Martina Marenčič se na razstavi predstavlja z dvema deloma v keramiki. Njena tehnika je kamenina v kombinaciji s kolažnimi trakovi iz recikliranega, tiskanega, črno-belega časopisnega papirja. Tridimenzionalna keramična izdelka iz žgane črne kamenine sta narejena iz pravokotnih trakov, ki jih je prostorsko oblikovala in sestavila v abstraktno estetko vsebino. Trakove razporeja v razgibano kompozicijsko celoto. To ji omogoča odpiranje različnih, neomejenih, končnih kompozicijskih odločitev in rešitev. Z različnimi dolžinami in oblikami trakov eden do drugega ali eden na drugem z večjim ali manjšim praznim prostorom med trakovi, poenostavlja kompozicijsko podobo. Kontrastni, črno-beli, teksturni časopisni papir v trakovih prilepi na keramično površino, kar poudari strukturno reliefnost, vzvalovanost objekta. Preostale tri ploskve pa ohrani v temni, črni senci. Prvo razstavljeno delo nas asociira na rezance iz naprave za uničevanje papirja, spominja pa tudi na pramen las ali prosto padajoči slap, medtem ko je drug izdelek bolj dinamičen, razgiban, s kolažnimi »črtami« in spominja na secesijsko dekorativni ponavljajoči se štukaturi element. Obe deli delujeta grafično, črno-belo, kot neko optično, prostorsko gibanje, premikanje. Akademska kiparka Martina Marenčič pozna glino že iz svoje kiparske prakse, pridobljene izkušnje pa vestno uporablja tudi na keramičnem področju.
Anamarija Dimovska Od ustvarjalnega dela mlade umetnice se navadno pričakuje sodobni pristop, v iskanju svojega prepoznavnega likovnega izraza. Gonilna sila, ki žene avtorico v resno, kreativno in unikatno ustvarjanje, ki poteka s tokom časa, ji obenem predstavlja izziv za izvedbo novih, drugačnih,«pravih« motivnih rešitev. Pri iskanju pravih odločitev upošteva tradicionalne in sodobne prakse, katerih primarna vsebina je barvitost. Nove izkušnje pridobiva pri praktični uporabi osnovnega naravnega materiala, gline in tehnoloških postopkov pri izdelavi barvnih glazur, kjer raziskuje, preizkuša različne vrste gline in talil (pepel). Na koloniji je nastala ročno izdelana unikatna keramika na temo letnih časov. Njen motiv temelji na preprostem domišljijskem svetu, energiji, ki je polna življenja. Keramična dela izražajo materialno trdnost, ki jo poudari z močnimi, reliefnimi, barvnimi madeži, stapljajočimi se v okroglo ploskovno podlago. Plastenje lazurnih glazur ji omogoča sproščeno upodobitev z izstopajočo asimetrično postavitvijo barvnih podob. Z iluzionističnim slikarskim pristopom materializira rastlinske kompozicijske vsebine zasnovane na abstraktni miselnosti. Mehka organska krožna oblika in abstraktna barvna glazura se naravno pretakata iz zelene drevesne vejice v goreče rdeč odtenek. Dimovska svoje ideje uresničuje iz potrebe po kreativnem in pozitivnem početju oziroma delovanju.
MAKEDONSKO KULTURNO DRUŠTVO “Sv. Cirila in Metoda” iz Kranja
Doc. mag. Boge Dimovski, muzejski svetnik in likovni kritik Bore Mitovski Razstavljena dela uprizarjajo perečo, aktualno temo epidemije, bolezni imenovane covid-19. Nastali dve sliki sta naslikani v temno sivih in rjavih, zemeljskih odtenkih z domišljijsko, simbolično ilustrativno upodobitvijo skrivnostnega coronavirusa. Osrednje dogajanje predstavlja votlina. V zaprti, »nepropustni« in varovani jami je avtor upodobil ostre »ledene« sveče, viseče stalaktite, široko brezkončno pot in»pločnik«, ki se začenjata in končujeta v neskončnosti. V sredini osvetljene, pravokotne okenske kasete se nahaja zaprt, smrtno nevaren virus. Ob desnem robu slike se je zaraslo grmovje. Grozljiv, zatohli prizor je predstavljen v ekspresionistični maniri, kar pričara strašljivo, moreče in grozeče vzdušje. Pri tem nehote začutimo negotovost, strah pred bodočo usodo in življenjem z neznanim virusom. Zavemo se grozeče nevarnosti okužbe, ki nas lahko doleti če ne poskrbimo za lastno varnost.
Zavod za varstvo kulturne dediščine Kranj, Tomšičeva ulica 7.
