Letno poročilo 2014

LETNO PROGRAMSKO-POSLOVNO POROČILO MLADINSKI KULTURNI CENTER MARIBOR 2014

Mladinski kulturni center Maribor Nina Arsenovič, direktorica Maribor, januar 2015

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 1

KAZALO

1. SPLOŠNI DEL 2. POSEBNI DEL 2.1. REDNI PROGRAMI 2.1.1. GALERIJA MEDIA NOX 2.1.2. KULTURNI INKUBATOR 2.1.3. MEDNARODNI FESTIVAL RAČUNALNIŠKIH UMETNOSTI MFRU 2.1.4. FESTIVAL PERFORMA 2.1.5. SLOVENSKI DNEVI KNJIGE 2.1.6. MKC ČRKA 2.1.7 MLADINSKI HOTEL/HOSTEL PEKARNA 2.1.8 MLADINSKI PROGRAMI 2.2. PRISOTNOST V MEDIJIH 2.3. LOKALNO, REGIONALNO IN MEDNARODNO SODELOVANJE 3. POSLOVANJE ZAVODA 3.1. Ocena uspeha pri doseganju zastavljenih ciljev, upoštevaje opisne in finančne kazalnike ter izpolnjevanje letnih ciljev, ki izhajajo iz Programsko – poslovnega načrta MKC Maribor za leto 2014 3.2 Nastanek morebitnih nedopustnih in nepričakovanih posledic pri izvajanju programa 3.3 Ocena gospodarnosti in učinkovitosti poslovanj glede na opredeljene standarde in merila 3.4 Ocena delovanja sistema notranjega finančnega nadzora 4. VREDNOTENJE IZPOLNITEV LETNEGA PROGRAMA /po načelih obsega, kakovosti in strukture/ 4.1 Izvedba rednih programov 4.2 Izvedba projektov 4.3 Število prireditev 4.4 Raznovrstnost programov 4.5 Število obiskovalcev 4.6 Stopnja izkoriščenosti zmogljivosti zavoda 4.7 Strokovna in javna odmevnost dejavnosti 5. ZAKLJUČNE UGOTOVITVE

1. SPLOŠNI DEL Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 2

UVOD

Mladinski kulturni center Maribor je javni zavod, ki ga je leta 1993 ustanovila Mestna občina Maribor, z namenom organiziranja in izvajanja dejavnosti za mlade v lokalnem prostoru in širši regiji. Zavod deluje na področju kulture in mladinske dejavnosti. Poslanstvo zavoda je spodbujanje mladih pri umetniškem ustvarjanju, zagotavljanje pomoči mladim pri izvedbi in pripravi samostojnih programov in projektov ter promoviranje njihovih dosežkov v Sloveniji in tujini.

Zavod zagotavlja podporo formalnim in neformalnim skupinam ter nevladnim organizacijam tako v smislu nudenja infrastrukture kot tudi v smislu pomoči pri izvajanju posameznih programov in projektov.

Zavod dosega cilje iz predhodnega odstavka z izvajanjem kulturnih in mladinskih dejavnosti tudi z izobraževanjem, informiranjem in svetovanjem na različnih področjih kulturnih in družbenih potreb ter z organizacijo različnih kulturnih in drugih prireditev ter razvedrilnih dejavnosti za mlade.

Ime zavoda je: Mladinski kulturni center Maribor, skrajšano ime: MKC Maribor. V mednarodnem prometu zavod uporablja ime: Youth Cultural Centre Maribor.

Sedež zavoda je: Ob železnici 16, Maribor. Osnovna spletna stran zavoda: www.mkc.si, elektronski naslov: info@mkc.si.

Zavod je vpisan v sodni register pri Okrožnem sodišču Maribor.

Zavod ima dva organa: Svet zavoda in direktorja, Svet opravlja tudi naloge Strokovnega sveta, direktor pa naloge poslovnega in strokovnega direktorja.

V svetu zavoda je sedem članov, tri imenuje ustanovitelj, dva sta predstavnika delavcev, dva pa predstavnika zainteresirane javnosti. V letu 2014 so Svet zavoda sestavljali: dr. Andrej Naterer (predsednik sveta zavoda), Borut Ambrožič, Anica Zafred, Boštjan Viher, Žiga Štajbaher, Petra Kolmančič in Lidija Ropin.

Direktorica zavoda je bila Nina Arsenovič.

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 3

Javno zavod Mladinski kulturni center Maribor (v nadaljevanju MKC Maribor) pretežni del svojih dejavnosti izvaja v okviru opravljanja javne službe.

MKC Maribor je v letu

2014 izvajal šest rednih programov na področju kulture

(Slovenski dnevi knjige v Mariboru, MKC črka, likovna dejavnost Media Nox, Festival Performa, mednarodni festival računalniških umetnosti MFRU in Kulturni Inkubator).

Ob omenjenih programih smo izvajali tudi številne druge programske aktivnosti na različnih področjih delovanja.

Po načelih strukturiranja programov mladinskih centrov, ki jih določa Urad RS za mladino smo izvajali programe na naslednjih področjih: servisna dejavnost, aktivnosti za povečanje informiranosti mladih, neformalno izobraževanje in usposabljanje mladih, področje prostovoljnega mladinskega dela, mobilnost in mednarodno sodelovanje, vključevanje neorganizirane mladine ter socialna vključenost mladih z manj priložnostmi.

Pri svojem delovanju zavod temelji na sledečih zakonskih in podzakonskih aktih:  Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Mladinski kulturni center Maribor (MUV, št. 16/12)  Zakon o zavodih (Ur.l. RS, št. 12/1991, Ur.l. RS, št. 45I/1994 Odl.US: U-I104/92, 8/1996, 18/1998 Odl.US: U-I-34/94, 36/2000-ZPDZC, 127/2006ZJZP),  Zakon o javnih financah (Ur.l. RS, št. 11/2011-UPB4, Ur.l. RS, št. 110/2011ZDIU12),  Zakon o računovodstvu (Ur.l. RS, št. 23/1999, Ur.l. RS, št. 30/2002-ZJF-C),  Zakon o delovnih razmerjih (Ur.l. RS, št. 42/2002, Ur.l. RS, št. 79/2006ZZZPB-F, 46/2007 Odl.US: U-I-45/07, Up-249/06-22, 103/2007, 45/2008ZArbit, 83/2009 Odl.US: U-I-284/06-26),  Zakon o javnih uslužbencih (63/2007-UPB3, 65/2008, 69/2008-ZTFI-A, 69/2008-ZZavar-E, 74/2009 Odl.US: U-I-136/07-13, 40/2012-ZUJF),

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 4

 Kolektivna pogodba za javni sektor (Ur.l. RS, št. 57/08, 86/2008, 3/2009, 16/2009, 23/2009, 33/2009, 48/2009, 91/2009, 8/2010 Odl.US: U-I-244/08-14, 31/2010, 83/2010, 89/2010, 89/2010, 59/2011, 6/2012, 40/2012),  Kolektivna pogodba za kulturne dejavnosti (Ur.l. RS, št. Ur.l. RS, št. 45/1994, 39/1996, 40/1997, 39/1999-ZMPUPR, 82/1999, 102/2000, 52/2001, 64/2001, 60/2008, 61/2008, 32/2009, 32/2009, 22/2010, 22/2010, 83/2010, 89/2010, 40/2012, 51/2012),  Aneks h kolektivni pogodbi za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji (Ur.l.

RS, št. 40/2012),  Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (Ur.l. RS, št. 108/2009-UPB13, 8/2010 Odl.US: U-I-244/08-14, 13/2010, 16/2010 Odl.US: U-I-256/08-27, 50/2010 Odl.US: U-I-266/08-12, 59/2010, 85/2010, 94/2010-ZIU, 107/2010, 35/2011, 110/2011-ZDIU12, 27/2012 Odl.US: U-I-249/10-27, 40/2012-ZUJF - v nadaljnjem besedilu ZSPJS),  Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (Ur.l. RS, št.

51/08, 91/2008, 113/2009),  Uredba o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela v javnem sektorju (Ur.l. RS, št. 53/08, 89/2008, 98/2009-ZIUZGK, 94/2010-ZIU),  Uredba o delovni uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu (Ur.l.

RS, št. 97/2009,41/2012),  Uredba o merilih in kriterijih za določitev položajnega dodatka (Ur.l. RS, št.

57/08, 85/2010)  Uredba o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju (Ur.l. RS, št. 14/2009, 23/2009, 48/2009, 113/2009, 25/2010, 67/2010, 105/2010, 45/2012) ter v skladu z veljavnimi splošnimi akti delodajalca:  Pravilnik o popisu, oktober 2012  Pravilnik o mentorstvu in prostovoljskem delu v MKC Maribor, december 2012  Pravilnik o preprečevanju mobinga in drugih oblik trpinčenja in nadlegovanja na delovnem mestu, november 2012  Pravilnik o delovni uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu, april 2012

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 5

 Pravilnik o izvajanju notranje kontrole glede ugotavljanja prisotnosti alkohola, drog in drugih prepovedanih substanc pri zaposlenih na delovnem mestu, november 2012  Pravilnik o projektnem sodelovanju, november 2012  Pravilnik o blagajniškem poslovanju v MKC Maribor, november 2011  Pravilnik o zavarovanju osebnih podatkov, oktober 2012  Pravilnik o izplačilu za delo pri pridobivanju sponzorskih sredstev za MKC Maribor, marec 2010  Pravilnik o računovodstvu, januar 2012  Pravilnik o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v MKC Maribor, april 2012  Pravilnik o postopkih in ukrepih za zavarovanje osebnih podatkov pri izvajanju video nadzora, maj 2011  Hišni red v poslovnem prostoru Upravna zgradba –KC Pekarna, maj 2011  Hišni red Hostel Pekarna, oktober 2011  Navodila za pripravo in objavo razpisov, pozivov ter natečajev, 2012  Navodila za razstavljanje v Galeriji Media Nox, 2012  Program

obvladovanja

dejavnikov

tveganja

in

varnostni

ukrepi

za

preprečevanje pojava Legionell v vodovodnem omrežju, December 2011  MKC Maribor zdravstveni del ocene tveganja, 2012  Katalog informacij javnega značaja MKC Maribor, september 2012  Register tveganj, 2008-2012

V letu 2014 je bilo v zavodu zaposlenih 9 delavcev: direktor, organizator in koordinator programov I., organizator in koordinator programov II., računovodja, samostojni strokovni sodelavec, organizator programa, vodja čistilk, specialist za mladinsko delo in receptor. Prav tako smo imeli v letu 2014 zaposlene 4 osebe preko programa javnih del.

V skladu z dogovorjenim programom dela za leto 2014, potrjenim s strani Sveta zavoda, ugotavljamo, da je delo zavoda potekalo na sledečih področjih:  Redni programi financirani s strani ustanovitelja Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 6

 Mladinski kulturni projekti izbrani na javnih razpisih in pozivih  Mednarodni projekti  Evropska prestolnica mladih  Informiranje in obveščanje  Upravljanje infrastrukture za opravljanje dejavnosti Prepoznavnost zavoda in naših programov zaznamujejo številne mednarodne in nacionalne povezave s sorodnimi organizacijami (mednarodno v okviru mednarodnih festivalov in izrednih projektov, nacionalno pa preko mreže MaMa ter koprodukcij in partnerskega sodelovanja pri izvedbi programov in projektov.)

Zavod objavlja programe v medijih, tiskanih gradivih in na spletu, pri čemer delujemo skladno s predpisi o varstvu osebnih podatkov ter predpisi o dostopu do informacij javnega značaja.

ZAVOD UPRAVLJA Z JAVNO INFRASTRUKTURO NA PODROČJU KULTURE:

Prostor

Galerija Media Nox, Židovska ulica

1:

12, Maribor

Prostor

Kulturni inkubator, Koroška cesta

2:

18, Maribor

Prostor

Prostori bivše TV Metke, Koroška

3:

cesta 18, Maribor

Prostor

Upravna zgradba v KC Pekarna, Ob

4:

železnici 16, Maribor

80,0 m2

146,12 m2

280,0 m2

1800 m2

2. POSEBNI DEL

IZVAJANJE PROGRAMOV V LETU 2014

Programsko delovanje MKC Maribor je v letu 2014 temeljilo na sprejetem Programsko – poslovnem načrtu Mladinskega kulturnega centra Maribor 2014, ki ga je na predlog direktorice potrdil svet zavoda v februarju 2014.

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 7

Izvedeni program in aktivnosti so bile skladne z načrtovanim, na posameznih področjih so ga presegale tako v kvalitativnem kot tudi kvantitativnem smislu.

Izvedli smo tudi nekaj nenačrtovanih dogodkov. Izvajali smo programe, katerih primarni cilj je kulturno udejstvovanje mladih oziroma kulturni programi za mlade ter mladinske programe.

2.1 REDNI PROGRAMI

2.1.1 GALERIJA MEDIA NOX V letu 2014 je likovni program Mladinskega kulturnega centra Maribor. obsegal naslednje projekte:

1) Razstave v galeriji Media Nox, 2) E-razstava v e-galeriji Web Nox, 3) Potopisne razstave v hostlu Pekarna ter 4) Poletna galerijska noč

RAZSTAVE V GALERIJI MEDIA NOX

Do 30. 6. smo v galeriji Media Nox organizirali in pripravili na ogled 5 razstav zelo različnih likovno-umetniških praks: Skupinska fotografska razstava »Človek pred tridesetim letom besede mladost ne razume« (Jean Dutourd) (8. 1. – 4. 2. 2014) Na prvi letošnji razstavi smo predstavili fotografije desetih udeležencev delavnice, ki so predstavili svoj pogled na svet ter teme, ki jih je začrtala Evropska prestolnica mladih – Maribor, 2013. Sodelovali so Anthy Bracka, Špela Debenjak, Jerneja Dečar, Laura Di Giovanni, Dejan Janžekovič, Janez Klenovšek, Vojka Miklavc, Željko Milovanovič, Alen Širovnik in Ema Tamše. Kustosinja razstave je bila Lucija Smodiš.

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 8

Blaž Vehovar: American Dream (7. 2. – 7. 3. 2014)

Med 7. februarjem in 7. marcem se je v galeriji Media Nox predstavil akademski slikar Blaž Vehovar. »Blaž Vehovar je svoje sanje uresničil s popotovanjem po ameriških stepah in pragozdovih, kjer še živijo bizoni, moškatna goveda in medvedi - grizliji, v tako imenovanih naravnih rezervatih in prerijah. Uvrstili bi ga lahko med umetnike, ki slikajo živali - čeprav se sam nerad uvršča v skupino »animalistov«. Zanimanje in upodabljanje impozantno velikih živali so motivi, ki umetnika spremljajo že od otroštva, morda so mu tudi zato toliko blizu, vsekakor pa ne predstavljajo edinega vira navdiha.

Tudi njegova tehnika je povezana z gibanjem, ki se pojavi v času po Drugi svetovni vojni v ZDA in katerega posledica je selitev slikarskega eksistencializma v Evropo, ki se osredotoča na snovne nanose materije. "Pintura materica" je umetniški stil iz petdesetih let prejšnjega stoletja, njegov začetnik ter ustanovitelj pa Španec Antoni Tapies (1923-2012), ki podobno kot Vehovar v slikarsko celoto vključuje naravne Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 9

materiale, kot so zemlja, pesek, žagovina, seno, trava, oglje, vlakna, blago, ki jim dodaja »umetne« materiale - lepilo, akrile in oljne barve. Tudi platno je sestavljeno iz mešanih tehnik, s čimer tvori posebno slikarsko celoto, ki se zliva z upodobitvami motivov živali. Vzorčni primer takega pristopa je denimo Vehovarjev Bizon, ki se neizogibno spogleduje z motiviko in »kompozicijo« jamskih slikarij paleolitske dobe a zgolj zaradi veličine in upodobitve motiva«. (Povzeto po tekstu Nine Jeza)

Katja Hrvatin Jazbec: Zgodbe mesta in neba (12. 3. – 4. 4. 2014)

Naslednja se je v galeriji Media Nox predstavila Katja Hrvatin Jazbec, profesorica likovne umetnosti, ki deluje kot slikarka in videastka, z razstavo Zgodbe mesta in neba. »Katja Hrvatin Jazbec ustvarja slike ter z njimi zgodbe mesta in neba. Umetnica naslikane statične mestne zgradbe povezuje z dinamičnim gibanjem oblakov na nebu, katerim dodaja zvoke in vabljive naslove, s čimer še dodatno zbuja domišljijo Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 10

opazovalca: Danes je ni v službi, Nekdo kuha kavo, Trije na dopustu, dva na bolniški in en len, Zaradi oblakov niso videli mesta, Na radiu je slišal že davno pozabljeno pesem, V šestnajstem nadstropju raste drevo, Gospod iz desetega nadstropja se ni zavedal, da ravno pozira za akt. Naslovi kakor iz časopisne kronike.

Vse te posamezne zgodbe spremlja video, naslovljen Nebo poje mi, ki prikazuje potovanje oblakov ob spremljavi glasbe. Avtor glasbene predloge je multiinstrumentalist Andrej Hrvatin, uporablja pa turško pihalo ney. Izbor pihala je premišljen in izbran v sodelovanju z umetnico, saj jo, kot pravi, "zvok tega specifičnega pihala asociira na gibanje oblakov". Jazbečeva nam z uporabo različnih medijev predstavlja videnje kontrasta med mestom, nebom in ljudmi, ki te zgodbe pripovedujejo.« (Povzeto po tekstu Nine Jeza)

Razstava #Kosovel# (9. 4. – 22. 5. 2014) V počastitev svetovnega praznika Dneva knjige smo v galeriji Media Nox pripravili skupinsko razstavo študentov Višje strokovne šole Šolskega centra Srečka Kosovela

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 11

Sežana, smer oblikovanje in fotografija. Razstava je bila posvečena tudi 110. obletnici rojstva Srečka Kosovela.

