SGlasnik, november 2020, številka 90

Glasilo Mestne občine Slovenj Gradec | letnik VIII | številka 11 | november 2020 | ISSN 2232-6456

3 AKTUALNO 75 let OZN 5 OBČINSKA UPRAVA Začetek gradnje tretje razvojne osi 6,7 MESTO IN PODEŽELJE Praznik treh vaških skupnosti 9 GOSPODARSTVO 40 let Energetike 14 KULTURA Ob 100-letnici rojstva Karla Pečka 19 ŠPORT Alpska smučarka Neja Dvornik

S

Slovenjgraški Glasnik | leto VIII |številka 11 ISSN 2232-6456

poštovane občanke, spoštovani občani,

Izdajatelj in naslov uredništva Mestna občina Slovenj Gradec Šolska ulica 5, 2380 Slovenj Gradec uredništvo@mo.slovenjgradec.si Naklada 7500 izvodov Uredniški odbor Odgovorna urednica: Maja Nabernik >MN, T 041 692 895 Člani: Samo Januška, Edi Koraca, Marija Lah, Dušan Stojanovič, Aleš Uršej, Mojca Verhovnik Novinarji Maja Nabernik >MN, T 041 692 895 Ajda Prislan >AP, T 041 441 897 Matej Nabernik >MaN, T 041 740 940 Nepodpisane fotografije Arhiv avtorjev, arhiv Koroškega pokrajinskega muzeja (KPM), arhiv MO SG, splet Jezikovni pregled Nina Vožič Makuc, Urška Stani Oblikovalska zasnova Edi Koraca, Arh deko, d. o. o. Produkcija, tisk Tiskarna Grešovnik, d. o. o. Trženje oglasnega prostora Grafične storitve Mkopija Marjetica Cerjak, s. p., Glavni trg 51, 2380 Slovenj Gradec T 02 884 26 50, 031 420 837 urednistvo@mo.slovenjgradec.si Glasilo brezplačno prejme vsako gospodinjstvo v Mestni občini Slovenj Gradec. Fotografija na naslovnici: Maksimum karta ob 75-letnici OZN, 24. 10. 2020, segment

1. 11.

Dan spomina na mrtve Dan spomina na mrtve oziroma dan mrtvih je v Sloveniji državni praznik, ki se v spomin na umrle praznuje 1. novembra. Praznik je sekularna različica krščanskega praznika vsi sveti. V davnini je bil ves čas okoli zimskega sončnega obrata čas mrtvih; njihove duše naj bi se v dolgih nočeh vračale na svet. Člani moških družb so jih našemljeni poosebljali. Krščanstvo je spremenilo pogansko animistično gledanje, tako da je rajne prikazovalo kot “duše v vicah”, ki se morajo očistiti grehov, preden smejo v nebesa. Na dan spomina na mrtve se ljudje množično odpravljajo na pokopališča na grobove bližnjih ter tam prižigajo sveče, prinašajo šopke rož, vence in ikebane. Na ta dan po državi potekajo žalne slovesnosti in verski obredi za umrle. Dan mrtvih izkoristimo, da se spomnimo preminulih oseb ter jih z obiskom groba počastimo.

2

V TEJ ŠTEVILKI AKTUALNO / 3 75 let Organizacije združenih narodov Koroški plebiscit je bilo čutiti tudi izven plebiscitnih območij OBČINSKA UPRAVA / 4–6 Posebna obvestila Uprave MO SG glede izvajanja ukrepov v izrednih razmerah Obisk vlade v Slovenj Gradcu 18. redna seja Mestnega sveta MO Slovenj Gradec Začetek gradnje tretje razvojne osi Obnova Partizanskega doma na Kopah Komunalna in cestna infrastruktura Zlata pentljica MESTO IN PODEŽELJE / 6,7 Praznik treh vaških skupnosti GOSPODARSTVO / 8,9 Stari trg: prenovljena streha mrliške vežice 40 let Energetike MESTO IN PODEŽELJE / 10–13 Hrane se ne meče stran! Združenje EuropaColon Slovenija Bodi human! Certifikata za Grammer in Elektro Štumpfl Stanovanje je potrebno pripraviti na ogrevalno sezono Konjeniški klub Slovenj Gradec postavlja manežo in uto Cadillac za mafijo, Pontiac za reveže PRIREDITVE / 13 Prenova Kulturnega doma Slovenj Gradec Andeški hram Koroški pokrajinski muzej KGLU in Galerija Ravne Knjižnica ostaja odprta KULTURA / 21 Plošča, kartica, žig in znamka / Spominski sklop Karlu Pečku Božanskim manom Razstava LOJZE LOGAR. Pop! 1968–1980 Ljubko Handmade Kot rojaki se klanjamo skladateljevemu spominu Spomini na otroštvo Huga Wolfa Vsakdanje Kolarjeve komunikacije Z nožem pameti zarezala v jabolko spoznanja TURIZEM/ 18 2 priznanji za mesto Slovenj Gradec, Kope za izletniški kraj Počitniški dom Fiesa ŠPORT/ 19–21 Veliki načrti tudi v svetovnem pokalu 15. Pokal Slovenj Gradca v MTB-orientaciji European Fitness Badge Vodena vadba na jeklenem zunanjem poligonu Sij Enduro cross-country – Slovenj Gradec 2020 MLADI / 22 Prva osnovna šola Slovenj Gradec Jure Dretnik je 2. najboljši kuhar v Evropi Pojte, pojte, drobne ptice RAZVEDRILO / 23 Križanka ZADNJA STRAN, MESTNA ZGODOVINA / 24 Praznik ekoloških kmetij Mestno pokopališče

poleti nas je toplo in prijetno vreme nekoliko pomirilo, a ponovno smo se znašli v situaciji, katere razpleta enostavno ne moremo napovedati. Z razglašeno epidemijo smo se ponovno znašli na pragu neke nove, nedoumljive realnosti, ki nas bo tako ali drugače zaznamovala in spremljala še nekaj časa. Podobno kot spomladi smo ukrepali tudi sedaj. V ponedeljek, 19. oktobra 2020, sem sklical sestanek Občinskega štaba CZ, na katerem smo zastavili aktivnosti občinske uprave in služb za zaščito in reševanje. Uprava je z datumom razglasitve epidemije nekoliko spremenila način poslovanja, komunikacija z občani pa poteka po telefonu ali elektronski pošti v okviru delovnega časa, ki ostaja nespremenjen, na dopisni način pa organiziramo seje mestnega sveta. Vem, da se vsak izmed nas zaveda posebne in izjemne odgovornosti, ki jo moramo začutiti do sebe in svojih bližnjih, ter naporov in požrtvovalnosti, ki jo v varovanje našega zdravja vlagajo strokovne službe. Zaupam v vašo odgovornost, pripadnost in sočutje. Le s pazljivostjo, higieno in preudarnostjo bomo porast okužb zaustavili. Naj bo to naš skupni cilj, ob katerem se bodo zazdeli vsi ostali napori – projekti, vlaganje energije in financ – precej obrobni. Vem, da ima marsikdo težave z iskanjem odgovorov na mnoga vprašanja, ki se v tem trenutku porajajo. Ali so ukrepi smiselni? Ali so logični? Ali nam resnično pomagajo? Ali so sorazmerni? Ukrepi so tako široko zastavljeni zato, da zajamejo čim več prebivalcev. Seveda bodo vedno izjeme, a verjamem v zdrav razum in samozaščito. Ukrepi so dobri toliko, kolikor dosledno jih izvajamo sami pri sebi. Čeprav se tej in mnogim drugim boleznim na dolgi rok ne bomo mogli popolnoma izogniti. Kljub temu ni razlogov za malodušje ali strah. Kot vse krize bo kmalu za nami tudi ta. In iz nje bomo zagotovo izšli povezani in hvaležni ter bogatejši za mnoge nove izkušnje. Ostanite zdravi! Tilen Klugler, župan

AKTUALNO /

75 let Organizacije združenih narodov V Slovenj Gradcu, mestu glasniku miru, tradicionalno obeležujemo 24. oktober, dan Organizacije združenih narodov (OZN), s katerim se od leta 1948 spominjamo ustanovitve le-te. Letos obeležujemo že 75-letnico ustanovitve Organizacije združenih narodov kot tudi 100-letnico njene predhodnice, Društva narodov/ Lige narodov, ki je bila prva mednarodna organizacija, naravnana k razumevanju kolektivne varnosti. Ob ustanavljanju OZN in ratificiranju Ustanovne listine (24. 10. 1945, San Francisco, ZDA) so bile prisotne vse velike države sveta. Republika Slovenije je postala članica OZN 22. 5. 1992 in s to odločitvijo je mednarodna skupnost dokončno potrdila njeno mednarodno priznanje. Vse odtlej je Slovenija odgovorna članica OZN, ki dejavno prispeva k mednarodnemu miru in varnosti, uveljavljanju človekovih pravic, trajnostnemu razvoju, varovanju okolja ter odpravi revščine. Dandanes šteje OZN 193 članic oz. skoraj vse države sveta. Najvišji organ OZN je Generalna skupščina, ki je hkrati osrednji organ OZN z najvišjimi pristojnostmi. Organizacijo vodi in predstavlja generalni sekretar. Čeprav sta se vloga in vpliv OZN skozi čas spreminjala, pa presek skozi čas izkazuje, da bi bil svet bistveno drugačen, če ne bi bilo delovanja OZN kot celote, še zlasti pa njenih tehničnih organizacij, kot so Svetovna zdravstvena organizacije (WHO), Organizacija ZN za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO), Sklad ZN za otroke (UNICEF) in druge. Leta 1989

23. 11.

Dan Rudolfa Maistra Dan Rudolfa Maistra je slovenski državni praznik, ki se ga praznuje 23. novembra. Na ta dan je Rudolf Maister leta 1918 s svojo vojsko razorožil nemško varnostno stražo in jo razpustil, s tem dogodkom pa je k Sloveniji priključil večji del slovenskega narodnostnega in govornega območja Štajerske in Koroške. Kot državni praznik se v Sloveniji praznuje od leta 2005. Dan v Sloveniji ni dela prost. (Vir: Wikipedija)

je generalni sekretar OZN nj. eksc. Javier Pérez de Cuéllar podelil Slovenj Gradcu naziv mesto glasnik miru (Peace Messenger City), Slovenj Gradec pa je postal eden od ustanovnih članov Mednarodnega združenja mest glasnikov miru (International Association of Peace Messenger Cities – IAPMC), nevladne organizacije s posvetovalnim statusom pri OZN. Predstavniki Slovenj Gradca, vse od leta 2007 in že peti zaporedni mandat, v IAPMC zasedajo funkciji generalnega sekretarja in njegovega namestnika, mesto pa je od leta 1997 tudi član ožjega izvršnega odbora združenja. Ideja mesta glasnika miru je promoviranje ideje manj nasilnega in bolj humanega sveta, sveta, v katerem vladata strpnost in medsebojno spoštovanje, s čimer so izpolnjene zahteve za boljše razumevanje miru na podlagi pravičnosti in človekovih pravic. »V Slovenj Gradcu smo za letošnje jubilejno leto načrtovali izvedbo osrednje slovenske proslave ob dnevu OZN, vendar nam je epidemija Covid to preprečila,« pravi župan Tilen Klugler. Kljub temu pa bo jubilej obeležen na svojevrsten način. Pošta Slovenije je namreč ob 75-letnici OZN izdala priložnostno znamko, čemur smo se priključili tudi

v Slovenj Gradcu ter v sodelovanju s Koroškim filatelističnim društvom, slabe tri tedne po izdaji priložnostnega filatelističnega sklopa v počastitev 100. obletnice rojstva slikarja Karla Pečka, enega najzaslužnejših za vpis Slovenj Gradca med mesta glasnike miru, izdali maksimum karto kot spremljevalni izdelek k priložnostnemu filatelističnemu sklopu Pošte Slovenije (prvi poštni žig 2380 Slovenj Gradec, 24. 10. 2020) ob 75-letnici delovanja OZN. DS

KOROŠKI POKRAJINSKI MUZEJ

Koroški plebiscit je bilo čutiti tudi izven plebiscitnih območij Dr. Marjan Linasi in Marjan Kos sta napisala novo brošuro na 72 straneh z naslovom Koroški plebiscit. Jugovzhodna Koroška v prevratnem času 1918–1920, dr. Linasi pa še scenarij za 32-minutni dokumentarni (in v nekaterih odlomkih tudi igrani) film Na prevratu. Jugovzhodna Koroška 1918–1920. Povedal je, da niso imeli ambicij odkrivati novih dejstev v zvezi s plebiscitom, temveč so se na osnovi znanega skušali čim bolj vživeti v izjemno zapleteno situacijo, v kateri so se takrat ljudje znašli. »Za geografski okvir smo vzeli tukajšnjo Koroško, četverokot med Velikovcem, Črno na Koroškem, Slovenj Gradcem in Radljami ob Dravi, s poudarkom na Mežiški dolini in območjem Dravograda. Kar se naslova tiče, smo se zgledovali po Prežihovem romanu Požganica – roman iz prevratnih dni –, vsebinsko smo se deloma naslonili nanj, deloma pa sledili Malgajevi zgodbi. Dogajanje je postavljeno v širši časovni okvir. Poudarek torej ni na celotni Koroški, pač pa na zelo zanimivem lokalnem dogajanju, kjer smo odkrili marsikatera nova dejstva, razne dogodke, o katerih tudi sami nismo kaj dosti vedeli,« je še pojasnil dr. Linasi. Tako brošura kot film se po vsebini in konceptu dopolnjujeta, govorita pa o burnem dogajanju v času od razpada avstroogrske monarhije leta 1918 do plebiscita.

V tem času je naše ozemlje prehajalo iz rok v roke, jugoslovanski zasedbi je sledila avstrijska protiofenziva, ko so Avstrijci zasedli območje vse do Šmartna pri Slovenj Gradcu, potem je spet jugoslovanska vojska prodrla in zasedla območje do Celovca in Gosposvetskega polja. Prebivalci so se obnašali, kot jim je situacija trenutno najbolje kazala. Dr. Marjan Linasi pripoveduje, kako so potekali razni oboroženi incidenti: »Tukaj, pri nas, je potekala skorajda majhna državljanska vojna, v katero so bili vključeni ljudje iz iste pokrajine. Naenkrat so se znašli na nasprotnih bregovih sosedje, prijatelji, znanci, celo sorodniki, predvsem pa vojaki, ki so bili skupaj na soški in drugih frontah, zdaj pa so morali usmeriti orožje eden proti drugemu ...« Knjižico in film bodo v muzeju javno predstavili, ko bodo korona ukrepi to omogočali. AP 3

OBČINSKA UPRAVA /

Posebna obvestila Uprave MO SG glede izvajanja ukrepov v izrednih razmerah Uprava MO SG in Občinski štab CZ pozivata občanke in občane k doslednemu upoštevanju ukrepov, saj lahko le z osebno odgovornostjo zaščitimo svoje zdravje in zdravje bližnjih. Za vse nejasnosti glede prehajanja meja statističnih regij in omejitev gibanja lahko občani kontaktirajo Policijo na telefonski številki: 01 514 70 01 oz. e-naslovu:

koronavirus@policija.si, v zvezi z ostalimi vprašanji pa tudi klicni center Nacionalnega instituta za javno zdravje na telefonski številki: 080 14 04 (med 8. in 20. uro). Občanke in občane pozivamo, da se ukrepov držijo, saj le na tak način lahko zagotovimo stabilno epidemiološko sliko ter prispevamo k čim hitrejši zaustavitvi širjenja novih okužb.

