Četrta slikarska kolonija v Kovačiji pri Kovaču na Janževskem vrhu 75 Podvelka na Pohorju je v letu 2016 gostila enajst slikarjev in kovača. Likovna produkcija letošnje kolonije kaže na kakovostno produkcijo različnih interpretacij ekspresionističnega izraza z raznovrstnimi motivi in različnimi tehnikami. Vabljeni slikarji se gostiteljem Ivanki, Branku in Tinci Vomer iskreno zahvaljujemo za gostoljubje in prijaznost, ki smo ga bili deležni na tridnevni koloniji. BOGE DIMOVSKI Je vztrajen in vzdržljiv, nemiren in vseskozi aktiven. Ne zadovolji se s povprečnostjo, ne prenese ponavljanja, venomer teži h kompozicijski in strukturni drugačnosti. Med ustvarjanjem je izredno zbran, razmišlja in deluje intenzivno in počasi. Igra se z likovnimi elementi in vsebinsko stremi k logičnosti v smislu estetsko oblikovnih rešitev, ki so slikarsko, barvno toplo umirjene, vendar abstraktno prostorsko nedorečene. Njegova dela hladno-toplo žarijo, so pozitivna, svetla kot brezskrbni poletni dopustniški dnevi, ko je čas za druženje in sproščeno komunikacijo. Njegova meditativna razmišljanja se vsebinsko prepletajo v naključni in intenzivni igri, v iskanju harmonij, barvnih tonov. Avtorjevo multimedijsko delovanje se regenerira na različnih področjih likovne umetnosti.. BONI ČEH Likovna produkcija Bonija Čeha je monokromna, sestavljena iz 70 odtenkov barvnih sivin, vključujoč vse tonske nianse od svetlih do temnih ter hladno-toplih minimalnih kontrastov, ki jih zajema v geometrijske oblike kot osnovo za nastanek likovnih pripovednih zgodb, razmišljanj, idej. Iz geometrijskih likov nastajajo kubistične podobe, nove likovne rešitve v katere vključuje raznovrstne, njemu ljube figuralne portretne motive, tihožitja, abstrahirane krajine »kolažnih« in nikoli čisto abstraktnih slik. Ostanejo nam razpoloženjska stanja, po katerih razpoznamo poetično avtorsko pisavo. Sivi barvni odtenki oddajajo občutek »rahle časovne melanholije«, prepričanosti, zaupanja, elegance, nostalgije in patine. Male in velike ploskovne oblike uprizori, poenoti, združi v mozaično silhuetne obrise, jih ponotranji in oblikuje v ekspresionistične zgodbe z nadrealistično vsebino. Ploskovno sveže naslikana dela imajo kolažen značaj, kot da je njihova vsebina sestavljena iz različnih vzorčkov blaga. In od tu asociacija na čipkasti, etnološki videz njegovih del. Slike predstavljajo fragmente iz različnih domišljijskih dogodkov. Z igrivo črtno, risarsko neposrednostjo, obdelavo ploskovnih teksturnih detajlov prispeva k materializirani vsebini logično sestavljenih geometrijskih oblik in njihovega razkroja.
