIGOVALEC UTEŽI TOMMY

Nagrade podeljuje Kulturni dom Slovenj Gradec.

Nagrade decembrske križanke časopisa SGlasnik: 1. nagrada: Vstopnica za ogled lutkovne predstave Lutkovnega abonmaja 2. nagrada: Kino vstopnica za Art kino torek 3. nagrada: Kino vstopnica za Otroški nedeljski filmski abonma Če bom izžreban/-a, dovoljujem objavo svojega imena in naslova med izžrebanci. Dovoljujem tudi, da bo navedene podatke izdajatelj mesečnika SGlasnik vodil v zbirki nagrajencev. Nagrajenci prevzamejo nagrado v Turistično informacijski pisarni Slovenj Gradec do konca meseca. Dodatne informacije na spotur.si. Nagrajenci novembrske križanke časopisa SGlasnik: 1. nagrada: Vladimir Bartol: ALAMUT Iztok Flajmiš, Francetova ulica 12, 2380 Slovenj Gradec 2. nagrada: Lučka Kajfež Bogataj: PLANET, KI IZGINJA Zala Juvan, Prešernova 38, 2380 Slovenj Gradec 3. nagrada: Andrej Rozman Roza: ŽIVALSKA KMETIJA Marija Kostanjevec, Celjska cesta 54, 2380 Slovenj Gradec

Pomembne številke Center za obveščanje, gasilci, reševalna postaja T 112 | Policija T 113 Urgentni center Splošne bolnišnice Slovenj Gradec T 02 882 34 00 Zdravstveni dom Slovenj Gradec Dežurna ambulanta T 041 713 886 Zobozdravstvene storitve T 02 885 79 76 Odvzem brisa covid-19 T 031 393 113 Center za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih substanc T 070 820 998

KRIŽANKO SESTAVIL FRANC NOVAK

STARA AZIJSKA DRŽAVA OB SREDNJEM TIGRISU

Rdeči križ, Območno združenje Slovenj Gradec T 02 885 00 30 Karitas Slovenj Gradec T 040 575 440 Mestna občina Slovenj Gradec T 02 881 21 10 E info@slovenjgradec.si

ŠTEFAN GALIČ

ŠTEVNIK

NEHOTENO NOČNO MOČENJE V POSTELJO

ROMAN IVANA ZORMANA …………. ZALIV

KRAJ PRI AVSTRIJSKO NEMŠKI MEJI OB REKI KRANZBACH

JUNAK CERVANTESOVEGA ROMANA (DON)

ROMAN FR. PISATELJA CHATEAUBRIANDA

KDOR PRI DELU UPORABLJA PREDVSEM LEVO ROKO

NAJPOGOSTEJŠA RASTLINA

VEČJA VAS

AMERIŠKA DENARNA ENOTA ETILNI ALKOHOL, VINSKI CVET

JUŽNOAMERIŠKA DRŽAVA

MOČNEJŠA DLAKA V MOŠKI BRADI

ZA POLTON ZVIŠANI TON E

HIP, TRENUTEK

PREBIVALCI APAČ

OKRASNA RASTLINA Z RAZNOBARVNIMI CVETI

POT V SNEGU MAKEDONSKA PEVKA REDŽEPOVA PRITOK SAVINJE

LETOVIŠČE PRI BARIJU V ČRNI GORI

CIMA, KLICA, POGANJEK NAJVIŠJA NEKDANJI SLOVENSKI ZNANSTVENA IGRALEC IN UMETNIŠKA GAŠPER USTANOVA

MUSLIMANSKI DUHOVNIK

SORTA ZIMSKIH JABOLK

IVAN TAVČAR

ZVRST JAMAJŠKE GLASBE

VEDA O ORGANIZACIJI GOSPODAR.

KRUŠNA MATI JEZERO V KAZAHSTANU

POSMEHLJIV ČLOVEK, ZLASTI PISATELJ

REKA V BANATU GLASBENI ZNAK ZA TON

PREBIVALEC JALTE

ODPRTINA V STENI

FERDO KOZAK

MORSKI SESALEC IZ DRUŽINE KITOV PEŠČENA SIMONČIČEV PLAŽA NA RADOVEDNI ZAHOD NOVI TV KUŽEK ZELANDIJI

KEMIJSKI SIMBOL ZA ALUMINIJ

PRITOK DONAVE V ROMUNIJI

POSVEČENEC, IZBRANEC, KATEREMU SE LAHKO KAJ ZAUPA

CENT KAR DOLOČA GIBANJE, PRAVEC

NEKDANJI VRHOVNI KOZAŠKI POVELJNIK TEŽKI STROJ ZA GRADBENA, ZEMELJSKA ALI RUDARSKA DELA

SL. FITOPATOVRSTA ZLOŽLJIVEGA LOGINJA KAJAKA MILJEVA

Veterinarska ambulanta T 02 881 23 00 Center za socialno delo Koroška glavna pisarna T 08 181 03 01 Center za socialno delo Koroška enota Slovenj Gradec T 02 885 01 24