Obisk vlade v Slovenj Gradcu Predstavniki Vlade RS so se med delovnim obiskom Koroške sestali na delovnih sestankih s slovenjgraškim županom Tilnom Kluglerjem ter obiskali nekaj ustanov. S problematiko cest je slovenjgraška občinska uprava seznanila ministra za infrastrukturo Jerneja Vrtovca, ki je ob obisku napovedal začetek gradnje tretje razvojne osi. »Pogovarjali smo se tudi o cesti na Kope. Celotna cesta bo zaključena v letu 2022. Z gradnjo slovenjgraške obvoznice bomo začeli takoj, ko dobimo vsa dovoljenja,« je zagotovil Vrtovec. Dom starejših občanov Slovenj Gradec je obiskal minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj. Z vodstvom doma in županom se je pogovarjal o možnostih širitve nastanitvenih kapacitet v domu in izgradnji varovanih stanovanj. Minister za zdravje Tomaž Gantar je obiskal bolnišnico, kjer so ga seznanili z razmerami. »Mislim, da gre za dobro ustanovo, z uspešnim kolektivom. Računam na to bolnišnico kot eno tistih, kjer bomo tudi v nadaljevanju uspešni,« je dejal Gantar in dodal, da s Splošno bolnišnico Slovenj Gradec – covid bolnišnica

– dobro sodelujejo. Ministra za okolje in prostor Andreja Vizjaka je župan seznanil z dinamiko in izvedbo projektov bazenskega kompleksa in bloka neprofitnih stanovanj. Minister je zagotovil izvajanje pogodbenega sofinanciranja za oba projekta. V muzeju Huga Wolfa se je župan srečal z ministrom za kulturo dr. Vaskom Simonitijem, s katerim sta se pogovarjala o projektu letošnjega leta Huga Wolfa, spregovorila pa sta tudi o financiranju naših kulturnih ustanov. Župan je izrazil zadovoljstvo ob finančni pomoči, ki jo v obliki sofinanciranja obnove slovenjgraškega kulturnega doma prispeva ministrstvo. Župan je delovna srečanja v Slovenj Gradcu sklenil z udeležbo na sestanku z ministrico za šolstvo, znanost in šport dr. Simono Kustec na Šolskem centru Slovenj Gradec, kjer se je sestala z ravnatelji srednjih šol in si ogledala eno večjih investicij na področju šolske infrastrukture, prizidkom šolskega centra, za kar je župan izrazil hvaležnost v imenu lokalne skupnosti ter izpostavil, da gre za izjemno pridobitev za slovenjgraško in regijsko srednješolsko izobraževanje. MN

18. redna seja Mestnega sveta MO Slovenj Gradec Mestni svet Mestne občine Slovenj Gradec je v sredo, 30. septembra 2020, zasedal na 18. seji. Potekala je v veliki dvorani Mladinskega kulturnega centra Slovenj Gradec na Ozarah. Pri prvi točki dnevnega reda so svetnice in svetniki sprejeli Predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o proračunu Mestne občine Slovenj Gradec. Nadalje so sprejeli Predlog Odloka o porabi koncesijske dajatve za trajnostno gospodarjenje z divjadjo v Mestni občini Slovenj Gradec. Ta odlok določa namen, pogoje in postopek za porabo denarnih sredstev, ki jih Mestna občina Slovenj Gradec prejme na podlagi Zakona o divjadi in lovstvu. Nato so obravnavali in potrdili Osnutek Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o kategorizaciji občinskih cest in kolesarskih poti v Mestni občini Slovenj Gradec. Predlogi za spremembo odloka so bili podani s strani vaških skupnosti, krajanov in tudi mestne občine. Direktor Zavoda KSSENA, Energetska agencija za Savinjsko, Šaleško in Koroško, je predstavil delovanje omenjenega javnega zavoda in v kratkem tudi pripravo Lokalnega energetskega programa za Mestno občino Slovenj Gradec. Svetnice in svetniki so se seznanili z analizo stanja športne infrastrukture in otroških igrišč v Mestni občini Slovenj Gradec, ki je pomembna za načrtovanje investicij na športnem področju v naslednjih letih. Potrdili so tudi predlog Investicijskega programa »Izboljšanje zanesljivosti oskrbe z zdravstveno pitno vodo v Mestni občini Slovenj Gradec« in predlog novelacije Investicijskega programa »Trajnostna mobilnost«. Sprejeli so predlog Sklepa za imenovanje sodnikov porotnikov ter razrešili članico Komisije za podelitev Vrunčevih priznanj in imenovali nadomestno članico. Podali so še nekaj vprašanj in pobud ter potrdili nekaj sklepov s področja premoženjskopravnih zadev. Tatjana Špalir

4

OBČINSKA UPRAVA /

Obnova Partizanskega doma na Kopah

V pričakovanju zimskih obiskovalcev smo začeli z obnovo Partizanskega doma na Kopah. Zamenjali bomo dotrajano ostrešje, uredili mansardo, namestili toplotno izolacijo strehe in mansarde ter obnovili stropno elektroinstalacijo. Dela bodo zaključena predvidoma v mesecu novembru 2020. MN

Nasveti za umivanje rok rok Nasveti za umivanje Novi koronavirus SARS-CoV-2

NASVETI ZA UMIVANJE ROK Novi koronavirus SARS-CoV-2

Roki milimo vsaj 1 minuto.

0

0

1

1

Roke dobro osušimo s papirnato brisačo.

Pipo zapremo s komolcem ali papirnato brisačo.

Več informacij na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje: www.nijz.si.

Pred umivanjem vedno Pred umivanjem vedno odstranimo ves nakit. odstranimo ves nakit.Roki namilimo. Roke najprej zmočimo pod Roke najprej zmočimo pod tekočo vodo. tekočo vodo.

3

3

4

4

2

2

5

5

Začetek gradnje tretje razvojne osi

S prvo lopato so 15. oktobra simbolično zaznamovali začetek gradnje severnega kraka tretje razvojne osi v Gaberkah. »To je izjemno velik korak za Koroško in prepričan sem, da ni več poti nazaj. Kot je povedal infrastrukturni minister Jernej Vrtovec, Milimo dlan ob dlan. gradnje ne more nič več zaustaviti. S tretjo razvojno osjo bo tudi Roki namilimo. Milimo dlan ob dlan. Koroška postala konkurenčna regija, predvsem na področju gospodarstva. Več dni, tednov, mesecev in celo let je minilo, da so prizadevanja in trud obrodili sadove. Vsi, ki smo verjeli v to zgodbo, smo dobili potrditev, da so naši napori bili upravičeni,« je ob tej priložnosti dejal slovenjgraški župan Tilen Klugler. MN

S sklenjenimi rokami milimo S prsti ene roke milimo Z desno dlanjo milimo sklenjenimi rokami milimo z dlanjo protiSdlani. S prsti ene roke milimo med prsti druge roke. Z desno dlanjo milimo hrbtišče leve roke in obratno. z dlanjo proti dlani. Rokiroke. zamenjamo in ponovimo. med prsti druge hrbtišče leve roke in obratno. Roki zamenjamo in ponovimo.

6

6

7

7

8

8

Konice prstov ene roke namilimo Z dlanjo krožno milimo Konice prstov namilimo s krožnimi gibi v obe smeri po ene roke Roke temeljito speremo pod Z dlanjo stegnjen palec druge roke, krožno milimo s krožnimi po vodo. dlani druge roke. Roki gibi v obe smeritekočo Roke temeljito speremo pod palec druge roke, roki zamenjamo in stegnjen ponovimo. dlani druge roke. Roki zamenjamo in ponovimo. tekočo vodo. roki zamenjamo in ponovimo. zamenjamo in ponovimo.

9

9

10

10

11

11

Roke dobro osušimo s Pipo zapremo s komolcem Roki milimo vsaj 1 minuto. Roke dobro osušimo s papirnato brisačo. Pipo zapremo s komolcem ali papirnato brisačo. Roki milimo vsaj 1 minuto. papirnato brisačo. ali papirnato brisačo.

Več informacij na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje: www.nijz.si. KOMUNALNA IN CESTNA INFRASTRUKTURA Več informacij na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje: www.nijz.si.

1 REKONSTRUKCIJA CESTE SLEMENIK– ČRNIVNIK

2 REKONSTRUKCIJA SPODNJI RAZBOR

3 REKONSTRUKCIJA CESTE BREZNIŠKA KAPELA–LUBEJ

Investitorica Mestna občina Slovenj Gradec je pristopila k izvedbi projekta rekonstrukcije ceste Slemenik–Črnivnik, odcep Detečnik in Čečovnik– Mrzel. Predmet izvedbe je bila rekonstrukcija ceste v dolžini 580 m.

Rekonstrukcija ceste Spodnji Razbor v dolžini 140 metrov

Izvedli smo rekonstrukcijo ceste Brezniška kapela– Lubej, 1. faza Predmet izvedbe je bila rekonstrukcija ceste v dolžini 246 m.

8 1

10

2

>2020

3

5

OBČINSKA UPRAVA / MESTO IN PODEŽELJE /

Zlata pentljica starosti ne spola ne mesta, šole ali vrtca. Rak ne prizadene samo otrok, prizadene vso družino in ustavi čar otroštva, ki pripada vsakemu otroku. Ti otroci živijo drugačne sanje in otroštvo. Vezani so na odrekanja, stiske in odpovedovanja osnovnim otroškim željam. Zaradi okužb ne poznajo druženja na igralih ali obiskovanja prijateljev. V Sloveniji vsako leto zboli od šestdeset do devetdeset otrok, na svetu vsak dan umre 43 otrok. Vsi junaki se zdravijo na edinem oddelku otroške onkologije v Sloveniji, v tretjem nadstropju Pediatrične klinike v Ljubljani, zato se imenujejo junaki tretjega nadstropja. DS

Župana Tilna Kluglerja je 5. oktobra obiskala junakinja tretjega nadstropja Nia Hutinec. Ob mednarodnem mesecu ozaveščanja o raku pri otrocih mu je pripela zlato pentljico, simbol raka pri otrocih. Župana je obiskala v spremstvu staršev, pridružila pa se jim je tudi starejša junakinja Maša Jež. Junaki tretjega nadstropja so junaki v pravem pomenu besede, to so otroci in mladostniki, ki se zdravijo na hemato-onkološkem oddelku Pediatrične klinike v Ljubljani. Otroci, ki se v najbolj ranljivih letih svojega življenja borijo z rakom, ki žal ne izbira ne

Praznik treh vaških skupnosti V novembru svoj praznik praznujejo tri vaške skupnosti MO SG: Šmartno, Turiška vas in Legen. Vsako leto so zato teden dni odmevali Martinovi dnevi, sklop prireditev, ki je postajal vedno bolj turistično zanimiv.

Letos so se zaradi nevarnosti koronavirusa dogovorili, da prireditev ob prazniku ne bo, Legenčani pa bodo podeliti priznanja za zasluge izbranim krajanom, ki jih bodo na ustrezen način izročili šele, ko bodo razmere to dopuščale. Dobitnika priznanj

Vaška skupnost Šmartno

v Tomo Jeseničnik

Šmarčani so v letošnjem letu zaradi spremenjenih razmer lahko izvedli le športno prireditev ob prazniku MO SG in sodelovali na druženju vaških in četrtnih skupnosti v mestnem jedru. »Če lahko tako vsaj malo pripomoremo k boljši zdravstveni sliki v državi in pomagamo zajeziti širjenje virusa, je odrekanje nekaterim družabnim prireditvam najbrž še najmanj, kar lahko storimo za skupno dobro, še posebej za najranljivejše skupine v naši skupnosti. Čeprav je res, da se ljudje kot družabna bitja le stežka odrečemo našim tradicionalnim navadam in običajem ... Skušajmo ohraniti mirnost in najti veselje v stiku z naravo, ki je še vselej pozitivno vplivala na človeka. Dokler je to naša nova 6

realnost, pa naj skrb za zdravje vseh ostane na prvem mestu,« pravi predsednik Sveta VS Šmartno Anton Sedar. V letošnjem letu je bila izvedena občinska investicija, izgradnja oz. ureditev ceste Kac– Stopernik, česar so se uporabniki te ceste, še pravi predsednik VS, zelo razveselili. Izvajalci gradijo nov most Daplast in urejajo brežine, v nameri je tudi obnova mostu pri Brezovniku. »Želja je, da se prav tako uredi in asfaltira odsek ceste Lampret–Horvat, vendar je za to prej potrebno urediti še kar nekaj dokumentacije. Nekoliko se bo, s sodelovanjem domoljubnih organizacij in MO SG, dodatno uredil spominski park padlih borcev pri OŠ Šmartno. Po podatkih

Vaške skupnosti Legen sta Rudolf Verovnik in Jože Kresnik. O najpomembnejših pridobitvah in potrebah, ki jih imajo v posamezni vaški skupnosti, so ob svojem prazniku spregovorili predsedniki svetov skupnosti. MO SG so finančna sredstva za leto 2021 namenjena izgradnji 4. kraka krožišča Šmartno ter ureditvi križišča Brezovnik– gasilski dom. S predstavniki MO SG se prav tako dogovarjamo o možni izvedbi komunalne ureditve parcel za izgradnjo individualnih stanovanjskih hiš na območju za šmarškim vrtcem. Še nekaj stanovanjskih objektov na območju med Šmartnim in Tomaško vasjo je potrebno priklopiti na kanalizacijo, za kar že potekajo razgovori s predstavniki komunalnega podjetja. V prihodnjih letih si želimo in si tudi že več let prizadevamo za ureditev vaškega jedra, za izvedbo katere pa sredstev trenutno še ni na razpolago,« je še pojasnil Anton Sedar. AP

MESTO IN PODEŽELJE/

JAVNI RAZPIS ZA LETO 2021 za podelitev:

1.