IRENA J. DIMOVSKA Njen začetek slikanja je iskanje ploskovnih barvnih rešitev, harmonije in predvsem kompozicijske razporeditve prostora. Od začetne abstraktne kompozicije preseneti in se preusmeri v upodabljanje figur. Neposredno in sproti si izmišlja, gradi iluzionistične scene, barvne kontraste stopnjuje do žive pestrosti in različnih pozicijsko posrečenih figuralnih postavitev. Veseli se zanimivih kompozicijskih izvedb in interakcije med samimi figuralnimi liki ter življenjem iz narave. Velik izziv pa ji predstavlja ciklična upodobitev figuralne produkcije v različnih slikarskih tehnikah. Svojo pot nadaljuje z iskanjem novih žanrskih figuralnih
SLIKARSKA KOLONIJA KOVAČIJA PRI KOVAČU 2016 Janževski Vrh
izrazov kot izziv za improvizacijo. NIKO RIBIČ je slikar, ki se izraža z različnimi tradicionalnimi likovnimi motivi. Deluje samozavestno in naravno saj v svojih delih obuja pozabljene vsebine. Podobe slika za različne priložnosti v realistični maniri neodvisno od tehnike slikarske izvedbe. Inspiracijo, izziv najde skozi vse letne čase, v vsakdanjih trenutkih, zato najdemo pri njem tudi figurativne, pokrajinske, rastlinske motive z etnološko ali živalsko, obmorsko, mediteransko vsebino. Njegovo slikarsko početje je iskreno, lahkotno, monokromno ali barvito. Vedno ostaja zvest ekspresionistično transparentni, vodeni akrilni tehniki. Niko Ribič je nepogrešljiv udeleženec slikarskih kolonij, ex temporov doma in v tujini. Sodelovanje na kolonijah, druženje s šolanimi umetniki mu je obogatilo tako miselne kot praktične izkušnje v njegovem likovnem delu. MIHA KRIŠTOF Kovaški »železni« repertoar Miha Krištofa vsebuje tradicionalne elemente štiri peresne detelje, od osnovne oblike do vseh njenih razvojnih faz. Osnovne elemente med stiki križno povezuje v zaključeno samostojno celoto. Ostali udeleženci kolonije smo radovedno sledili postopkom dela in jih doživljali kot zanimivo, ilustrativno in poučno demonstracijo kovaškega mojstra. Učno uro smo sprejeli kot dogodek, performans, predstavo, kjer smo lahko opazovali njegovo spretnost in sledili navidezno preprosti izvedbi značilni samo za mojstre svojega poklica. Občudovali smo njegov občutek za prostorsko tridimenzionalno »risbo«, ki je nastajala pri oblikovanju železne palice. Konkreten predmet je postal živ zapis topline, igrivosti, mehkobe in trdosti porajajočih in spreminjajočih se oblik od baročno elegantne zapletenosti vijugastih oblik do funkcionalno uporabne vsebine. Nastale so geometrijske zaprte oblike ali razvejane rastlinske oblikovne rešitve. Njegova prednost je v svobodni kreativni miselnosti, ki mu je v dolgoletni praksi z vztrajnostjo in pozitivizmom omogočila doseči vrhunske, kakovostne unikatne izdelke . Ravno zaradi tega svojega naravnega talenta, pridnosti in natančnosti je leta 1982 pridobi naziv mojstra umetne obrti. Dosegel je priznanja in nagrade tako doma kot tudi v tujini.
Letošnji udeleženci kolonije: VIKTOR ŠEST, SILVA KARIM, MATJAŽ DUH AZAD KARIM, BONI ČEH, RADO JERIČ, IRENA J. DIMOVSKA BOGE DIMOVSKI, NIKO RIBIČ, LUČKA FALK, JOŽE FELTIN MIHA KRIŠTOF
VIKTOR ŠEST Produkcija slikarskih del Viktorja Šesta deluje na prvi pogled zelo enostavno in preprosto. Gre za avtorja, ki s študijsko jasnim, samozavestnim pristopom na »mehak« virtuozen način pride do želenega rezultata, upodobitve figuralnih portretov. Potrebo po akademskem, tradicionalnem pristopu likovne prakse vidimo v uporabi slikarskih tehnik, motivov, kompozicijske postavitve, vsebine, izbranih harmoničnih barv, lazurne transparentnosti, brez kričečih odtenkov in pastoznih nanosov čiste, brezmadežno bele barve na svetlejših mestih. Slikarske podobe zato delujejo