Na razstavi se je predstavilo 20 študentov fotografije, ki so reintrepretirali Kosovelove pesmi skozi fotografski objektiv in predstavili prek digitalnega nosilca na različne papirne podlage. Tako je nastal neke vrste hommage Kosovelu in njegovemu razmišljanju.

Mentorji so bili: Jasna Klančišar, Antor Marn, Katja Gorjup, Miha Jeršek, Damjan Švara in Katarina Sadovski.

Razstava študentov Oddelka za likovno umetnost Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru (28. 5. – 27. 6. 2014) Tudi letos smo galerijo odprli študentom Oddelka za likovno umetnost Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru. Pod mentorstvom Darka Golije, Sandija Červeka, Samuela Grajfonerja, Anke Krašna, Ota Rimeleta, Petre Varl, Dušana Zidarja ter Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 12

Mojce Zlokarnik so predstavili svoje najboljše izdelke. Kurator že tradicionalne razstave je bil profesor Janez Balažic..

Razstava Mihe Kosmača ČRNO NA BELEM oz.

WHAT YOU SEE IS WHAT YOU GET (2. 7. – 2. 8. 2014) Miha Kosmača smo v Mariboru že spoznali kot nagrajenca Primavere 2013 nagrade Društva likovnih umetnikov Maribor ter kot oblikovalca celostne podobe jubilejne, 15. Magdalene, Festivala kreativne komunikacije. Umetnik razstavlja tudi na svetovnem spletu - v virtualni galeriji Web Nox z deli iz serije Intriguing duality (Vznemirjujoča dvojnost) predstavlja podobe, ki jih kombinira s podvojitvijo izraza na dveh ločenih portretih človeka in psa. »Zver v človeku ali človek v zveri postane z diptihi še bolj izrazit,«.

Tokrat se je Miha Kosmač predstavil z natančno in neverjetno umirjeno roko v najčistejšem mediju izražanja, torej v risbi, ki mu, za razliko od drugih medijev, s katerimi dela (računalnik ali sprej), ne omogoča prikrivanja: vsaka poteza ostane zapisana, ali, kot je moderno danes reči - vse je transparentno. Vsaj pri risbi Mihe

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 13

Kosmača. Opazovalec na koncu »vidi« v začetek, zazna vse poteze, od uvodne točke do zadnje linije.

Miha Kosmač izkazuje velik umetniški potencial, ki ga z rednim sodelovanjem na prestižnih umetniških natečajih in razstavah že zdaj oblikuje v prepoznavno formo.

Njegovi portreti, izraženi v prvinski likovni tehniki, preprosti perorisbi, odražajo značaje portretirancev, njihove osebnostne lastnosti, ki jim prav z izrazno močjo risarske linije vliva življenja. Ni namreč pomembno, kdo je portretiranec, pomembno je, da portret adekvatno izraža njegov karakter. (Povzeto po teksu Nine Jeza)

Razstava del nastalih na I. Mednarodne umetniške kolonije za mlade Media Nox 2013 (6. 8. – 19. 9.)

Poleti 2014 je minilo je leto dni od I. umetniške kolonije za mlade Media Nox v Mariboru, prijetnega druženja ter ustvarjanja. V galeriji Media Nox smo tako v avgustu 2014 odprli razstavo, na kateri smo predstavili umetnine, ki so nastale predlani na koloniji s tematskim naslovom "2013 - Leto hudiča".

Hudič, Vrag, Satan, Belcebub, Zlodej, Parkelj, Demon - veliko sopomenk najdemo, da opišemo tega Nebodigatreba. In če obstaja zlo, obstaja tudi dobro, kajti vse stvari na svetu imajo dva pola - pozitivnega in negativnega.

Pomembno je, da sta pola uravnovešena. V kolikor eden prevlada, se dogodi »neugodje« - in imamo Hudiča. Tudi ubogi števnik 13 je povezan z zlodejem Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 14

za vraževerne nesrečna številka, v toku zgodovine pa nujna. Pride pač vedno za 12, tudi v docela človeški letnici.

Priložnosti za temo, ki se je sama ponudila ob organizaciji likovne kolonije v letu 2013, seveda ni šlo izpustiti. Tako so sodelujoči umetniki tiste avgustovske dni leta 2013, ko se je mesto dušilo v peklenski vročini, iskali navdih v Hudiču. Izziv: ali lahko umetnik najde Satana v Mariboru? (povzeto po teksu Nine Jeza) Razstavljali so: Andrej Potrč, Ksenija Kovačević, Eduardo Bentub, Istvan Szanta, Duša Jesih, Gregor Magdič, Lidija Matulin, Slađana Matić Trstenjak, Ivana Radovanović, Franci Peperko, Milivoje Djurović ter Maja Šivec

VIDEOPERFORMA Mednarodna razstava (1. – 10. 10. 2014)

Video:performa se je kot programski sklop festivala Performa vzpostavila pred šestimi leti. Predstavlja avtorske video projekte, ambientalne video instalacije in video performanse. V ospredju so multimedijsko zasnovana dela, ki v svoji vsebini prepletajo različne umetniške žanre in prakse.

V oktoberski izbor smo umestili dva umetnika in sicer: nizozemski režiser Boudewijn Koole se je predstavil z delom V zraku / Off Ground, Diego Agulló ter Dmitry Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 15

Paranyushkin pa z delom Kavsalni pakt: Misija Frankfurt / The Humping Pact: Frankfurt Mission.

Jasmina Grudnik: »Jovana« (17. 10. – 28. 11. 2014)

Jasmina Grudnik je mlada umetnica na pragu zaključka ljubljanske Akademije za likovno umetnost in oblikovanje. Predstavlja docela novo generacijo slovenskih mladih ustvarjalcev, novo v smislu, da je ob labodjem spevu sodobnih umetniških form postavljena na kritično preizkušnjo. Govorimo o umetniški zvrsti, ki ji moderno pravimo instalacija. Umetnica se ukvarja s prostorsko postavitvijo, pri čemer prostor oblikuje tako, da transformira njegovo izvorno percepcijo. Povedano bolj direktno: določenemu prostoru spreminja njegov obči namen. Nič drugače ni v primeru galerije Media Nox - Jasmina je predstavitveni prostor transformirala v svoj 'pravi' dom, ki je hkrati dom deklice Jovane. Jovanin dom.

Umetnica je pri nastajanju prostorske instalacije uporabljala tehniko risbe z akrilom, ki se je prepletala z liki iz časopisnega papirja - iz tega je ustvarjala odnose med risbo, časopisnim papirjem in prostorom. Jasminina zgodba združuje kraje s fotografijami, grafikami, skicami ali krokiji, ki jih jemlje iz tega ali onega 'prostora', tudi iz dnevniških zapisov, prevedenih v risbe. V instalaciji združuje dvoje življenj, da bi

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 16

tako kljubovala minljivosti, oddaljenosti, nezmožnosti resnične 'zamrznitve' trenutka; zavedajoč se, da je vse le ironija, umetniški izraz nemoči proti toku dejanskega časa. (povzeto po tekstu Nine Jeza)

Umetnina v nastajanju - projekt Mladi kustos (9. 12. 2014 – 9. 1. 2015) Pri projektu Mladi kustos, ki smo ga v letu 2014 izvedli četrtič, galerija Media Nox ponudi prostor študentom umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru s ciljem, da se preizkusijo v vlogi kustosa.

Razstava Umetnina v nastajanju je torej rezultat sodelovanja med študenti tretjega letnika dodiplomskega študijskega programa Umetnostna zgodovina na Filozofski fakulteti v Mariboru in študenti Akademije za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani ter njihovimi mentorji…Mladi kustosi so si izbrali dela študentov umetnosti in jih predstavili v galeriji Media Nox.

Razstavljalci:

Mladi kustosi:

Gašper Capuder

Urška Trampuš

Živa Drvarič

Lea Lampret

Eva Jera Hanžek

Urška Trampuš

Martina Jurak

Tanja Kerić

Gašper Kunšič

Karin Požin

Voranc Kumar

Tina Krnjič

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 17

Iza Pavlina

Eva Murko

Mira Resnik

Robin Fidler

Tomo Stanič

Matej Behin

Tin Švagelj

Petra Popović

E-RAZSTAVA V E-GALERIJI WEB NOX

WEB NOX je virtualna galerija oziroma e-galerija - specializirana spletna galerija s predstavitvami mladih, uveljavljenih ter še neuveljavljenih umetnikov z umetniškimi deli v digitalni obliki. Deluje kot abstraktni podaljšek galerije Media Nox, ki jo nadgrajuje tako v vrednosti kot v izgledu in katere namen je vključiti kar največje število mladih ali tistih, ki jih zanima likovni svet.

V e-galeriji WEB NOX smo v letošnjem letu pripravili razstavo fotografij Vonj po moškem, fotografinje Maje Šivec. Izbor: kustodinja Nina Jeza.

Maja Šivec deluje kot kulturna ustvarjalka. Samostojno in skupinsko razstavlja doma in po svetu, za svoja dela pa je prejela že mnogo priznanj in nagrad. Posebej je ponosna na razstavno nagrado na 69. mednarodnem salonu Japonske, ki jo je popeljala na enomesečno raziskovanje Japonske. »Fotografinja Maja Šivec predstavlja gola telesa moških, ki jih preko fotografij ne le občudujemo, temveč delujejo na celo vrsto naših čutil. Zdi se, da zbujajo v nas najbolj primarna občutja: intenzivno objektnost človeškega telesa predstavljajo Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 18

namreč povsem neposredno, hkrati pa s premišljeno postavitvijo ali utemeljenim gibom/prepletom poudarjajo daljnosežen estetski domet posamezne upodobitve.

Fotografije so prezentirane tako intimno, da telesnost upodobljenega moškega začutimo z vsemi čuti, ki jih premoremo.« (povzeto po tekstu Nine Jeza).

POTOPISNE RAZSTAVE V HOSTLU PEKARNA Konec prejšnjega leta smo objavili razpis za potopisne fotografske razstave v Hostlu Pekarna v letu 2014. Izmed prispelih prijav smo izbrali štiri najboljše, katerih razstave smo oz. bomo organizirali v letošnjem letu.

V letu 2014 smo na ogled postavili 4 potopisne razstave.

Ines Kavgić: Razstava nasmehov (15. 1. – 28. 3. 2014) V poletju 2012 je Ines Kavgić tri mesece preživela na prostovoljnem delu v Gani, kjer je na dveh šolah (v vaseh Azani in Butre) poučevala otroke. Trije meseci niso dolga

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 19

doba, ampak v Gani je to več kot dovolj časa, da so se ji ti otroci za vedno vtisnili v spomin.

Zanjo bo Gana vedno dežela nasmehov. Tekom treh mesecev je neprestano vpijala prijaznost tujcev in si poskušala vtisniti njihove nasmehe v svoj spomin. Zato je tudi pričujočo razstavo poimenovala »Razstava nasmehov«.

Ines je bila rojena 8. novembra 1989 v Slovenj Gradcu. Zaključila je gimnazijo v Slovenj Gradcu in je trenutno absolventka druge stopnje na Fakulteti za strojništvo v Mariboru. Je tudi prostovoljka, ljubiteljica fotografiranja in športa, popotnica…

Zlatko Fišer: Panorame (2. 4. – 27. 6. 2014) V razstavišču hostla Pekarna je na ogled postavil svoje slikovite panorame tudi fotograf Zlatko Fišer.

Zlatko Fišer je navdušen uporabnik modernih pristopov in raziskovalec brezmejnih možnosti, ki jih fotoaparat in računalnik omogočata. Priljubljeni motivi so portreti, krajine, arhitektura, v katerih išče zanimive trenutke in kontraste. V zadnjih letih jih je našel predvsem na svojih potovanjih po Aziji, Afriki , Avstraliji in južni Ameriki.

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 20

Zlatko Fišer se je rodil 18.3.1960 v Mariboru. Ljubiteljstvo do fotografije goji že od osnovne šole, ko je z Zenitom spoznaval prve zakonitosti fotografije, aktivno se s fotografijo ukvarja zadnjih 15 let.

V letu 2014 smo v razstavišču Hostla Pekarna pripravili dve potopisni fotografski razstavi: Zvezdana Bercko: Mistični Butan (2. 7. – 26. 9. 2014) Zvezdana Bercko, sociologinja in novinarka, je po duši popotnica. Ni pomembno, ali jo pot vodi na drugi konec sveta ali prav blizu doma, da je le čim dlje od množično obiskanih destinacij instantnega turizma. Prisega na misel Nejca Zaplotnika, da je pot cilj, in tako tudi na že znanih poteh vedno odkrije kaj novega. Najraje se vrača v Himalajo, ki jo je povsem začarala že pred leti. Butan, kjer so leta 2012 nastale razstavljene fotografije, pa je bil prav posebno, zelo skrivnostno, skoraj mistično, neponovljivo doživetje.

Fotoaparat je njen stalni sopotnik na potovanjih že od vsega začetka. Najraje fotografira krajino in utrinke iz vsakdanjega življenja. Fotografije objavlja ob svojih popotniških reportažah, s samostojno fotografsko razstavo pa se je tokrat predstavila prvič.

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 21

Maja Modrinjak: Brazilija (1. 10. – 31. 12. 2014)

Kot zadnja je v letu 2014 svoje fotografije barvite Brazilije na ogled postavila mlada inžinerka fotografije in vizualna umetnica Maja Modrinjak.

S fotografijo sem je spoprijateljila že zgodaj, zaradi svojega očeta, znanega mariborskega fotografa, ki je bil njen prvi učitelj - mentor. Na področju fotografije želi nadaljevati njegove poti in iskati svoja lastna spoznanja. Privlačijo jo raznovrstni motivi ter različne smeri fotografije, od avtorsko - umetniške, do reportažne, senzacionalistične...

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 22

POLETNA GALERIJSKA NOČ (21. 6. 2014)

Kot vsako leto, se je tudi letos galerija Media Nox, v sodelovanju z drugimi galerijami na Židovskem trgu, pridružila vseslovenski muzejski oz. galerijski noči.

Na čudovit poletni večer smo imeli galerijo odprto do polnoči, saj tudi ime Media Nox, pomeni polnoč. V galeriji je bila obiskovalcem na ogled pripravljena razstava študentov Pedagoške fakultete, pred galerijo pa smo pripravili pogostitev ter glasbeni program. Obiskovalce pa so pričakala tudi slikarska stojala, majhna platna ter barve.

Povabili smo jih k umetniškemu ustvarjanju. Obiskovalci so se z navdušenjem lotili slikanja in kar kmalu poslikali vsa razpoložljiva platna. Nastala platna so še vedno na ogled v galeriji.

Fotografije: arhiv MKC Maribor

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 23

1.1.2. KULTURNI INKUBATOR

V letu 2014 smo izvajali predvsem intermedijske in avdio vizualne projekte, ki temeljijo na tehnologiji prihodnosti, in sicer 3d printanju. V okviru tega smo izvajali projektna srečanja ustvarjalcev s področji 3d dejavnosti. Delo je potekalo na zasnovi 3d projekta AR kode in projekta animacije, risanke, kratkega filma. Sodelovali so udeleženci, ki poznajo in imajo predznanja s področij 3d dela.

Izvajali smo produkcijo 3d projekta in zasnovo javne intervencije z uporabo AR in QR kod za koprodukcijski projekt Zorana Srđiča Janežiča.

Izvajali smo produkcijo koprodukcijskega projekta 10.000 delčkov holograma. Delo je potekalo na izdelavi grafičnih gradiv, tekstur in map.

Za 3d projekt Izvršitelj volje smo izdelovali 3d animacije in postprodukcijo. Delo je potekalo na izdelavi grafičnih gradiv, tekstur in map. Animacija je končana in projekt prehaja v fazo postprodukcije.

V okviru sodelovanja in infrastrukturne podpore ostalim organizacijam smo izvajali naš celoletni program imenovan Odprti studijo, ki je omogočal izdelavo projektov mladim ustvarjalcem, študentom, dijakom in drugim, ki so želeli kreativno uporabiti IKT v naših prostorih. V tem obdobju smo sodelovali s Aleksandro Saško Gruden, Vojkom Pogačarjem in Damijanom Severjem.

Urejali smo tudi video dokumentacijo.

Organizirali in gostili smo neformalna srečanja ljubiteljev fantazijskih iger (Patfinder, Warhammer ...) , na katerih so udeleženci preizkušali svoje spretnosti in se o strategiji igranja tudi pogovarjale ter izmenjevali izkušnje. Prav tako smo organizirali in izvedli neformalna srečanja ljubiteljev japonske kulture Animoku.

Z društvom študentov zgodovine Maribor smo izvedli predstavitev in pogovor o delu Klavnica 5: Otroška križarska vojna : Dolžnostni ples s smrtjo, pisatelja Kurta Vonneguta (delo je bilo v minulem stoletju največkrat prepovedano delo v ZDA).