BERNEKERJEVE NAGRADE

in 2.

v Andrej Gulič, KPM

BERNEKERJEVIH PLAKET

Vaška skupnost Legen Predsednik Sveta Vaške skupnosti Legen Edvard Turičnik se zahvaljuje Mestni občini Slovenj Gradec za izvedbo investicij v letih 2019 in 2020, na katere so Legenčani zelo ponosni. Dokončno je bila urejena in asfaltirana cesta Arne–Črešnik. O eni od večjih investicij predsednik sveta nadaljuje: »Urejena je bila kompletna infrastruktura na relaciji Handanović–Moric (cesta, kanalizacija, vodovod, elektrika, optika), kanalizacija je bila potegnjena celo do konjeniškega kluba Cross Country Club Legen in športnega igrišča.« Že dolgo se Legenčani dogovarjajo za postavitev novega javnega vodovoda od Brezove vasi na pobočje Pohorja, saj, kot pravi Turičnik, je »cel zgornji Legen brez internetne optike in javnega vodovoda ter kanalizacije. V tem sklopu je predviden nov vodohram blizu kmetije Lešnik za predvideno novo, kompletno oskrbo vodovodnega sistema za Vaško skupnost Legen. A potreb je še več, na primer obnovitev cestnih odsekov.« Legenčani težko pričakujejo tudi obljubljeno preplastitev 4-kilometrskega odseka državne ceste na Kope. Veliko problemov nastaja zaradi neustreznega parkirišča in manjkajočega objekta s turistično ponudbo in sanitarijami pri cerkvici sv. Jurija, spomeniku evropskega pomena in ponosu Legna in Slovenije. Naslednje leto se bodo začeli pripravljati na ustrezno obeležitev 90. obletnice smrti prvega slovenskega modernega kiparja Franca Bernekerja, rojenega pod Malo Kopo, ki je umrl 16. maja 1932. AP

Vaška skupnost Turiška vas Predsednik Sveta Vaške skupnosti Turiška vas Edvard Lavre vošči vaščanom vse dobro za njihov praznik. Ličkanje, 2017

10

>2020

Vaška skupnost Turiška vas je skupaj z domačim Turistično-športnim društvom Vedrin na srečanju vaških skupnosti, mestnih četrti in nekaterih društev ob občinskem prazniku MO SG predstavila star kmečki običaj – luščenje koruze na roke –, ki ga kot etnološko in turistično zanimivost oživljajo še danes. Velika investicija v letošnjem letu je bila ureditev in posodobitev odseka ceste od Slemenika proti Črnivniku do razcepa proti Golavabuki v dolžini 537 metrov in vrednosti okrog 146.000 evrov. Naslednji razvojni investicijski projekt bo posodobitveni poseg v cesto proti Brdam (od Vinarnika na Brdah do Peršetove kapele) v dolžini okrog 1800 metrov. Investicija se bo začela naslednje leto s pridobitvijo projektne dokumentacije. Potrebe so še po graditvi javnega voda kanalizacije v Šmonovo vas proti Turiški vasi vključno z območjem tiskarne Grešovnik, soglasja so že pridobljena. AP

BERNEKERJEVO NAGRADO se podeli za izjemne uspehe in dosežke večletnega dela, ki jih doseže posameznik ali skupina s profesionalnim ali ljubiteljskim kulturnim delovanjem oziroma ustvarjalnostjo v književnosti, dramski umetnosti, glasbi in plesu, upodabljajoči umetnosti, filmu in na radiu, v arhitekturi in oblikovanju, varovanju kulturne dediščine ter za stvaritve, ki so pomemben prispevek v zakladnico kulture občine. Bernekerjevo nagrado lahko prejmejo posamezniki za pomembno življenjsko delo v kulturi in izjemno uveljavitev na svojem ustvarjalnem področju, tudi če so dobili že druga priznanja. BERNEKERJEVO PLAKETO se podeli posameznikom ali skupini, ki deluje na območju Mestne občine Slovenj Gradec, kot priznanje za uspešno in izvirno kreacijo oziroma enkraten neponovljiv dosežek za varovanje kulturne dediščine ter za stvaritve, ki so pomemben neponovljiv prispevek v zakladnico kulture občine, ki pomeni prispevek h kulturni rasti ljubiteljske in profesionalne kulture. Bernekerjevo plaketo lahko prejmejo društva in skupine za uspešno delovanje na področju ljubiteljske in profesionalne kulture. Predlog za podelitev priznanja mora biti predložen v pisni obliki in mora vsebovati:  podatke o predlagatelju;  natančne podatke o kandidatu;  utemeljitev in obrazložitev predloga s konkretno navedbo vrste priznanja;  morebitne dokumente, ki potrjujejo dejstva v utemeljitvi. Kandidate za priznanja lahko predlagajo v obliki predloga fizične in pravne osebe. Vsak predlagatelj lahko predlaga enega kandidata samo za eno isto priznanje. Predlagani kandidat lahko prejme samo eno priznanje za isti dosežek. Komisija za podelitev Bernekerjevih priznanj podeli v posameznem letu eno Bernekerjevo nagrado in največ tri Bernekerjeve plakete.

Predloge je potrebno poslati najkasneje do četrtka, 7. januarja 2021, na naslov: Mestna občina Slovenj Gradec, Šolska ulica 5, 2380 Slovenj Gradec, Komisija za podelitev Bernekerjevih priznanj pri Mestnem svetu Mestne občine Slovenj Gradec.

7

POSEGI NA POKOPALIŠČU

GOSPODARSTVO /

Stari trg: obnova strehe in novo tlakovanje poti

Javno podjetje Komunala Slovenj Gradec upravlja s šestimi pokopališči v Mestni občini Slovenj Gradec, največje med njimi je mestno pokopališče v Starem trgu. Na vseh šestih izvajajo pogrebno in pokopališko dejavnost ter 24-urno dežurno pogrebno službo. Zato vodijo tudi vse investicije v pokopališča, ki jih načrtujejo skladno z dolgoročnimi načrti ter potrebami in predlogi četrtnih in vaških skupnosti. »Investicija v zamenjavo strešne kritine na mrliški vežici v Starem trgu je bila načrtovana že nekaj časa. Težave so bile z odtekanjem vode in ob močnejših nalivih in sunkih vetra je bilo to resnično izrazito. Dela so se pričela v začetku septembra in smo veseli, da so bila končana pravočasno, še pred koncem oktobra. Med izvajanjem del je potekala pogrebna dejavnost nemoteno. Nova podoba mrliške vežice pa bo kmalu zahtevala tudi zunanjo obnovo. Naša enota GVS je položila še talne betonske plošče na glavni poti v novem delu pokopališča, postavljena je že tudi dodatna fontana, s tem pa smo zaokrožili tamkajšnje investicije v letošnjem letu,« je povedal

Gregor Andrejc, vodja pokopališke dejavnosti na slovenjgraški komunali, in pojasnil tudi, da vse investicije tečejo po dogovoru z investitorico Mestno občino Slovenj Gradec in razpoložljivimi finančnimi sredstvi, zagotovljenimi v proračunu občine. Na pokopališču v Pamečah Komunala Slovenj Gradec zaključuje z ureditvijo žarnih grobov. S tem bodo končana večja investicijska dela na

tem pokopališču, ki so se začela z izgradnjo nove mrliške vežice. Po Andrejčevih besedah bo potrebno pogledati še druga pokopališča, slediti načrtom na osrednjem mestnem pokopališču, bo pa prvo za večje investicijske posege na vrsti pokopališče v Šmartnu, ki je že zelo polno in kar kliče po razširitvi.

AP

MEDICINSKI PRIPOMOČKI Nova streha na mrliški vežici v Starem trgu

IZPOSOJA NEGOVALNE POSTELJE

OSTALI PRIPOMOČKI NA IZPOSOJO Možnost izposoje preko naročilnic ZZZS ali samoplačniško. Za več informacij pokličite v podjetje.

HODULJA ZZZS šifra: 512 HODULJA S KOLESI ZZZS šifra: 513 SOBNO DVIGALO ZZZS šifra: 524

ZZZS šifre: · Postelja: 519 · Posteljni trapez: 555

· Varovalne ograjice za obe strani: 528 · Mizica: 522 · Blazina za posteljo: 801

DVIGALO ZA KOPALNICO ZZZS šifra: 701 STANDARDNI VOZIČEK ZZZS šifra: 504

POSTELJNA MIZICA BLAZINA ZA POSTELJO

ANTIDEKUBITUSNA BLAZINA ZA POSTELJO

Nahajamo se na lokaciji: Dolenjska cesta 242b, Ljubljana Rudnik Za vse informacije smo na voljo: 01/42 72 941 info@bauerfeind.si www.bauerfeind.si www.facebook.com/bauerfeindslovenija/ Vse slike so simbolične.

8

BAUERFEIND.SI

OGLASNO SPOROČILO

Na pokopališču v Pamečah bodo kmalu urejeni še žarni grobovi. Naslednje pokopališče, kjer bodo izvedli večje potrebne investicije, bo šmarško.

KOMUNALA SLOVENJ GRADEC

GOSPODARSTVO /

40 let Energetike

pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja in 5. novembra 2019 je bilo pridobljeno polnomočno gradbeno dovoljenja. Ustanovljena je bila Komisija prometne ureditve za potrebe gradnje kotlarne na lesno biomaso. Navedena komisija je z zunanjimi izvajalci pripravila prometni elaborat – Ureditev začasnega prometa med gradnjo kotlovnice na lesno biomaso v Slovenj Gradcu, ki bo delovala v celotnem času gradnje kotlarne. V sredo, 14. oktobra 2020, pa je bila podpisana pogodba “Izgradnja kotlovnice na lesno biomaso” s podjetjem Esotech, d. d. Zaključek gradnje in pričetek obratovanja kotlarne sta predvidena v septembru 2021. Znesek investicije znaša 2.376.871,30 EUR brez DDV.

Letos mineva 40 let, odkar je z obratovanjem pričela kotlarna na Štibuhu. Pred tem so se od leta 1975 prvi odjemalci ogrevali z daljinskim ogrevanjem iz kotlarne v bolnišnici. Kotlarna na Štibuhu je imela dva vročevodna kotla skupne moči 11,6 MW, kot gorivo se je takrat uporabljal srednji mazut. Danes enota Energetika sledi potrebam uporabnikov, najnovejšim trendom priprave toplote za ogrevanje ter učinkovito zmanjšuje vplive na okolje. V sredo, 14. oktobra 2020, je bila podpisana pogodba “Izgradnja kotlovnice na lesno biomaso” s podjetjem Esotech, d. d. Izgradnja kotlovnice na lesno biomaso predstavlja eno izmed najpomembnejših investicij v zgodovini podjetja.

Komunala Slovenj Gradec smo podjetje s trajnostno vizijo in strategijo v vseh dejavnostih, ki jih izvajamo. Izgradnja kotlarne na lesno biomaso pomeni velik napredek za trajnostni razvoj na področju energetike v Mestni občini Slovenj Gradec, ki bo dolgoročno pripomogla ne samo k ohranjanju neobnovljivih virov energije, temveč bo pripomogla k manjšim izpustom emisij v ozračje. S tem se izpolnjujejo tudi naše zaveze in zaveze EU k ogljični nevtralnosti.

Pogled v preteklost Leta 1980 je v zimskem času pričela z obratovanjem kotlarna na Štibuhu. Potrebe po toplotni energiji so leta 1988 narekovale izgradnjo II. faze kotlarne. Vgrajen je bil tretji vročevodni kotel moči 10,4 MW, do kotlarne pa so zgradili tudi omrežje za zemeljski plin, kar je omogočilo obratovanje kotlov tako na tekoče kot plinsko gorivo. Jeseni leta 1993 smo dobili v upravljanje 100-milibarski plinovod, ki oskrbuje naselje Legen. Investitorji so bili občina in krajani Legna, ki so s svojimi predstavniki sodelovali pri gradnji. Leta 1997 je občina ustanovila podjetje Colatio plin, d. o. o., v katerem so pripravili projekte za plinifikacijo mesta Slovenj Gradec z okolico ter vodili izvedbo investicije. Pričeli so z izgradnjo 1-barskega plinovoda, nadaljevali pa s 100-milibarskim plinovodom v mestnem jedru. Leta 2003 pa je bil dograjen 4-barski plinovod do Podjetniške cone Pameče. Istega leta je bil Colatio plin, d. o. o., ukinjen in vse naloge oskrbe z zemeljskim plinom in investicij je prevzela Komunala Slovenj Gradec.

Energetika danes Toploto proizvajamo s klasičnimi vročevodnimi kotli in postrojenjem za soproizvodnjo toplote in elektrike − kogeneracijo. V toplarni so vgrajeni dva kotla skupne moči 16,2 MW ter kogeneracija

1979

Gradnja mestne kotlarne na Štibuhu leta 1979

električne moči 0,99 wwwMW in toplotne moči 1,07 MW. V upravljanju imamo tudi tri kotlovnice, in sicer na Osnovni šoli Mislinja, Osnovni šoli Sele Vrhe in v vrtcu v Pamečah.

Izgradnja kotlovnice na lesno biomaso

Študija obnove in nadaljnjega razvoja daljinskega ogrevanja v Mestni občini Slovenj Gradec je izkazala, da je za zadostitev zahteve Energetskega zakona o uporabi obnovljivega vira za proizvodnjo toplote v toplarni Slovenj Gradec najprimernejša izvedba kotlarne na lesno biomaso. S tem bomo dosegli izpolnitev zahtev Energetskega zakona, da je vsaj 50 % toplote proizvedene iz obnovljivih virov energije. V marcu 2018 je bila sprejeta odločitev o gradnji kotlarne na lesno biomaso, na osnovi tega sta bila izdelana idejna zasnova (IDZ) in idejni projekt (IDP). V letu 2019 je bil izdelan projekt DGD – projektna dokumentacija za

Podpis pogodbe o izgradnji kotlarne na lesno biomaso; z leve: Tilen Klugler, župan Mestne občine Slovenj Gradec, Bojan Borovnik, župan Občine Mislinja, Peter Slemenik, predsednik Nadzornega sveta Komunale Slovenj Gradec, mag. Drago Pavlič, direktor divizije energetika Esotech, d. d., Marko Škuberne, predsednik uprave Esotech, d. d., Jožef Dvorjak, direktor Komunale Slovenj Gradec, in Darijan Plaz, vodje enote Energetika Komunale Slovenj Gradec

v arhiv Komunale

10

>2020

Jože Dvorjak v arhiv Komunale

Energetika v številkah:  1 toplarna;  13,2 km toplovodnega omrežja;  16 toplotnih postaj;  1468 odjemalcev toplotne energije;  5420 elektronskih delilnikov in

154 zbirnih central;

 distribucija toplote – cca 10.500 MWh na leto;  4 prevzemne plinske postaje;  48,4 km plinovodnega omrežja;  926 odjemalcev zemeljskega plina;  distribucija zemeljskega plina – cca 27.000 MW na leto.

Vizualizacija izgradnje kotlarne na lesno biomaso (projektna dokumentacija za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja, julij 2019, Esotech, d. d.)

v arhiv Komunale

9

MESTO IN PODEŽELJE /

SLOVENJGRAŠKA RAZDELILNICA VIŠKOV HRANE JE PRIMER DOBRE PRAKSE

Hrane se ne meče stran! Letos smo prvič obeležili mednarodni dan ozaveščenosti o izgubah hrane in odpadni hrani – za spoštljiv, odgovoren in trajnosten odnos do hrane od vil do vilic. V lanskem letu so iz javne razdelilnice hrane na Francetovi 11 v Slovenj Gradcu, ki pokriva območje mestne občine, razdelili 19 ton hrane socialno ogroženim upravičencem, posameznikom ali družinam, ki imajo minimalna sredstva za preživetje oz. jih nimajo. Prijavljenih je 89 odjemalcev. Po prehrambne pakete, ki jih vsak večer pripravijo iz sveže hrane, pobrane po trgovinah Hofer, Mercator, Spar, Tuš in Lidl, dnevno prihaja po 30 oseb, saj vsi ne pridejo vsak dan na vrsto. Med njimi so tudi uporabniki varne hiše in stanovalci zavetišča za brezdomce, kjer je tudi razdelilnica. Po besedah Marije Lah, direktorice Javnega zavoda za turizem, šport, mladinske in socialne programe Spotur Slovenj Gradec, pod okriljem katerega delilnica hrane deluje, je med donirano hrano iz trgovin, ki jo dnevno pobirajo, največ kruha in pekovskih izdelkov, sadja, zelenjave in tople hrane. Letos spomladi so v času epidemije začasno zaprli razdelilnico, zadnje mesece pa ta ponovno deluje. V prvi polovici leta so tako pobrali in razdelili 4 tone hrane, kar je precej manj kot lani, zdaj se količine spet povečujejo. Nekaj dni pred svetovnim dnevom boja proti zavržkom hrane so s svojim delom seznanili ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Aleksandro Pivec. Poleg predstavnikov slovenjgraškega Lions kluba so se srečanja z ministrico udeležili tudi visoki predstavniki Mestne občine Slovenj Gradec, med njimi župan Tilen Klugler. Prav on – iz vrst Lionsov – je pobudnik tovrstnega primera dobre prakse v sklopu projekta Viški hrane v Slovenj Gradcu, s katerim so na tem področju v Sloveniji pravzaprav orali ledino. Zato je ministrico Pivčevo seznanil med drugim z izkušnjo, da na slovenskem nivoju manjkajo smernice, kako izvajati razdeljevanje viškov hrane. Velik problem predstavlja logistika oziroma prevoz. Dr. Aleksandra Pivec je povedala, da so zavržki hrane vedno večji problem nasploh v Evropski uniji in na svetu. Na ministrstvu so zaključili pripravo

