jo konceptualnemu izročilu. Kombiniral je obrisne geometrijske in organske oblike rastlinskega izvora ali silhuetne poenostavitve golih ženskih teles. Upodabljal je v intenzivnih, toplih, komplementarnih barvnih kontrastih (oranžna, rdeča, vijolična, zelena, črna). Običajno je delal na večjih formatih papirja, notranja risba je navadno črna ali srebrno sivo obrobljena in daje karakter vitraja. Grafični listi delujejo eksotično, netipično za slovenske razmere. Grafični cikel je barvno enakovreden ali bogatejši od njegovih slikarskih del. Njegov pristop je sodoben, tehnično in likovno kakovosten, izvedba pa drugačna, v smislu menjave stare miselnosti z novo aktualno tendenco.
MAKEDONSKO KULTURNO DRUŠTVO “Sv. Cirila in Metoda” iz Kranja
Mag. Boge Dimovski, muzejski svetnik
Lojze Logar
Bogdan Borčič
Jožef Muhovič
Janez Bernik
Jože Ciuha
Samuel Grajfoner
DONATORSKE ORGANIZACIJE Panovis kadri d.o.o., Kranj | Vinojug d.o.o., Šenčur | Tabakum Export-Import d.o.o., Novo mesto | Biljana & Zoran Tomov - Avstrija | Miladin Mladenov s.p., Preddvor | Makedonija trade d.o.o., Ljubljana | Savatech d.o.o., Kranj | Zebra d.o.o., Kranj | Radika prevozi d.o.o., Ljubljana | Maktrans d.o.o., Ljubljana | Novateks d.o.o., Ljubljana | Kara d.o.o., Tržič | Okrepčevalnica Pri Matevžu, Kranj | Goldy s.p., Kranj | SA-MI s.p., Kranj | Paunovski d.o.o., Ljubljana | Rule turs d.o.o., Skopje | Roto Slovenija d.o.o., Murska Sobota | Gostinstvo Boško Bečarski s.p., Zgornja Besnica | Hisar Ljubljana d.o.o., Ljubljana | METAK-TRANS dooel, S.Gradec, Makedonija
Andrej Jemec
PODPORNE ORGANIZACIJE Mestna občina Kranj Javni sklad za kulturne dejavnosti RS Veleposlaništvo Republike Makedonije v Republiki Sloveniji
Grafično oblikovanje: Domen Dimovski naslovnica: Metka Krašovec
Vljudno vabljeni v ponedeljek, 25. 11. 2019, ob 18. uri na razstavo grafičnih del predstavnikov Ljubljanske grafične šole. Razstavljajo: Bogdan Borčič, Janez Bernik, Andrej Jemec, Metka Krašovec, Jože Ciuha, Lojze Logar, Jožef Muhovič, Samuel Grajfoner. V kulturnem programu bodo nastopili učenci Glasbene šole Kranj. Prireditev bo potekala v prostorih Območnega stičišča kulturnih društev – ZKD Kranj, Glavni trg 23, Kranj. Razstava bo odprta do 5. 12. 2019 v skladu z urnikom ZKD Kranj.