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 24

Izvedli smo Konvencijo ljubiteljev znanstvene fantastike, fantastike, internetne kulture, namiznih iger igranja domišljijskih vlog. V okviru konvencije so bili izvedeni naslednji dogodki: predavanje o mečih (Andrej Ivanuša), predavanje Cyberpunk (Timotej Rojko), predavanje RPG zgodovina (Marko Thuma), predavanje Live Action Role Play – oklep, penasta sekira in umetna kri (KUD Šmaug), predavanje RPG psihologija (Sabina Halilovič in Špela Šalamon), predavanje Clive Barker – moderni oče groze (Ines Čepin), predstavitev evropskega srednjeveškega mečevanje (Špela Šalamon), predstavitev ter možnost igranja RP iger: Numenera, World of Darkness: Hunter the Vigil ..., namiznih iger in iger s kartami: Netrunner, Illuminati, Small Worlds, Elder Sign, Arkham Horror, Warhammer…). V okviru spremljevalnega programa je potekal sejem iger, knjig, igralnih pripomočkov… Izvedeno v sodelovanju z Društvom Zlati Goblin.

Prav tako smo v sodelovanju z društvom Zlati goblin izvedli Predavanje Zlati teden predavanje o japonskih praznikih.

V okviru Cikla filmozofskih večerov Mediozofija - o posredovanem svetu , smo v sodelovanju z Društvom študentov sociologije Maribor in Zofijinimi ljubimci društvom za razvoj humanistike izvedli projekcijo filma Status Anxiety.

Projekcija filma The Codes of Gender in okrogla miza na temo spola v oglaševanju in popularni kulturi v Kulturnem Inkubatorju, izvedeno v sodelovanju z Zofijinimi ljubimci - društvo za razvoj humanistike.

2.1.3. MEDNARODNI FESTIVAL RAČUNALNIŠKIH UMETNOSTI MFRU Mednarodni festival računalniške umetnosti - MFRU zaokrožuje 20 let raziskovanja temnih in svetlih plati računalniške umetnosti, ki še nikoli ni bila tako priročna, a hkrati kompleksna. Pogled v prihodnost predvideva, da bosta tehnologija in tehnika, z njima pa tudi tovrstna umetnost, še naprej hodili z velikimi koraki. Prav takšnimi, ki so pripeljali začetke festivala leta 1995 do današnje točke. Točke 2.0, ki poleg točke interakcijskega preloma modernega svetovnega spleta in načinov njegove uporabe istočasno preveša MFRU v tretje desetletje in tako v docela intermedijsko obdobje.

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 25

MFRU 2.0 V zadnjih dvajsetih letih se je na področju računalniške tehnologije zgodil neverjeten in bliskovit napredek. MFRU izvira še iz časa, ko se je namesto danes uveljavljenega imena »intermedijska umetnost«, ki bolje označuje širino spektra digitalnih tehnologij in možnosti njihove uporabe, uporabljala še zveza »računalniška« oziroma »kibernetična umetnost«.

Veliko retronimov se je v tem času zamenjalo, kar samo po sebi nakazuje zavezanost razvoju in potrjuje kontinuiranost začetne idejne zasnove.

Spreminja se tudi vloga interneta. Na začetku je bil izrazito statičen (Web 1.0), kar pomeni, da je omogočal le branje podatkov in iskanje informacij. V poslednjih letih pa smo tudi na tem področju doživeli revolucijo, ki jo je O'Reilly identificiral s pojmom Web 2.0 kot »poslovno revolucijo v računalniški industriji, ki je omogočila premik od statične uporabe interneta do prave intermedijske platforme, znotraj katere postajajo vse bolj pomembne aplikacije, namenjene neposredni interakciji uporabnikov z digitalnim svetom.« (O'Reilly, 2004).

Vendar pa ne gre le za tehnične spremembe, ampak tudi za zmeraj lažji način uporabe že znanih uporabniških orodij. »Splet 2.0« tako združuje različne rešitve in vsebuje spletne dnevnike, socialna omrežja, tehnologije, mobilne aplikacije in podobno. Do uporabnika je še bolj prijazen, vsebine so lažje dostopne in omogočajo uporabniku tudi večjo vlogo pri njihovem soustvarjanju. »Splet 2.0« se uporablja za spletno komuniciranje, sodelovanje, ustvarjanje, iskanje informacij, objavljanje, poslovanje, uporabljanje spletnih storitev: možnosti so v resnici omejene le z domišljijo in inventivnostjo. Ključna beseda je interaktivnost - z razvojem socialnih omrežij, »instagramov«, spletnih blogov, selfijev in podobnega, se je tudi uporaba računalnikov med potrošniki izjemno razširila. Danes tako skorajda ne najdemo posameznika, ki ne bi imel doma intermedijske naprave v taki ali drugačni obliki, največkrat imamo pa vsaj računalnik ter pametni telefon hkrati.

Spremljevalni/Uvodni dogodek: SIMPOZIJ: V sredo, 24. septembra 2014, v okviru festivala MFRU s sodelovanjem Umetnostne galerije Maribor je potekal enodnevni Simpozij na temo 20. obletnice festivala MFRU, na katerem so sodelovali nekateri vidnejši predstavniki teorije s področja intermedijskih umetnosti ter pretekli kuratorji, selektorji in organizatorji Festivala MFRU. Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 26

sodelujoči predavatelji: dr. Janez Strehovec, dr. Maja Murnik, prof. Vojko Pogačar, Jože Slaček, Peter tomaž Dobrila, dr. Petja Grafenauer, Jaka železnikar in Nina Jeza (program in teme predavanj v prilogi) FESTIVAL MFRU 2014 je potekal med 25. - 27. septembrom 2014, na različnih hiper-lokacijah v mestu Maribor: Kino Udarnik, Vetrinjski dvor, GT22 in galerija Media Nox

FESTIVAL MFRU 2.014 (25. - 27. september) četrtek, 25. september

VETRINJSKI DVOR: čez dan so potekali preddogodki v Vetrinjskem dvorcu: GaimingLounge - Žiga Pavlovič (predstavitev video iger nekoč in danes ter predstavitev Ocolusa) delavnice 3D tiskanja: Jože Slaček& Jan Izdelovanje PR MFRU priponk/značk (Monika Pocrnjič) Robocup dance - delavnica plesnih Robotov pod mentorstvom dr. Suzane Uran (fakulteta FERI). Sodelovale so: OŠ Velika nedelja, OŠ Leona Štuklja Maribor in SŠC Ptuj, Elektro računalniška šola.

Planetarium (dvorišče vetrinjski dvor), v njem je potekala delavnica Magična Kupola, OŠ Gorišnica, mentor Boštjan Rihtarič sodelujoči: Speculum Artium - DDT Trbovlje (so se predstavili tudi v Mariboru)

VETRINJSKI DVOR: otvoritev festivala MFRU ob 19. uri

Razstava v Vetrinjskem dvorcu: Bogdan Soban (SI) Maša Jazbec (SI) Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 27

Monika Pocrnjič (SI) Zoran S. Janežič (SI) Borut Savski (SI)

Razstava Media Nox Abaz Dizdarević (ČG) Dino Karailo (ČG) Marko Batista (SI)

Razstava v GT22 ALUO - podiplomski študentje, Intermedia, mentorja prof. Srečo Dragan in prof.

Dušan Bučar

KINO UDARNIK performance 21.00 - 23.00 Marko Batista: Optolit / SI Nonotak: Late Speculation / FR DJ zaključek

Petek, 26. september

Razstave: Media Nox / 10.00 - 20.00 / GT22 / ALUO / 11.00 - 20.00

VETRINJSKI DVOR Planetarium (dvorišče vetrinjski dvor) Hodi Mesto - večmedijski performans IN SITU (Irena Pivka in Brane Zorman) za šole in obiskovalce Delavnice: izdelava PR MFRU priponk (Monika Pocrnjič) 3D tiskanje (Jože Slaček in Jan) Ko pridelava hrane postane umetnost, SŠC Ptuj, Elektro in računalniška šola, mentor: Franc Vrbančič Gaming Lounge (predstavitev video iger in Ocolus) Nastopi plesnih robotov - Robocup dance Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 28

BEST - Board of European Students of Technology - je mednarodna konstantno rastoča neprofitna študentska organizacija.

Predavanja: dr. Tomaž Grušovnik - za šole in obiskovalce Dušan Slavinec - predstavitev elektronske glasbe skozi razvoj računalniške tehnologije/računalnikov predstavitve sodelujočih umetnikov

KINO UDARNIK 11.00 - 16.00 Predstavitev animacij Ars Electronica 16.00 - 18.00 predstavitve umetnikov okrogla miza: razvoj glasbe: Miha Ciglar, Miha Kraj, Primož Oberžan

performance ob 21.00-23.00 Miha Ciglar – Virtual Sources Miha Kralj - ANDROMEDA DJ zaključek

sobota, 27. september:

Razstave: Media Nox / 10.00 - 20.00 / GT22 / ALUO / 11.00 - 20.00 VETRINJSKI DVOR Planetarium Delavnice: 3D printanje MFRU PR značke - Monika, Barbi, Metka…

Gaming Lounge

GT 22 predavanje ALUO prof. Dušan Bučar (o videu - razvoj in pregled videa)

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 29

KINO UDARNIK 11.00 - 16.00 Animacije Ars Electronica Animacije F.I.V.E.

16.00 - 18.00 predstavitve umetnikov Jara Vogrič, Zoran Srdič Janežič, Maša Jazbec, Borut Savski, Abaz Dizdarević (ČG), Dino Karailo (ČG)

performance ob 21.00 Jara Vogrič: Prostor za gledanje - Theatron / SI Primož Oberžan-Federmeister: Mehanikom! / SI DJ zaključek

S pripravami na festival smo pričeli v mesecu marcu. Organizatorji smo se odločili narediti presek ob 20. obletnici festivala MFRU. Precej težko je izpostaviti najsvetlejšo in najtemnejšo plat računalniške umetnosti. Ker je ta umetnosti povezana z računalništvom, je tako kot računalništvo samo precej spremenljiva. In takoj ko je računalništvo povezano z umetnostjo, dobi širina te besedne zveze neslutene razsežnosti. Tako temne kot svetle.

Zagotovo so svetla plat festivala vsi do sedaj sodelujoči domači in svetovno priznani umetniki, ki so v času MFRU gostovali v Mariboru. Delo kuratorjev, ki so v mesto pripeljali tudi največje zvezde intermedijskih umetnosti omogoča ohranjanje stika s primerljivimi evropskimi festivali, pomembno je pa tudi zaradi približevanja intermedijskih umetnosti domači publiki in dvigu razumevanja digitalnih medijev ter možnosti in priložnosti, ki jih omogočajo.

Festival je vodilo in ustvarjalo precejšnje število ljudi. Najprej je treba čestitati ustanoviteljem festivala, posebej Jožetu Slačku, ki se še danes zelo trudi, da se festival vsako leto izvaja; nato vsem programskim vodjem, selektorjem, umetnikom, vsem sodelujočim in tudi organizatorju MKC Maribor, da se je festival ohranil že jubilejnih 20 let. MFRU financirata tako Mestna občina Maribor kot Ministrstvo za Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 30

kulturo. Ta sredstva festival prejema že več let, upraviči pa jih s kontinuiranim delom, ki presega meje tako občine kot države. Festival bi seveda brez občinskih in državnih sredstev težko preživel. Ali pa sploh ne.

Program

se

torej

vsako

leto

izbira

po

nekem

konceptu,

ki

predstavlja

revolucijo/novost na določenem področju razvoja računalniške tehnologije. Letos smo ob 20. obletnici festivala MFRU naredili prerez in primerjavo računalniške umetnosti v preteklosti (cca. 20 let nazaj) ter jo primerjali s sedanjostjo. Predstavili smo razvoj glasbe v povezavi z računalnikom. Zato smo se odločili, da letos zagotovo ne smemo spregledati kralja elektronske glasbe v osemdesetih Miha Kralja in njegov legendarni album Andromeda. Miha Kralj je elektronsko glasbo izvajal še na starih sintesajzerjih, ni imel mešalnega pulta ali računalnika, kjer si lahko posname zvoke in nato improvizira z računalnikom. Hkrati pa je bila to tudi predstavitev glasbe, ki jo danes ustvarjajo umetniki z različnimi aplikacijami - njegov sodoben `nasprotnik` je bil npr. Miha Ciglar, ki dela glasbo s posebni zvočniki, ki ustvarjajo zgoščen snop slišnega zvoka omogočajo oddajanje akustičnih vsebin zgolj v eni smeri. Zvočniki se pri tem uporabljajo indirektno, tako, da se zvok sliši šele preko refleksij oz. odbojev od sten, stropa ali različnih drugih predmetov. Ko se zvok projicira skozi dinamične oz. premikajoče se usmerjene zvočnike, nastane zelo nenavaden akustični efekt.

Zagotovo bi poudarili, da skušamo festival MFRU predstaviti kot sodelovanje in povezovanje z umetniki in ostalimi inovatorji. MFRU se znajde tudi v soorganizaciji nekaterih ustanov, vladnih in nevladnih, ki sodelujejo, da se lahko predstavijo na festivalu MFRU. Tudi letos smo festival dodatno okrepili s pedagoškimi aktivnostmi ter tako skušali prispevati k osveščanju ne le otrok in mladine, temveč tudi učiteljev in drugih pedagoških delavcev o pomenu in uporabi IKT. Izobraževalni oziroma pedagoški pristop MFRU je ciljal na šolarsko, dijaško in študentsko populacijo – vključeval je mlade od osnovnih in srednjih šol do študentov. Kot rečeno, s pedagoškim interdisciplinarnim pristopom povezujemo in v festivalsko dogajanje vključujemo osnovne in srednje šole ter fakultete, predvsem v obliki delavnic. Računalniki so namreč naša prihodnost in nujno zlo (kakor misli večina staršev). Potrebno je mlajšo generacijo naučiti uporabe računalnikov in predvsem uporabo svetovnega spleta, saj Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 31

jim to lahko prinese navsezadnje tudi kruh. Ne gre za knjigo - knjiga bo vedno ostala pisana literatura na papir, ki z iznajdbo tabličnih naprav ni in ne bo izgubila vrednosti, kot meni večina, ko s tem argumentom zagovarja slabost računalnika. Živimo v sodobni tehnološki družbi, kar se vidi v umetnosti in normalno, da umetnik črpa iz družbe. Ko ustvarja, pri tem uporablja orodje, ki ga ima na razpolago - računalnik je, če lahko zaključim misel z besedami dr. Janeza Strehovca: »Računalnik je bil pri svojih začetnih umetniških aplikacijah

razumljen v kreativni vlogi pri oblikovanju

novih generacij podob, teksta, zvokov in hibridov med njimi, prav tako pa so pri tem prihajale do izraza tudi njegove kvalitete v smislu Turingovega stroja in omogočanja kibernetske povratne zanke, ki vključuje odzive uporabnikov podatkovnih mrež (interaktivnost).« Navsezadnje pa tudi starejše generacije, ko spoznajo oziroma se naučijo pravilne uporabe računalnika, ugotovijo, da je ta bistveno lažja in hitrejša. Komunikacija danes, ki je tudi najpomembnejša, lahko poteka hitro in enostavno. Kaj bi danes npr. brez mailov in Facebooka? Danes vsi zaposleni, ko zjutraj pridejo v službo, najprej preverijo svojo elektronsko pošto, nato pa jih še vsaj polovica preveri svoj FB profil, kjer se lahko seznanijo tudi z aktualnimi temami doma in po svetu.

Za zaključek je pomembno dodati še to: Maribor je industrijsko mesto in je zelo primerno mesto za razvoj festivala računalniške umetnosti, tehnologije, znanosti in umetnosti. MFRU je delno nastal po vzoru Ars Electronice Linz, ki ima že dolgo zgodovino, v času, ko traja AE v Linzu, celotno mesto diha s festivalom in ta koncept bi želeli predstaviti tudi Mariboru. Problem je ta, da v Sloveniji skorajda ni podjetja, ki bi predstavilo tehnološki razvoj/napredek prav na tem festivalu MFRU. A zavedanje v Sloveniji o tem je (pre)majhno!

2.1.4. FESTIVAL PERFORMA Performa je letos potekala že devetnajstič, tokrat prvič že v začetku oktobra v obliki večdnevnega dogajanja, namenjenega ljubiteljem sodobnih umetniških praks, prvič pa smo se vsebinsko povezali s festivalom Plesne izbe Maribor, Platformo.

V drugi polovici leta so potekala dogovarjanja o skupnih vsebinah in programu, pričela pa se je tudi organizacija dela na področju tehnike in infrastrukture festivala.

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 32

Potekalo je intenzivno pridobivanje sredstev in zbiranje gradiva za splet, tiskovine in medije. Program je bil sestavljen in v celoti izveden med 28. 9. in 8. 10. 2015, obsegal pa je javno razpravo z naslovom »Spreminjajoči se pogoji dela in umetniška produkcija« v Vetrinjskem dvorcu, glasbeni performans ABCDE-F Saše rakef in Jasmine Založnik v KGB-ju, mednarodno razstavo video-performa z deloma V zraku / Off Ground in Kavsalni pakt: Misija Frankfurt v Galeriji Media Nox, interaktivno predstavo We avstrijskih producentov Nadaproduction na ŠTUKU (Dve ponovitvi), gostujočo hiperaktivno predstavo Robinson Jaka Vojevca in Ljubljanskega lutkovnega gledališča na Malem odru SNG Maribor, serijo performans predavanj v GT 22 z avtorji Dejanom Srhojem, Dragano Alfirević, Tejo Reba, Loup Abramovicem in selektorjema Katarino Stegnar in Mihom Horvatom ter večdnevni ulični performans Milana Mijačevića, ki je obsegal umetniške intervancije po mestu in v izvedbenih prostorih festivala. Festivalsko osrednjo temo, ranljivost posameznika v sodobni družbi, smo za zaključek v obliki RTV okrogle mize z naslovom Projekcije dualnih razmerij obdelali skupaj z moderatorjem Zoranom Medvedom in gosti Vesno Vuk Godina, Mihom Horvatom (Son:DA) in Nejcom Bojetom. Koordinatorica projekta je bila Petra Kolmančič, umetniški vodja pa Jasmina Založnik.