V lepo urejeni razdelilnici hrane je župan MO SG Tilen Klugler pojasnil ministrici za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Aleksandri Pivec uspešne poteze razdelilnice pa tudi probleme pri razdeljevanju hrane.

strategije proti zavržkom hrane, tudi priprava akcijskega načrta je v veliki meri že zaključena. »S tovrstnimi primeri, kot sem si ga ogledala danes (v Slovenj Gradcu, op. p.), bomo akcijski načrt dopolnjevali,« je po obisku slovenjgraške razdelilnice hrane dejala ministrica in dodala, da želijo dogovor razširiti na širšo medresorsko sodelovanje in na osnovi tega vzpostaviti sistemske rešitve, s katerimi bi na eni strani zmanjševali količine zavržene hrane, kjer pa to ni mogoče, pa vzpostavili takšen krožni sistem, da pride hrana do pomoči potrebnih. V okviru Agende za trajnostni razvoj do leta 2030 so Združeni narodi opredelili pomemben cilj: do leta 2030 prepoloviti količino odpadne hrane na prebivalca v prodaji na drobno in pri potrošnikih ter zmanjšati izgube hrane vzdolž celotne dobavne verige. Temu cilju smo se zavezale tudi države Evropske unije. Nujne so tudi spremembe navad vsakega posameznika, s katerimi bomo prispevali k bolj trajnostnemu razvoju z manj izgub in količin odpadne hrane. AP

Združenje EuropaColon Slovenija

v MKGP

Združenje EuropaColon Slovenija zastopa bolnike z raki prebavil in njihove svojce. V zadnjih letih še posebej veliko pozornosti namenja raku trebušne slinavke. Gre za raka, ki ima eno najhujših statistik preživetja; pet let po diagnozi živi le še okoli pet odstotkov bolnikov, povprečno preživetje od diagnoze pa je 4,6 meseca. Na leto v Sloveniji zboli okoli 400 ljudi in okoli 380 jih umre, ali povedano drugače – zaradi te bolezni vsako leto izgubimo za osem avtobusov državljanov. To žalostno statistiko lahko spremenimo le, če bomo bolnike odkrivali prej. To lahko dosežemo le, če bomo ozavestili čim več državljanov Slovenije. Tudi letos bomo tretji četrtek v novembru, točneje 19. novembra, obeležili svetovni dan tega raka. V Sloveniji smo se že lani pridružili drugim državam po Evropi in svetu in se v sodelovanju s številnimi slovenskimi občinami obarvali vijoličasto, ki je zaščitna barva vseh aktivnosti ozaveščanja o tej bolezni. Osvetljevanje osrednjih objektov v slovenskih mestih je del nacionalne kampanje ozaveščanja o raku trebušne slinavke, ki že drugo leto poteka pod geslom »Skupaj smo v tem!«. Ivka Glas, predsednica

Bodi human! Pred letom dni je bil v SGlasniku objavljen zapis o izmenjavi slovenjgraških gimnazijcev z vrstniki iz Gornjega Milanovca, v katerem sem izpostavila zgodovinsko vez med mestoma, ki temelji na izkazani solidarnosti do slovenskih izseljencev v Srbiji na začetku 2. svetovne vojne. Od takrat vsi stiki preživelih izseljencev, predstavnikov obeh mest in mladih na številnih izmenjavah med mestoma poudarjajo pomen medčloveške dobrote, solidarnosti in humanosti. Danes imamo

10

Slovenjgradčani priložnost pokazati, da resnično verjamemo v te vrednote, kajti do mene je prišla prošnja prijateljice iz Gornjega Milanovca, Lele Pavlović, ki se ji je rodila vnučka Anika s sindromom SMA, sindromom, ki ga po zaslugi dečka Krisa pozna cela Slovenija. Ker bi zdravilo tudi njej ponudilo možnost zdravega razvoja, je srbska fundacija Budi human odprla račun, na katerem se zbirajo prostovoljni prispevki za nakup zdravila zolgensma.

Tokrat ima torej Slovenj Gradec priložnost pomagati. Zgodovinski dolg? Nikakor. Človeški dolg? Zagotovo. Vse podrobnosti najdete na spletni povezavi: https://www.budihuman.rs/sr/korisnik/858/ anika-manic. Hvala vsem donatorjem v imenu Anike in njene družine. Alenka Rainer

PROMOCIJA GIBANJA NA DELOVNEM MESTU

MESTO IN PODEŽELJE /

Certifikata za Grammer in Elektro Štumpfl V okviru projekta Aktivna podjetja, sofinanciranega s strani Evropske unije Erasmus šport, katerega nosilec je Agencija za promocijo gibalnih aktivnosti (APGA) iz Slovenj Gradca, sta slovenjgraški podjetji Grammer in Elektro Štumpfl kot prvi na Koroškem prejeli certifikat Zdravju prijazna organizacija. Posebnost projekta Aktivna podjetja je, da gre za aktivno izvajanje vadbe na delovnem mestu, ki jo izvajajo strokovnjaki s področja športa in kineziologije. »V sodelovanju s Fakulteto za šport smo pripravili program gibalnih vaj, s pomočjo katerih zmanjšamo negativne učinke vsakdanjega dela na zaposlene ter tako zmanjšujemo in preprečujemo zdravstvene težave zaposlenih. Na začetku smo v podjetjih Grammer in Elektro Štumpfl, sicer kot prvič na delovnem mestu, preverili telesno pripravljenosti zaposlenih, pri čemer smo uporabili baterijo testov European Fitness Badge,« je pojasnil Viktor Sušec iz zavoda APGA. Projekt Aktivna podjetja, v katerem sodeluje 5 evropskih držav, na Koroškem izvajajo v podjetjih Grammer in Elektro Štumpfl v Slovenj Gradcu. S prejetjem certifikata, ki nikakor ne pomeni konca izvajanja

programa, podjetji dokazujeta skrb za zdravje svojih zaposlenih. Darjan Pušnik, direktor podjetja Grammer Automotive Slovenija, je povedal, da so bili na začetku sicer skeptični, vendar so zaposleni ta program pozitivno sprejeli, saj je usmerjen v gibanje, ki je drugačno od vsakodnevnega opravila v podjetju. Slovenci smo po številu starih ljudi “najstarejša družba” v Evropi, zato je

Slovenije, zunanja sodelavka zavoda APGA v programu Aktivna podjetja, pravi, da je odziv delavcev odličen tako v proizvodnih halah kot pisarnah: »Poskušamo čim več ljudi vzpodbuditi, da posebne gibalne vaje izvajajo tudi med delovnim časom, opozarjamo pa jih tudi na zdravo prehrano. Učinki so zmanjšanje bolniških odsotnosti in boljše počutje delavcev, vključenih v program.« Projekt Aktivna podjetja v podjetjih Grammer

Podjetje Grammer Automotive Slovenija je prejelo certifikat Zdravju prijazna organizacija.

Podjetje Elektro Štumpfl je prejelo certifikat Zdravju prijazna organizacija.

pomembno, da usmerjamo programe gibalne aktivnosti ne samo izven delovnega časa, pač pa tudi med delovnim časom. Vodja programa Zdravju prijazna organizacija Polona Štajnar iz Športne unije

Automotive Slovenija in Elektro Štumpfl je bil oktobra predstavljen kot primer dobre prakse na mednarodni konferenci, ki jo je priredila Nemška gimnastična zveza v okviru nemškega predsedovanja Evropski uniji. AP

SVETOVANJE ENSVET

Stanovanje je potrebno pripraviti na ogrevalno sezono S pravilnimi ukrepi lahko tudi stanovalci v posameznem stanovanju večstanovanjske stavbe poskrbite za nemoteno in učinkovito ogrevanje ter manjšo porabo toplote. V kolikor nimate nameščenih termostatskih ventilov, je pravi čas, da še pred kurilno sezono le-te namestite, saj boste s tem poskrbeli za samodejno uravnavanje temperature v prostoru in posledično znižali stroške ogrevanja. Preverite tesnjenje oken in na mestih slabega tesnjenja nastavite okovje ali pa dodajte dodatna tesnila. Priporočljivo je, da uporabite silikonska tesnila, ki so bolj trpežna od samolepilnih iz pene. Velikokrat se ob začetku kurilne sezone zaradi polnjenja ogrevalnega sistema pojavijo težave, ki se kljub popolnoma odprtemu ventilu kažejo v neenakomerni temperaturi radiatorja ali kot zvok pretakanja oz. ropotanja v radiatorju. To je posledica zraka v radiatorjih, ker zrak ustavlja pretok ogrevane vode in bistveno zmanjša oddajanje toplote, radiatorji pa ostajajo mlačni. Zato je potrebno radiatorje odzračiti. Te vrste težave lahko odpravite sami z minimalno orodja, nekaj ročnimi spretnostmi, krpo in posodico, v katero boste zajeli vodo. Odvisno od vrste ventila za odzračevanje potrebujete ali posebni ključ za odzračevanje, izvijač ali viličasti ključ oz. klešče. Na nasproti strani ventila oz. termostatske glave na vrhu je

10

>2020

vgrajen odzračevalni ventil, v sredini katerega je majhen zatič (petkoten ali vijak z zarezo). Držite vašo posodo pod ventilom in pričnite obračati ključ v nasprotni smeri urinega kazalca, dokler ne zaslišite uhajanja zraka. Počakajte tako dolgo, dokler iz ventila ne priteče voda. Ker lahko zrak potuje po sistemu, morate ob ponovnih težavah postopek ponoviti, dokler iz sistema ne odstranite vsega zraka. Če je bilo zraka veliko, je potrebno v sistem dodati ogrevalno vodo, da se zagotovi primeren tlak, za kar bo poskrbel hišnik ali upravnik ogrevalnega sistema. Med kurilno sezono pazite, da od ogrevalnih teles odmaknete ovire, zavese, pohištvo, in ne sušite perila na radiatorjih, da omogočite kroženje zraka. Za radiatorje na zunanjih stenah lahko namestite dodatno izolacijo z odsevno folijo. Manj toplote za ogrevanje boste porabili tudi, če boste ponoči spustili rolete, na tla pa pogrnili preprogo.

Mag. Damjan Korošec, u. d. i. s., energetski svetovalec mreže ENSVET 11

MESTO IN PODEŽELJE /

Konjeniški klub Slovenj Gradec postavlja manežo in uto

Po skoraj dveh desetletjih »brezdomstva«, ko se v Mestni občini Slovenj Gradec ni našlo prostora za trening preskakovanja ovir s konji, je Konjeniškemu klubu Slovenj Gradec končno uspelo na razpisu Fundacije za šport pridobiti sofinanciranje za postavitev osnovne infrastrukture.

Za konjeniški šport, v katerega spadata preskakovanje ovir in dresura, v čemer tekmujejo člani kluba, sta potrebna vsaj dovolj velika maneža (ograda) in pomožni prostor za shranjevanje ovir. Za organizacijo treningov in tekme (ki je za klub obveza s strani panožne športne zveze – Konjeniške zveze Slovenije) je Mestna občina Slovenj Gradec konjeniškemu klubu v najem oddala degradirano območje, zemljišče na Hartenštajnu, ki ga člani kluba z veliko prostovoljnimi urami urejajo. Člani kluba si želimo, da bi vse zainteresirane konjeljubce že kmalu lahko povabili na ogled okolju prijazne lesene ute in ograde. Prostor smo očistili in robove zasadili z orehi in češnjami, da bodo obrodili sadove za vse. Veste, da

Nika Kumer in Espion A. C. sta na Nizozemskem opravila kvalifikacijo za evropsko prvenstvo 2021.

Cadillac za mafijo, Pontiac za reveže

Ameriški oldtajmerji na obisku v Slovenj Gradcu

v Mijo Žunić

12

Karin Potočnik

Ajda Ušen je zmagovalka državnega prvenstva za 6-letne konje s kobilo Last Lot. Prav tako je zmagovalka tekme Pokal Slovenije za mladince.

AMERIŠKI VETERANI

Člani slovenskega ljubiteljskega kluba ameriških vozil so se med vožnjo od Celja mimo Velenja na Koroško, s postanki po 2 uri, preden so nadaljevali pot do Dravograda in Maribora, ustavili tudi v Slovenj Gradcu. Mimoidoči “sladokusci” so lahko pasli oči na limuzinah, med katerimi sta bili,iz tovarne

konji obožujejo češnje in slive in si jih znajo sami razkoščičiti? Poleg športnih treningov si bomo prizadevali omogočiti otrokom prve stike s konji. Naši načrti glede razvoja Konjeniškega kluba Slovenj Gradec pa so še veliko bolj ambiciozni, saj namerava MO SG širše območje urediti kot turistično destinacijo. Poleg predsednice Nuše Kamnik, ki k vpisu v klub prijazno poziva nove člane, so trenutno na gradbišču najbolj dejavni Jože Marjan, Marinka Krajnc, Bojan Tučman in Srečko Štamulak. Kar pocukajte jih za rokov in se pozanimajte o vsem, kar vas zanima! Naši tekmovalci medtem pridno tekmujejo in nabirajo pokale in rozetke.

General Motors, Cadillac Devil letnik 1959 in Pontiac StarChief letnik 1959. Parkirišče pri Fecru sta krasila tudi ChevroletCorvetta, “športnika” za najmanj denarja, eden letnik 1979, drugi 1987, in še drugi biseri, med njimi Ford Galaksy letnik 1959, seveda ameriška verzija že takrat z

električno streho in klimo, ki so ga vozili tudi v enem od znanih novejših ameriških filmov. »Čeprav jih ni na vsakem vogalu, je teh avtomobilov v Sloveniji precej. V Ameriki so deli zelo poceni in je delo zelo drago, pri nas v Evropi, na primer v Nemčiji, pa so deli zelo dragi in je delo bolj poceni,« pravi Miran Drame, že 15 let strasten oboževalec ameriške avtomobilske estetike, vzdržljivosti in udobja: »General Motors je sicer poskušal delati avtomobile za evropski trg, a ni šlo.« Članstvo v društvu je že tako številčno, da se ločijo po skupinah in združeni po tipih avtomobilov izvajajo vožnje, vsaka skupina posebej. Vsi skupaj pa spadajo pod Slovensko veteransko avto-moto zvezo. V Slovenj Gradec se še vrnejo, ker je tukaj vedno lepo, pravijo. AP OGLASNO SPOROČILO

Po skoraj dveh desetletjih “brezdomstva”, ko se v Mestni občini Slovenj Gradec ni našlo prostora za trening preskakovanja ovir s konji, je Konjeniškemu klubu Slovenj Gradec končno uspelo na razpisu Fundacije za šport pridobiti sofinanciranje za postavitev osnovne infrastrukture.

PRIREDITVE / PRENOVA KULTURNEGA DOMA SLOVENJ GRADEC

Posodobljena bosta oder in dvorana Investitorica Mestna občina Slovenj Gradec je 19. 10. 2020 pristopila k izvedbi projekta »prenova Kulturnega doma Slovenj Gradec – 1. faza«. Zaključek del v tej fazi je predviden 30. 12. 2020.