Bogdan Borčić Slikar in grafik Bogdan Borčić je delal predvsem na grafičnem področju tudi v času, ko se je ukvarjal s slikarstvom. Kot mojster grafičnih tehnik globokega tiska je znan po prefinjenih črno-belih in barvnih jedkanicah in akvatintah. V svojem dolgoletnem delovanju na likovnem področju je ustvaril več grafičnih ciklov. Zaključene sklope je naslovil kot npr. Ribiški portal, Ribiški pribor, Ribiška kronika, Zapisi, Komniška vrata, Legenda o školjki. Izražal se je s ploskovnimi oblikami, v katere je s črto zapisoval in sestavljal dnevniške zgodbe o školjkah. Geometrijske kompozicije so praviloma nastajale po principu zlatega reza. Grafični listi izražajo urejen red pravokotnih in kvadratnih geometrijskih rešitev v kompoziciji, kar pomeni, da je vse predvidljivo, načrtovano, brez naključij. Bogdan Borčić je konec 70. let prejšnjega stoletja upodobil školjko, v ponavljajoči beli silhuetni obliki in jo kasneje nedolgo zatem reduciral, minimaliziral do neprepoznavnosti v črno - belo točko, ki jo beremo kot znak. Grafični listi so še naprej ohranili kompozicijsko vsebino, ploskovni in organski karakter, izgubili pa so prejšnji starinski videz. Školjka ni več školjka, ni več graficizmov in »renesančne« patine, na ploskvi brez senc je zadržal le organsko obliko. Ponudil nam je nov, osvobojen, estetsko očiščen svet. Vrhunec v grafični praksi je dosegel z delovanjem oblike, točke, kot osnovnega likovnega elementa, pozitiva ali negativa. V likovni umetnosti je kolobaril, se nekaj časa posvečal slikanju nato grafičnemu delu. Veliko je eksperimentiral, na ta način, da je izrezoval, recikliral stare motive na kovinskih ploščah, matricah in jih »kolažno« sestavljal v nove, sodobne, konceptualno zasnovane (ne)abstraktne kompozicijske vsebine. Janez Bernik Na začetku obetavne in uspešne kariere je konec petdesetih let prejšnjega stoletja slikar in grafik Janez Bernik izdeloval črno-bele grafike različnih, večinoma figuralnih ali zemeljskih motivov. Obema motivoma je skupen informelovski vpliv. V začetku šestdesetih let je nastal nov grafični cikel z nefiguralno vsebino, črno-bele tonske jedkanice in akvatinte. Posamezne kaligrafske motive je naslovil: Zapisi, Plošče, Pisma, Sporočila, Dokumenti. Ponavljajoči naslovi so abstrahirano zasnovani, zapolnjeni z »naključnimi« pismenkami, pisanimi ali tiskanimi črkami, besedami z nerazumljivo vsebino, podobno cirilici ali glagolici ter graficizmi, izposojenimi sledmi iz fresk ali iz cerkvenih knjižnih listin. V sedemdesetih letih je nastal nov cikel v popartističnem slogu. Grafike nosijo naslove: Jabolko, Stol, Roka, Muhe, Trava, Telefon, Angeli, Harakiri, Žarnica, Iluzija. Monokromne izvedbe ponujajo zanimive estetske rešitve. V osemdesetih letih se je Janez Bernik vrnil k figuralnemu motivu. Nastal je obsežen, zahteven risarski, grafični in slikarski cikel, ki izstopa tako po kakovosti kot po vsebini. Najbolj oseben Bernikov cikel izražajo izpovedni dnevniški zapisi kot so prispodobe iz staro pisemskih zgodb. Po letu 1990 je nadaljeval z istim ciklom v tehniki barvnega sitotiska. Andrej Jemec Jemčeva umetniška produkcija je bogata in raznovrstna v smislu pristopa, smeri in vsebin v slikarskih in grafičnih tehnikah visokega, globokega in ploskega tiska. Odgovore na likovne rešitve išče in najde v raziskovalnih izvedbah v delih na papirju, v risbi, grafiki, slikarstvu, v mobilni plastiki, v lesu in kovini. V črno-belem in barvnem sitotisku, črno-belih in barvnih jedkanicah in akvatintah, barvni litografiji se tematsko večinoma posveča abstraktnim cikličnim izvedbam. Gestualne, neposredne in virtuozne, zgoščene črtne in ploskovne poteze običajno zaključi, sklene v strukturirane ekspresionistične, iluzionistične, abstrahirane pejsaže.
