Issuu

MAKEDONSKO KULTURNO DRUŠTVO “Sv. Cirila in Metoda” iz Kranja

BIOGRAFIJA Rojen je 23.1.1987 v Sarajevu. Diplomiral je na Akademiji likovnih umetnosti v Sarajevu na grafični smeri pri prof. Salimu Obraliću, kjer je dokončal tudi podiplomski študij. Do sedaj je razstavljal na več samostojnih in skupinskih razstavah doma in v tujini. Je dobitnik prve nagrade za grafiko na Mednarodnem natečaju likovnih del študentov v Mostarju leta 2010. Nagrajen je bil tudi na šesti aprilski razstavi Collegium artisticum v Sarajevu leta 2017. Je član Združenja likovnih umetnikov Bosne in Hercegovine. Od leta 2011 do 2015 je služboval kot profesor za risanje v Srednji oblikovni šoli v Sarajevu. Od leta 2018 je zaposlen v Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani.

Vljudno vabljeni v soboto 10. 3. 2018 ob 18. uri na razstavo akademskega grafika ADMIRJA GANIĆA. Razstava je sestavni del projekta Likovna Multilaterala. V kulturnem programu bo nastopila MFS Kalina iz Ljubljane. Prireditev bo potekala v Makedonskem kulturnem centru “Sv. Cirila in Metoda”. Ogled razstave je možen po predhodni najavi. Odprto do 7. 4 2018. Savska cesta 34, Kranj | Telefon: 040 166 882

ADMIR GANIĆ Za mladega obetavnega grafika mag. Admira Ganića je značilna geografska in časovna opredeljenost motiva in njegova vsebina. Upodablja srednjeveško arhitekturno zapuščino, etnološke prizore, spomin na mogočno tradicijo islamske kulture, podobe iz domačega kraja in preverjene prakse. Motiv predstavlja pogled na bosansko-hercegovsko pokrajino, pogozdene in pozidane griče, obzidja, zaselke, naselja (kasabe). Upodobitev hiš, dvorišč, praznih uličic (mahale) med vzvalovanimi hribi, ki se dvigajo proti nebu kot krtine, govori o zapuščenih gnezdih in pozabljenih, hladnih zibelkah. Naselja delujejo zaspano, utrujeno, počivajo v pestrem zgodovinskem dogodku, v katerem se srečujemo s poenostavljenimi in zgoščenimi, visokimi kamnitimi zidovi, hišami in ograjami. Grafični odtisi prikazujejo obmolkle prizore, zapuščena dvorišča brez otroške igre, okenske police brez rož, mesta brez prisotnosti človeka. Zaradi človeške majhnosti v primerjavi z veliko naravo, v njegovih grafičnih podobah ni človeške prisotnost. Grafični odtisi so nenavadno velikih dimenzij ,kar je za tako intimne zapise neobičajno. Admir Ganić se pri izvedbi svojih del poslužuje fotografskih posnetkov, starih razglednic in drugih izvodov, z grafično izpovednostjo pa je izoblikoval svojstveno likovno prepoznavnost. Vsebina grafičnih listov je nenavadno tiha, mirna, meditativna, podrejena lokalni metafizični realnosti, umetnosti, ki predstavlja nostalgične, brezčasne prizore, kot da bi se zaustavil čas. Nastali grafični ciklus z zgovornim naslovom predstavlja neposreden izpovedni prikaz mestnega obzidja, naselja in zaselke v povezavi z naravo v obliki krajinarskih ali mestnih vedut. Dela so izvedena v tradicionalnih mešanih tehnikah globokega tiska kot so: jedkanica, akvatinta, rezervage in vernis-mou pa tudi v monotipiji. Z uporabo različnih grafičnih tehnik bogati strukturno raznolikost in barvitost, z materializiranjem pa ovrednoti njeno melanholično vsebino z bolj ali manj poglobljenim dekorativnim prikazom. Proces tiskanja večbarvne grafike iz ene matrice je poenostavljen in neponovljiv, ker vsak naslednji odtis zahteva ponovno lokalno nanašanje barve na matrico. Sam proces dela poteka podobno kot slikanje ali restavratorsko barvno retuširanje slik. Grafični cikel je nastajal postopoma, na različne načine in na osnovi ustvarjalnega likovnega razpoloženja ter prijetnih ali neprijetnih avtorjevih trenutkov in njegove domišljije. Grafične podobe predstavljajo likovne vsebine, ki delujejo slikarsko, čuti se ilustrativen pridih in srednjeveška patina. Črta, risba je povezovalni element, ki teče neprekinjeno, oblike tvori v »trdno« primarno, barvito kompozicijo, ne prepušča se naključnostim in stremi k iluzionistično jasni, pregledni izvedbi. Njegovi grafični listi zrcalijo ekspresionistični naboj z občutkom zadržanosti pred radovednimi »tujci« Admir Ganić se izraža s črto in ploskvijo, z monokromnimi in barvitimi likovnimi elementi, z neposredno, natančno risbo in srednjeveško arhaično miselnostjo. Kompozicijska postavitev prikazuje pogled iz višine na dolino in obratno iz doline na pogozdene hribe, kar povzroči skrivljeno perspektivo. Izbrani, panoramski predeli so upodobljeni iz določene razdalje, iz ptičje perspektive. Risarski prikaz arhitekturnih elementov izstopa po naivni, pravljični postavitvi »vrstnih« hiš, ki se prilagajajo obliki terena. Tako jih enkrat namešča, zlaga eno ob drugi po konturi vzpenjajočih se ali spuščajočih se gričev, spet drugič jih ravninsko raztrosi.

Panoramski razgled, različne kadre na isto temo, kolažno« poenoti samo iz vinjetnih motivov ter združi v kompozicijsko celoto. Grafična dela Admira Ganiča v likovnem in vsebinskem smislu predstavljajo prispodobe bosansko-hercegovskih sevdalink. Prikaže jih na preprost, mehak, tradicionalen način kot počasno, tiho glasbo, ki prikriva žalost iz globine ženske duše. Bosansko-hercegovske sevdalinke so najbolj priljubljena Bošnjaška glasbena zvrst, vsebujejo lirsko melanholični melos in pripovedujejo o neuresničeni, nesrečni, neodžejani ljubezni. Petsto letna osmansko-turška prisotnost na Balkanskem polotoku je pustila globoke, neizbrisljive sledi v smislu sakralne in posvetne arhitekture, ki izhaja iz tradicije bližnjevzhodne islamske umetnosti. Islamsko umetnost so na Ljubljanskem mednarodnem grafičnem bienalu najbolje predstavili jugoslovanski umetniki med njimi tudi bosanski grafiki kot so: Dževad Hozo, Mirsad Berber, Dragulj Emir, Safet Zec in drugi. V njihovih delih izstopajo figurativne in vsebinske likovne raznolikosti, z nostalgično vsebino, pripovedujejo o običajih, navadah islamske vere in filozofije. Mag. Boge Dimovski