Vpisi v abonmaje Kulturnega doma Slovenj Gradec so v mesecu oktobru potekali nemoteno. S programom bodo začeli takoj, ko bo mogoče, predvidoma konec novembra na nadomestnem prizorišču, o morebitnih spremembah terminov koncertov in predstav bodo obveščali sproti. Izšla

je knjižica s podrobnejšo predstavitvijo nabora koncertov in predstav v abonmajski sezoni 2020/2021. Kino do nadaljnjega ne obratuje. Zadnji teden v oktobru so začeli s prenovo in posodobitvijo dvorane. Ministrstvo za kulturo je letos junija objavilo Javni poziv za sofinanciranje investicij v javno kulturno infrastrukturo lokalnih samoupravnih skupnosti. »Med izbranimi prejemniki sredstev je tudi Mestna občina Slovenj Gradec s projektom obnove Kulturnega doma Slovenj Gradec. V duhu izboljšanja pogojev za umetniško ustvarjanje kulturnih društev in gostujočih umetnikov znaša vrednost sofinanciranja ministrstva 196.737,31 evra (celotna vrednost projekta je ocenjena na 300.024,40 evra),« je zapisano na spletni strani ministrstva. Zaključek del v dvorani je predviden 30. 12. 2020, vrednost del po pogodbi z izvajalcem javnega naročila pa je 335.057,31 evra z DDV. Na Oddelku za gospodarsko infrastrukturo, investicije in razvoj MO SG so povedali tudi, da je v 1. fazi predvidena prenova dvorane in odra: izboljšanje akustike z novimi oblogami, brušenje in oljenje parketa, prenova stopnišča, ki vodi na oder, in prenova odra. Predvidena je tudi prenova ogrevanja in elektroinstalacij, nova scenska razsvetljava, vgradnja 4 lučnih vlakov ter javljanje požara v dvorani in na odru. AP

ANDEŠKI HRAM V Večgeneracijskem centru Andeški hram bosta novembra vsak teden potekali nemška in angleška klepetalnica (po običajnem urniku), vendar preko videokonference (ZOOM). Bridge, učenje esperanta, pisateljska delavnica, španska klepetalnica in nekatere druge vsebine bodo prav tako potekale na daljavo. Na voljo bodo tudi informativne in koristne vsebine, ki jih bo pripravljal Center za krepitev zdravja Koroška. Sproti pripravljamo

še druge delavnice, videoposnetke, kvize, ki jih objavljamo na naši Facebook strani in na portalu YouTube. Udeležence prosimo, da prijave na videokonference pošljejo na e-naslov vgc@mocis.si, kjer bodo dobili vse nadaljnje informacije. Za podporo pri udeležbi na videokonferencah ter pri drugih vrstah komunikacije na daljavo smo dosegljivi po telefonu: 08 205 12 64 in e-pošti: vgc@moci.si. Sabina Zorjan

KNJIŽNICA Spoštovani obiskovalci knjižnice, zaradi zaostrenih razmer bo Knjižnica Ksaverja Meška od 24. 10. 2020 do preklica odprta le za BREZSTIČNO izposojo. Omogočeno bo: Vračilo gradiva; vračanje gradiva bo potekalo pri vhodu v novo čitalnico ali v nabiralnik. Gradivo bo nato 3 dni v karanteni. Po preteku te dobe preverite v storitvi Moja knjižnica, ali je bilo gradivo vrnjeno. Izposoja predhodno naročenega gradiva bo mogoča: - preko COBISS+, - po telefonu na številki: 02 883 93 50 ali - po elektronski pošti: knjiznicasg@sg.sik.si. Sporočite nam ime, priimek in številko članske izkaznice. Naročeno gradivo vas bo čakalo tri dni. Enako velja za vse, ki ste imeli gradivo že rezervirano. Omogočeno bo tudi pošiljanje gradiva po pošti. Zaenkrat ne bo mogoče:  prosto gibanje po knjižnici,  dostop do polic in gradiva,  uporaba čitalnice in študijskih prostorov,  uporaba računalnikov in fotokopirnih strojev,  uporaba sanitarij. Vse omejitve so začasne in jih bomo skladno s priporočili NIJZ, in ko bomo lahko zagotovili varno uporabo, tudi opustili. Pri prevzemu gradiva vas lepo prosimo, da: - obvezno nosite zaščitno masko, - si razkužite roke, - upoštevate predpisano varnostno razdaljo. Hvala za razumevanje in ostanite zdravi! Kolektiv Knjižnice Ksaverja Meška Slovenj Gradec

KGLU IN GALERIJA RAVNE V NOVEMBRU

KPM

Čeprav smo morali v Koroški galeriji likovnih umetnosti in Galeriji Ravne za obiskovalce začasno zapreti vrata, galerija s polno paro dela naprej! Poleg tekočega dela se bomo, kot mnoge druge kulturne ustanove, v prihajajočih tednih osredotočili na predstavitev našega delovanja preko različnih spletnih kanalov. Načrtujemo serijo objav in prispevkov, ki bodo ponudili vpogled v zakulisje delovanja galerije. Obiskovalcem želimo prikazati in približati našo bogato zbirko in umetniška dela, ki niso vedno na ogled ob razstavah v galeriji ali na gostovanjih. Zato bomo ustvarili prav posebno serijo objav, kjer bodo naši kustosi izbrali dela iz zbirke, jih opremili z opisom in kratkih videom ter jih tako poskušali približati širši javnosti. V galeriji v Slovenj Gradcu, kjer smo v začetku oktobra odprli razstavo LOJEZ LOGAR. Pop! 1968–1980, bomo le-to opremili s QR-kodami in povezavami do video posnetkov, ki jih bomo posneli s kustosom razstave Markom Košanom. Prav tako načrtujemo, da bo razstava kmalu dostopna v naši virtualni galeriji. Ob ponovnem odprtju galerije bo obiskovalcem ob vhodu v razstavni prostor na voljo virtualno vodstvo po omenjeni razstavi. V Galeriji Ravne bo ob ponovnem odprtju še vedno na ogled razstava Stanislava Makuca Babilonski stolp, kjer umetnik predstavljala risbe, slike in kolaže, nastale v zadnjih štirih letih. Vabljeni k spremljanju Koroške galerije likovnih umesti in Galerije Ravne na spletu, družbenih omrežjih ali preko galerijskega novičnika.

Koroški pokrajinski muzej je od 24. 10. 2020 naprej zaprt za obiskovalce. Ukrep velja do preklica. Za vsa dodatna pojasnila uporabnikom smo dosegljivi na info.sg@kpm.si

10

>2020

13

KULTURA /

OB 100. OBLETNICI ROJSTVA AKADEMSKEGA SLIKARJA KARLA PEČKA

Plošča, kartica, žig in znamka Spominski sklop Karlu Pečku

v KGLU

Druga serigrafija iz iste serije krasi pisno stran maksimum karte – razglednice. Na risni strani MK je (na fotografiji Saše Rainerja) prikazan Karel Pečko ob obnovi (2006) stenske slikarije (1962) v vhodni veži Splošne bolnišnice Slovenj Gradec.

Prav na 100. rojstni dan Karla Pečka so v preddverju nekdanje mestne hiše na Glavnem trgu, kjer danes delujeta Koroška galerija likovnih umetnosti in Koroški pokrajinski muzej, odkrili spominsko ploščo temu kulturnemu vizionarju, enemu od ustanoviteljev Koroške galerije likovnih umetnosti in akademskemu slikarju.

v Primafoto

Z odkritjem spominske plošče Karlu Pečku in izidom njemu posvečenega poštnega sklopa vključno s priložnostno filatelistično razstavo avtorja Jožeta Kebrav preddverju koroške galerije in pokrajinskega muzeja sta Mestna občina Slovenj Gradec in Koroška galerija likovnih umetnosti (ob zaključku razstave Pečkov Slovenj Gradec) zaokrožili dogajanje ob 100. obletnici rojstva Karla Pečka, čeprav obe, vključno s Fundacijo Karla Pečka, v zvezi z mojstrovo zapuščino čakajo še smeli načrti in izzivi. Koroško filatelistično društvo je v sodelovanju z MO SG in KGLU izdalo priložnostni poštni žig (29. 9. 2020, 2380 Slovenj Gradec), dve Pečkovi (osebni) poštni znamki (nominali A in B), priložnostno pisemsko ovojnico, razglednico in ilustrirano dopisnico/vabilo. Njihov avtor arh. Borut Bončina je zanje kot likovne ilustracije uporabil manj znane oz. nekatere “pozabljene” motive ali umetniške stvaritve Karla Pečka: »Med njimi sta mozaik Gozd in, sicer ne izgubljena, ampak poškodovana,

14

risba na steklo Rdeča kapica, ki se mi je še posebej usedla v srce, ker je otroška risba narisana s takšno silovitostjo, vehementnostjo in hkrati trdnostjo.« Na vseh filatelističnih elementih, razen na poštnem žigu, je oblikovalec uporabil lasten tipografski zapis slavljenčeve obletnice. »Priložnostni poštni žig poleg obveznih tehničnih zapisov (datum, kraj, namen) krasi tudi slavljenčeva skica z značilnimi “valovnicami”, ki smo jih skozi čas kar poistovetili z obrisom naše (Uršlje) Gore in hkrati poistovetili z likovnimi stvaritvami Karla Pečka,« je še pojasnil Bončina.

Nekatere kartice in pisemske ovojnice so že opremljene z osebnimi poštnimi znamkami, tudi štempljane in lahko služijo kot spominek. Določeno število razglednic je ostalo nepoštempljanih in jih je možno kupiti, poslati ali hraniti. Priložnostna

pisemska ovojnica, razglednica in obe osebni poštni znamki so na voljo tudi v slovenjgraški turistični pisarni. Priložnostni poštni žig pa je bil v uporabi na pošti vse do 20. oktobra.

AP

NA OBISKU V MUZEJU STALNA RAZSTAVA

DI S M AN I B U S SACRUM

BOŽANSKIM M ANOM Ognjišče v hiši je bilo med dr ugim mesto, kjer so Rimljani častili duhove svojih prednikov – duše umrlih. Če je dr užina dobro skrbela za duhove, so ti postali dobri duhovi in so se imenovali mani (dobrotljivi). Duše umrlih so naredili za božanstva podzemnega sveta. Posvetili so jim kult, s katerim so pomirili njihovo jezo, na grobove pa so jim prinašali različne darove. Že od dr uge polovice 1. stol. po Kr., sploh pa v 2. in 3. stol., so na nagrobnike začeli pisati posvetilo Dis Manibus (Sacr um) ali s kratico DM – posvečeno božanskim mr tvim. “Oditi k manom” je v resnici pomenilo umreti. Kako zakoreninjeno je bilo to pogansko verovanje, nam izpričujejo mlajši krščanski napisi, na katerih se še vedno pojavlja napis Dis Manibus.

Direktorica KGLU dr. Andreja Hribernik in župan Tilen Klugler odkrivata spominsko ploščo Karlu Pečku, pod napisom na njej je podpisana Mestna občina Slovenj Gradec; oblikovalec plošče je arh. Edi Koraca.

 Iz knjige Božanskim manom, Koroški pokrajinski muzej, besedilo avtorice Saše Djura Jelenko, ki je za to razstavo leta 2013 tudi prejela priznanje Slovenskega arheološkega društva.

MOJSTRSTVO SLOVENSKEGA POPARTA

KULTURA /

Razstava LOJZE LOGAR. Pop! 1968–1980 V začetku 80. let preteklega stoletja je začel ustvarjati v popolni abstrakciji minimalističnega črno-črnega slikarstva. Desetletje kasneje je začel svoj najobsežnejši ciklus Davidovi vrtovi, v katerem se posveča čisto samosvojim, erotičnim motivom. Projekt celostnega pregleda Logarjevega opusa so zastavili v štirih slovenskih galerijah, v krajih, kjer je avtor živel. Koordinatorica projekta je Koroška galerija likovnih umetnosti s kustusom Logarjeve razstave Markom Košanom. Logar je bil osrednja osebnost med likovniki, Lojze Logar je bil rojen leta 1944 v Mežici, ki so izoblikovali našo različico poparta, njegov oče je bil mežiški župan. Mladost poimenovano nova ali ekspresivna figuralika. je preživel v Radencih in Murski Soboti, Kasneje, v 80. letih, je iz tega »ameriškega leta 1980 se je preselil v Ljubljano, kjer je likovnega sloga« (v ZDA vsebinsko pustil močan pečat na ljubljanski likovni zapolnjenega s postavljanjem z radoživim sceni tistega časa, bil je tudi zelo priljubljen potrošništvom) izstopil, a vendarle ohranil profesor na Akademiji za likovno umetnost. oboje: radoživost in v 60. in 70. letih med Po upokojitvi se je preselil v svoj atelje v Izoli, mladimi aktualno (mirovniško naravnano) kjer je leta 2014 umrl. AP hipijevsko držo. Seksualna revolucija in angažirana rock glasba sta bili med drugim tisti, s katerima so takratni študenti podirali meje, kar se vidi tudi v Logarjevih delih.

Po razstavi Fragmenti 2: slike in grafike konec leta 2006 se v Koroški galeriji likovnih umetnosti zopet posvečajo slikarju in grafiku Lojzetu Logarju, ustvarjalcu slovenskega poparta. V Slovenj Gradcu so tokrat odprli razstavo Lojze Logar. Pop!, ki bo na ogled (vsaj) do 13. decembra.

v arhiv KGLU

v Ajda Prislan

Kustos Mako Košan gleda Logarjevo grafiko – sitotisk – Dekle veter (1973): »To je ikonična podoba Lojzeta Logarja iz njegovega prvega popartističnega obdobja in ima vse elemente, značilne za popart, predvsem pa za Logarjevo različico te takrat modne umetniške usmeritve: zaščitni znak popartistične umetnosti sta lik kokakole kot simbol potrošniške družbe, erotika, ki kaže na čas hipijevskega obdobja, katerega del je bil Logar, in podčrtuje seksualno revolucijo.«

v arhiv KGLU

Ljubko Handmade Ljubko Handmade je Mislinjčanka Suzana Seitl poimenovala svojo linijo izdelkov za dom in modnih dodatkov, ki je kot ona polna srčne energije. Pisane vaze iz odpadnih steklenic, lončki za pisala iz recikliranega kartona, uhani, verižice, torbe in predpasniki, vse res ljubko in z ogromno domišljije. Posebej ponosna pa je, da je na police D.tajl Concept Store svežo iz tiskarne prinesla svojo prvenko – knjigo Srečne hiške – v slovenskem in angleškem jeziku. Knjiga je dober didaktični pripomoček, pravijo knjižničarke, saj se otroci iz nje naučijo o radosti, iskrenosti in spoštljivosti, marljivosti in prizadevnosti, iskrivosti in kreativnosti pa tudi levjesrčnosti. V pravljičnih hiškah živijo otroci, s Suzaninih izdelkov pa vas pogleduje ljubka Veronika, ki bo kmalu dobila še kakšnega sojunaka. »Odpadne steklenice uporabljam za osnovo vaz, na katere z ljubeznijo do barv

ustvarjam motive srečnih hišk, recikliram tudi odpadni karton, iz katerega nastanejo lončki za pisala (ki jih prav tako krasijo srečne hiške). Vodi me miselnost, da lahko zavrženim stvarem vdihnemo uporabno vrednost in da novo ni nujno tudi boljše. Svoj motiv srečnih hišk sem prenesla tudi na nakit, ki pa ni reciklaža, nadaljuje pa pot mojih srečnih hišk,« je povedala Suzana. Jesen je v D.tajl Concept Store prinesla ogromno novih izdelkov, ki jih morate videti, otipati, prebrati. Z nami so mariborska Založba Pivec, ki je Lanici #purici #dogodivščinam dodala še celo paleto svojih najboljših knjig, kot npr. Štoparski vodnik po galaksiji, Demšarjevo Cerkev itd. Pridružili sta se nam Vesna Štih (modna oblačila in dodatki) in Eva Prepeva (keramika, nakit). Vsekakor ste še vedno povabljeni na ogled ulične razstave Modri rek’lc, posvečene Karlu Pečku. Pri nas dobite tudi letošnji prodajni hit, maske. Karin Potočnik