Realne pokrajine grafično poenostavi v znakovno vizualni zapis. Jemčeva grafična kompozicija je lahko posredna ali neposredna, vizualna, teoretično izražena z likovnimi sredstvi kot so črta, barva in oblika, z uporabljenim materialom in tehniko. Jemenčeve grafike, jedkanice in akvatinte so predvsem kontrastne, črno-bele barve, motivi so imaginarni, z abstraktnimi predeli in upodobljeni v različnih načinih. Svojo umetniško pot je razdelil na obdobja, faze, cikle v smislu enakovredne produkcije tako za slikarska kot za grafična dela. S tema dvema neločljivima področjema umetnosti si želi jasno poenotiti, združiti miselno ustvarjanje. Dolga umetniška pot je zahtevala reševanje številnih likovnih izzivov v katere je vnašal tudi figuralne podobe ter tradicionalne motive, ki so pri njem samo asociacija na slovensko zemljo. Metka Krašovec Umetniška pot Metke Krašovec se je začela konec šestdesetih let prejšnjega stoletja, v času poparta in novega realizma. Delovala je na več področjih likovne umetnosti, tako v slikarstvu, grafiki, risbi in ilustraciji. Popartistična dela so nastajala v barvni grafični tehniki litografije in sitotiska. Njen figuralni lajtmotiv so podolgovate, razpotegnjene, poenostavljene ženske ali moške figure, lebdeče v zraku med oblaki, drevesnimi krošnjami ali ležeče na travniku, v senci vročih poletnih dni. Človekova prisotnost in druženje v naravi kažeta na trenutke igrivosti, dvorjenja z erotičnimi dotiki, neodvisno od spola, kar kaže na njeno izzivalno odločnost, miselni pristop z ženskim principom. V barvnih sitotiskih z idealiziranimi zgodbami začutimo prisotnost Chagallovskega pripovednega, pravljičnega duha. Topli nanosi kritne barve v njenih slikah in grafikah iz popartističnega obdobja in kasneje, kažejo na ploskovne, monokromne, vsebinske izvedbe. Upodabljala je različne figuralne, portretne motive, interiere, notranjo arhitekturo, pohištvene elemente, omare, stole, mize, obešalnike z visečimi oblekami, rjuhami, draperijo, in domišljijske, eksotične, lirične, fantazijske pokrajine. V barvnih sitotiskih so prisotna različna duhovna in filozofska verovanja, ki jih je kot popotnica doživljala na svojih dolgih potovanjih po svetu. Grafične rešitve barvnih sitotiskov so običajno izvedene v žarečih, rdeče-oranžnih, komplementarnih barvah. Dela vsebujejo nadrealistične in »arhaične« prizore. Skrbno, precizno oblikovane grafične podobe izstopajo s svojo poetičnostjo in intimnim, osebnim izrazom. Jože Ciuha Po končanem študiju na ALU v Ljubljani je sprva deloval kot ilustrator za otroško in mladinsko literaturo. Po zaključenem uspešnem ilustratorskem obdobju, se je posvetil slikarstvu in grafiki. Obe zvrsti umetniškega delovanja je obravnaval enakovredno. Grafični listi na razstavi so narejeni v tehniki barvnega sitotiska, motivno pa predstavljajo ekspresionistično karikirane figuralne kompozicije. Za avtorja je značilno, da je grafična in slikarska dela izvedel pod vplivom staroslovanskih ciriličnih pismenk. Za njegovo ustvarjalno delo lahko rečemo, da ima risba nosilno vlogo tako v grafiki kot v slikarstvu. Bil je namreč odličen risar, prepoznaven po avtorski, osebni pisavi, maniri, v kateri je čutiti njegovo navezanost na tradicijo črtnega, neposrednega risarskega zapisa. Grafične izvedbe so slikarsko zasnovane in zrcalijo ali sledijo njegovi slikarski produkciji. Barvni sitotiski Jožeta Ciuhe s figurativnimi podobami delujejo neobičajno, »arhaično«. Vsebujejo posebno ironijo, grotesknost in sarkastičnost. Upodobljene človeške ali živalske dele telesa najdemo ne samo v risbah in slikah temveč tudi v njegovem celotnem grafičnem opusu, v katerem uprizarja zgodovinske prizore, domišljijske zgodbe,
