MAKEDONSKO KULTURNO DRUŠTVO “Sv. Ciril in Metod” iz Kranja Savska 34, 4000 Kranj, Tel.: 040 166 882

DONATORSKE ORGANIZACIJE

MKD Kranj sv. Ciril in Metod – Otroška folklorna sekcija Makedonsko kulturno društvo Sv. Cirila in Metoda iz Kranja ima poleg folklorne skupine za odrasle tudi otroško folklorno skupino, ki je začela s plesom septembra 2010. V otroški folklorni skupini je 18 deklic in 5 dečkov starih od 5 do 12 let. Cilj te skupine je predvsem druženje, učenje makedonskih pesmi, učenje kola (»ora«) in spletov. Otroci se nastopov veselijo saj radi plešejo in nastopajo za svoje starše in ostalo navdušeno občinstvo. Otroci se veselijo vsakega vabila in nastopa, najbolj pa odziva publike, ki jim s svojimi bučnimi aplavzi prikradejo nasmeške na obraze. Do sedaj so nastopali v našem kulturnem društvu Sv. Cirila in Metoda, na Otroški folklorijadi v Ljubljani, v vrtcu v Radovljici, v Osnovni šoli Fužine v Ljubljani, na Občinskem festivalu v Gornjem Gradu, festivalu Ringaraja v Kranju itd.

Sava d.d., Kranj Savatech, d.o.o., Kranj Vinojug d.o.o., Šenčur Zebra d.o.o., Kranj Avto šola – Expert, s.p. Kranj Alkaloid d.o.o., Ljubljana Maktrans d.o.o., Ljubljana Novateks d.o.o., Ljubljana Kara d.o.o., Tržič Gostilna »MAKEDONKA«, Kranj MATERIALNA PODPORA: Mestna občina Kranj MK Republike Slovenije MK Republike Makedonije Ambasada Republike Makedonije v Ljubljani

MAKEDONSKO KULTURNO DRUŠTVO “Sv. Cirila in Metoda” iz Kranja

vabi na otvoritev razstave akademskega grafika Miha Perčiča v petek, 20.4.2012 ob 19. uri. Razstava je sestavni del projekta »LIKOVNA MULTILATERALA«. V kulturnem programu bo nastopila makedonska otroška folklorna sekcija MKD Kranj Sv. Ciril in Metod.

Grafično oblikovanje: Domen Dimovski

Prireditev bo v Makedonskem kulturnem centru “Sv. Ciril in Metod”. (Intex), Savska c. 34, Kranj. Vsak dan med 17. in 19. uro, do 10.5.2012 VSTOP PROST