15

WOLFOVO LETO /

DRUŠTVO HUGO WOLF SLOVENJ GRADEC

Kot rojaki se klanjamo skladateljevemu spominu Med številnimi društvi ljubiteljev glasbene zapuščine Huga Wolfa na različnih koncih sveta ima Društvo Hugo Wolf Slovenj Gradec posebno mesto, saj ima svoj sedež prav v rojstni hiši velikega poznoromantičnega skladatelja. Skrbnik Rojstne hiše Huga Wolfa Slovenj Gradec je Koroški pokrajinski muzej, ki med drugim obiskovalce zgovorno urejenega muzeja v zgornjem nadstropju seznanja predvsem o življenju našega genialnega rojaka. Avtor vsebinske zasnove stalne razstave je Marko Košan, tudi aktualni predsednik Društva Hugo Wolf, katerega poslanstvo pa je predvsem prizadevanje za promocijo Wolfove glasbe v Sloveniji s spodbujanjem ansamblov in posameznih poustvarjalcev, da bi segali po Wolfovi glasbeni literaturi in jo uvrščali v svoje programe. »Predvsem pa društvo uresničuje cilj, da bi Wolfova osebnost in delo v enaki meri, kot v Nika Hölcl Praper je to običaj drugod po svetu, dobila pravo veljavo in vstopila v zavest širše slovenske Sopranistka Nika Gorič in godalni kvartet Dissonance na koncertu 9. oktobra 2020 kulturne javnosti,« pojasnjuje Marko Košan, ki dodaja, da je težišče programa slovenjgraškega društva že tradicionalno in v bližnjem Št. Pavlu in v Linzu, v bavarskem priimek Vouk. Leskovar je tudi zaslužen za prepoznavno, saj je povezano z rednimi koncerti začetke ponovnega obujanja spomina na velikega Freisingu, švicarskem Fribourgu in italijanskem – večeri samospevov v rojstni hiši, mednarodno Comu so botrovala k dokončni postavitvi Slovenije slovenjgraškega rojaka, mojstra samospeva, v solopevsko šolo, ki jo že vrsto let uspešno vodi kot domovine mojstra samospeva na evropski in častna članica društva profesorica Breda Zakotnik njegovem Slovenj Gradcu in širše v Sloveniji. svetovni glasbeni zemljevid. »S tem pa, kljub dokazom o slovenskih s salzburškega Mozarteuma, ter z izdajami Društvo je od nastanka dalje sodelovalo pri spominskih zapisov o Wolfu in edicijami prevodov koreninah rodbine, nočemo vzbujati vtisa, načrtovanju vseh pomembnejših obletnic, kot je nekoč zapisal pokojni profesor Marjan Wolfovih pesmaric ter organizacijo mednarodnih povezanih z Wolfom. Med drugim so pripravili Lipovšek, da dvomimo v Wolfovo pripadnost muzikoloških simpozijev. program praznovanja 150-letnice rojstva Huga nemškemu glasbenemu svetu, ki pomeni Košan tudi poudarja, da obe instituciji, društvo in njegovo pravo izhodišče. V čast nam je, da lahko Wolfa, ko je Wolfovo mesto med drugim gostilo KPM, uresničujeta žlahtno vsebino, ki pripomore tudi II. Konferenco slovenskih glasbenikov iz sveta k identiteti mesta Slovenj Gradec, da se ob nazivu štejemo genialnega ustvarjalca med tiste, ki so in Slovenije, ki jo je pripravil Svetovni slovenski izšli iz naših krajev, medtem ko sodi njegova mesto glasnik miru Združenih narodov v zadnjih kongres. glasba v zakladnico evropske glasbene kulture, letih samozavestno predstavlja tudi kot rojstni V letu 2020, letu sosedskega dialoga med ki v združeni Evropi postaja še bolj last vseh, kraj znamenitega skladatelja, s čimer se skuša Slovenijo in Avstrijo, ko mineva 160 let od rojstva ki v njej živijo, nam celo več, saj nam lahko z popraviti v tujini uveljavljeno mnenje, da je bil skladatelja Wolfa, je v praznovanje jubileja močno univerzalnim jezikom glasbe predstavlja most k Hugo Wolf rojen nekje na Avstrijskem. dobremu razumevanju in sodelovanju z bližnjimi vpeto tudi Društvo Hugo Wolf Slovenj Gradec. V Posebno mesto v Društvu Hugo Wolf Slovenj sodelovanju s Kulturnim domom Slovenj Gradec in daljnimi sosedi naše skupne evropske Gradec ima njegov prvi predsednik, danes častni so v okviru koncertnega abonmaja pripravili družine,« še dodaja predsednik slovenjgraškega član in tudi častni občan Slovenj Gradca, Jože koncertni cikel Wolf povezuje, ob koncu leta pa bo Leskovar, ki je z velikim trudom in najdbo dokazov društva ljubiteljev Wolfove zapuščine, katerega delovanje sega tudi prek državne meje. Partnerska izšla še notna izdaja dveh skladateljevih zgodnjih uspel potrditi ohlapni namig Jakoba Sokliča, da ima Hugo Wolf vendarle slovenske korenine, saj je sodelovanja na slavnostnih koncertih in festivalih, klavirskih del, ki bo namenjena glasbenim šolam odkril, da so skladateljevi predniki nosili slovenski zlasti ob obletnici skladateljeve smrti leta 2002, po Sloveniji. AP DRUŠTVO-HW-ZNAK-KONČNI-2.indd 1

09/03/2020 11:27

Spomini na otroštvo Huga Wolfa »Ob nedeljah smo redno šli na izlet. Najlepši je bil skozi gozd na Legnu k Plesniku, kjer so imeli zelo dober prigrizek, ali pa smo ostali pri gradu Legen, kjer je gozdar Baresch tudi imel gostilno. Sedeli smo na velikem vrtu, in če je bila družba dovolj številna, smo prirejali tudi družabne igre. Na poti domov so se gospodje nekajkrat ustavili in zapeli, če so imeli basista med sabo, “Das Felsenkreuz” (“Križ na skali”), “Das deutsche Lied” (“Nemško pesem”), “Der Tag des Herren” (“Gospodov dan”) in druge. Oče je imel lep tenor, davkar Schwökl zelo globok bas, potem še gospodje Weixler, Laßbacher, Rakuscha, Wagner, Kokoschineg. Sami dobri, izurjeni pevci. Včasih nam je oče dal tudi voz in smo sedele v kočiji: mati, gospa doktor Fedbacherjeva in me dekleta, gospodje pa so šli peš skozi gozd, Hugo je rad hodil sam. Ker je bila vozna pot, ki je delno vodila skozi gozd, mestoma slaba, se je voz nagibal sedaj na eno, sedaj na drugo stran, da bi se skoraj prekucnil. To pa nas nikakor ni motilo, da se ne bi pri tem zabavali.« (Modesta Wolf - Strahser: Spomini na dom/Spomini na otroštvo Huga Wolfa, str. 27)

 16

Iz knjige Spomini na dom izbrala Nataša Škorjanc, Koroški pokrajinski muzej.

v KPM

Grad Legen

NOVA KNJIGA

KULTURA /

Vsakdanje Kolarjeve komunikacije so še posebej odmevale likovne kolonije na Brdah Likovne komunikacije, kjer si je v idiličnem, zelenem pohorskem pobočju, potem ko se je preselil iz mesta, ustvaril svoj dom. V naslovu enega od prispevkov v knjigi pojasni, da je v življenju spoznal veliko ljudi. »Ko se v srednjih letih, v katerih sem, oziram v preteklost, nosim nekatere ljudi globoko v zavesti in še globlje v srcu ...,« je zapisal. Nekaj tistih, ki so v času nastajanja Vsakdanjih komunikacij najlažje označili njegova tematska obdobja, ali tistih, ki so se družili z njim, je prispevalo svoje spomine, utrinke s srečevanj s Kolarjem. In kdor ga pozna ali prebere knjigo, obogateno s sto osemdesetimi fotografijami, (iz)ve, da ima rad tudi nogomet, tenis in šah. AP

»Monografija je skupek mreženja različnih mnenj in zapisov enaindvajsetih soavtorjev, mojih sopotnikov vsakodnevnih srečevanj po mestu in okolici. Za seboj imam skorajda 50 let kulturnega delovanja v obeh dolinah, Mežiški in Mislinjski, pa tudi v Dravski. Koroška mi je bila vedno pri srcu, zato sem se odločil, da vsaj za nekaj področij dejavnosti sestavim knjigo in jo dam zanamcem v branje,« je predstavil svoje zadnje knjižno delo Niko R. Kolar. Slovenjgradčan Niko R. Kolar, nekdanji galerist, literat, urednik in založnik, dolga leta zaposlen kot delavec v kulturi, bil je tudi podžupan, je svoje aktivnosti (družbene, kulturno angažirane, politične, prostočasne), delovne dosežke in spomine strnil v svojem življenjskem delu, monografiji velikega formata, katere avtor je sam. Avtobiografija nosi zgovoren naslov Vsakdanje komunikacije in z izbranim dokumentiranim, literarno navdahnjenim gradivom opisuje pojav in odtis Nikolaja Rudolfa Kolarja v Slovenj Gradcu, na Koroškem in širše v Sloveniji.

Pisal je tudi poezijo, pesniška iskanja, kot ji reče. Potem pa je “pesniško umolknil” in se lotil novelistike. Tudi njegovi zapisani govori ali pisni prispevki k raznim dogodkom, prireditvam, situacijam, portretom ljudi izkazujejo njegovo prozaistično širino in nadarjenost, predvsem pa aktivno spremljanje družbenega in kulturnega utripa. Tukaj ne moremo in ne smemo spregledati njegove likovne galerije in založbe, kjer

v Primafoto

Niko R. Kolar (desno) in Tomo Jeseničnik, avtor portretne fotografije na naslovnici Kolarjeve knjige (levo)

O HERGOLDOVI IN NJENEM ROMANU

Z nožem pameti zarezala v jabolko spoznanja

Ivanka Hergold

Slovenjgradčani so se na literanem večeru v Knjižnici Ksaveja Meška ponovno spomnili rojakinje s pohorskega pobočja pisateljice Ivanke Hergold. Tokat je bil razlog srečanja ponatis njenega romana Nož in jabolko, ki je izšel leta

9

>2020

1980 pri Cankarjevi založbi, letos pa na pobudo Slavističnega društva Trst-Gorica-Videm (tudi organizatorja simpozija tržaški in slovenski pisateljici v spomin na Opčinah pri Trstu) še pri založbi Slovenska matica v Ljubljani. O Hergoldovi in njenem romanu sta spregovorila tržaški pesnik in pisatelj Marko Kravos, tudi Ivankin življenjski sopotnik, in Slovenjgradčan, pisatelj in profesor slovenistike Andrej Makuc. Povezovalno vlogo je imela direktorica knjižnice Draga Ropič, ki je skupaj z Vesno Penšek med drugim prebrala nekaj pesmi iz Ivankine pesniške zbirke Ponikalnice. Ivanka Hergold, pisateljica, esejistka, prevajalka, je bila rojena 27. avgusta 1943 na Gradišču pri Slovenj Gradcu na domačiji pri Maroltovih. Osnovno šolo je obiskovala v Šmartnu pri Slovenj Gradcu, maturirala na ravenski gimnaziji, študirala v Zagrebu in Ljubljani ter diplomirala iz slavistike in anglistike. V Trst se je preselila leta 1972, kjer je poučevala na šolah s slovenskim učnim jezikom, nekaj let tudi na Univerzi v Vidmu. Napisala je več zbirk novel in črtic, dramo, pesmi, radijske in televizijske igre, romana. Umrla je v Trstu 23. maja 2013, pokopana je na pokopališču v svojem Šmartnu. Ivanko Hergold literarni zgodovinarji uvrščajo oz. označujejo kot »eno tistih pisateljic z geografskega roba slovenske nacionalne biti«. V njeni literaturi poznavalci prepoznavajo tematske in slogovne novosti, ki pomenijo izstop iz sodobne tržaške klasike in prispevek k slovenskemu modernizmu v prozi.

v Nika Hölcl Praper

Na literarni prireditvi v spomin rojakinji Ivanki Hergold

V romanu Nož in jabolko tržaška profesorica pripoveduje podrobno in natančno o enem samem dnevu svoje življenjske izkušnje. Dr. Boris Paternu o tem delu poudarja, da je »v to joyceovsko časovno stisjenost ujeta silovita vsebina, ki prebija zamejenost prostora in časa tako, da stvari premika v njihovo usodnost«. Zaradi postavitve ženskega lika v osredje družbenega dogajanja ta roman zasede posebno mesto v slovenskem slovstvu. Na literanem večeru v Slovenj Gradcu so spomine na čas z avtorico podelili še njen nečak Peter Hergold, Iva Potočnik in Niko R. Kolar. Med pogovorom sta nastopila glasbenika Alina Hirtl in Benjamin Pirnat, člana zasedbe Suha južina. Draga Ropič je srečanje sklenila v upanju, da se čez tri leta, ob 80-letnici Ivankinega rojstva in 10. obletnici njene smrti, zopet snidejo v njen spomin.

AP 17

TURIZEM /

v Tomo Jeseničnik

MOJA DEŽELA – LEPA IN GOSTOLJUBNA

Dve priznanji za mesto Slovenj Gradec, Kope za izletniški kraj Na letošnjem tekmovanju Moja dežela – lepa in gostoljubna pod okriljem Turistične zveze Slovenije je naše mesto zmagalo v kategoriji srednja mesta, v kategoriji mestna jedra je osvojilo tretje mesto, Kope pa prvo mesto v kategoriji izletniški kraji. Urejeno in gostoljubno okolje je pogoj za uspešen razvoj turizma. To je temeljni smisel in dolgoročno sporočilo projekta Moja dežela – lepa in gostoljubna. Osnovo predstavlja tekmovanje slovenskih mest in krajev v urejanju prostora, okolja in gostoljubnosti. Projekt prerašča v vseslovensko gibanje za urejeno okolje in gostoljubnost, ki na svoj način odkriva širino in vsebinski smisel slogana Turizem smo ljudje. Namen projekta je spodbujati in ozaveščati ljudi, da urejajo svoje bivalno, krajevno, podjetniško in društveno okolje. Ocenjevalci so v utemeljitvi za zlato priznanje Slovenj Gradcu v kategoriji srednja mesta izpostavili lepo in prijazno srednjeveško mesto z bogato zgodovino na Koroškem. »Kot dobre posebnosti so našteli utrip mesta na trgu, lep TIC, urejen trg in park v bližini cerkve, prijaznost in gostoljubnost, večgeneracijski center, projekt S kolesom v mesto, urejene prehode/ podhode, lepe in urejene stavbe. Moteče posebnosti so preveč prometa skozi mesto in parkirišča na trgu, ki omejujejo pogled in delujejo preveč zaprto,« pojasnjuje direktorica SPOTUR-ja Marija Lah.