etnološke, ljudske običaje, banalne ali religiozne dogodke. Ustvaril je raznovrsten opus, ki se izraža v bogati risarski, grafični in slikarski produkciji. Znan je po svojem svetovljanskem nazoru, ki je vsebinsko zgovoren in duhovno, filozofsko podkrepljen. Kot nomad je iskal svojo oazo miru tako v miselnem, duhovnem kot ustvarjalnem retoričnem smislu. Jožef Muhovič Deluje kot slikar in grafik. Na razstavi je zastopan z dvema grafikama manjšega formata v tehniki globokega tiska (jedkanice in akvatinte). Samozavestna avtorjeva odločitev oz. njegova značilnost je kontrastna temno-svetla izvedba, kar velja za obe grafiki. V asimetrični kompoziciji upodobi na levi strani spodaj in zgoraj dva drevesa, ki sta enake velikosti in se med seboj ne dotikata. Na desno stran pa postavi črno ploskev kot simbolen pogled v naravo. Utesnjene oblike se svobodno premikajo. Pri drugem grafičnem listu želi z eno črtno potezo oblikovati človeško glavo. Zaključena organska oblika je podobna obrazu brez oči, nos in ust. V ozadje na zgornji levi strani odtisa postavi črno obliko v obliki lista ali drevesa. Grafični list je nastal v času nove figuralike v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Deluje ekspresivno, prazno, depresivno, surrealistično. Akvatinta v grafiki je v sivih kontrastnih tonih. Ne glede na velikost formata dajejo grafike občutek monumentalnosti. Manjši format mu omogoča večjo sproščenost in raziskovalno svobodo. Tako pri manjših kot večjih formatih slik ali grafik je način izražanja podoben. Muhovič je predstavnik figuralne umetnosti saj uprizarja človeško podobo. Kompozicije so minimalistične, racionalno poenostavljene. Brez vmesnih tonov, »sivin«, zadostuje osnovna, siva pravokotna podlaga na katero postavi običajno predmetno-figuralno vsebino. Samuel Grajfoner Kipar in grafik je uspešen zlasti v tehniki globokega tiska. Je mojster gravure v kovino, kjer nastajajo strukturni rezi v kombinaciji z jedkanico in akvatinto. Kemična in mehanska izvedba matrice v tako zahtevni tehniki je redkost. Samuel Grajfoner je edinstven, poseben zaradi resnega in zavzetega dela, ki ga posveča zahtevni tradicionalni tehniki umetniškega tiska. Na dvodimenzionalni kovinski ploskvi z graverskim orodjem izrezuje, gravira, materializira velike zaključene geometrijske gmote, stenske »inštalacije«. Grafični odtisi v črni barvi vsebujejo strukturno reliefnost, monumentalno preprostost in »iluzionistično« izraznost. Črnina v graviranih delih deluje žametno, mehko. Predstavlja risbe sklenjenih, geometrijskih oblik zato vsebinsko pripada geometrijski abstrakciji s številnimi, naključnimi, strukturiranimi in teksturiranimi sledmi. Slikovni prostor zapolni z veliko geometrijsko obliko znotraj katere se oglašajo organske, linijske poteze. Grafike delujejo strukturno in ne strukturno, monokromno, ekspresionistično. Predstavljajo abstrakcijo v smeri informela. Tiskani zrcalni zapis je trden, temen, vsebinsko obogaten s tonsko sivino, patino. Uporablja velike formate. Odtisi nas spomnijo na risbo z ogljem na papirju. Lojze Logar Deloval je kot slikar in grafik. Kot predstavnik figurativne popartistične smeri je najbolj prepoznaven po grafičnih listih v tehniki barvne litografije. Pred 35 leti je litografijo nadomestil s tehniko barvnega sitotiska, spremenil je motiv, pristop in koncept. To je bil čas aktualnega obdobja, tako imenovane nove figuralike. Razstavljena dela barvnih sitotiskov se približuje-