Gostovanje projekta Performe – Intelektualne kurbe iz leta 2012 v Celju Na skupinski dokumentacijski razstavi Sestanki na prostem v Likovnem salonu Celje se predstavlja tudi projekt Intelektualne kurbe, ki je potekal v produkciji MKC Maribor – Festivala Performa in Zavoda Gulag, 2012).

Center sodobnih umetnosti Celje je dne 10. 11. 2014 pripravil otvoritev razstave in performans v Likovnem salonu Celje. Ob razstavi je potekal tudi performans Intelektualne kurbe, v vlogah intelektualk pa sta nastopali Petja Grafenauer in Slađana Mitrović.

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 33

2.1.5. SLOVENSKI DNEVI KNJIGE

Maribor, 12. – 23. april 2014 MKC Maribor je letos že sedemnajstič pripravil osrednji literarni festival na tem koncu Slovenije, ki poteka pod imenom Slovenski dnevi knjige v Mariboru in sloganom Ko te napiše knjiga. Osrednji del programskih vsebin je bil povezan s tematiko letošnjega festivala, ki je bila merilo za izbor številnih gostujočih avtorjev: osrednji gost festivala je bil pisatelj, režiser in scenarist Goran Vojnović, organizatorji smo v sodelovanju z RTVSLO - studiem Tele M ter voditeljem Zoranom Medvedom pripravili okroglo mizo, na kateri so sodelovali literati in strokovnjaki Borut Gombač, Miran Štuhec in Gaja Kos, Dragica Haramija je na Pedagoški fakulteti gostila otroškega in mladinskega pisatelja Andreja Predina, gostili smo pesnika, prevajalca ter urednika Braneta Mozetiča. Z osrednjo temo smo vsebinsko uglasili tudi pripovedovalski večer za odrasle z naslovom Koprene prepovedi, postave tabujev, na katerem bodo z izbranimi pripovedkami nastopili Igor Černe, Petra Bauman, Andreja Erdlen, Agica Kovše, Špela Frlic in Goran Završnik.

Poleg osrednjega programa smo pripravili ogromno spremljevalnih vsebin, ki so izvirne in raznolike ter namenjene različnim bralnim zahtevam slovenskih bralcev ter vsem starostnim skupinam. Na Grajskem trgu v Mariboru je med 14. in 18. aprilom potekal knjižni sejem, na katerem so slovenske založbe prodajale knjige s popustom in predstavljale aktualno knjižno produkcijo. Na odprtem odru knjižnega sejma je ves teden od jutra do večera potekal bogat kulturni program. Zvrstili so se številni literarni Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 34

nastopi, nastopi pravljičarjev in kantavtorjev, predstavitve založb, srednješolski literarno-glasbeni maraton, nastopi osnovnošolskih gledaliških skupin. Odprti literarni mikrofon je bil namenjen ustvarjalcem, ki niso bili vključeni v uradni del programa, v neposredni bližini osrednjega prizorišča pa je bila v Vetrinjskem dvorcu v organizaciji Zavoda MARS postavljena Čitalnica na jasi z menjalnico knjig, delavnicami in branjem pravljic v živo. Ob programu na odru knjižnega sejma je v ožjem mestnem središču potekal izvirni ulični literarni performans Oglas za najem bralca. 23. aprila smo v počastitev svetovnega dneva knjige pripravili tradicionalni maraton mariborskih literatov, na katerem je nastopilo več kot 30 literatov vseh generacij, s projektom pa smo vključili tudi v vseslovenski in mednarodni dogodek Noč knjige, ki podpira in slavi knjigo in branje kot temeljna gradnika zdrave družbe. V mislih imamo tudi ljudi, ki morda težje pridejo do prizorišč dogajanja, zato so jih v domovih in ustanovah obiskale članice dobrodelnega združenja Inner wheel klub Maribor, ki so tudi letos izpeljale humanitarno akcijo Podarimo knjigo in besedo. Bogato literarno dogajanje pa je potekalo tudi v večernih terminih na različnih lokacijah po Mariboru. www.mkc.si/sdk

2.1.6. MKC ČRKA

Pod okriljem MKC Črke smo dejavnost v prvi polovici leta 2014 pričeli z januarskim bralnim krožkom. Bralni krožek je zasnovan kot serija moderiranih pogovorov in razprav, ki se nanašajo na nekatera temeljna dela svetovne in slovenske literature, bralni krožek pa sta moderirala Tomo Podstenšek in Lučka Zorko Titan. Izhodišče za januarski pogovor v Hostlu Pekarna je bil roman Ponižanje ameriškega pisatelja Philipa Rotha (23.1. 2014) Po okriljem MKC Črke urejamo tudi e-rubriko z imenom E-objave na spletni strani MKC Maribor, kjer predstavljamo izbrane slovenske literate mlajše generacije, ki jih

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 35

izbira urednik e-objav Jan Šmarčan. S svojimi najnovejšimi literarnimi deli sta v prvi polovici leta sodelovali pisateljica Maja Gal Štromar in pesnica Anja Golob.

Na pobudo pesnice Nine Ditmajer in Klemna Šalija ter v sodelovanju MKC Črke, revije Liter jezika ter KUD-a Kentaver smo ob koncu lanskega leta v Mariboru pričeli prirejati mariborsko serijo Mladih rim. V prvi polovici leta 2014 smo tako sodelovali pri izvedbi šestih dogodkov, ki so potekali v komplkesu Pekarne in na katerih so se predstavljali mlajši avtorji in avorice: Druge mariborske Mlade rime 22. 1. 2014 ob 19.00 uri v Supernovi v Pekarni - na dogodku soo nastopili Tonja Jelen, Katarina Gomboc, Gašper Kunšič, Mojca Kramberger, Dominika Portić in Nada Kavčič, gost večera pa je bil uveljavljen mariborski književnik Rok Vilčnik. Za glasbo na večeru je poskrbel Radio Marš.

Tretje mariborske Mlade rime 19.2. 2014 ob 19.00 uri v dvorani Gustaf v Pekarni .na prireditvi s so tokrat nastopili pesniki in pesnice Aleš Jelenko, Anka Vidmar, Ana Topolovec, Rok Korošec in Klavdija Volf. Pesniška gostja dogodka je bila Petra Kolmančič, koordinatorka MKC Črke. Četrte mariborske Mlade rime so potekale v sredo, 19. 3. 2014, ob 19.00 uri, Dvorana Gustaf Pekarna.Svoje pesmi so brali Suzana Goričanec, Barbara Mastnak, Kaja Zamolo, + Videopoezija je predstavljala Nina Ditmajer, pesniška gosta sta bila Željko Perović in Admiral Mahič (BiH). Sledil je after party na RADIU MARŠ: razporeditve brez prekinitev - branje Dejana Kobana iz njegove nove pesniške knjige Razporeditve. Spremljava: Mono Scarves.

Pete mariborske Mlade rime so potekala v sredo, 16. Aprila 2014 ob 21.00, Supernova - Hiška, Pekarna. Na skupinskem literarnem večeru mladih pesnikov so nastopili Doris Feuš, Helena Zemljič, Gregor Lozar, Jan Šmarčan in Nika Untitled, pesniški gost je bil Tone Škrjanec, izbor Nina Ditmajer, dogodek sta povezovala Dejan Koban in Klemen Šali. Šeste Mariborske Mlade rime so potekale v sredo, 21. maja, ob 19. Uri v Dvorani Gustaf v Pekarni, nastopili so mladi literati Aljoša Šorgo, Ana Svetel, Laura Repovš in Andraž Žvab, K mariborskim Mladim rimam se je priglasil tudi pesnik in likovni umetnik Zdravko Koki Kokanović, majska gostja po izboru selektorjev mariborskih Mladih rim Dejana Kobana, Veronike Dintinjana in Nine Ditmajer pa je bila pesnica Anja Golob.

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 36

Sedme mariborske Mlade rime so potekale 11.6. 2014 v dvorani Gustaf, gostili pa smo ljubljansko literarno-umetniško društvo Literatura, ki mesečno izdaja revijo Literatura. Tako smo povabili v goste dva mlada pesnika: Gašperja Torkarja ter Mitjo Draba, moderatorka Petra Koršič se je na začetku večera prav tako predstavila s svojo poezijo. Svoje pesmi pa so predstavili tudi Saša Atanasov, Jernej Vidmar in Blaž Božič.

Po uspešnem lanskoletnem projektu video-poezije, smo s produkcijami nadaljevali tudi letos in pripravili 4 dogodke s prezentacijo video poezije avtorja Sebastijana Grižona.

Tudi skozi drugo polovico leta smo v spletni rubriki MKC Črke nadaljevali z objavami poezije in proze in predstavljali slovenske avtorje in avtorice mlade generacije, med njimi Jano Putrle Srdić, Anjo Golob, Vesno Spreitzer, Roka Vahterja, Natašo Švikart, Petro Bauman in Aljoša Šorgo – avtorji so se občinstvu predstavili tudi z nastopom v živo v dvorani Gustaf.

Mlade avtorje MKC Črka predstavlja v koprodukcijeksem projektu Mlade rime v Mariboru, gre za sproščeno literarno prireditev, ki jo koordinira pesnica Nina Ditmajer in je namenjena promociji poezije mladih avtorjev, vsakokrat pa se izbrani družbi mlajših literatov pridruži tudi kakšno zanimivo in bolj uveljavljeno literarno ime. V drugi polovici leta so se odvili trije dogodki, v dvorani Gustaf so se tako predstavili: na osmih Mladi rimah 29. oktobra 2014 Doris Feuš, Klavdija Volf, Andraž Žvab, Anže Bricel, pesniška gostja pa je bila Kristina Kočan. Na devetih Mladih rimah so sodelovale Janina Ulbl, Ksenija Simonović in Mirjam Fašmon, sicer udeleženke literarnih delavnic, ki jih na II. gimnaziji Maribor že 26. leto vodi pesnica Danica Križanič Müller. Danica je tudi urednica 24 šolskih literarnih zbornikov. Zbornik Roža jezika (2004) je bil na Transgeneracijah v Cankarjevem domu razglašen za najboljši slovenski srednješolski literarni zbornik, zbornik Razlogi za nebo (2009) pa je na festivalu mlade literature Urška oktobra 2010 dobil posebno nagrado za samozaložniško knjigo. Pesniška gostja dogodka je bila Gabriela Babnik.

Poezija na mestnih ulicah Literarno sezono MKC Črke je zaokrožil projekt Nina Flisarja, ki že vrsto let poteka pod okriljem MKC Črke, Poezija na mestnih ulicah – s svojo poezijo so se na plakatih velikih formatov po mariborskih ulicah predstavili literati Tibor Hrs Pandur, David Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 37

Bedrač, Borut Gombač, Rok Vilčnik, Denis Škofič, Jan Krmelj, Jan Šmarčan in Nataša Švikart.

Koprodukcija projekta Antologija mariborske poezije MKC Črka je sodelovala pri jubilejni izdaji revije Dialogi, ki je v svojem 50. letniku posebno številko posvetila literarni tradiciji mesta Maribor, saj je revija izšla v obliki Antologije mariborskih pesnikov. Pesnike in pesnice ter njihove pesmi je izbral literarni urednik Robert Titan Felix.

Tridnevni literarni festival z glasbenimi gosti in performersko skupino Sodom iz Hrvaške Med 16. in 18. decembrom 2014 je v dvorani Gustaf potekal tridnevni festival mariborskih Mladih rim. S festivalom obeležujejo organizatorji KUD Kentaver, revija Liter jezika, MKC Črka, Radio MARŠ in AGD Gustaf prvo obletnico začetka literarnih večerov Mladih rim v Mariboru. V treh dneh se je na odru zvrstilo 20 avtorjev in avtoric mlajše generacije, ki so občinstvo nagovorili s svojo aktualno literarno produkcijo. Nina Ditmajer, Klemen Šali, idejna vodja Mladih rim Veronika Dintinjana in Dejan Koban, ki so oblikovali program festivala, pa so k sodelovanju povabili tudi glasbene goste in hrvaško skupino performerjev in improvizatorjev Sodom oz. štab za obrambo dostojanstva pred mušnicami.

V torek, 16.12. 2014 so na odru dvorane Gustaf nastopili mladi literati Tonja Jelen, Gregor Lozar, Nina Ditmajer, Gaja Naja Rojec in Nežka Struc, večer pa jeo zaključila glasba zasedbe All Strings Detached (Jana Beltran - vokal, besedila, glasba, aranžmaji, elektro akustična kitara, Vesna Godler - vokal, besedila, el. bas, boben).

V sredo, 17.12. 2014 so se na festivalu Mladih rim predstavili avtorji in avtorice, ki so v letu 2014 sodelovali z objavami svojih del na spletni strani MKC Maribor v rubriki e-objave MKC Črke. Nastopili so Lucija Mlinarič Lotus, Vesna Spreitzer, Marko Samec - Tomaž S. Lovec, Nataša Švikart, Aljoša Šorgo, Petra Bauman in Robert Titan Felix. Drugi večer festivala pa je z glasbeno-literarnim performansom zaključil Tomislav Vrečar.

V četrtek, 18.12. 2014 so nastopili mladi literati Aleš Jelenko, Anka Vidmar, Tamara Kovačič, Noemi Veberič Levovnik, Nina Medved ter gostje iz Hrvaške – skupina SODOM oz. štab za obrambo dostojanstva pred mušnicami, ki jo sestavljajo Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 38

improvizatorji in performerji Zlatko Mejsec, Žarko Jovanovski, Dino Škare, Vid Jeraj in Siniša Matasović. Glasbeni gostji zadnjega dne festivala bosta sta bili Anja Novak s poezijo, igro in šansonom in Eva Boke Ziblje s šansonom in kabaretom. Dogodke sta moderirata Dejan Koban in sodelavec Radia Marš Klemen Šali.

2.1.7 MLADINSKI HOTEL/HOSTEL PEKARNA

Mladinski hotel Hostel Pekarna se nahaja v Upravni stavbi v KC Pekarna, uradno odprtje je bilo 21. septembra 2011. V hostlu lahko sočasno biva 61 oseb, od tega 47 na stalnih in 14 na dodatnih ležiščih. Hostel ima 7 zgodovinsko opremljenih sob, ter 9 rezidenčnih sob, ki so prilagojene za optimalno delo z brezplačnim brezžičnim internetom, klimatiziranih in prijetnega stila, ki

nudijo sodobnost ter urbanost

celotnega objekta. Gostom je na voljo 16 sob, od tega 1 dvoposteljni apartmaja, 3 štiri posteljni apartmaji, 5 garsonjer ter 7 štiri do šest posteljnih sob. Apartmaji in garsonjere so opremljeni s kuhinjo, za goste sob z več ležišči je na voljo skupna kuhinja z jedilnico. Vsaka soba, apartmaji in garsonjere imajo svojo kopalnico. Na razpolago sta tudi dve predavalnici z najnovejšo informacijsko tehnologijo.

Mladinski hotel Hostel Pekarna je postal zanimiva turistična destinacija za mlade, starejše in družine z raznoliko in kakovostno turistično in podporno ponudbo kulture in dogajanja, s poudarkom na krajših počitnicah. Populacija gostov je raznolika in se razlikuje glede na letno obdobje.

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 39

Prihodki

Hostel Pekarna je v letu 2014 realiziral 130.942,95 evrov prihodkov iz naslova nočitev ter dodatnih storitev.

Struktura prihodkov po tipih storitev je: - 120.014,14 evrov prihodkov iz prodaje nočitev in TT, - 1.095,89 evrov prihodkov iz oddaje v mesečni najem - 1.846,75 evrov prihodkov iz oddaje predavalnic in spremljajočih storitev - 7.302,96 eurov prihodkov iz naslova prodaje hrane in pijače - 683,21 evrov drugih poslovnih prihodkov

Prihodek Nočitev in TT

Znesek 120.014,14

Hrana

2.652,95

Najemnina

1.095,89

Drugo

683,21

Gostinske storitve

4.650,01

Predavalnice

1.846,75

SKUPAJ

130.942,95

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 40

Stroški V letu 2014 je bilo v hostlu Pekarna zabeleženih 145.727,65 evrov stroškov in odhodkov.

Posamezne vrste stroškov so razvidne iz naslednje preglednice: Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala

2.320,68

Stroški materiala

13.609,60

Stroški storitev

64.347,14

Stroški dela

22567,34

Drugi poslovni odhodki Stroški amortizacije SKUPAJ

423,74 42.459,15 145.727,65

Odhodki hostla Pekarna so večji od prihodkov za 14.784,80€ . Vzrok presežka odhodkov nad prihodki tržne dejavnosti je obračunana amortizacije na trgu in slabše poslovanje hostla Pekarna zaradi gospodarske krize.

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 41

Število in gibanje zaposlenih v hostlu Pekarna V letu 2014 so bili v Hostlu Pekarna redno zaposleni trije delavci ter eden delavec preko javnih del, nočno delo se je opravljalo preko zunanje varnostne službe.