Gradca živahen osrednji življenjski in oskrbni prostor v mestu skozi ves dan (drugod se vloga jeder žal reducira zlasti v večerni prireditveni prostor). Zasluga gre delnemu ohranjanju motornega prometa in zadostnim možnostim parkiranja v trgu in okolici. V mestnem jedru je komisija prepoznala tudi sistematičnost in vseobsežnost priprav na leto Huga Wolfa ter številna področja kulturne industrije. Kot slabost pa omenja usmerjevalno signalizacijo z obvoznice proti jedru. V kategoriji izletniški kraji je prvo mesto osvojil Gorsko turistični center Kope. Športno usmerjeni center na gorski višini se ponaša z veliko nastanitvenimi kapacitetami, prodajo doživetij, pokušino lokalnih pridelkov, urejenim prostorom za avtodome, izposojo koles, bike parkom, disk golfom, vodenimi kolesarskimi turami, vikend paketi za družine, brezplačnimi koncerti ter Holcerčkovim poletnim festivalom. Moteča pa je zaenkrat še slaba cestna povezava do doline. MN

Počitniški dom Fiesa

Slovenj Gradec, ki je v kategoriji mestna jedra prejel priznanje za tretje mesto, je podobno kot Kamnik eden od starost primerne obravnave zgodovinskega jedra, ki temelji na kulturnih vsebinah in ohranjanju integralne in žive oskrbne vloge v okviru mesta. Na ta način izvrstno sledi zahtevam, kot je trajnostni urbani razvoj, in uvajanju tistih funkcij, za katere obstajajo primerjalne prednosti (kulturne institucije in industrija). V nasprotju z mnogimi zgodovinskimi jedri v Sloveniji ostaja jedro Slovenj

Trajanje sezone: od 12. 6. do 28. 9. 2020 Št. nočitev v letu 2020: 5103 Povprečna zasedenost v letu 2020: 64,26-odstotna Št. nočitev – organizirane skupine: 1797 Št. nočitev – individualni gostje: 2949 Št. nočitev – šola v naravi: 357

v Vanč Pisar

18

Ob 3 tedne krajši sezoni kot lani je bilo letos število nočitev za 1 % večje kot lani, spremenila pa so se razmerja gostov: letos je bilo 35 % manj nočitev organiziranih skupin, 13 % več individualnih gostov ter 60 % manj programov šol v naravi. Individualni gostje so v večini koristili turistične bone.

ALPSKA SMUČARKA NEJA DVORNIK

ŠPORT /

Veliki načrti tudi v svetovnem pokalu Slovenjgradčanka Neja Dvornik, članica Smučarskega kluba Dvornik transport, v svojem letniku 2001 velja za eno najbolj nadarjenih smučark na svetu. To je potrdila na svetovnem mladinskem prvenstvu, ki je marca potekalo v Narviku na Norveškem, kjer je postala svetovna mladinska podprvakinja v veleslalomu. Doslej je

zbrala že 18 nastopov v svetovnem pokalu. Čeprav zaenkrat še ni osvojila točk, je pokazala že kar nekaj zelo obetavnih voženj.

v osebni arhiv N. Dvornik

Potem ko se je v preteklih sezonah večkrat že izkazala z odličnimi nastopi na tekmah evropskega pokala, ima v letošnji sezoni velike načrte tudi v svetovnem pokalu. V ta namen je njen oče Mladen Dvornik zanjo oblikoval samostojno ekipo, v kateri je mesto glavnega trenerja prevzel nekdanji šef ženske reprezentance Denis Šteharnik, k sodelovanju pa so povabili tudi strokovnjaka za kondicijsko pripravo Zdravka Kotnika. Vsi v ekipi so po uspešno opravljenih pripravah zelo optimistični in prepričani, da se bo Neja v letošnji sezoni prvič prebila do točk svetovnega pokala. Zavedajo se, da nikakor ne gre vsega staviti na tekme svetovnega pokala, zato načrtujejo, da bo še naprej nastopala na tekmah evropskega pokala, in to v obeh tehničnih disciplinah. Neja, če se najprej vrnemo v mesec marec, na svetovno mladinsko prvenstvo, kjer ste osvojili naslov svetovne podprvakinje. Zagotovo je to največji uspeh v vaši karieri, potrditev vaše nadarjenosti in odličnega dela preteklih sezon. ND: Ja, tej srebrni medalji lahko rečemo največji uspeh moje kariere. Mogoče se sliši smešno, a bolj kot te medalje, ki je bila nagrada po dobrem dnevu in dobrem delu v preteklosti, sem bila 10

>2020

vesela tega, da sem po dolgem času uspela stvari, ki sem si jih zamislila, tudi uresničiti, da sem smučala tako, kot znam in kot sem si želela že celo sezono. Zagotovo je bil ta uspeh potrditev dobrega dela preteklih sezon, sploh zato, ker mi na začetku sezone nikakor ni šlo, zato tudi v Narviku nisem pričakovala medalje, kar pa je bila mogoče pozitivna stvar, ker nisem tekmovala pod pritiskom in sem enostavno samo smučala. Letošnje priprave ste v celoti opravili v okviru ekipe SK Dvornik transport. Zakaj ste se odločili za samostojno pot? ND: Ker imamo zasebni klub, sem že prej trenirala po tem načinu, lani pa sem poskušala delovati v A-ekipi, kjer stvari ne funkcionirajo, kot bi morale, in sem tam iz dneva v dan le nazadovala. Tekmovalke smo si med seboj različne, zato je treba z vsako delati individualno in vsaki prilagoditi to, kar potrebuje, kar v ekipi s petimi tekmovalkami očitno ni bilo mogoče. Zato sem že v začetku leta zapustila ekipo in spet začela delovati v svojem klubu (SK Dvornik), opravljati treninge in tekme, smučati, kot znam, v Narvik pa odšla s svojo družino in sem zelo vesela, da nam je uspelo. Kako ste zadovoljni z opravljenim v pripravah za letošnjo sezono? Ste opravili vse, kar ste načrtovali?

ND: S tem, kar smo opravili, smo zelo zadovoljni, imeli smo veliko dobrih dni, veliko smo delali na tehniki in odpravljali napake, ki so me ovirale, da bi smučala še bolje. Glede na to, da nam je covid-19 »vzel« kar nekaj smučarskih dni, smo naredili veliko, ne pa vsega, kar smo načrtovali, zaradi poškodbe hrbta, ki se je zgodila v sredini avgusta in zahtevala dober mesec rehabilitacije. Zaenkrat izgleda, da smo jo uspešno opravili. Kakšna so vaša pričakovanja in cilji za letošnjo sezono? Katerim tekmovanjem boste namenili še posebno pozornost? ND: Letošnja sezona bo precej drugačna od katerekoli prej in še vedno je veliko ugank zaradi virusa, težko je napovedati, kaj se bo dogajalo, a to še vseeno ne spremeni ciljev. Cilj je začeti osvajati točke svetovnega pokala in sezono po možnosti končati med najboljšimi tridesetimi v disciplini, se redno uvrščati med najboljših deset na tekmah evropskega pokala in med najboljše tri ter osvojiti kolajno na mladinskem svetovnem prvenstvu. Razpeta bom med tekmami svetovnega in evropskega pokala, zato bo sezona precej naporna, ker bo veliko potovanj z enega prizorišča na drugo, bomo pa sproti opazovali, kaj se bo dogajalo in kaj potrebujem, ter se temu prilagajali. MaN 19

ŠPORT /

EVROPSKI TEDEN ŠPORTA (23.–30. SEPTEMBER) AKTIVNOSTI ŠPORTNE ZVEZE SLOVENJ GRADEC

European Fitness Badge

v NAC foto

15. Pokal Slovenj Gradca v MTB-orientaciji Dvakratna državna prvakinja Petja Balažič in zmagovalka otroške kategorije Inga Markovič

Orientacijski klub Slovenj Gradec je ob svoji 30-letnici delovanja organiziral že 15. Pokal Slovenj Gradca v MTB-orientaciji, v orientacijskih krogih znan kot SG MTBO 2020. To je edina tovrstna tekma v osrednji Evropi, ki je organizirana vsako leto in ki privabi k nam vedno več tekmovalcev iz Slovenije in tujine. Tudi letos so slovenjgraški orientacisti, kljub zahtevnim razmeram in zahtevam za organizatorje, uspeli izvesti dvodnevno tekmovanje. Udeležilo se ga je 100 tekmovalcev iz Slovenije in Avstrije. Tokrat se je prvič ena od etap odvijala v Športnem parku Ravne na Koroškem, s čimer so simbolično padle tudi športnoorganizacijske meje med koroškimi občinami. Za pokal tradicionalno šteje skupna uvrstitev obeh dnevov in v najzahtevnejši članski kategoriji sta pričakovano zmagala Kevin Haselsberger in Marina Reiner iz Avstrije. Odlično so se odrezali domači tekmovalci; v članskih kategorijah so se na stopničke uvrstili Žiga Andrejc (3. mesto M21), Petja Balažič (2. mesto Ž21) in Nastja Raj (3. mesto Ž21). Na orientacijskih tekmah lahko tekmujejo tekmovalci

20

vseh starosti, tudi na tej tekmi so tekmovali v skupno 15 starostnih kategorijah. Člani domačega kluba so tako v skupni razvrstitvi zmagali tudi v kategorijah Ž10 (Miša Andrejc), M10 (Andraž Miheljak) in Ž45 (Irena Balažič) ter v otroški kategoriji (Inga Markovič). Vsaka posamična tekma je štela za slovensko državno prvenstvo, prvi dan v MTBO-sprintu in drugi dan v MTBO srednjih progah. Med domačinkami sta Petja Balažič (Ž21) in Miša Andrejc (Ž10) postali dvakratni državni prvakinji, sicer pa sta v sprintu postala državna prvaka Marko Dudić (M21) in Tina Fras (Ž45), na srednjih progah pa Žiga Andrejc (M21) in Urška Kordiš Miheljak (Ž45). 30 let delovanja Orientacijskega kluba Slovenj Gradec in več kot 40 domačih tekmovalcev, od tega tretjina otrok, je dokaz, da ima orientacija v Slovenj Gradcu bogato tradicijo in svetlo prihodnost. Naslednje leto čaka domači klub največji izziv od ustanovitve, tj. organizacija svetovnega prvenstva v MTB-orientaciji za veterane, na katerem pričakujejo več kot 300 tekmovalcev iz vsega sveta. Grega Raj

Športna zveza Slovenj Gradec je v sodelovanju s Športno unijo Slovenije v okviru Evropskega tedna športa organizirala testiranje za 18 vadečih posameznic iz društva Šola zdravja. Testiranje je potekalo v okviru projekta European Fitness Badge, ki so ga razvili evropski strokovnjaki z namenom, da bi bilo dosegljivo čim širšemu krogu uporabnikov po vsej Evropi. Idejni nosilec projekta je Nemška gimnastična zveza. To testiranje je novost na področju športa na mednarodni ravni. Razvito je bilo v zadnjih dveh letih zaradi izkazane potrebe po testiranju ob upoštevanju stanja v sedanji družbi. Trenutno je sicer na voljo precej različnih oblik testiranj, ki zahtevajo mnogo dragih pripomočkov in so velik logistični zalogaj za ponudnike programov vadbe za športne rekreativce. Mnoga društva si takšnih finančnih obremenitev ne morejo privoščiti. Velika prednost projekta European Fitness Badge je možnost izvedbe z minimalnim številom pripomočkov, ki so hkrati lahko prenosljivi. Vaje v okviru testiranja so primerne za različne nivoje telesne pripravljenosti, tudi za starejše in manj aktivne ljudi. Predstavljajo nabor testov za oceno posameznikovega, z zdravjem povezanega stanja telesne pripravljenosti. Testiranje vključuje sedem različnih vaj za oceno vzdržljivosti, moči, koordinacije in gibljivosti ter oceno telesne strukture in drže. Osrednji cilj je na podlagi individualne ocene posameznika vzpodbuditi k aktivnejšemu življenjskemu slogu. MaN

Vodena vadba na jeklenem zunanjem poligonu Sij Športna zveza Slovenj Gradec je v sodelovanju z Olimpijskim komitejem Slovenije – Združenjem športnih zvez v sklopu Evropskega tedna športa organizirala brezplačno vodeno vadbo na jeklenem poligonu SIJ pri Mladinskem kulturnem centru Slovenj Gradec. Skupina SIJ in Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez sta ob podpori lokalnih skupnosti v različnih slovenskih mestih v uporabo predala 13 SIJ zunanjih športnih poligonov, ki so plod lastne izdelave. Da je bila vadba učinkovita in varna, je bil v času Evropskega tedna športa na poligonih prisoten športni strokovnjak, ki je bil vsem željnim vadbe na voljo za strokovno svetovanje. MaN

ŠPORT /

Enduro cross-country – Slovenj Gradec 2020 V soboto, 10. oktobra, se je na motokros progi v Mislinjski Dobravi v organizaciji Kluba Motocross Toni Mulec 501 in pod okriljem Moto zveze Slovenije odvila tretja dirka letošnjega državnega prvenstva v enduro cross-countryju. Enduro cross-country je disciplina, pri kateri pridejo do izraza tekmovalčeva priprava, vzdržljivost in znanje vožnje ter dobra priprava in vzdržljiv motor. Izvaja se lahko na različnih podlagah, saj panoga nima točno določenega pravilnika, in ravno zato je primerna za vse starosti in stopnje znanja. Dirka v Mislinjski Dobravi je potekala v odličnih vremenskih razmerah in na vrhunsko pripravljeni progi, ki velja za eno najtežjih v državnem prvenstvu. Hkrati pa je to med dirkači ena izmed najbolj priljubljenih prog, zato se vsako leto dirke udeleži zares veliko število voznikov motokrosa. Tako je bilo tudi letos, saj je nastopilo več kot 240 tekmovalcev iz Slovenije in tujine. Pomerili so se v sedemnajstih različnih kategorijah. Gledalcev zaradi omejitev, povezanih s koronavirusom, žal ni bilo toliko kot v preteklih letih, kljub temu pa je prireditev odlično uspela. Udeleženci so bili vsi po vrsti zelo zadovoljni z organizacijo dirke in pripravo ter razgibanostjo proge. Veseli dejstvo, da je bilo na startu veliko mladih voznikov motokrosa, kar je zagotovo zelo pozitivno za prihodnost motokrosa na Koroškem in v Sloveniji. In lažji ter predvsem kvalitetnejši razvoj mladih tekmovalcev v motokrosu je tudi eno izmed glavnih poslanstev organizatorja letošnje dirke, Kluba Motocross Toni Mulec 501. Gonilna sila v klubu je Toni Mulec, v svetovnem merilu eden najbolj prepoznavnih slovenskih motociklističnih voznikov, ki velja za terenskega dirkača, specialista za ekstremno Kategorija

1. mesto

2. mesto

v Urška Peternelj

težavne peščene proge, na katerih se dirka z vrtoglavimi hitrostmi. Ena izmed takšnih je obalna dirka Le Touquet na severu Francije, kjer se ure dolgo dirka po razritem pesku in s hitrostjo do 160 km/h v konkurenci več kot tisoč tekmecev. Februarja letos je na tej dirki osvojil odlično 23. mesto, leta 2019 pa je segel še višje, saj je dirko končal na šestnajstem mestu. Je tudi večkratni slovenski prvak v cross-countryju, prav tako pa je zmagal na številnih dirkah v avstrijskem prvenstvu. Ob tem je še testni voznik Husqvarne. Redno seveda nastopa tudi na dirkah na domači progi v Mislinjski Dobravi,

