Zloženka: Boge Dimovski in razstava risb (2020)

MAKEDONSKO KULTURNO DRUŠTVO “Sv. Cirila in Metoda” iz Kranja

Vljudno vabljeni v torek, 25. 8. 2020, ob 19.30 uri na otvoritev razstave risb akademskega slikarja Boge Dimovskega.

DONATORSKE ORGANIZACIJE Roto Slovenija d.o.o., Murska Sobota | METAK-TRANS dooel, S.Gradec, Makedonija | Vinojug d.o.o., Šenčur | Miladin Mladenov s.p., Preddvor | Makedonija trade d.o.o., Ljubljana | Novateks d.o.o., Ljubljana | Goldy s.p., Kranj | SA-MI s.p., Kranj | Frizerstvo Čaki Dragan Jovanov s.p., Kranj | Gostinstvo Boško Bečarski s.p., Zgornja Besnica

PODPORNE ORGANIZACIJE Mestna občina Kranj Javni sklad za kulturne dejavnosti RS Veleposlaništvo Republike Makedonije v Republiki Sloveniji Grafično oblikovanje: Domen Dimovski

Prireditev bo potekala v prostorih Območnega stičišča kulturnih društev – ZKD Kranj, Glavni trg 23, Kranj.

Razstava bo odprta do 21. 9. 2020.

Avtorjevo razmišljanje o svojem delu Risba je ena od najstarejših oblik umetnosti. Poznamo umetniško in tehniško risbo.

Umetniška risba se lahko uporabi kot samostojen likovni izraz v grafični umetnosti ali v kombinaciji z ostalimi likovnimi tehnikami kot je slikarsko, kiparsko in arhitekturno področje. Risba kot skica, kroki je hiter zapis, po drugi strani pa lahko risbo proučujemo, študiramo, zato jo imenujemo študijska risba. Linija je prvi neposredni zapis. Predvsem v grafični umetnosti jo lahko uporabimo kot pozitiv ali negativ. Risba nastane v različnih tehnikah in z različnimi materiali in podlagami (platno, kamen, les, kovina, papir, papirus, pergament, folija). Ko pomislimo na risbo si predstavljamo študijsko risbo figure, pokrajine, tihožitja ali abstraktno zapisano vsebino. Risba je lahko monokromna ali barvna samostojna podoba.

Boge Dimovski je na likovnem področju aktiven že več kot štirideset let. V tem času je nastalo veliko število raznovrstnih vsebinskih del kot so risarske, grafične, slikarske in tudi kiparske prostorske rešitve. Zadnjih nekaj desetletij se posveča upodobitvam študijskih risb v obliki dnevniških zapisov. Po naključnem, vendar resnem začetku še vedno vztraja pri zapisovanju svojih idej na papir.

Intenzivno razmišljanje in vestno delo je avtorja pripeljalo do bogatega risarskega opusa malega formata, ki zajema kar 37 000 samostojnih risb. Prednost malega formata je v praktični uporabnosti, intimnem pristopu, prilagodljivosti in priročnosti. Uporablja različne risalne materiale od kemičnega svinčnika, grafitnega in barvnih svinčnikov do oglja, pastelov in ne nazadnje tudi digitalno risbo. Risana dela na papirju nastajajo neposredno preko vsakdanjega opazovanja naravnih elementov kot so usedline nezavedno shranjenih spominov. Ob upoštevanju obstoječe sodobne in tradicionalne zgodovinske univerzalnosti risbe se odloča za poenostavljeno »informelovsko« večplastnost brezkončne likovne »pisave« s črto. Upodobljena narava je v njegovih delih samo prispodoba, ki nastaja in se zapisuje kot dnevniški zapis. Boge Dimovski se izraža sprotno, osebno in uprizarja imaginarne asociacije na krajinske prizore (vedute).