Dejanska izobrazbena struktura (stopnja dosežene izobrazbe) v hostlu je Izobrazba V. st. 2 delavec Izobrazba VI. st. 1 delavec Izobrazba VII. st. 1 delavec

Turistični promet v hostlu Pekarna V hostlu Pekarna je bilo v letu 2014 doseženih 5890 nočitev, zabeleženih je 1283 nočitev domačih gostov in 4607 nočitev tujih gostov. Razmerje med številom domačih in tujih gostov je znašalo 22%:78%. Povprečna zasedenost postelj v Hostlu Pekarna leta 2014 je bila 37,48%.

Starostna

Domače nočitve Tuje nočitve

struktura SKUPAJ

1283

4607

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 42

Gosti po številu nočitev V letu 2014 je bilo največ nočitev gostov iz Slovenije 1283 sledijo, Italija 638, Nemčija 503, Hrvaška 429, Poljska 316, Avstrija 308 in Francija 236.

Prebivališče gosta Slovenija

Število prenočitev 1283

Italija

638

Nemčija

503

Hrvaška

429

Poljska

316

Avstrija

308

Francija

236

Bosna in Hercegovina

206

Češka

205

Madžarska

173

Belgija

172

Združeno kraljestvo (Velika Britanija)

130

Srbija

99

Španija

94

Švica

90

Švedska

87

Turčija

80

Slovaška

77

ZDA (Združene države)

72

Nizozemska

67

Finska

58

Romunija

57

Portugalska

52

Makedonija, nekdanja jugoslovanska republika

41

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 43

Druge azijske države

37

Japonska

33

Kanada

33

Druge neomenjene evropske države

30

Avstralija

29

Rusija

27

Črna gora

26

Grčija

22

Kitajska

22

Estonija

19

Druge države Južne in Srednje Amerike

18

Nova Zelandija

18

Bolgarija

16

Ukrajina

16

Ciper

12

Danska

12

Irska

12

Norveška

12

Brazilija

9

Latvija

4

Litva

4

Malta

3

Druge afriške države

1

Izrael

1

Luxemburg

1

SKUPAJ

5890

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 44

Gosti po številu prihodov Prihodi gostov se merijo kot posamezna prijava gosta v hostel, kjer obstaja možnost, da gre za povratnega ali stalnega gosta ali podaljšanje nočitve. V letu 2014 je bilo največ prihodov gostov iz Slovenije 730 sledijo Nemčija 356, Hrvaška 250, Italija 207, Poljska 197, Avstrija 194, Francija 141, Belgija 89, Velika Britanija 89 in Češka 86.

Prebivališče gosta

Število prihodov

Slovenija

730

Nemčija

356

Hrvaška

250

Italija

207

Poljska

197

Avstrija

194

Francija

141

Belgija

89

Združeno kraljestvo (Velika Britanija)

89

Češka

86

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 45

Bosna in Hercegovina

80

Madžarska

79

Španija

64

Švica

61

Srbija

56

Nizozemska

50

Romunija

49

ZDA (Združene države)

49

Slovaška

46

Finska

33

Druge azijske države

26

Druge neomenjene evropske države

23

Kanada

21

Avstralija

20

Turčija

20

Portugalska

18

Švedska

18

Ukrajina

16

Črna gora

15

Kitajska

15

Bolgarija

14

Rusija

13

Grčija

12

Makedonija, nekdanja jugoslovanska republika Druge države Južne in Srednje Amerike

12

11

Estonija

11

Danska

10

Norveška

10

Nova Zelandija

8

Irska

7

Japonska

6

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 46

Brazilija

5

Litva

4

Ciper

3

Latvija

3

Malta

3

Druge afriške države

1

Izrael

1

Luxemburg

1

SKUPAJ

3233

Prihodi gostov po državah Prihodi gostov po državah se merijo kot vsaka nova prijava gosta v hostel, kjer gre za enkratno prijavo gosta. V letu 2014 je bilo največ prihodov gostov iz Slovenije 504 sledijo Nemčija 337, Avstrija 184, Poljska 178, Hrvaška 163, Italija 148, Francija 139, Velika Britanija 84, Češka 83 in Belgija 80.

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 47

Število Prebivališče gosta

gostov po državah

Slovenija

504

Nemčija

337

Avstrija

184

Poljska

178

Hrvaška

163

Italija

148

Francija

139

Združeno kraljestvo (Velika Britanija)

84

Češka

83

Belgija

80

Madžarska

79

Španija

62

Švica

61

Bosna in Hercegovina

60

Srbija

53

Nizozemska

50

ZDA (Združene države)

49

Slovaška

47

Romunija

46

Finska

32

Druge azijske države

25

Kanada

21

Avstralija

19

Druge neomenjene evropske države

19

Portugalska

18

Švedska

18

Turčija

18

Ukrajina

16

Bolgarija

14

Črna gora

13

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 48

Makedonija, nekdanja jugoslovanska republika Druge države Južne in Srednje Amerike

12

11

Estonija

11

Kitajska

11

Danska

10

Norveška

10

Rusija

10

Grčija

9

Nova Zelandija

8

Irska

7

Japonska

6

Brazilija

5

Litva

4

Ciper

3

Latvija

3

Malta

3

Druge afriške države

1

Izrael

1

Luxemburg

1

SKUPAJ

2746

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 49

Število nočitev Največ nočitev gostov po starosti je bilo med 19 in 27 let 2011 gostov, ki ji sledijo nočitve gostov med 28 in 40 let 1796 gostov, nato nočitve gostov nad 41 let 1577, najmanj nočitev zabeležimo do 18 let in sicer 506 gostov, ki je za tretjino manj, kot najbolj zastopana starost. V kategorijah med 19 in 40 let ter tudi nad 41 let ni bistvenih razlik po številu nočitev, prihodov ter gostov, kar pomeni, da hostel obiščejo vse starostne skupine.

Starostna

Domače

struktura

nočitve

Tuje nočitve

Skupaj nočitve

0 do 18 let

51

455

506

19 do 27 let

522

1489

2011

28 do 40 let

443

1353

1796

nad 41 let

241

1336

1577

SKUPAJ

1257

4633

5890

Število nočitev po gostih Starostna struktura po razdelitvi med domačimi in tujimi gosti se razlikuje po zaporedju od starostne strukture gostov po številu nočitev, saj jih je največ med 19 do 27 let.

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 50

Starostna

Domači gostje

Tuji gostje

Skupaj gostje

0 do 18 let

25

270

295

19 do 27 let

208

797

1005

28 do 40 let

178

639

817

nad 41 let

92

539

631

SKUPAJ

503

2245

2748

struktura

Število nočitev po prihodih Starostna struktura po prihodih med domačimi in tujimi gosti se ne razlikuje po zaporedju od starostne strukture število nočitev po gostih.

Starostna

Domači prihodi

Tuji prihodi

Skupaj prihodi

0 do 18 let

30

280

310

19 do 27 let

289

835

1124

28 do 40 let

255

770

1025

nad 41 let

147

627

774

SKUPAJ

721

2512

3233

struktura

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 51

V letu 2014 je največ gostov ostalo 1 noč 1922, 2 noči 508, sledijo 3 nočitve s 198 gosti, 5 nočitev beležimo pri 84 gostih, 4 nočitve pri 70 gostih,6 nočitev beležimo pri 49 gostih, 7 pri 10 gostih 13 nočitev pri 16 gostih, nato se število gostov po daljših dnevih vidno znižuje in se število giblje med 1 in 4 gostov.

Domači

Tuji

gostje

gostje

1 nočitev

357

1564

1922

2 nočitvi

89

419

508

3 nočitve

56

142

198

4 nočitve

29

41

70

5 nočitev

21

63

84

6 nočitev

1

48

49

7 nočitev

2

8

10

8 nočitev

0

4

4

9 nočitev

0

1

1

10 nočitev

0

2

2

11 nočitev

0

3

3

Trajanje bivanja

Skupaj

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 52

12 nočitev

0

4

4

13 nočitev

0

16

16

15 nočitev

1

3

4

17 nočitev

0

3

3

18 nočitev

0

1

1

22 nočitev

0

1

1

25 nočitev

0

2

2

27 nočitev

0

3

3

29 nočitev

0

1

1

30 nočitev

1

2

3

32 nočitev

0

1

1

31 nočitev

1

0

1

558

2332

2890

SKUPAJ

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 53

2.1.8 MLADINSKI PROGRAMI Na podlagi različnih zakonskih in strateških dokumentov izvaja Mladinski kulturni center Maribor (v nadaljevanju: MKC Maribor) dejavnosti mladinskega centra kar pomeni, da: - skrbi za pogoje delovanja, druženja in drugih dejavnosti mladih in lokalnih organizacij v mladinskem sektorju; - skrbi za mladinsko infrastrukturo; - zagotavlja ustrezne prostorske pogoje in opremo za izvajanje mladinskega dela ter zagotavlja ustrezno usposobljenost kadrov za podporo mladinskemu delu; - nudi pogoje za razvoj ustvarjalnih in kritičnih mladih; - razvija in izvaja programe na področju informiranja in svetovanja ter neformalnega učenja za mlade; - sodeluje pri izvajanju mobilnosti mladih, prostovoljnem mladinskem delu, aktivnem državljanstvu, raziskovalnem delu mladih in pri povezovanju na mednarodni ravni in - daje podporo drugim programom v mladinskem sektorju v lokalnem okolju.

MKC Maribora v letu 2014 razvija, izvaja, podpira in promovira programe na različnih področjih mladinskega sektorja, preko katerih mladi med 15. in 29. letom starosti na podlagi lastnih prizadevanj prispevajo k aktivnemu vključevanju v družbo in krepijo svoje kompetence na različnih področjih ter tako pripomorejo k svojemu osebnemu razvoju, posledično pa tudi k razvoju lokalne skupnosti.

Na podlagi odloka o ustanovitvi javnega zavoda so področja mladinskega sektorja na katerih MKC Maribor izvaja programe v mladinskem sektorju naslednja: - ugotavljanje potreb in interesov mladih; - zbiranje in posredovanje informacij na področju mladinskega dela in mladinskih politik; - nudenje strokovne, infrastrukturne in tehnične pomoči mladim in organizacij v mladinskem sektorju; - oblikovanje in vzpostavitev prostora javne razprave o mladinskih politikah ter spodbujanje strukturiranega dialoga med mladimi in odločevalci; - spodbujanje mreženja mladih in organizacij v mladinskem sektorju; - organiziranje in izvajanje programov mobilnosti in mednarodnega povezovanja mladih in mladinskih delavcev; Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 54

- organiziranje in sodelovanje pri izmenjavi mladih in mladinskih delavcev s sorodnimi institucijami v Sloveniji in tujini; - organiziranje in izvajanje raziskovalne, izobraževalne in svetovalne dejavnosti za mlade; - organiziranje in izvajanje neformalnega učenja in usposabljanja za mlade; - organiziranje in izvajanje programov s področji prostovoljstva, solidarnosti in medgeneracijskega sodelovanja mladih.

V poročilu navajamo aktivnosti izvedene v drugi polovici leta 2014. Kot smo že napisali v samem letnem planu je izvedba nekaterih aktivnosti vezana na prejetje zadostnih in/ali dodatnih finančnih sredstev, tako da tiste aktivnosti, ki smo jih predvideli v letnem planu, niso pa kot izvedene opisane v katerem izmed polletnih poročil, niso bile izvedene zaradi nezadostnih finančnih sredstev.

PODROBNEJŠI OPIS IZVEDENIH AKTIVNOSTI V MLADINSKEM SEKTORJU Izvajanje programov na različnih področjih mladinskega sektorja v MKC Maribor se glede na samo pripravo in izvedbo deli na: - programe, ki so jih predlagali mladi, prav tako pa so jih pripravili in izvedli mladi vloga MKC Maribor je v omenjenih programih suportivne narave. Mladi so v teh programih pobudniki aktivnosti, aktivnosti snujejo, načrtujejo, izvedejo, organizirajo in evalvirajo. Celoten proces predstavlja za mlade učno izkušnjo, skozi katero mladi pridobijo ali okrepijo nove kompetence (npr. sposobnost komuniciranja v različnih situacijah, iskanja rešitev za nastale izzive, sodelovanje s partnerji v aktivnosti, urjenje v javnem nastopanju … skozi mnoge različne situacije se mladi učijo oblikovati ter argumentirano podajati odločitve, ki nato vplivajo na celoten potek aktivnosti ter posledično učijo prevzemati odgovornosti za sprejeto odločitev) (sklop 1); - programe, ki jih organizira MKC Maribor ali MKC Maribor v njih sodeluje kot partner, mladi pa predstavljajo le eno izmed ciljnih skupin (sklop 2).

V nadaljevanju navajamo kratke opise izvedenih aktivnosti znotraj obeh sklopov.

Sklop 1 – programi, ki so jih predlagali mladi, prav tako pa so jih pripravili in izvedli mladi Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 55

KLUB VIZIONARJEV Če v Ljubljani obstaja kar nekaj skupin in organizacij, na katere se s svojimi vprašanji in težavami lahko obrnejo istospolno usmerjeni mladi, pa je skupina za istospolno usmerjene mlade, Klub vizionarjev, edino neformalno združenje prostovoljcev v Mariboru, katerega namen je z informacijami, literaturo, druženjem, nasveti in različnimi javnimi aktivnostmi pomagati tistim mladim, ki se jim porajajo vprašanja pri odkrivanju in sprejemanju svoje spolne identitete.

Ideja o osnovanju skupine za istospolno usmerjene mlade sega v začetek leta 2001, ko smo se v MKC Maribor odločili, da bomo dosedanjo bolj ali manj pasivno obliko podpore istospolno usmerjenim mladim aktivirali oz. spremenili v aktiven način izražanja podpore in tudi pomoči. Tako smo ustanovili t.i. Kotiček za istospolno usmerjene mlade v Galeriji Media Nox in pričeli z zbiranjem informativnega gradiva na temo istospolnosti, varne spolnosti, človekovih pravic …. V začetku leta 2004 se je pod okriljem MKC Maribor zbrala skupina mladih, ki so bili pripravljeni aktivno delovati na področju problematike istospolno usmerjene mladine; med leti 2004 in 2014 je skupina mladih delovala pod imenom LINGSIUM, v letu 2014 pa se je neformalna skupina prevetrila z novimi, mlajšimi člani, ki so delovanje neformalne skupine tudi na novo zastavili, trenutno pa delujejo pod imenom Klub vizionarjev.

Neformalna skupina je odprta za vse, ki so pripravljeni na kakršenkoli način sodelovati in pomagati pri načrtovanju, pripravi in izvedbi aktivnosti.

V drugi polovici leta 2014 se je Klub vizionarjev srečal desetkrat (v ožji in širši ekipi; ožjo ekipo predstavljajo trije člani, širšo ekipo pa do dvanajst mladih), na srečanjih pa je skupina mladih izoblikovala svoje ime, namen skupine, delala predvsem na skupinski dinamiki, postavljanju dogovorov o delovanju skupine, postavljanju ciljev in aktivnosti, ki jih skupina želi izvesti v letu 2015. Na enega izmed srečanj je neformalna skupina povabila zdravljenega narkomana, da jim predstavi svojo osebno zgodbo (kljub temu, da skupina primarno deluje na področju istospolnosti, so mladi želeli govoriti tudi o drugih temah ter zato povabili omenjenega gosta). Nekateri člani neformalne skupine so pričeli tudi z urejanjem Knjižne police za istospolno usmerjene mlade v Kulturnem inkubatorju, kjer se že sedaj nahaja velika zbirka različnih gradiv na to temo (delno povezano tudi s preoblikovanjem Kulturnega Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 56

inkubatorja v mladinski prostor – glej opis pri točki Kulturni inkubator). Kotiček z različnim informacijskim materialom se nahaja tudi v Hostlu Pekarna.

Neformalna skupina je povezana tudi v zaprti Facebook skupini, v okviru katere se dogovarja za svoja srečanja ter izmenjuje osebne informacije, si deli nasvete in pomoč.

BITI LGBT V SLOVENIJI – POGLED SKOZI ROŽNATA OČALA V letu 2013 smo pričeli s pripravo informativnega gradiva, v katerem bodo zbrani zelo osebni trenutki mladih, lezbijk/gejev/biseksualec/transseksualec (LGBT) – trenutki, ko so družina, prijatelji, sošolci, sosedi… izvedeli, da so del LGBT populacije. Mladi bodo skozi intervju avtorju projekta zaupali svojo osebno zgodbo kako je okolica sprejela dejstvo, da so gej/lezbijka/biseksualec/transseksualec.

V brošuri je zbranih sedem osebnih izpovedi, na koncu brošure pa so vključeni tudi podatki organizacij, kamor se lahko mladi obrnejo po pomoč pri vprašanjih povezanih z istospolnostjo. Brošura je bila v drugi polovici leta 2014 dokončno oblikovana ter natisnjena, distribucija ter predstavitev le te pa bo izvedena v letu 2015.

Fotografija: Marja Guček, brošure Skozi rožnata očala LOKALNI SKLAD ZA MLADE Z IDEJAMI – BANKA IDEJ Lokalni sklad za mlade z idejami – Banka idej (v nadaljevanju: Banka idej) je vzpostavljen ter koordiniran znotraj MKC Maribor, vendar so mladi, stari med 18 in 29

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 57

let tisti, ki so določili pravila delovanja Banke idej ter predlagali projekte, ki se financirajo preko njega (mladi znotraj Skrbniškega odbora Banke idej).

Namen Banke idej je zagotavljanje manjših finančnih sredstev za projekte, ki jih pripravijo in izvedejo mladi, stari med 18. in 29. letom, projekti pa doprinesejo k razvoju lokalne skupnosti, predvsem posameznih mestnih četrti in krajevnih skupnosti v Mestni občini Maribor.