KRAŠKI POJAV

ŽIVLJENSKA TEKOČINA ČISTO PREMOŽENJE, GOTOVINA POVRŠINSKA MERA

BIBLIJSKO IME ZA SIRIJO Z MEZOPOTAMIJO

STRANSKA STRUGA REKE

ČLOVEK ČUDAŠKIH NAVAD

ODISEJEVA DOMOVINA

Rešitev prejšnje križanke: Knjižnica Ksaverja Meška |ADAM EMA NANOSNIK OLT EDO KNJIŽNICA KOSITROVEC INES ACID INA ROKAV AP SJ KRIVIC HIADE AMPERE DUR AS AAR RMAN ALP TT JK ALINEJA RI ALIJA BRIN AVEMARIJA ONA BITENC LIMBO ZAŠČITA LIMA TEPKA RM IKER UMAAR GA NART

Promet Mestno redarstvo Slovenj Gradec T 02 881 21 51 Komunalne dejavnosti Komunala – tajništvo T 02 881 20 20 Dežurna služba (zamašitev kanalizacije, defekt na vodovodu, plinskem omrežju, nevarne poškodbe cestišča, javne poti) ob delovnem času T 02 881 20 20, ob popoldanskih urah in dela prostih dneh T 051 605 111 Pogrebno-pokopališke dejavnosti – dežurna služba T 041 650 429 Društvo za pomoč živalim T 031 323 328

>2020

v Knjižnica KM

RAZSTAVA LOJZE LOGAR. POP! 1968–1980

ZADNJA STRAN / v Dobran Laznik

Tik preden je Koroška galerija likovnih umetnosti za obiskovalce ponovno zaprla svoja vrata, so tam odprli še zadnjo letošnjo razstavo. Razstava Lojze Logar. Pop! 1968–1980, posvečena najzgodnejšemu umetnikovemu opusu, ki v jedru zajema t. i. popart obdobje, bo podaljšana in tako obiskovalcem na voljo takoj, ko bo galerija spet odprta. KGLU

MESTNA ZGODOVINA

1948

10. DECEMBER – SVETOVNI DAN ČLOVEKOVIH PRAVIC

2020

Prvi člen Splošne deklaracije človekovih pravic, ki jo je Generalna skupščina OZN sprejela 10. decembra 1948, se glasi: “Vsi ljudje se rodijo svobodni ter imajo enako dostojanstvo in pravice. Dana sta jim razum in vest, in bi morali drug z drugim ravnati v duhu bratstva.” 10. decembra 1966 smo v Slovenj Gradcu odprli prvo veliko mednarodno likovno razstavo z naslovom Mir, humanost in prijateljstvo med narodi, na kateri je sodelovalo 98 umetnikov z vseh celin sveta. Častni pokrovitelj prireditve, generalni sekretar OZN U Thant iz Burme, je tedaj zapisal: »Od vselej sem prepričan, da je umetnost tista, ki med ljudmi premaguje vse tiste ovire, ki temelje na političnih, rasnih in drugih razlikah, in da je umetnost eno izmed najučinkovitejših sredstev,

v KGLU

Postavitev razstave v pritličju galerije (danes Pasaža), v ospredju Henry Moore, v ozadju Ossip Zadkine

s katerimi lahko ljudje drug drugemu posredujejo najvišje ideale in najgloblja čustva za mednarodni mir in sodelovanje.« Slovenj Gradec, mesto glasnik miru, se v duhu načel temeljne listine o medsebojnem spoštovanju in solidarnosti pridružuje skupnemu prizadevanju vseh ljudi dobre volje za bolj prijazno življenje v naših lokalnih skupnostih, v naši domovini, v nadnacionalni globalni skupnosti celotnega planeta! Marko Košan

Na otvoritvi razstave je zapel Slovenski oktet. Slovenj Gradec 1966, most čez Homšnico na mestu današnjega krožišča

v Viktor Berk