živo, zbrano sveže, prepričljivo, resnično, čuti se nostalgija za izgubljenim boemskim časom. Slikarska produkcija je bogata, žanrske teme različne kot so figuralni in portretni motivi npr. solistični glasbeni nastopi. Lahkotne barvne poteze in teksturno ploskovna raznolikost oblik ustvari, pričara iluzijo, napetost materializiranosti. Izbrani barvni odtenki hladno-toplih, neposredno poudarjenih ploskovnih potez in črtna risba poudarijo anatomsko ekspresionistične značilnosti trenutnega avtorjevega razpoloženja, poetični portreti pa kažejo na natančnega, občutljivega, odgovornega, ostrega opazovalca in »rutiniranega« slikarja. LUČKA FALK Slikarka in restavratorka Lučka Falk je svoje umetniško početje izvajala v naravi. Upodobitev krajinskega motiva je slikarka z neposredno likovno poenostavljeno govorico naslikala kot subtilno, barvno impresijo. Sproščeno, ustvarjalno okolje in osebni poudarek na upodobitvi gozda je podoživljala kot poletno svežo igrivost svetlobe in senc, kot toplohladno razmerje. Izstopajo barviti rumenomodri odtenki in rdeče poudarjena risba realnega pejsaža, tihožitja ali domišljijskega nadrealističnega motiva z ekspresionistično noto. Naravo sprejema, doživlja spodbudno, z optimistično likovno izpovednostjo, upoštevajoč njeno veličino in moč. RADO JERIČ je slovenski slikar ekspresionističnih krajin in mestnih vedut, ki nastajajo ciklično, v različnih časovnih obdobjih. Jerič je pripovedno resen v izrazu in poetičen v vsebini. Dogodki v naravnem okolju so upodobljeni kot panorama ali kot kadrirane mikro iluzionistične izvedbe organskih rastlinskih oblik z abstraktno vsebino. Način in tehnika slikanja sta neposredna, energično ploskovne, barvite, komplementarne široke poteze in barvni nanosi pa so kritni, učinkoviti. Vpogled v njegove izvedbe pejsaža dajejo občutek, kot da so nastale v času jeze,
nezadovoljstva, ustvarjalnega nemira. Slikarske izvedbe kažejo na spomladanski, poletni motiv v rumeno-modro-zelenih in rdečih kontrastih. Razpoloženjska zgovorna stanja imaginarne anatomsko upodobljene narave izražajo prepoznavno avtorsko likovno govorico. JOŽE FELTIN Slikarska produkcija Jožeta Feltina je vsebinsko raznovrstna, konkretna bogata. Povezuje se s slovenskimi krajinskimi upodobitvami, posebni izziv pa mu predstavlja panoramski motiv Haloz ter drugi ekspresivni likovni motivi od figuralnih kompozicij do etnoloških, arhaičnih običajev (kurentovanj, muzikantov). Najde se v različnih upodobitvah tradicionalnega motiva v tehniki slikanja ki se ji prilagaja z živim, neposredno samodejnim, pripovednim izrazom. Dela z oljnimi barvami, akrili, akvareli, uporablja kolažno tehniko ali pa slikanje prilagodi slikarskemu razpoloženju. V akvarelni tehniki nastajajo skoraj fotografsko zasnovani krajinarski motivi, tihožitja, abstrahirani ali abstraktni motivi različnih likovnih smeri od impresionizma, ekspresionizma, abstraktne in informelovske umetnostne smeri, odvisno od razpoloženja, časa in ideje. Manjša ali večja poudarjena risarsko črtna dinamika, ritmična igrivost v slikarskih delih je povezana s stiliziranimi, poenostavljenimi oblikami in tonskimi zapisi v običajno nebeško modrih odtenkih. KOLAGRAFIJA Univerzalnost kolagrafske tehnike se kaže v njeni uporabnosti. Lahko služi kot matrica v grafični produkciji, v slikarski umetnosti pa kot mešana kolažna izvedba recikliranih, zavrženih materialov ob uporabi različnih sodobnih materialov kot so: lepila, tekstil, papir, pesek, steklo, les. Po drugi svetovni vojni je nastala v Evropi likovna smer imenovana informel, tako v slikarstvu, kiparstvu in grafiki. S tem so se odprle različne nove možnosti iluzionističnih likovnih upodobitev in