3. mesto

Gold 4T

Toni MULEC

Rok RUS

Luka KUTNAR

Gold 2T

Miha ŠPINDLER

Tilen KRŽIČ

Marcel SCHNÖLZER

Silver 4T

Roman LOBNER

Marvin RANKL

Blaž PUŠNIK

Silver 2T

Christoph KOFLER

Kevin BERGINC

Dominic SPENDL

Bronze 4T

Lovro TRUBAČEV

Marcel TEMNIKAR

Danej DOBERŠEK

Bronze 2T

Andrej VIDMAR

Domen JELEN

Matej KOFOL

Štirikolesniki GOLD

Damijan BRINOVŠEK

Štirikolesniki BRONZE

Matej LAH

Tadej URBAS

Luka IVANČIČ

Dekleta

Tjaša FIFER

Lara VODOVNIK

JUNIOR 23

Ali AL HIASAT

Gal HAUPTMAN

Bor BREJC

ENDURO

Marko GORŠEK

Sandi PUŠNIK

Lukas ORTBUCKER

Enduro 85

Nik PODOBNIK

Tine NOVAK

Nace JELENC

Enduro 65

Rafael STARY

Paul LEITGEB

Luca SCHU SCHOU

Veterani GOLD

Gregor ROBEK

Jaka SELES

Tomaž PODVRATNIK

Veterani SILVER

Darko ČELOFIG

Andrej DOBERŠEK

Martin VEHOVAR

Veterani 60

Roman LOBNER

Marko VRŠNAK

Walter GABADI

Veterani 50

Werner MÜLLER

Urban ŠIMNIC

Walter STERCHI

10

>2020

kjer dirke organizirajo že od leta 2001, in letos je zmagal v najprestižnejši kategoriji Gold 4T. Glede na zelo pozitivne odzive dirkačev, ki so bili nad dirko navdušeni, si tako dirkači kot tudi organizatorji želijo, da bi bilo podobnih dogodkov v Sloveniji v prihodnje še več. Predvsem organizatorji si želijo, da bi prihajalo do manj birokratskih zapletov. Izpeljava takšnega dogodka zahteva namreč veliko ur prostovoljnega dela številčne ekipe, zato si nikakor ne želijo, da bi jim dodatne težave povzročale še birokratske ovire. MaN

v Urška Peternelj

21

MLADI/

Prva osnovna šola Slovenj Gradec Prva osnovna šola Slovenj Gradec je članica mreže UNESCO pridruženih šol (ASPnet šol), ki deluje pod okriljem Organizacije združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo. Mreža, ki je bila ustanovljena leta 1953, povezuje izobraževalne ustanove po vsem svetu. Z več kot 11.000 pridruženimi šolami v več kot 180 državah podpira pripadnost globalni skupnosti in kulturi miru ter nenasilja, trajnostni razvoj in trajnostni življenjski slog ter medkulturno učenje in spoštovanje kulturne raznolikosti in dediščine. Prvo osnovno šolo, ki je tudi letos obeležila dan organizacije OZN, so 7. 10. 2020 obiskali Tone Kajzer, državni sekretar MZZ, Gašper Hrastelj, urad za UNESCO, MIZŠ, Mitja Jermol iz Instituta Jožef Stefan, ter Lucija Tacer, mladinska delegatka RS pri OZN. »Gostje so obeležili 75. obletnico OZN in UNESCA. Predstavili so delo mladinske delegatke Republike Slovenije za OZN in pomen umetne inteligence – Mednarodni raziskovalni center za umetno inteligenco pod okriljem UNESCA (IRCAI) za mlade. Učence so navdušili s predstavitvami in vsi se veselimo nadaljnjega sodelovanja,« je pojasnila Mojca Ruter, vodja UNESCO središča za Koroško.  MN

v Prva OŠ

NAŠI KLOČEVI NUDLNI ZBUDILI POZORNOST V GRČIJI

Jure Dretnik je drugi najboljši kuhar v Evropi Na grškem otoku Rodos je na mednarodnem tekmovanju, ki ga organizira Mednarodni inštitut za gastronomijo, kulturo, umetnost in turizem, Jure Dretnik zastopal Slovenijo. Ker je namen tega tekmovanja, da se mladi kuharji/chefi povežejo s svojim okoljem in predstavijo tradicionalno jed na moderen način, se je Jure Dretnik odločil, da jim pripravi pozabljene kločeve nudlne (kloče so suhe hruške). »Mislim, da moj tamkajšnji uspeh prinaša veliko dobrega zame, tako tudi za kulinariko Slovenije in našo regijo, saj, kot vemo, bo naslednje leto Slovenija evropska gastronomska regija,« je povedal mladi uspešni kuhar, po poklicu organizator poslovanja v gostinstvu in turizmu. Ob tem so posneli tudi promocijski film Levi devžej, ki ga je režiral Slovenjgradčan Matic

Borković. Film je po zmagi v svoji kategoriji (European Young Chefs) na festivalu Food Film Menu, ki poteka pod okriljem IGCAT (International Institute of Gastronomy, Culture, Arts and Tourism), zmagal še v absolutni kategoriji. Razglašen je bil tudi za zmagovalni film celotnega festivala Food Film Menu in je bil predvajan na otvoritveni ceremoniji festivala na Finskem, ki so jo v živo predvajali tudi širom Evrope. Prikazan je bil tudi na festivalu SHOTS, med finaliste je prišel na festivalu v Bergamu – Food Film Fest, nato še na Food Film Menu 2020, Astra Film, Girona Film Festival. Jure je bil uspešen tudi na drugih tekmovanjih, med katerimi velja izpostaviti Olivier Roellinger, kjer je zasedel drugo mesto, in AEHT, ki velja za najbolj prestižno kuharsko tekmovanje za srednje in višje šole.

Jure Dretnik v Grčiji, kjer je postal 2. naj kuhar v Evropi

To tekmovanje je leta 2018 potekalo na Nizozemskem, kjer so zasedli prvo mesto v kategoriji Decathlon. Trenutno svoje znanje nadgrajuje v Hiši Franko, poleg dela pa sodeluje pri več projektih, namenjenih promociji Slovenije in Koroške skozi kulinarični del. AP

Pojte, pojte, drobne ptice »Pojte, pojte, drobne ptice, preženite vse meglice ...« se je slišalo na glasbeno-gledališko-lutkovni mešanici, istoimenski predstavi za otroke, ki se je zgodila v Slovenj Gradcu v sklopu praznovanja Wolfovega leta 2020. Igralca Iona Ornik in Andrej Fon iz Gledališča Lalanit pojeta pesmice s ponarodelimi melodijami in glasbo, ki jo je ustvaril Andrej Fon. Tako sta v priredbi oživila staro, priljubljeno slikanico za otroke Kristine Brenkove z istim naslovom Pojte, pojte, drobne ptice. Fon je tudi izdelal vsa glasbila za na oder, ki izgledajo kot igrače. Predstavo je gostila Rojstna hiša Huga Wolfa v sklopu Modre noči, vsakoletnega praznovanja Wolfovega rojstnega dne v mesecu marcu, ki je bilo letos zaradi korone prestavljeno na jesen. Dogodek v tem sklopu za odrasle je bil letos koncert Vite Mavrič. AP v Nika Hölcl Praper

22

Godec se s čarobnim kolesom odpravi na potovanje skozi otroške ljudske pesmice ...

KRIŽANKA /

RAZVEDRILO/

NAZNANILO, OBJAVA V ČASOPISIH, OGLAS, INSERAT

Pravilno rešeno križanko pošljite do 15. novembra na naslov: TIC Slovenj Gradec, Glavni trg 24, 2380 Slovenj Gradec. Nagrade podeljuje Mocis.

Dodatne informacije na spotur.si.

Nagrajenci oktobrske križanke časopisa SGlasnik: 1. nagrada: torba MOCIS + blokec + pisalo Bogomir Lepej, Sele 13, 2380 Slovenj Gradec 2. nagrada: brisača MOCIS + blokec + pisalo Betka Nabernik, Malgajeva ulica 4, 2380 Slovenj Gradec 3. nagrada: majica MOCIS + rokovnik + pisalo Bojan Mlakar, Celjska cesta 60, 2380 Slovenj Gradec

Pomembne številke Center za obveščanje, gasilci, reševalna postaja T 112 | Policija T 113 Urgentni center Splošne bolnišnice Slovenj Gradec T 02 882 34 00 Zdravstveni dom Slovenj Gradec Dežurna ambulanta T 041 713 886 Zobozdravstvene storitve T 02 885 79 76 Odvzem brisa covid-19 T 031 393 113 Center za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih substanc T 070 820 998

Rdeči križ, Območno združenje Slovenj Gradec T 02 885 00 30 Karitas Slovenj Gradec T 040 575 440 Mestna občina Slovenj Gradec T 02 881 21 10 E info@slovenjgradec.si

MARKO OKORN

IME NAŠE NAJUSPEŠNEJŠE BOKSARKE KOZIN

JESENSKA SOLATA S TRDIMI LISTI

ČETRTA PLAST TERCIARJA

ANTON KOROŠEC

POSUŠENA TRAVA

OČALA, KI SE PRITRDIJO NA NOS KOŠARKAR MURIČ

PRITOK DONAVE V ROMUNIJI

KRIŽANKO SESTAVIL FRANC NOVAK

SRBSKO MOŠKO IME

DROG NA VRHU VOZA

KAREL OŠTIR

RUDNINA KOSITROV OKSID PRIZADEVANJE DOMAČINKA ZA DOLOČITEV V DUBLINU NORMATIVOV

POSADKA, MOŠTVO, TIM HRVAŠKA NAFTNA DRUŽBA

KISLINA

SESTRA PRVE DAME ZDA

KRAJ PRI DOMŽALAH

MLEČNI IZDELEK SIMON JENKO

ANDREJ PEČENKO

DEL OBLAČILA, KI OBDAJA POSAMEZNO ROKO

ATLASOVE HČERKE V GR. MIT. VERSKI TONSKI NAČIN POGLAVAR IN Z VELIKO VLADAR TERCO IN TIBETANCEV ČISTO KVINTO

FRANCOSKI MATEMATIK IN FIZIK ANDRE MARIE (1775-1836)

IGRALNA KARTA

INDIJANSKA PLEMENA V SREDNJI AMERIKI

REKA V NEMČIJI, DESNI PRITOK REKE LAHN

JANKO KERSNIK

TONE TURIČNIK

BOSANKSI POLITIK IZETBEGOVIĆ

RAFKO IRGOLIČ

TELOVADBA OB GLASBI

ZDRAVILNA RASTLINA KDOR ŽIVI OB ALI NA KLANCU

KONJSKI TEK, DIR V NASPROTJU Z GALOPOM, KAS

HOTEL V BOVCU NADA BARLE NOVA VRSTA, ODSTAVEK KELTSKI NAROD V EVROPI IGLIČAST GRM Z JAGODAMI

DEL KOLESARSKE DIRKE

ANTON INGOLIČ OSEBNI ZAIMEK STROJ ZA MLETJE ŽITA

VEČERNO ZVONENJE V ČAST MARIJI SLOVENSKI IGRALEC DEMETER (1922-2018)

KARIBSKI PLES

GLAVNO MESTO PERUJA

TUKAJ

VZHODNJAŠKO MOŠKO IME

AMERIŠKI SATIRIK BUCHWALD

MANJŠE MESTO

KAR KOGA ALI KAJ ZAŠČITI

STARA SORTA HRUŠKE

PRIPRAVA ZA ŠPANIJA MERJENJE ODDALJE- (ORIGINALNO) NOSTI CILJA

NEKDANJE AZIJSKO NOMADSKO LJUDSTVO

VRSTA HRASTA

SLOVENSKI PRAVNIK MATEVŽ

Veterinarska ambulanta T 02 881 23 00 Center za socialno delo Koroška glavna pisarna T 08 181 03 01 Center za socialno delo Koroška enota Slovenj Gradec T 02 885 01 24

NASPROTNI TIP

SLOVENSKI PROTESTANTSKI SLOVNIČAR BOHORIČ

Nagrade so knjižne, lepo smo jih zavili in zraven dodali promocijski material knjižnice. 1. nagrada: VLADIMIR BARTOL: ALAMUT 2. nagrada: LUČKA KAJFEŽ BOGATAJ: PLANET, KI IZGINJA 3. nagrada: ANDREJ ROZMAN ROZA: ŽIVALSKA KMETIJA Če bom izžreban/-a, dovoljujem objavo svojega imena in naslova med izžrebanci. Dovoljujem tudi, da bo navedene podatke izdajatelj mesečnika SGlasnik vodil v zbirki nagrajencev. Nagrajenci prevzamejo nagrado v Turistični informacijski pisarni Slovenj Gradec do konca meseca.

NA OBEH STRANEH OMEJENA RAVNA ČRTA

ROK MARGUČ

ŠPANSKI NOGOMETNI VRATAR CASILLAS

KEMIJSKI SIMBOL ZA GALIJ

DEL NOGE NAD PETO

Rešitev prejšnje križanke: Staro mestno jedro |ZUPET ALEKO VTISK ER PO STARO MOJŠKRA VALDISERE ETA PRINCESA BLED AMBIENT MOJRE DIRK ANTAL NEAR OLJNICA AKT ANJA ILIR POOBEDEK KUGA SG USODA ZAK ILOK LR OVIRA DETE AO MEJAČ AROV OMARA

Promet Mestno redarstvo Slovenj Gradec T 02 881 21 51 Komunalne dejavnosti Komunala – tajništvo T 02 881 2020 Dežurna služba (zamašitev kanalizacije, defekt na vodovodu, plinskem omrežju, nevarne poškodbe cestišča, javne poti) ob delovnem času T 02 881 20 20, ob popoldanskih urah in dela prostih dneh T 051 605 111 Pogrebno-pokopališke dejavnosti – dežurna služba T 041 650 429 Društvo za pomoč živalim T 031 323 328

10

>2020

v Knjižnica KM

23

ZADNJA STRAN /

PRAZNIK EKOLOŠKIH KMETIJ

v Primož Juvan

V organizaciji Združenja ekoloških pridelovalcev in predelovalcev (ZEPP) Deteljica, Zveze društev ekoloških kmetov in zavoda Spotur je v mestnem jedru Slovenj Gradca 4. oktobra potekal že 9. slovenski praznik ekoloških kmetij. Ekološka tržnica s 27 stojnicami je tudi letos privabila številne obiskovalce, ki so lahko izbirali med pestro ponudbo zdrave, ekološko pridelane hrane. »Veseli nas, da vse več ljudi spoznava, da je ekološka hrana varna. Z nakupom tovrstne hrane ne podpiramo le domačih kmetov oziroma pridelovalcev, ampak predvsem podpremo sebe in svojo družino, skrbimo za svoje zdravje, kar je v trenutnih razmerah še posebej pomembno,« je poudaril predsednik ZEPP Deteljica Jože Ledinek. MN

MESTNA ZGODOVINA

v KPM

Mrtvašnica, in potem gasilski dom

Slovenjgraška mestna cerkev sv. Elizabete je bila posvečena že davnega leta 1251, a je bila pravno vse do leta 1785 podrejena cerkvi sv. Pankracija na Gradu nad Starim trgom, čeprav je imela že davno pred tem značaj samostojne župnije. Po letu 1624, ko je ljubljanski škof Tomaž Hren nanjo prenesel redno dušno pastirstvo z vikarjem, je bilo okoli nje tudi pokopališče. Leta 1889 so nato novo mestno pokopališče uredili na južni strani mesta, nekdanjo mrtvašnico za cerkvijo pa so preuredili v gasilski

MESTNO POKOPALIŠČE dom. Od leta 1898 dalje je stal na robu mestnega parka, ki so ga Slovenjgradčani ob petdesetletnici vladanja posvetili cesarju Francu Jožefu. Po drugi svetovni vojni je gasilski dom zelo hitro propadal, podrli so ga leta 1961, ko so na tem mestu uredili t. i. grobnico herojev, a tudi ta je ob zadnji prenovi leta 2011 dobila novo podobo, medtem ko se je moralo mestno pokopališče v sedemdesetih letih preteklega stoletja (zadnji pokop na tej lokaciji je bil sicer leta 1957) umakniti novi soseski S-8; združili so ga z obstoječim pokopališčem v Starem trgu. Marko Košan

Pokopališče do leta 1957 v KPM

v KPM