Zloženka ob razstavi: Ivo Mršnik

MAKEDONSKO KULTURNO DRUŠTVO “Sv. Ciril in Metod” iz Kranja Savska 34, 4000 Kranj, Tel.: 040 166 882

DONATORSKE ORGANIZACIJE Sava, d.d.

SPOZORJI PRIREDITVE: Vladimir Martinovski Prešernovo oro 2011 PESEM-SLIKA-GLASBA: Vladimir Martinovski Na tokratnem Prešernovem oru brišemo meje med poezijo, slikarstvom in glasbo. Gostimo Vladimirja Martinovskega, ki bo nastopil kot predavatelj in pesnik. Vladimir Martinovski raziskuje relacije med poezijo in slikarstvom ter poezijo in glasbo, ob tem pa ustvarja izvirno liriko.

Avtorja bo predstavila Namita Subiotto, docentka za makedonski jezik in književnost na Filozofski fakulteti Ljubljana.

Fenomen makedonske haiku poezije bo razkrila diplomantka Petra Jurič, ki je v diplomskem delu »Štirje letni časi v makedonski haiku poeziji« proučila tudi verze Vladimirja Martinovskega.

Vladimir Martinovski (1974) je pesnik, pisatelj, prevajalec, glasbenik, literarni teoretik in docent primerjalne književnosti na Filološki fakulteti »Blaže Koneski« na Univerzi v Skopju. Objavil je znanstvene monografije Od slike do pesmi – interference med makedonsko sodobno poezijo in likovnimi umetnostmi (2003), Primerjalni triptihi (2007), Les Musées imaginaires, (2009), Slike za branje – aspekti ekfrazijske poezije (2009), Primerjalni diptihi (2011), ter leposlovne knjige Morska luna (haiuku in tanka, 2003), Skrite pesmi (haiku, 2005), In voda in zemlja in ogenj in zrak (haiku, 2006), Odmev valov (haibuni, 2009), Kvarteti (poezija, 2010) in Pohiti in počakaj (pesmi v prozi, 2011).

Za svoje literarno delo je leta 2009 prejel prvo nagrado na natečaju dnevnika Nova Makedonija za kratko zgodbo, leta 2010 pa najprestižnejšo državno nagrado za poezijo Brata Miladinova za zbirko Kvarteti.

Sava d.d., Kranj Savatech, d.o.o., Kranj Vinojug d.o.o. Šenčur Zebra d.o.o. Kranj Avto šola – Expert, s.p. Kranj Alkaloid d.o.o., Ljubljana Maktrans d.o.o., Ljubljana Novateks d.o.o., Ljubljana Kara d.o.o., Tržič Gostilna »MAKEDONKA«, Kranj MATERIALNA PODPORA: Mestna občina Kranj MK Republike Slovenije MK Republike Makedonije Ambasada Republike Makedonije v Ljubljani

MAKEDONSKO KULTURNO DRUŠTVO “Sv. Cirila in Metoda” iz Kranja

vabi na otvoritev razstave akademskega slikarja Iva Mršnika v četrtek, 1.12.2011 ob 18. uri Razstava je sestavni del projekta »PREŠERNOVO ORO«.

V kulturnem programu bo predstavljen makedonski pesnik VLADIMIR MARTINOVSKI.

Grafično oblikovanje: Domen Dimovski

Prireditev bo v Makedonskem kulturnem centru “Sv. Ciril in Metod”. (Intex), Savska c. 34, Kranj.

Vsak dan med 17. in 19. uro, do 26. 12. 2011 VSTOP PROST

4 x 5 Mršnikovih zgodb Slikar in grafik Ivo Mršnik je aktiven in uspešen na več likovnih področjih. Njegov način dela je zahteven in premišljen, zaradi česar postaja potrpežljiv in vztrajen. Med njegovimi risbami in grafikami vsebinsko ni razlik. Značilno za vsa njegova likovna razmišljanja in izpovedovanja je »klasično« ekspresionistično dojemanje resnice v poudarjenem črno-belem kontrastu.

Ivo Mršnik je dojemljiv do zunanjih dejavnikov človeškega obnašanja, je drugačen in senzibilno občutljiv avtor. Na likovnem področju prispeva z novimi jasnimi idejami, gradi na prazninah in apatijah. Povezuje, prepleta osebno izročilo in konceptualno fantazijsko simboličnost, kar velja za njegove risbe z ogljem in ekspresionistične fragmentarne portrete, ki delujejo kot avtoportretni prividi. Nadnaravno povečani, podolgovati, asketski obrazi s poudarjenimi, praznimi očmi uperjajo pogled direktno v gledalca. Ti odtujeni, zaskrbljeni in obtožujoči nemi pogledi se nas globoko dotaknejo.