DONATORSKE ORGANIZACIJE Roto Slovenija d.o.o., Murska Sobota | METAK-TRANS dooel, S.Gradec, Makedonija | Vinojug d.o.o., Šenčur | Miladin Mladenov s.p., Preddvor | Makedonija trade d.o.o., Ljubljana | Novateks d.o.o., Ljubljana | Goldy s.p., Kranj | SA-MI s.p., Kranj | Frizerstvo Čaki Dragan Jovanov s.p., Kranj | Gostinstvo Boško Bečarski s.p., Zgornja Besnica PODPORNE ORGANIZACIJE Mestna občina Kranj Javni sklad za kulturne dejavnosti RS Veleposlaništvo Republike Makedonije v Republiki Sloveniji Grafično oblikovanje: Domen Dimovski http://www.mkd-kim.si
V torek, 17. 11. 2020, ob 18.30 uri se odpira virtualna razstava 8. Likovne kolonije Makedonskega kulturnega društva Kranj, ki je postavljena v prostorih Zavoda za varstvo kulturne dediščine Kranj, Tomšičeva ulica 7. V kulturnem programu bo nastopila makedonska pesnica Elena Prendžova. Razstavo in kulturni program, ki sta del projekta PREŠERNOVO ORO 2020, si lahko ogledate na spletni strani društva: www.mkd-kim.si. Ogled razstave v živo bo mogoč v skladu s priporočili NIJZ in ob sprostitvi vladnih ukrepov. Razstava bo odprta do najmanj 2. 12. 2020.
Dimitar Malidanov Naključno razpršeni barvni vzorčki na slikovni ploskvi z izbranimi, večinoma hladnimi, svetlo zelenimi, rjavkastimi in modrimi odtenki delujejo dizajnersko kot, da predstavljajo predlogo za poslikavo blaga. Asociacija na dekorativne, šablonske stenske poslikave v več barvah se mi je porodila kot spomin iz otroštva. Umetnikove ponavljajoče se organske oblike rastlinskega porekla predstavljajo ploskovno naslikane vzorčke listov ali cvetov kar kaže na avtorjevo urejeno kompozicijsko odločitev, ki se je izkazala kot ena izmed boljših rešitev časovno omejene izvedbe. Kot izkušen grafik in slikar je pristop do dela v naprej predvidel in natančno izvedel. Potekal je transparentno, meditativno, postopoma in v več fazah kar velja za obe njegovi sliki nastali na tridnevni slikarski koloniji. Tehnika slikanja je pri obeh delih enaka, razlika je nastala v drugačni, privlačni in lepi kompozicijski postavitvi.
Slikarska dela mladega umetnika Miha Majesa, so nastala v mešani tehniki in nam prikazujejo banalne podeželske zgodbe nenavadnih vsebin. Lokalno obarvane dogodivščine se z arhaičnim interpretativnim pristopom dotaknejo ljudske umetnosti, etnološke, kulturne tradicije. Avtorjev pripovedni izraz si lahko razlagamo na različne načine. Z neposrednimi, virtuoznimi, širokopoteznimi barvnimi nanosi v ekspresionistični maniri Miha Majes prikazuje iluzionistično karikirane dogodke in podobe iz vsakdanjega življenja. Drug pogled na barviti živi svet se izraža v zapleteni, sarkastično izpovedni predstavi, ki kaže na avtorjevo ilustrativno, hudomušno podajanje vsebine. Na sliki nastali v koloniji najprej opazimo tekmovalno galopiranje treh jezdecev na konjih. Prvi jezdec vihti v roki sabljo. Avtorjev čopič jih je ujel ravno v času skoka čez reko, ki se vije skozi naselje. V drugem planu se srečamo z vrstnimi hišami. Skozi okenske odprtine kukata vesela, radovedna ženska obraza, ki s pogledi sledita dogajanju v ospredju. V tretjem planu nas v ozadju hribovite narave pričakajo mlini na veter in pok strele, ki ravno tisti trenutek, v sredini zgornjega roba platna, prekine tišino temnih oblakov. Pogled spustimo na spodnji del slike, kjer mirno plava papirna ladjica s Slovensko zastavo, kar govori o geografsko določenem kraju dogajanja. Slikarska dela izražajo bogat domišljijski in asociativni umetniški izraz. Slike so komplementarne, barvite, hladno-tople, motiv pa grotesken s kančkom chagallovskega pogleda skozi vitraj.