Živeča generacija predstavnikov ljubljanske grafične šole je zaradi novih, sodobnih konceptov institucionalne kuratorske razstavne politike v sodobni umetnosti uveljavila novo tehnologijo industrijske produkcije tiska in tako preprosto prenehala z ustvarjanjem klasične grafične umetnosti. V izraznem, miselnem in tehničnem smislu je nastala neke vrste avtomatizacija, hibridnost med staro in novo prakso, kot je produkcija in reprodukcija, ki deluje med risbo, grafiko, slikarstvom, fotografijo in tridimenzionalnostjo objektov. V današnjem času predstavlja mehanska priprava matrice z grafičnim orodjem na kovinski plošči neponovljiv, enkraten, za nekatere lahko »arhaičen«, obredni dogodek. Posamezna grafična tehnika vsebuje izraz, ki ga na odtisu prepoznamo, beremo kot »mehansko ali kemično« sled. Za grafično produkcijo se štejejo odtisi, ki vsebujejo avtorska dela v določeni tehniki in imajo prepoznaven karakter, značilen za posamezno grafično izvedbo. Zanimanje za to zvrst umetnosti se med mladimi slovenskimi ustvarjalci zmanjšuje zaradi zahtevnosti procesov dela, ker potrebuje posebne pogoje: grafično delavnico, orodje, stroje, papir ter poznavanje tehnologije in tehnike tiska. Stare grafične tehnike že nekaj desetletij počasi izgubljajo privlačnost, ki so ga dolga stoletja harmonično nadgrajevale generacije odličnih mojstrov. V zadnjem času pa je opazen ponoven trend te dejavnosti, kar predstavlja za nekatere mlade umetnike nov izziv in hkrati breme. Sodobna grafična umetnost nastaja in deluje na tehnološki angažirani izpovednosti, tradiciji z novimi idejami in koncepti. Miha Perčič, predstavnik mlajše generacije slovenskih grafikov in član kranjskega likovnega društva, je eden od redkih na Gorenjskem, ki se aktivno posveča umetniškemu tisku v tradicionalnih tehnikah. Razstavljene grafike predstavljajo odtisi, dela na papirju z abstraktnim motivom. Geometrijsko oblikovanje dvodimenzionalnega prostora avtor praviloma neprestano strukturno spreminja, sproti prilagaja tehniki in vsebini. Pri nekaterih grafikah večjega formata išče rešitve, oporo v »monotipiji«. Umetnikova aktivnost nepretrgano teče z meditativnimi, preprostimi izvedbami dogodkov, ki jih neprestano zapleta. Njegovi grafični listi malih ali večjih dimenzij so izvedeni v kombinaciji suhe igle, visokega tiska in akvatinte. Za tehniko suhe igle je karakteristična mehanska izvedba, običajno gre za linijsko izpoved. Po površini kovinske plošče rišemo z jekleno iglo, pri čemer nastajajo zareze, praske, ki so lahko globoke, plitve, mehke ali grobe. V različne smeri usmerjene »suhe« poteze se dotikajo, povezujejo, lahko so ravne,

ukrivljene, vzvalovane, kratke, prekinjene, vertikalne, horizontalne, točkovne, mrežaste z raznoliko strukturo, obogatene z abstraktnimi vsebinami. »Nihalno« orodje, ki se uporablja pri mezzotintni tehniki, pušča s svojimi »zobčki« drobne sledi, pike, ki pričarajo posebno mehko prostorsko iluzijo. V svojem delu je ekološko ozaveščen, saj ne koristi nevarnih kislin, nekatere stare matrice pa predela, silhuetno obreže in odtisne s prednje ali hrbtne strani. Zanimajo ga stari nosilci, ki jih uporabi za nastanek »drugačnih« izvedb, neke vrste hibride, ki jim vtisne novo vsebino. Tak primer je grafika z naslovom Martinček. Isti motiv imamo tako dvakrat upodobljen oz. predstavljen kot levo in desno zrcalno stran podobe, ki ga avtor zastavi kot mozaik ali »puzzle«. Motivi so lahko abstraktni kot so prispodobe krajin ali konkretne živalske podobe. Gre za neke vrste rehabilitacijo, reciklažo starih idej »pozabljenih« pridevnikov, ki jih avtor želi nadgraditi z novimi vsebinami na sodoben način. Na matrici, ki v osnovi služi le za enobarvni odtis, lokalno utira v zareze osnovne barve. Na zrcalnem odtisu ostanejo barvne sledi, lise, lazurni odtenki, patina, ki mu služijo za »ozadje« na katerega s temnejšo barvo natisne nosilni motiv. Takšen način gradnje daje grafiki videz slikarske svobode. Z improvizacijo išče naključno igrivost, ki jo sestavlja v samostojne enobarvne, dvobarvne ali večbarvne diptihe in triptihe. Grafike so v glavnem tiskane v dveh kontrastnih barvah; rdečih in črnih odtenkih. Dela nastajajo počasi v nekem logičnem redu na podlagi osebnega razmišljanja in kronološkega procesa likovno zanimivih kompozicijskih rešitev, ki jih narekuje ekspresionistična predstava. Grafični izraz Mihe Perčiča nam na nek način sporoča tudi alternativno subkulturno nostalgijo zbledelega spomina. doc. mag. Boge Dimovski

Življenepis Curiculam Vitae Miha Perčič, rojen leta 1972 v Kranju. Na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani je diplomiral leta 1997. Leta 2002 je končal podiplomski študij na grafični specialki pri prof. Branku Suhyju. Dela kot samostojni kulturni delavec. Je član Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov (ZDSLU).