Poleg zagotavljanja manjših finančnih sredstev Banka idej mladim nudi tudi proces usposabljanja z namenom pridobitve ali krepitve novih kompetenc in znanj za realizacijo lastnih idej.

Banka idej je učni, prostovoljski projekt, katerega namen je spodbujanje prostovoljskega dela med mladimi ter, skozi voden učni proces, krepiti različna znanja in/ali kompetence mladih, ki v njem sodelujejo.

Ideja Banke idej izhaja iz mednarodnega projekta Youth Bank, ki ga je MKC Maribor v sodelovanju z mladimi, člani Skrbniškega odbora Banke idej, prilagodil ter razvil za potrebe lokalnega okolja.

V času poročanja smo izvedli: - redna srečanja Skrbniškega odbora Banke idej, na katerih so člani odbora, skozi voden učni proces, samostojno izvajali aktivnosti potrebne za delovanje Banke idej (npr. priprava novega poziva za člane Skrbniškega odbora Banke idej, priprava delovnega srečanja za nove člane Skrbniškega odbora Banke idej …); - poziv za nove člane Skrbniškega odbora Banke idej ter izbor novih članov Skrbniškega odbora Banke idej za leti 2014 in 2015. Skrbniški odbor Banke idej sestavljajo nekateri člani odbora iz leta 2013 ter novo izbrani člani: Nina Pohleven, Kristina Nastovska, Urban Ambrožič, Timotej Kolar, Andraž Kamenik, Ana Povh, Luka Petek, Rene Polanec; - team building delovni vikend, ki so ga člani Skrbniškega odbora Banke idej iz leta 2013 pripravili za nove člane odbora, v okviru njega pa so novim članov predstavili razvoj Banke idej v Mariboru ter v svetu, seznanili nove člane z projektom Youth Banks on the Move, ki bo izveden v sodelovanju z romunsko Banko idej, dokumente v skladu s katerimi deluje Banka idej …Team building delovni vikend je bil izveden v Hostlu Pekarna.

- 4 – dnevno intenzivno usposabljanje projektnega vodenja Banke idej, katerega namen je bil udeležence usposobiti za realizacijo lastnih idej. Idejno in organizacijsko so usposabljanje pripravili člani Skrbniškega odbora Banke idej (manjši del so tudi Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 58

izvedli), določene vsebine pa so izvedli zunanji izvajalci (Inštitut za mladinsko politiko, Zavod Bistri Um). V okviru usposabljanja so udeleženci spoznali Banko idej ter pridobili osnovno znanje o projektnem vodenje – udeleženci so, v skupinah, tekom usposabljanja tudi pripravili in izvedli tri projekte, tako da so pridobljeno znanje o projektnem vodenju lahko takoj prenesli tudi v prakso. Usposabljanje je bilo izvedeno v Hostlu Pekarna. Po uspešno zaključenem usposabljanju so lahko udeleženci kandidirali za pridobitev finančnih sredstev Banke idej za izvedbo lastnega projekta. Po izvedenem usposabljanju je vlogo za sofinanciranje izvedbe lastnega projekta oddalo šest udeležencev usposabljanja, Skrbniški odbor Banke idej pa je v sofinanciranje predlagal vseh šest projektov, ki so bili izvedeni v Tednu Banke idej (direktorica MKC Maribor je predlog Skrbniškega odbora Banke idej tudi potrdila).

- spremljanje avtorjev sofinanciranih projektov pri pripravi in izvedbi le teh; - informiranje o Banki idej (različni spletni portali, na katerih so bile objavljene novice o Banki idej, predstavitev na srednjih šolah, priprava in distribucija različnega informacijskega materiala …); - ažuriranje Facebook profila Banke idej: FB Lokalni sklad za mlade z idejami – Banka idej ter spletne strani Banke idej, ki ju ažurirajo člani Skrbniškega odbora Banke idej sami (Facebook profil Banke idej ima 699 všečkov, spletna stran Banke idej je imela v letu 2014 ca. 21.000 obiskov); - poglobljeno evalvacijo s člani Skrbniškega odbora Banke idej ter prejemniki finančnih sredstev Banke idej; - vzpostavitev Info točke Banke idej v Kulturnem inkubatorju, v okviru katere so mladim na voljo informacije o Bank idej (preko promocijskega gradiva in osebno); - člani Skrbniškega odbora Banke idej so v drugi polovici leta posebno pozornost namenili tudi pripravi strategije pridobivanje ter vključevanja lokalnih podjetjih v sofinanciranje projektov Banke idej za leto 2015.

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 59

Fotografija: Marja Guček, predstavitev razvoja Banke idej v svetu na team building delovnem vikendu

Fotografija: Marja Guček, 4 – dnevno intenzivno usposabljanje projektnega vodenja Banke idej V letu 2014 je Banka idej sofinancirala šest projektov mladih, ki so bili izvedeni v okviru Tedna Banke idej med 15. – 21. 12. 2014: 1., 2. projekt avtorice Maje Škontra Otroška iskrica in projekt avtorice Maje Budja Barva ideja, ki sta se pri izvedli združila; s projektoma Otroška iskrica in Barvna ideja so bile izvedene delavnice, na katerih so se otroci med 3,5 do 15 let učili o Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 60

človekovih pravicah, likovno ustvarjali, se sproščali ter razgibavali (delavnica joge za otroke). Delavnice so potekale v prostorih KS Malečnik – Ruperče. V okviru projekta Barvna ideja so udeleženci delavnic izdelali tudi novoletne okraske iz recikliranega materiala, s katerimi so okrasili novoletno jelko v Malečniku. Prebivalci Malečnika so v okviru projekta prav tako pobarvali dotrajano ograjo vrtca.

3. projekt avtorice Metke Šalike Spoznaj - razvij - predstavi - zasij!, ki je potekal v obliki dvodnevne delavnice, na kateri so udeleženci spoznali veščine retorike in javnega nastopanja ter tako pridobili na samozavesti pri predstavitvah samega sebe pred

drugimi,

javnostjo,

delodajalci

…

4. projekt avtorice Kaje Cigan Za vsako hišo najdemo koprivo, ki je bil namenjen štirim različnim generacijam: osnovnošolcem, dijakom, študentom in starejšim.

Osnovnošolci Osnovne šole Prežihovega Voranca so v okviru delavnice Koprivko ustvarili maskoto "koprivko". Dijaki Zavoda Antona Martina Slomška so v okviru akcije Koprivko išče iskali koprive v naravi, ob tem pa se tudi naučili, v katerem letnem obdobju je koprivo najbolj zaželeno uživati. V Frančiškovem študentskem domu so, na delavnici Koprivko kuha, udeleženci pripravljali obrok, ki vsebuje koprivo. V Sončnem domu (dom za starostnike) pa je potekala delavnica Koprivko zdravi, kjer so udeleženci spoznavali zdravilne učinke koprive.

5. projekt avtorja Gregorja Brdnika Spre(jemanje)?, v okviru katerega je bila izvedena delavnica na temo Predsodki in stereotipi ter diskusija z Dragom Švajgerjem, dipl.soc., na temo Gejevstvo in prostitucija v Sloveniji.

6. projekt avtorice Tine Krajnc Narava pozimi ne spi, zmigaj se tudi ti!, v okviru katerega so se mladi v okviru delavnice seznanili z zdravim načinom življenja in s presno

prehrano,

saj

so

na

delavnici

pripravljali

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

presne

sladice.

Stran 61

Fotografija: Urška Lukovnjak, projekta Spoznaj - razvij - predstavi – zasij! in Spre(jemanje)?

Fotografija: Maja Budja, projekt Barvna ideja Člani Skrbniškega odbora Banke idej so sodelovali v procesu priprave in prijave projekta Youth Banks on the Move na prvi prijavni rok novega programa Erasmus+.

Projekt je bil odobren ter bo izveden v letih 2014 – 2015. Sestavljen je iz dveh Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 62

mladinskih izmenjav v Mariboru in Cluj-Napoci (ki bo v letu 2015 Evropska prestolnica mladih) in bo vključeval mlade, ki so člani Skrbniškega odbora Banke idej v Mariboru in večih lokalnih Bank idej v Romuniji (partner projekta je Youth Bank Romunia, ARC Asociation). V drugi polovici leta so člani Skrbniškega odbora Banke idej počasi pričeli s pripravo obeh mladinskih izmenjav. Udeležili smo se tudi delavnice za sofinancirane projekte v okviru programa Erasmus+, ki jo je organiziral Zavod Movit za projekte, sprejete na prvem prijavnem roku programa Erasmus+.

V aprilu 2014 je MKC Maribor podpisal sporazum ter se vključil v mrežo Youth Bank International, ki vključuje 216 Banka idej v 23 državah, z aktivnim sodelovanjem v mreži pa smo nadaljevali tudi v drugi polovici leta (npr. spremljanje aktivnosti mreže, izmenjava informacij o različnih načinih delovanja Bank idej v drugih državah …). Člani Skrbniškega odbora Banke idej so prijavili Banko idej tudi na razpis Mestne občine Maribor za nadaljevanje projektov Evropske prestolnice mladih Maribor 2013.

Za potrebe prijave projekta je bilo potrebno Banko idej povezati s programom Aktivni mladi, ki se je prav tako razvil v okviru Evropske prestolnice mladih Maribor 213.

Program Aktivni mladi je v letu 2013 izvajal različna neformalna usposabljanja, vsa izvedena na predlog, pobudo mladih, zaradi česar je tudi Banka idej v letu 2014 izvedla nekaj usposabljanj, ki vsebinsko ne sodijo v okvir Banke idej, so jih pa prav tako predlagali mladi, nekatere dele usposabljanj so mladi tudi izvedli: - Uvodno usposabljanje za prostovoljce, v okviru katerega so udeleženci pridobili informacije o tem kaj je prostovoljstvo in kakšna je njegova vloga v družbi, kakšne so pravice in odgovornosti prostovoljcev …, usposabljanje je bilo izvedeno s strani predstavnikov Slovenske filantropije - Združenje za promocijo prostovoljstva; - 4 – dnevni intenzivni trening za izvajalce Živih knjižnic, ki ga je MKC Maribor izvedel v sodelovanju s Slovensko filantropijo – Združenjem za promocijo prostovoljstva (opis metode Žive knjižnice se nahaja v naslednji točki). Udeleženci treninga so se na treningu seznanili ter usposobili za izvajanje omenjene metode. Predstavnikom mladinskih organizacij, ki so se udeležili treninga, bo MKC Maribor v letu 2015 pomagal pri organizaciji in izvedbi Žive knjižnice v njihovem kraju; - Trans = jaz?, pogovor o transseksualnosti, ki ga je moderiral Gregor Brdnik, gostji pogovora pa sta bili aktivistka Katja Zgoznik in Anja Koletnik, prostovoljka Društva Legebitra.

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 63

Fotografija: Ines Ivanuša, Uvodno usposabljanje za prostovoljce

Fotografija: Marja Guček, 4 – dnevni intenzivni trening za izvajalce Živih knjižnic

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 64

Fotografija: Marja Guček, 4 – dnevni intenzivni trening za izvajalce Živih knjižnic ŽIVA KNJIŽNICA Živa knjižnica je sredstvo, s katerim preko inovativne metode dialoga aktivno ozaveščamo in izobražujemo o vrednotah, človekovih pravicah in spodbujamo razpravo o predsodkih in stereotipih v družbi. Metoda Žive knjižnice sooči bralca ali bralko z lastnimi predsodki in stereotipnimi predstavami ter nudi konkretno možnost, da se z lastnim stereotipom srečamo v živo. Živa knjižnica deluje kot katerakoli druga knjižnica: izposoja poteka za določen čas, bralci in bralke si lahko, potem ko knjigo preberejo in jo vrnejo, če želijo, izposodijo novo. Pomembno pa je vedeti, da v Živi knjižnici knjige predstavljajo ljudje, ki skozi dialog z bralcem ali bralko odpirajo vrata v lastne zgodbe in izkušnje. Knjige v Živi knjižnici so predstavniki in predstavnice različnih manjšin, družbeno ogroženih skupin oziroma vsi, ki se v svojem življenju soočajo s predsodki in ki so pripravljeni govoriti o svoji izkušnji ter jo deliti z obiskovalci knjižnice. Bralec ali bralka je lahko kdorkoli, ki se je pripravljen soočiti z lastnimi stereotipi in predsodki in je pripravljen na izkušnjo – branje, ki ne traja več kot 45 min.

Zamisel za postavitev Žive knjižnice je razvila danska mladinska organizacija Ustavi nasilje (Foreningen Stop Volden) v letu 2000 z namenom preprečevanja nasilja med mladimi. Živa knjižnica sooča bralce in bralke s stereotipi in predsodki v več kot 60 državah po vsem svetu, v Slovenijo je projekt leta 2007 pripeljalo Društvo informacijski center Legebitra.

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 65

Kot smo napisali v letnem planu smo poseben poudarek v letu 2014 namenili razvoju različnih usposabljanj, ki so nujno potrebna za kvalitetno izvedbo Žive knjižnice (npr. usposabljanje za informatorje, knjige … ). Kot smo že zapisali v prejšnji točki smo izvedli tudi 4 – dnevni intenzivni trening za izvajalce Žive knjižnice, ki je bil prvi takšen trening v Sloveniji. Vsi udeleženci so se seznanili z metodo Žive knjižnice, na sami Živi knjižnici pa so tudi aktivno sodelovali, saj je trening časovno sovpadal z Praznično Živo knjižnico. Glede na izvedeno evalvacijo bo večina udeležencem v letu 2015 organizirala Živo knjižnico znotraj svoje organizacije, v svojem kraju, MKC Maribor pa se je tudi zavezal, da jim bo pri tem pomagal, v kolikor bodo potrebovali pomoč.

Na nas se je obrnilo tudi nekaj organizacij iz drugih krajev Slovenije, ki si prav tako želi organizirati Živo knjižnico, pri tem pa so prosili za pomoč.

Tekom priprave usposabljanj smo sproti zapisovali vse pomembnejše poglede na Živo knjižnico, saj želimo pripraviti priročnik v slovenščini kako pripraviti in izvesti Živo knjižnico (gradiva o tem kako pripraviti in izvesti Živo knjižnico so sedaj samo v tujih jezikih). Poleg omenjenih usposabljanj smo v okviru priprav na Praznično Živo knjižnico izvedli tudi: - redna delovna srečanja organizacijske ekipe (ožjo organizacijsko ekipo sestavlja devet mladih, celotna ekipa Žive knjižnice pa je sestavljena iz ca. petdesetih oseb), - ustvarjalno srečanje, na katerem se je pripravljal material potreben za okrasitev prostora na katerem je bila izvedena Praznična Živa knjižnica (Studio UGM) ter ustvarjalno srečanje izdelovanja okraskov iz fino mase.

V drugi polovici leta smo izvedli dve Živi knjižnici: - na Osnovni šoli Šmartno na Pohorje, 21. 11. 2014, (učitelji osnovne šole so v preteklosti obiskali nekaj Živih knjižnic v Mariboru, kamor so tudi pripeljali svoje učence, sedaj pa so nas povabili, da Živo knjižnico izvedemo za učence tretje triade); - Praznično Živo knjižnico, 6. 12. 2014, ki je bila izvedena v okviru Vilinskega mesta, v Studiu UGM. V Praznični Živi knjižnici smo zabeležili 100 branj bralci pa so lahko izbirali med naslednjimi profili knjig: gej, porodna aktivistka, mati samohranilka, igralec ragbija, oseba, ki je doživela nasilje in alkoholizem v otroštvu, študentski funkcionar, oseba, Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 66

ki je bila v družbi alkohola in drugih drog, hčerka, ki je bila posvojena, ljubiteljska slikarka in literatka, aktivistka za pravice mačk, mama lezbijke, metalka, nadzorna inženirka, negovalka starejših z demenco, filmar, bivši basist, gibalno ovirana oseba, oseba s cerebralno paralizo, oseba v procesu žalovanja, plesalka ob drogu, psihoterapevtka, redovnica, oseba, ki se ukvarja z energijami in je živela od prane, lezbijka transeksualka, oseba, ki je prebolela hepatitis c, prostovoljka v zaporu, slabovidna oseba, upokojenka, veganka, presnojedka, zdravljen odvisnik od drog, mati otroka s posebnimi potrebami. Najbolj brana knjiga je bil profil prostovoljka v zaporu.

Na Živi knjižnici na Osnovni šoli Šmartno na Pohorju so bili dijakom na voljo profili, ki so si jih dijaki izbrali samo: zdravljen odvisnik od alkohola in drugih drog, upokojenka, mama lezbijske, ženska v moškem poklicu, vegetarijanka, gej, ljubiteljska slikarka in literatka.

Za junijsko Živo knjižnico je skupina mladih pripravila scenarij za kratek informacijsko – promocijski film. V drugi polovici leta se je material, ki je bil posnet na junijski Živi knjižnici, pregledoval ter montiral.

Profili knjig, ki so bili usposobljeni v okviru mariborskih Živih knjižnic, so bili medknjižnično »izposojeni« tudi na druge Žive knjižnice v Sloveniji (Ljubljana, Zagorje).

Informacije o izvajanju vseh Živih knjižnic v Sloveniji so na voljo na spletni strani programa (spletne strani ne ažurira MKC Maribor) ter na FB profilu Živa knjižnica (enega izmed administratorjev ima tudi MKC Maribor).

Ena izmed prostovoljk, ki je pomagala pri pripravi in izvedbi Praznične Žive knjižnice pa

je

pripravo

Žive

knjižnice

dokumentirala

tudi

v

lastnem

bogu:

http://ustvarjanjemariborskeziveknjiznice.blogspot.com/.