Boge Dimovski Avtorja zanimajo barvne, neposredne izrazne sledi, ki delujejo na negotovi umetniški poti na prvi pogled idealizirano in malo zmedeno. V začetnih slikarskih poslikavah nastajajo barvni improvizirani postopki, procesi z naključno (ne)predvidljivo energijo in zbegano vsebino. Improvizirane rešitve ga nemalokrat privedejo do želenih »napak«, ki se običajno končajo pričakovano nedorečeno. V likovni umetnosti se logični, ponavljajoči dogodki nanašajo na dolgočasno opravljeno delo, in postanejo moteče podobe, nelogični pa predstavljajo izziv, opozorilo k nujnim spremembam. Logične upodobitve običajno spregleda ali pa ga ne zanimajo. Iskanje pravih rešitev zahteva nešteto vmesnih popravkov, spreminjanj, dopolnjevanj, brisanj, neutrudnega razmišljanja kar je dolgotrajno in izčrpajoče. Dimovski se opira na vsakršno asociativno konkretno vsebino, ki se ne zaključi z zadovoljujočo se abstraktno podobo. Upodablja po domišljiji in spominu ter se posveča poenostavljenim naravnim predelom z abstraktno ali abstrahirano vsebino. Uprizarja poletni motiv, nepozabne dneve z močno sončno svetlobo, žarečim nebom in zažganimi polji. To je umetnikov svet iz drugega življenja ali spomin iz drugega sveta. Irena Jeras Dimovska Več kot tridesetletno likovno prizadevanje Irene Jeras se je osredotočalo na figuralni lajf motiv, vedno z drugačnim pristopom, namenom in radovednostjo in različnimi likovnimi tehnikami. Tako je uporabljala različne zvrsti tradicionalnih grafičnih tehnik umetniškega tiska od visokega, globokega in ploskega tiska, sodobne tehnike barvne kolagrafije, barvne in črno-bele digitalne izvedbe, risbo, v slikarskih tehnikah pa je z raznovrstnimi materiali in strukturnimi podlagami raziskovala, iskala in ohranjala nove domišljijske vtise in spomine. Z upodobitvijo golih ženskih teles v različnih izvedbah, pozah, položajih, je dosegla drugačen, strukturiran pogled na vsebino istega motiva . Močne sedeče ali stoječe akte upodablja kot neposredne barvne in linijske rešitve s tem, da segajo figure čez rob slikovnega polja. Z neposrednim, energičnim izzivom in ekspresionistično miselnostjo do slikarskega motiva je potiho našla pot, ki se nadaljuje ne ozirajoč se na minulo delo. Na koloniji sta nastali dve slikarski deli. Na prvi je upodobila dva akta, sedeči ženski figuri. Na desnem, dvotretjinskem senčnem, temnejšem ploskovnem delu je v prvem planu upodobljena figura v trenutku vstajanja. Figura je slikana s temnimi kontrastnimi odtenki, ki se prelivajo, utapljajo v enako temno ozadje. Na levi, svetli, sončni strani je druga sedeča figura v mirujočem položaju, z laktom naslonjena na kolenski del noge in obrnjena s hrbtom proti gledalcu.
Tamara Mihalič Odločila se je za motiv s figuralno upodobitvijo v monokromno črno-belih in sivih odtenkih na črni podlagi. Tipična gola moška, doprsna figura je upodobljena po domišljiji in po spominu . Tonska interpretacija figuralne podobe je minimalizirana in poenostavljena. Smer glave je avtorica samo nakazala, vendar se za upodobitev obraznega dela ni odločila. Prav tako se je izognila upodobitvi celotne roke, saj se končna v njeni zgornji tretjini. Vse ostale »anatomske, plastične« oblike se pretapljajo, izgubljajo v črni globini ozadja. Da bi ohranila barvno neposrednost in svežino, se je odločila ohraniti sliko v nedokončani fazi. Delo je sklenila z belo linijo, konturno risbo s katero je povezala male in velike sive, kontrastne ploskve organskih oblik z ozadjem. Njen namen je bil izogniti se občutku, da gledamo fotografski črno-bel posnetek.
Domen Dimovski je mlad ustvarjalec na področju videa in novih medijev, ki nabira izkušnje na raznovrstni, tako likovni kot filmski umetniški produkciji. Na tradicionalni 8. Likovni koloniji je nadaljeval svoj slikarski cikel v modrem na temo zapuščenih, propadlih tovarniških hal ali praznih notranjih interierov železniških postaj. Njegov likovni izraz v katerem vztraja je uporaba osnovnih barvnih komplementarnih odtenkov na trdni, asimetrični ploskovni kompozicijski postavitvi. Z minimalnimi tonskimi razlikami pričara iluzionistični prikaz na različno prepustnih, vlažnih ali suhih stenah postaje. Uporablja lazurno tehniko slikanja, ki je grajena na plastenju lazurnih nanosov, hladno-toplih, svetlejših ali temnejših odtenkov v odnosu do osnovne modre podlage. Množenje lazurnih barvnih nanosov in kratkih potez daje videz barvitosti in ustvari ekspresionističen nemir. Barvne upodobitve zapuščenih in vlažnih prostorov osvetljuje skozi okna prodirajoča zunanja svetloba dnevnih žarkov, ki se na modri podlagi preliva iz rdečih v rumene odtenke, kar napolni praznino z materialno strukturo, zato delujejo kontrastno. Upodobljeni prostor je sestavljen iz petih ploskev različnih geometrijskih oblik, ki odslikavajo in odsevajo raznolike barvne notranje vsebine. Pogled na sliko iz določene distance daje občutek pastoznega slikanja. Način dela kaže na avtorjevo senzibilnost, ter poglobljen pristop do konkretnega motiva in do ustvarjalnosti.