domišljije v mešani tehniki reliefnega, strukturnega kolažnega izraza. Na koloniji so sodelovali trije avtorji, ki so ustvarjali v tehniki kolagrafije, vendar vsak na svoj način. Likovna dela so se razlikovala v načinu pristopa, izrazu, vsebini in motivu. Odgovore in likovne rešitve so iskali Silva Karim, Matjaž Duh in Azad Karim. SILVA KARIM Slikarsko delo Silve Karim kaže »odmik« od tradicionalnega slikarstva. Slikarsko produkcijo povezuje s povojnimi primorskimi slikarji informela, smeri, v kateri sta ustvarjala in delovala Tržaška slikarja Lojze Spacal ter slikar in grafik Vladimir Makuc. Hibridna likovna razmišljanja umetnice Silve Karim se dotikajo del slikarja Lojzeta Spacala (reliefnost in velike ploskovne teksture) in Katalonskega slikarja nadrealistične smeri Joana Mirója (risarko črtna igrivost, vsebinski elementi, sklepni poudarek). S pastelno sivimi monokromnimi barvnimi odtenki zariše strukturirane male in večje mejne prostore (ploskve) simbolično prikazanega terena kot ga sama doživlja. Velike, reliefne, poenostavljene kraške predele avtorica poveže ali loči barvno ali črtno. Geometrijsko zapletena abstraktna risba učinkuje estetsko urejeno in ima dekorativni pomen, vsebino. Kolagrafska tehnika daje v slikarskih delih občutek »grafičnega odtisa«. Slikarka si je odprla ustvarjalno svobodo, svoj likovni prostor kot ustvarjalka, ki deluje tako v slikarstvu, risbi, ilustraciji, grafiki in plastiki.
MATJAŽ DUH Slikarska dela Matjaža Duha so neposredna, barvita, ekspresivna in prikazujejo vzdržljiv in vztrajen proces dela. V času izvedbe, nastajanja likovnega dela avtor s slikarskimi izkušnjami in osebno prepoznavno pisavo izkorišča vse dane prednosti kolagrafske slikarske tehnike. Pri tem vztrajno sledi resničnim ali domišljijsko-simbolnim pripovednim idejam in različnim zgodbam. Neposredno sproščen proces dela poteka brez napak ter z že vnaprej določenim motivom. Posebno pozornost posveča homogeni celoviti kompozicijsko strukturni preglednosti, večplastnim procesom oblikovanja, predmetni materialnosti in vsebinski izpovednosti. Z različno zobčastimi lopaticami z vijugastimi potezami, podobnimi sledem glavnika, ustvari na trdni, hrapavi podlagi jasno začrtane konkretne izvedbe, iluzionistično prikazanega panoramskega motiva. Po osušitvi reliefne akrilne mase prične s postopkom slikanja. Na brazdasto strukturirano temno podlago s pomočjo čopiča ali valja nanaša svetlejše komplementarne barve, ter s tem ustvari pozitiven in negativen globinski prostor. Gradi na svetlo-temnem, hladno-toplem in monokromnem kontrastu. AZAD KARIM Slikar in grafik Azad Karim je večstransko aktiven, lokalno in globalno odprt multimedijski umetnik. Ustvarja cikle različnih tem, uporablja vse likovne tehnike (slikarsko, grafično ali kiparsko) in dvo ali tridimenzionalne prostorske objekte. Nastala dela so geometrijsko ploskovna, pravokotna, z enostavnimi znakovnimi oblikami in s simbolično abstraktno estetsko vsebino. V kolažno mešani kaligrafski tehniki na papirni podlagi delujejo nastale podobe z izbranimi monokromnimi, »toplimi« puščavskimi, rumeno-rjavimi umbra in sivimi zemeljskimi odtenki akrilnih barv kljub minimalnim kontrastom zelo barvito. Ostaja zvest nepredmetni postmodernistični smeri umetnosti. Njegove abstrahirane podobe predstavljajo neposredne domišljijske in duhovne pokrajine, vedute. Mešano, kolažno tehniko informela in ekspresionistično interpretacijo poudari z energičnimi in trdnimi, stabilnimi, ploskovno barvitimi in drobnimi graficizmi. Nastala dela iz letošnje slikarske kolonije kažejo na izkušenega avtorja čistih, asimetričnih likovnih rešitev in kakovostnih izvedb.
Mag. Boge Dimovski