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 67

Fotografija: Urška Lukovnjak, Praznična Živa knjižnica

Fotografija: Urška Lukovnjak, Praznična Živa knjižnica

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 68

Fotografija: učitelj Osnovne šole Šmartno na Pohorju, Živa knjižnica na Osnovni šoli Šmartno na Pohorju

Fotografija: Marja Guček, ustvarjalno srečanje

MEDNARODNO MLADINSKO DELO V letu 2014 nadaljujemo in nadgrajujemo v letu 2013 vzpostavljeno mednarodno mladinsko delo v MKC Maribor: - kot smo že zapisali smo pridobili sredstva za mednarodni projekt Youth Banks on the Move, ki bo potekal v letih 2014 – 2015, prav tako pa smo postali del mreže Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 69

International Youth Banks s katero sedaj aktivno sodelujemo. Ena izmed članic Skrbniškega odbora Banke idej, Nina Pohleven, je bila deležna tudi intenzivnega online usposabljanja za razvoj in izvajanje Bank idej v lokalnih okoljih s strani romunske nacionalne Banke idej, Asociatia pentru Relatii Comunitare. Prav tako se je omenjena predstavnica srečala s predstavnikom Omladinske banke Živinice iz Bosne in Hercegovine, s katerim si je prav tako izmenjala informacije o delovanju Banke idej v Bosni.

- v kontaktu smo s fundacijo Human Library, saj želimo postati član mreže organizacij, ki izvajajo Human Library; - v decembru 2014 je bila sodelavka Mateja Pačnik, ki je bila v okviru MKC Maribor na delovnem preizkusi, na seminarju Zavoda Movit o pripravi prijave za akreditacijo za izvajanje Evropske prostovoljne službe; - na študijski obisk v Maribor so, tudi na pobudo MKC Maribor, prišli predstavniki Zenice, Bosna in Hercegovina, ki je želela spoznati metodo Žive knjižnice, saj bi želeli pričeti izvajati Živo knjižnico tudi pri njih. Skupina predstavnikov iz Zenice je spoznala tudi nekatere druge mladinske organizacije v Mariboru (ta del študijskega obiska je organiziral MKC Maribor); - MKC Maribor je partner v projektu Stand Up/Stand out - Pride for Youth, katerega namen je opolnomočiti mladinske organizacije, ki izvajajo aktivnosti z/za mlado LGBT populacijo (na rezultate sofinanciranja še čakamo, prijavitelj projekta pa je irska mladinska organizacija Eolas Soileir); - MKC Maribor je partner v projektu We are 1 against discrimination (na rezultate sofinanciranja projekta še čakamo, prijavitelj projekta pa je Zavod Antona Martina Slomška).

MLADE GLAVE MISLIJO Mlade

glave

mislijo

je

projekt,

v

okviru

katerega

bo

izvedena

serija

intervjujev/pogovorov z razmišljajočimi posamezniki mlade generacije. Cilj projekta je predstaviti mladega človeka ne samo kot objekt potrošništva in parcialnih pokroviteljskih politik, temveč kot subjekt, ki je zmožen najprej refleksije lastne pozicije, za tem in obenem pa pretresati družbena vprašanja, torej kot bitje sposobno misliti široko, kritično in celovito. Idejo za izvajanje projekta sta podala mlada Tadevž Ropert in Aljaž Jelenko, ki pogovore tudi moderira.

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 70

Vse pogovore posname Radio MARŠ, ki jih kasneje v celoti tudi predvaja v okviru svojega programa, na spletni strani radia ter programa pa se objavijo tudi povezave do posnetkov, tako da so dostopni širšemu občinstvu.

V drugi polovici leta so bili izvedeni trije pogovori: z Vasjo Jagrom, preiskovalnim novinarjem Večera, dr. Juretom Leskovcem, profesorjem računalništva na univerzi Stanford, kjer se ukvarja z raziskovanjem socialnih omrežij in z analizo velike količine podatkov ter Aljošo Harlamovom, prejemnikom Stritarjeve nagrade za najboljšega mladega literarnega kritika.

Projekt se promovira tudi preko lastne spletne strani www.mladeglavemislijo.si, ter Facebook strani Mlade glave mislijo, nobena od njiju pa ni v upravljanju MKC Maribora.

Fotografija: Mitja Florjanc, Mlade glave mislijo, gost dr. Jure Leskovec

AKADEMIJA GRAMOFONOTEKA V sodelovanju z Združenjem Vinilija smo izvedli sklop petih delavnic DJ-janja pod imenom Akademija Gramofonoteka. Namen delavnic je bil udeležence seznaniti z zgodovino in kulturo didžejanja, spoznati opremo, osvojiti osnovno znanje različnih tehnik »mixanja«, »scractchanja«, »beat matchinga« in »beat jugglinga«. Nekateri udeleženci delavnice so se imeli možnost tudi preizkusiti v didžejanju v okviru enega izmed mariborskih klubov.

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 71

Fotografija: Domen Kozole, Akademija Gramofonoteka TISKAJ ZELENO/PRINT GREEN Tiskaj zeleno/Print Green je projekt, ki ga je razvila skupina študentov Pedagoške fakultete Maribor, oddelka za likovno umetnost, Maja Petek, Tina Zidanšek, Urška Skaza, Danica Rženičnik in Simon Tržan, ki je ustvaril »zeleni tiskalnik«.

Projekt Tiskaj Zeleno/Print Green združuje umetnost, tehnologijo in naravo. Gre za ustvarjalno umetnost, v povezavi s sodobnimi tehnologijami in inovativnimi pristopi.

CNC stroj je zasnovan kot »zeleni tiskalnik«, ki namesto tiskalniške barve uporablja zmes, sestavljeno iz zemlje, vode in semen trave. Končni rezultati so natisnjeni 3D motivi (citati, logotipi, skodelice,).., ki tako ob pravilni negi čez čas ozelenijo.

Avtorji projekta so se na povabilo muzeja v Louvru udeležili dogodka Jardins, jardin aux Tuileries v Parizu, na njem pa so predstavili projekt Tiskaj zeleno/Print Green.

Tradicionalni dogodek se v Parizu izvaja že 11 let, namenjen pa je oblikovanju in mestnim vrtovom. Na dogodku so avtorice bile med 5. – 9. 6. 2014.

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 72

Tiskaj zeleno Sklop 2 – programi, ki jih organizira MKC Maribor ali MKC Maribor v njih sodeluje kot partner, mladi pa lahko predstavljajo le eno izmed ciljnih skupin

MLADI MLADIM Z akcijo Mladi mladim se mladim na sejmu rabljenih šolskih učbenikov in študijskih gradiv ponudi pestra ponudba rabljene, a še vedno aktualne šolske in študijske literature, ki jo prodajajo oz. izmenjavajo dijaki oz. študentje svojim kolegom po ugodnih cenah. Osnovni namen sejma je omogočiti mladim cenovno ugoden in lažji dostop do knjig in gradiv. Akcijo smo v letu 2014 izvedli že dvanajstič.

Letos smo akcijo izvedli 6. 9. 2014, med 10:00 – 14:00 uro, na Grajskem trgu v Mariboru. Sama akcija tako predstavljala lep uvod v začetek novega šolskega leta, ki smo jo popestrili z nastopom mladega DJ-ja.

Akcije se je udeležilo okoli dvajset udeležencev, mladih, ki je prodajalo ali izmenjavalo rabljene šolske učbenike in druga študijska gradiva.

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 73

Fotografija: Ines Ivanuša, Mladi mladim

MEDKULTURNI MARIBOR MKC Maribor je partner projekta Medkulturni Maribor, katerega prijavitelj in koordinator je Društvo ODNOS, v projektu pa prav tako sodeluje Mednarodni Afriški forum. Projekt je bil v drugi polovici leta vsebinsko zastavljen in prijavljen na javni razpis za izvajanje programov spodbujanja medkulturnega dialoga z državljani tretjih držav, vse aktivnosti pa bodo izvedene v letu 2015. Namen projekta je omogočanje aktivne participacije državljanov tretjih držav, kot tudi slovenskim državljanov, v okviru različnih aktivnosti, ki bodo omogočale medsebojno spoznavanje različnih kultur (npr. različne delavnice, usposabljanja, gledališka igra, medkulturna Živa knjižnica …)..

KOLEGICE MKC Maribor je partner v projektu Kolegice, ki ga izvajata Zavod NEFIKS in Zavod ZaM. Kolegice so skupina prvih iskalk zaposlitve, študentk in drugih mladih posameznic, ki se je pričela tedensko dobivati v prostorih MKC Maribor v drugi polovici leta. Na Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 74

svojih srečanjih so udeleženke oblikovale svoje osebne in poklicne cilje, v nadaljevanju projekta pa bo vsaka posameznica imela možnost povezati se z uspešno žensko iz svojega bodočega poklica. Ta bo postala njena mentorica – »kolegica«. Takšno sodelovanje bo udeleženkam omogočilo vpogled v poklic, ki bi ga

želele

opravljati,

prav

tako

pa

tudi

širitev

socialne

mreže.

Kolegice se izvajajo tudi v drugih mestih po Sloveniji (Ljubljana, Postojna, Črnomelj …).

ZAPOSLITVENI KLUB SLUŽBA ME NE IŠČE MKC Maribor je v drugi polovici leta ponudil možnost srečanj udeležencem zaposlitvenega kluba Služba me ne išče. Klubi so namenjeni razvijanju zaposljivosti mladih, na srečanjih pa udeleženci izoblikujejo svoje karierne plane in CV-je ter pripravijo različne dogodke.

Zaposlitveni klubi Služba me ne išče se izvajajo tudi v drugih mestih po Sloveniji (Ljubljana, Postojna, Šentjur, Koper …).

POČITNIŠKE AKTIVNOSTI CENTRA EKSPERIMETNOV MARIBOR MKC Maribor je partner v projektu Centra eksperimentov Maribor – počitniške aktivnosti Centra eksperimentov Maribor. V okviru njega je Center eksperimentov Maribor že v prvi polovici leta izvedel različne ustvarjalne delavnice, s katerimi je nadaljeval tudi v drugi polovici leta: Izdelava naravnega deodoranta, Ali je elektrika naravna – kaj pravi Nikola Tesla?, Energija v tvojem domu, Kako delujejo računalniki, Izdelava bioplastike.

STOPTRIK MKC Maribor je bil ko-producent Mednarodnega Filmskega Festivala Stop Trik, ki ga je v Mariboru, med 3. – 5. 10. 2014, izvedel Zavod Pekarna Magdalenske mreže. V okviru festivala so bila izvedena stop motion izobraževanja, srečanja in diskusije z umetniki, promotorji, koncerti in seveda različne predstavitve animacijskih filmov.

SODELOVANJE

V

MEDNARODNEM

PROJEKTU

CITY

VOLUNTEERS

–

DELOVANJE PROSTOVOLJSKE PISARNE MKC Maribor je bil pridružen partner projekta City volunteers, ki se je v letu 2013 zaključil.

Namen projekta je bil promocija in popularizacija prostovoljstva na

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 75

čezmejnem območju Slovenija-Hrvaška preko različnih aktivnosti, npr. izmenjavami prostovoljcev, vzpostavitvi prostovoljske pisarne, izvedbi analiz stanja na področju prostovoljstva, pripravi skupne strategije razvoja prostovoljstva na projektnem področju… Projekt se je izvajal med 1. 4. 2010 in 31. 3. 2013.

V okviru projekta City volunteers smo v sodelovanju s Slovensko filantropijo, Združenjem za promocijo prostovoljstva že v letu 2012 vzpostavili prostovoljsko pisarno, ki se nahaja v prostorih Kulturnega Inkubatorja, Koroška cesta 18, Maribor, pisarna pa deluje tudi v letu 2014.

Prostovoljska pisarna je odprta vsako sredo med 8:00 – 16:00 uro, v njej pa predstavnica Slovenske filantropije, Združenja za promocijo prostovoljstva nudi pomoč lokalnim organizacijam pri izvajanju prostovoljskega dela, izvaja eno in večdnevna usposabljanja na teme povezane s prostovoljstvom….

V Kulturnem

inkubatorju so obiskovalcem na voljo tudi različna gradiva s področja prostovoljstva.

KULTURNI INKUBATOR – VARNA TOČKA V OKVIRU OTROKOM PRIJZNIH UMICEF-ovih MEST Mesto Maribor je v letu 2008 s strani UNICEF Slovenije pridobilo naziv Otrokom prijazno UNICEF-ovo mesto. V okviru pridobljenega naziva je Mestna občina Maribor vzpostavila mrežo petnajstih Varnih točk. Varne točke so različni javni prostori, kjer se nahajajo ljudje, ki so prostovoljno pripravljeni pomagati otrokom in mladostnikom v stiski. Z njimi se pogovorijo, jim svetujejo in pomagajo pri reševanju problema.

Najpogosteje se nahajajo ob šolskih poteh, saj se tudi med vrstniško nasilje največkrat dogaja okoli in na poti v šolo, takrat ko je nadzor odraslih manjši.

Ena izmed Varnih točk je tudi Kulturni Inkubator, na Koroški cesti 18, Maribor, kjer v času, ko je Kulturni Inkubator odprt, nudimo pomoč otrokom im mladostnikom, ki se znajdejo v morebitnih težavah.

Na pobudo Mestne občine Maribor se je Kulturni inkubator v letu 2014 počasi pričel preoblikovati v prostor za mlade.

IZVAJANJE INFORMIRANJA MLADIH MKC Maribor tudi v letu 2014 nadaljuje z informiranjem mladih (ter seveda ostale zainteresirane javnosti) o svojih programih preko: Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 76

-

spletnih strani (www.mkc.si, www.mkc-hostelpekarna.si, www.banka-idej.si, www.mfru.org);

-

adreme elektronskih naslovov (torej preko elektronske pošte);

-

različnih profilov na Facebooku (FB MKC Maribor, FB Galerija Media NOX, FB Performa, FB MKC Črka, FB Dnevi knjige, FB MFRU, FB Hostel Pekarna, FB Banka idej);

-

tiskanih promocijskih in informacijskih materialov (brošure, zloženke, plakati, letaki, programski listi…);

-

informacijskih točk v Kulturnem Inkubatorju, Galeriji Media Nox ter na sedežu zavoda (pred upravnimi prostori ter v okviru Hostla Pekarna);

-

oglasnih prostorov na nekaterih srednjih šolah, fakultetah in javnih površinah;

-

distribucije lastnega promocijskega in informacijskega materiala drugih (mladinskim) organizacijam;

-

osebnega stika (preko telefona, meila ali osebnega kontakta).

MKC Maribor informira mlade (ter seveda ostalo zainteresirano javnost) o nekaterih mladinskih programih drugih organizacij preko: -

spletnih strani; www.mkc.si

-

informacijskih točk v Kulturnem Inkubatorju, Galeriji Media Nox ter na sedežu zavoda (pred upravnimi prostori ter v okviru Hostla Pekarna);

-

osebnega stika (preko telefona, meila ali osebnega kontakta);

-

knjižnih kotičkov v Kulturnem Inkubatorju in Hostlu Pekarna, kjer je mladim na voljo različna literatura in časopisje;

-

računalniških kotičkov v Kulturnem Inkubatorju in Hostlu Pekarna, kjer lahko mladi prosto dostopajo do interneta.

Poglobljeno informiranje na določenih vsebinskih področjih izvajamo tudi v okviru nekaterih drugih programov (glej npr. točke: Prostovoljska pisarna, Kulturni Inkubator – Varna točka v okviru Otrokom prijaznih UNICEF-ovih mest).

MKC Maribor je tudi član Mariborske mreže info točk za mlade MB MINA, ki delno pokriva vsa informacijska polja in mladim med 15. in 29. letom starosti omogoča dostop do pomembnih in kvalitetnih informacij. V njej smo združene: MISC INFOPEKA, KID KIBLA, Zavod PIP, Radio Marš, Zveza prijateljev mladine Maribor – Info DUM, InfoČuk, Mladinski center OSMICA ter MKC Maribor.

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 77

Od leta 2014 je MKC Maribor tudi član lokalne mreže Prostovoljstvo v Mariboru, ki jo koordinira MISC INFOPEKA (od leta 2008 je MKC Maribor tudi član slovenske mreže Prostovoljskih organizacij, ki jo koordinira Slovenska filantropija, Združenje za promocijo prostovoljstva).

VZPOSTAVITEV »KNJIŽNICE« STROKOVNE LITERATURE S PODROČJA MLADINSKEGA DELA Informiranje ter usposabljanje mladih ter mladinskih delavcev o mladinskem delu in mladinskih politikah želimo uresničevati tudi skozi vzpostavitvijo “knjižnice”, v kateri bo na voljo tuja strokovna literatura s področja mladinskega dela in mladinske politike (strokovna literatura, ki se je ne da dobiti v mariborskih knjižnicah ali v e-obliki na spletu). Že v letu 2013 smo pripravili seznam strokovne literature s področja mladinskega dela, ki bi jo želeli nabaviti, vendar zaradi pomanjkanja finančnih sredstev tega ne moremo narediti. V letu 2014 smo se naročili na revijo Replika!, ki je trenutno edina plačljiva mesečna revija v Sloveniji, ki pokriva izključno tematike s področja mladinskega dela. Revija je zainteresiranim na voljo v Kulturnem Inkubatorju, kjer je tudi kotiček z drugo literaturo.