Osvetlitev ozkega obraznega dela glave iz hrbtne strani povzroči nastanek silhuete, zunanje oblike portreta in poudari notranjo vertikalno risbo, sredinsko senco, ki obraz razdeli na dva asimetrična dela. Takšen način dela z nemirnimi kratkimi vijugastimi strukturnimi potezami in risanjem z ogljem daje obrazu neobičajno, zagrenjeno vsebinsko ostrino. Videz portretiranih oseb je nenavaden, njihove usode so žalostne. Obrazi nam povedo marsikaj o avtorju, o njegovi filozofiji, procesu nastajanja dela, kažejo na njegov značaj in čustveno stanje. Konceptualne rešitve v risbi in grafiki prihajajo iz uročenih portretov, novih asociacij, nejasnosti, kot

tragedija v smislu dogajanja, ki pa je lahko tudi metaforična.

Ivo Mršnik najde svoj umetniški izziv v grafičnem mediju, ki ga pogojuje s prakso, vedenjem, spretnostjo in tehnologijo kreativnih postopkov tradicionalne obdelave, od začetne osnovne ideje do avtorskega odtisa. Risbo s svinčnikom na papirju neopazno prenese v tehniko globokega tiska, pri katerem odtisi spominjajo na litografijo. Njegova neposredna in gestualna poteza je kontrolirana, »resna«, natančno zarisana na papirju ali prenosu na kovinsko ploščo. Linija ponazarja organsko gibljivo črtno mehkobo. Grafične ideje poenostavlja, estetsko minimalizira v svojih abstraktnih zapisih, spiralah v obliki školjk ali polžjih hišic t. i. »psihogramih«. Naključno pušča prstne odtise na mehki, občutljivi voščeni podlagi, s čimer avtorizira zapis, ki ostane trajna sled na matrici kot enkratno neponovljivo početje.

Prenos podobe v produktivno grafično tehniko je odtis, ki je zrcalen in drugačen. Pri Ivu Mršniku srečujemo več ciklov in štiri motive: ekspresionistično portretno postavitev glave, obraza iz frontalnega pogleda, minimalistično znakovne spiralne oblike, domišljijsko abstraktna kompozicija podobe in realistični, linijski, kraški motiv krajine (»impresije«). Rojen Kraševec posveča svoj realističen, jasen in berljiv zapis krajine spominu na svojo mladost. Risba je beseda, ki deluje živo v smeri kreativne samozavesti, je vodič sprememb pri naravni preprosti komunikaciji in deluje sodobno podzavestno, osvobajajoče svobodno.

Avtor ohranja konceptualna pravila gradnje, abstraktne in prostorske kompozicije. Nastajajo »gibljive estetske risbe« kot »avtomatizirana manufaktura« brezkončnih trakov na pravokotnih nalepkah. Vzdržuje kontinuiteto, raznolikost s tisoče malimi drobnimi risarskimi zapisi, vzetimi iz narave, ki so kot semena, kot podrastek za vinjetne zapise. Pozitivni značaj, usoda in delovanje na likovnem področju avtorja pripelje v čustvene trenutke ekspresionističnega stanja podob. V svojem izrazito osebnem, intimnem delu želi biti samosvoj, aktualen in hkrati svoboden. Razmišlja racionalno počasno in »silovito«, svoje izrazno izvirne poglobljene podobe gradi energično močno. Izhaja iz portretnih risb, ki sledijo štirim zgodbam, te pa se istočasno skozi leta njegovega umetniškega ustvarjanja neločljivo prepletajo.

Klasični pristop v umetnosti je nenadomestljiv posebni izziv za predstavitev sodobnih idej.

Mag. Boge Dimovski

Biografija Rojen 20. junija 1939 v Knežaku pri Ilirski Bistrici. Leta 1968 je diplomiral na oddelku za slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in se istega leta zaposlil kot likovni pedagog na Osnovni šoli Vič v Ljubljani. Hkrati je nadaljeval študij na grafični specialki pri prof. Riku Debenjaku in prof.

Marjanu Pogačniku, kjer je diplomiral leta 1972 ter leta 1975 končal še študij na slikarski specialki pri prof. Gabrijelu Stupici. Leta 1978 se je zaposlil na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, leta 1998 je postal redni profesor za risanje in grafiko z metodiko in se 1. Oktobra 2005 upokojil. Živi in dela v Dragomeru (Na vasi 16, 1351 Brezovica pri Ljubljani).