Tako na slikarskem kot risarskem področju vztraja v rečeno-nedorečeni »asimetrično« neurejeni kompoziciji in z reduciranimi svetlo-temnimi kontrasti. Linijska kompozicijska postavitev, njena gradnja in teksturno mehka, topla svetloba so iluzija avtorjevega osnovnega, vsebinskega sporočila. Redno, vsakodnevno zapisovanje, risanje sprejema kot izvrsten vsakdanji izziv za ponovni nov »negotov« začetek. V časovni utesnjenosti išče logične, nelogične, prave ali zapletene rešitve-odločitve. Likovna dela vsebujejo domišljijski, abstrakten iluzionistični svet naravnih predelov. Linija je elementarni primarni nosilec, zato je neločljiv del kompozicije. Srečujemo jo v različnih oblikah kot vzvalovano, vijugasto, ravno, ležečo, pokončno, razpršeno v različnih smereh na slikovni ploskvi tako ob levi ali desni strani, zgornjem ali spodnjem robu. Vsaka poteza, vsaka črta je negotova, improvizirana in kaže na avtorjevo zgovorno tenkočutnost pri nastajanju podob. Neskončen motivni vir se neutrudno zapisuje in odvija kot premična, filmska podoba na nitro celuloidnem traku.

Sama pripoved se naslanja na osnovne razgibane minimalistične prizore iz osebne prakse. Vsebinsko idealizirano atmosfero predstavlja v žametno sivih odtenkih, ki zrcalno odslikuje abstraktne asociacije, spomine na doživete poletne zgodbe. Boge Dimovski si vzame vso svobodo, se ji prepusti in se ne obremenjuje z upodobitvijo konkretnega motiva, zato ga poenostavi, razgradi do te mere, da postane vsebina risbe podoba osebne, intimne odločitve, ki jo sklene, zaključi s pretakanjem organskih črtnih oblik. Domišljijske, abstraktne kompozicije dopuščajo toliko vsebinskih likovnih informacij, kolikor je potrebno, da zadostujejo za samostojno predstavitev. Kljub poenostavljenosti upodablja tradicionalni motiv predvsem kot izmišljeno krajino z gozdnimi in travniškimi predeli. Ne riše v naravi, naravo samo opazuje in si jo vtisne v spomin.

Zanimajo ga oblikovna zgoščenost, strukturna večplastnost, vsebinska neponovljivost, dogajanje v naravi, svetloba, odsevi, zračnost, skriti, tihi, neopazni kotički. Tudi »panoramske izvedbe« abstraktnih motivov izžarevajo nepogrešljivo energijo, poetičnost. Avtorjevo vračanje k začetni ideji je povezano in sestavljeno iz različnih duhovnih misli in idej. Te pa so lahko resnične, stvarne in nestvarne, nerealne in prijazne podobe. Nezavedno in nehote so skozi tridesetletno obdobje nastajale različne risarske ali slikarske upodobitve od impresionističnega, ekspresionističnega, informela, do različnih abstraktnih faz. Izpovedni likovni izraz pa nezavedno vseskozi ostaja abstrakten. Ker je to njegov svet. Kar ne pove rad ali noče povedati, upodobi.

Razstavljena dela so naključni avtorski izbor med 1200 risbami nastalih v letu 2020.

BOGE DIMOVSKI (1952, Makedonija) Slikarstvo je diplomiral na ALU v Ljubljani leta 1978 ter istega leta postal tudi član DSLU. Na isti Akademiji je končal podiplomski specialistični študij restavratorstva in konservatorstva ter podiplomski specialistični študij grafike. Leta 1987 si je pridobil naziv docenta grafike na Univerzi v Ljubljani ter leta 1990 naziv docenta za grafiko in risanje na Univerzi Cirila in Metoda v Makedoniji. Od leta 1987 je zaposlen v Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani, kjer deluje kot kustos in restavrator z nazivom muzejski svetnik. Je član slovenskih likovnih kritikov. Ukvarja se s kuratorstvom in piše likovne recenzije. Od leta 2006 je vpisan v razvid samostojnih likovnih ustvarjalcev s polovičnim delovnim časom.

Do sedaj je imel enainpetdeset samostojnih razstav, sodeloval pa je na preko štiristo skupinskih razstavah doma in v tujini. Za svoje delo je prejel šest nacionalnih ter trinajst mednarodnih nagrad.