IZVAJANJE POSEBNEGA PROGRAMA ORGANIZIRANEGA PROSTOVOLJSTVA – AKTIVNI MLADI V okviru programa organiziranega prostovoljstva smo v drugi polovici leta vključili prostovoljce v pripravo in izvedbo vseh aktivnosti znotraj Mladinskega programa ter nekaterih aktivnosti Mednarodnega festivala računalniških umetnosti. Izvedli smo tudi nekaj predstavitev programov MKC Maribor v katere se lahko vključijo prostovoljci, na različnih srednjih šolah.

USPOSABLJANJE ZA PROSTOVOLJCE INTEGRACIJSKE HIŠE ZA BEGUNCE V MARIBORU MKC Maribor je kot soorganizator sodeloval pri izvedbi usposabljanja za prostovoljce Integracijske hiše za begunce v Mariboru, za potrebe boljšega razumevanja stanja migrantov pa je predstavnica Društva Odnos izvedla sklop delavnic Migranti v

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 78

Mariboru in Sloveniji (delavnice so bile izvedene tudi za potrebe Žive knjižnice ter sodelovanja v projektu Medkulturni Maribor).

DRUŽBENO OGOVORNI V MKC Maribor tudi v letu 2014 nadaljujemo z zbiranjem različnih materialov (zamaški, kartuše), ki jih nato v dobrodelne namene poklonimo drugih organizacijam in/ali posameznikom.

SODELOVANJE Z MESTNO OBČINO MARIBOR NA PODROČJU MLADINSKEGA SEKTORJA Na podlagi Odloka o mladini v Mestni občini Maribor direktorica

MKC Maribor

aktivno sodeluje v Komisiji za mladinska vprašanja Mestne občine Maribor. V letu 2014 se je udeležili aktivnosti, ki so bile znotraj omenjene komisije.

SODELOVANJE Z NACIONALNO MLADINSKO MREŽO MAMA MKC Maribor je aktivna članica nacionalne Mladinske mreže MaMa, ki združuje in zastopa organizacije, ki opravljajo dejavnosti mladinskih centrov ali delujejo na področju mladinskega dela v Sloveniji za namene podpore mladim in njihovega kakovostnejšega preživljanja prostega časa ter boljšega življenja v družbi. V letu 2014 smo se udeležili aktivnosti, ki so bile izvedene za članice omenjene mreže.

PODPORA MLADIM IN ORGANIZACIJAM, KI IZVAJAJO AKTIVNOSTI ZA MLADE MKC Maribor izvaja infrastrukturno, tehnično, organizacijsko ter svetovalno podporo mladim ter organizacijam, ki izvajajo aktivnosti za mlade. V letu 2013 smo npr.: -

nudili brezplačno infrastrukturno podporo organizacijam za izvedbo mladinskih aktivnosti v prostorih Upravne stavbe – učilnicah MKC Maribor (Slovenska filantropija, Zavod Pekarna magdalenske mreže, Center za pomoč mladim Maribor…),

-

nudili brezplačno tehnično podporo lokalnim organizacijam (izposoja platna za video projekcije…

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 79

-

s priporočili po mladinskih delavcih pomagali pri izvedbi festivala Leibnitz conects,

-

svetovali članom neformalne skupine YOUNGLE pri organizaciji mladinskih aktivnosti,

-

svetovali organizacijam pri pridobitev statusa v javnem interesu v mladinskem sektorju.

2.2 PRISOTNOST V MEDIJIH Letošnje aktivnosti odnosov z javnostmi bi razdelili na naslednja področja: 1) Urejanje spletne strani MKC Maribor /www.mkc.si; 2) Urejanje facebooka MKC Maribor; 3) Obveščanje javnosti o dogodkih naše institucije / Clipping objav; 4) Korporativni marketing.

Spletno stran MKC Maribor dnevno ažuriramo in urejamo. Vse dogodke posebej pripravimo za objavo, jih posredujemo v lektoriranje, nato jih naložimo kot prispevke.

Vsi dogodki so objavljeni na naslovni spletni strani, na podstranih ter v raznih sliderjih – slikovnih prikazovalnikih. Po preteku dogodkov so dogodki odstranjeni z naslovne spletne strani ter ohranjeni v arhivih na podstraneh. Redno skrbimo tudi za nalaganje fotografij z dogodkov. Spletna stran je torej v vsakem trenutku ažurna in urejena.

Veliko skrb posvečamo tudi vsem našim facebook stranem. Imamo jih sedem.

Odnosi z javnostmi skrbijo za splošen facebook MKC-ja, za urejanje facebookov projektov pa skrbijo projektne ekipe.

Zavedamo se, da je facebook izredno pomemben mehanizem komunikacije z našimi ciljnimi skupinami oz. obiskovalci ter udeleženci.

Naša institucija je v letu 2014 producirala preko 280 dogodkov. Odnosi z javnostmi informacije o vseh naših dogodkih distribuirajo po številnih, različnih mail adresarjih.

O vsakem dogodku obveščamo medije ter ciljno javnost, ki je razdeljena glede na področja, ki jih zanimajo. Tako imamo adresarje oseb in institucij, ki jih zanimajo vsi naši dogodki, nato mladinske adresarje, likovne adresarje, literarne, glasbene, intermedijske ter uprizoritvene.

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 80

O vsakem dogodku pošljemo najprej prvo informacijo, čez nekaj dni sledi naslednja, bolj podrobna, dan pred izvedbo dogodka pa še zadnja informacija. Po izvedbi večjih dogodkov pošljemo predstavnikom medijev tudi zanimivo poročilo o izvedbi dogodka s priloženimi fotografijami z dogodka.

Za večje, pomembnejše dogodke , kot je festival Slovenski dnevi knjige v Mariboru pripravimo poseben plan odnosov z javnostmi v sodelovanju z koordinatorjem projekta.

Zadeve se lotimo celostno, kličemo novinarje, da jih opozorimo

na

izrednost dogodka. Dogovarjamo se za objave, prispevke, intevjuje. Pripravimo tudi novinarsko konferenco.

Izrednega pomena je tudi spremljanje objav naših dogodkov v medijih, za kar smo najeli storitve spremljanja press clippinga pri podjetju Press Clipping v Mariboru.

Dnevno nam posredujejo poročila o medijskih objavah, ki jih arhiviramo in urejamo.

Ena izmed pomembnejših nalog

odnosov z javnostmi je skrb za dober image

institucije. Skrbimo, da novinarjem, aktivnim udeležencem naših dogodkov ter partnerjem podarimo naše promocijske izdelke s celostno podobo naše organizacije.

2.3 LOKALNO, REGIONALNO IN MEDNARODNO SODELOVANJE

Mladinski kulturni center Maribor je sodeloval z naslednjimi sorodnimi institucijami ter z drugimi organizacijami: V prvi polovici leta 2014 smo izvajali v šolskih prostorih ter v sodelovanju z šolami naslednje programe in projekte: - izvedba rednih programov v sodelovanju ter v prostorih šol: - izvedba 17. slovenskih dnevov knjige v sodelovanju ter v prostorih Filozofske fakultete Maribor - priprava in izvedba dela programa Galerije Media Nox v sodelovanju z Oddelkom za likovno umetnost Pedagoške fakultete Maribor, Oddelkom za likovno pedagogiko Pedagoške fakultete v Ljubljani

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 81

V prvi polovici leta

2014 smo izvajali v sodelovanju s sorodnimi centri, klubi in

mladinskimi organizacijami naslednje programe in projekte: - izvedba rednih programov: - aktivno sodelovanje v Mreži MaMa (sodelovanje pri izvedbi lokalnih in regijskih projektov, udeležba na srečanjih Mreže MaMa …), Pri pripravi in izvedbi rednih programov in projektov pa Mladinski kulturni center Maribor sodeluje tudi z organizacijami s področja kulture (Umetnostna galerija Maribor,

Mednarodni festival kreativnih komunikacij Magdalena, Zavod Bunker

Ljubljana, Fotogalerija STOLP, Društvo likovnih umetnikov Maribor, Kulturno glasbeni brlog, Univerzitetna knjižnica Maribor, Mariborska knjižnica, Slovensko narodno gledališče Maribor …).

Mladinski kulturni center Maribor, kot partner, aktivno sodeluje v lokalni informacijski mreži, ki združuje osem organizacij.

3. POSLOVANJE ZAVODA Pri finančnem poslovanju je MKC Maribor odvisen od donacij javnih in zasebnih virov ter virov opravljanja storitev javne službe in pridobivanja sredstev na trgu.

Pomemben segment virov predstavljajo dotacije ustanoviteljice MOM. Opravljanje javne službe je tako financirano kot redna dejavnost kar šestim rednim programom MKC Maribor omogoča kvalitetnejše načrtovanje in izvedbo na višji ravni. Ostali programi in projekti so financirani s pomočjo pridobivanja sredstev ob uspešnih prijavah na razpise in iz ostalih virov, kar je povezano z določenimi programskimi in organizacijskimi omejitvami. Pomembni viri so bili v letu 2014 še Urad RS za mladino, Ministrstvo RS za kulturo, JAK in MOVIT. Zavod v okviru javne službe sredstva pridobiva tudi na trgu. Posebej pa izkazuje prihodke dosežene na trgu z opravljanjem dejavnosti mladinskega turizma- Hostel Pekarna.

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 82

Tabela 1. Redne programske dejavnosti MKC Maribor –financiranje, prihodki, struktura virov 2014 2014

MOM

MK RS

JAK

UM RS

Lastni viri

MFRU

11.250,00 17.360,00

/

/

/

Performa

10.000,00

/

/

1.000,00

819,67

4.000,00

/

1.500,00

1.500,00

/

7.000,00

/

3.000,00

1.000,00

3.560,93

10.000,00

1.600,00

/

1.500,00

/

8.000,00

/

/

1.500,00

520,00

2.000,00

/

/

/

/

28.000,00

/

/

2.000,00

1.012,29

/

/

/

15.000,00

/

/

MKC Črka Slovenski dnevi knjige Galerija Media Nox Kulturni Inkubator Programi mreženja Mladinski program Hostel Pekarna EPM

/ 130.942,95 2.000,00

334,44

*Pogodbene vrednosti Tabela 2. Prihodki iz proračuna ustanoviteljice MOM 2014 Izkaz uspeha 2014

Denarni tok 2014

Dotacija in mat.str.

121.009

119.164

Redni programi

80.000

80.000

Plače

175.260

175.310

4.278

4.098

250

250

EPM

15.000

15.000

Vzdrževanje/investicije

19.291

18.469

Javna dela Projekti

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 83

Tabela 3. Prihodki iz državnega proračuna RS 2014

Izkaz uspeha 2014

Denarni tok 2014

Urad RS za mladino

11.308

14.595

Ministrstvo za kulturo

18.960

18.760

JAK

4.500

4.500

družino

37.655

37.533

Sredstva EU

10.185

10.185

Ministrstvo za delo in

Tabela 4. Primerjalna tabela, predračun izkaz uspeha 2014 2013

2014

indeks

Celotni prihodki

818.197

666.453

81

Celotni odhodki

868.133

666.223

77

Tabela 5. Prihodki iz poslovanja, predračun izkaz uspeha 2014 Izkaz uspeha 2013 Izkaz uspeha 2014

indeks

Prihodki od prodaje

190.767

138.690

73

Prihodki od donacij

10.400

4.600

44

510.644

415.088

81

106.386

78.110

73

Prihodki proračun MOM Prihodki proračun RS

Tabela 6. Odhodki, predračun izkaz uspeha 2014

Izkaz uspeha 2013 Izkaz uspeha 2014

indeks

Stroški blaga, materiala in storitev

546.023

409.193

75

Stroški dela

322.110

257.030

80

Drugi stroški

/

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

/

Stran 84

Tabela 7. Prihodki po denarnem toku, predračun izkaz prihodkov in odhodkov po načelu denarnega toka 2014 2013

2014

indeks

110.943

33.355

30

456.916

412.291

90

37.555

37.534

100

6.000

4.500

75

– državni proračun

11750

10.185

87

Drugi prihodki

5.821

10.616

182

179.707

130.807

73

Sredstva iz državnega proračuna Sredstva iz občinskega proračuna Sredstva iz socialnih skladov Sredstva iz javnih skladov in agencij Evropska sredstva

Prihodki od prodaje blaga in storitev

3.1. Ocena uspeha pri doseganju zastavljenih ciljev, upoštevaje opisne in finančne kazalnike ter izpolnjevanje letnih ciljev, ki izhajajo iz Programsko – poslovnega načrta MKC Maribor za leto 2014 Analiza uresničevanja ciljev iz poslovanja za leto

2014 kaže na to, da so bila

sredstva načrtovana realistično, realizacija sredstev iz različnih virov pa nam je omogočila izvedbo načrtovanih aktivnosti. Vse programske aktivnosti so bile izvedene na zastavljeni ravni, ob tem pa smo na posameznih področjih presegali načrtovan obseg .Obseg je bil presežen na posameznih literarnih področjih, likovnem področju ter nekaterih enkratnih dogodkih in projektih povezano z dejavnostmi na področju mladine. Vsekakor pa smo načrt v letu 2014 v vseh programskih segmentih presegli v smislu kvalitete dogodkov in števila obiskovalcev.

Finančna slika zavoda kaže na stabilno in nadzorovano poslovanje z nizkim faktorjem tveganj in dobro sledljivostjo.

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 85

3.2 Nastanek morebitnih nedopustnih in nepričakovanih posledic pri izvajanju programa Iz naslova izvajanja programov v letu 2014 ne izhajajo nobene nepričakovane ali nedopustne posledice. Izvajanje programov je imelo izrazito ugoden vpliv na dejavnosti in programe MKC Maribor, na zaposlene in na uporabnike storitev in programov. V letu 2014 je MKC Maribor okrepil svoj položaj med nosilci javnih služb in izvajalci programov na področju mladinske kulture in mladinskih programov v mestu.

3.3 Ocena gospodarnosti in učinkovitosti poslovanj glede na opredeljene standarde in merila MKC Maribor je s pridobljenimi proračunskimi viri ravnal gospodarno in racionalno in izvedel programe na ravni in v obsegu, ki presega standarde, ki jih na področju sorodnih dejavnosti predpisujejo Ministrstvo za kulturo RS in različna interesna združenja ustvarjalcev na posameznih področjih kulture. Dodana vrednost programa MKC Maribor presega predviden standard področne ureditve. Racionalizacija postopkov, motiviranost vseh vključenih izvajalcev ter kvaliteta načrtovanja so dejavniki, ki so pripeljali do uspešnosti izvajanj programov.

3.4 Ocena delovanja sistema notranjega finančnega nadzora

Ocena temelji na Izjavi o oceni notranjega nadzora MKC Maribor (AJPES). Ocena je pripravljena na podlagi samoocenitve. Primerno kontrolno okolje je vzpostavljeno na celotnem delu poslovanja, upravljanje s tveganji je zagotovljeno na celotnem delu poslovanja,tveganja, da se cilji ne bi uresničili so opredeljena, določen je način ravnanja z njimi na celotnem delu poslovanja, kontrolne aktivnosti, ki zmanjšujejo tveganja na sprejemljivo-nizko raven so vzpostavljena na celotnih področjih poslovanja. Ustrezen sistem informiranja in komuniciranja je vzpostavljen na celotnem delu poslovanja, ustrezen sistem nadziranja s strani direktorja je vzpostavljen po celotnem področju, sistem nadziranja, ki vključuje notranjo revizijsko službo pa je vzpostavljen na posameznih področjih poslovanja.

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 86

Register tveganj, ki je izdelan za vsa pomembna področja poslovanja zavoda, ne detektira visokih tveganj na področju poslovanja, sprejeti so ustrezni ukrepi za obvladovanje le-teh,izpostavi pa relativno tveganje pri opravljanju posameznih nalog, ki je posledica premajhne kadrovske zasedbe zavoda.

Sistem notranjega nadzora zagotavlja ustrezno nizko tveganje pri načrtovanju in izvedbi dejavnosti zavoda. Ocena delovanja notranjega finančnega nadzora je zadovoljiva, tveganja v povezavi z uresničevanjem ciljev so nadzorovana in sledljiva.

4. VREDNOTENJE IZPOLNITEV LETNEGA PROGRAMA /po načelih obsega, kakovosti in strukture/

4.1 Izvedba rednih programov:v letu 2014 je MKC Maribor celovito izvedel redne programe, ki so v javnem interesu in pomenijo izvajanje javne službe.

4.2 Izvedba projektov: v letu 2014 smo izvedli visoko število načrtovanih in nenačrtovanih projektov na vseh področjih delovanj zavoda.

4.3 Število prireditev: v letu 2014 smo izvedli več kot 280 posameznih dogodkov..

Zavod je v letu 2014 po obsegu izvajanja programov bistveno presegel redne programe, ki jih izvaja v okviru javne službe.

4.4 Raznovrstnost programov: zavod pri svojem delovanju pokriva zelo širok nabor programov in področij delovanja. Delovanje temelji na dveh področjih: mladinska kultura in mladinsko delo. Na področju kulture je zavod v letu 2014 izvajal programe na naslednjih področjih: literatura, uprizoritvene umetnosti, likovna umetnost, galerijska dejavnost, intermedijska in multimedijska umetnost.

Na področju mladinskega dela ja zavod deloval na področjih: informiranje in svetovanje, neformalno izobraževanje, prostovoljstvo, promocije mednarodne izmenjave mladih, mreženje mladinskih organizacij, mednarodno sodelovanje in mladinski turizem.

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 87

4.5 Število obiskovalcev: Strukturiranost programov je takšna, da zahteva spremljanje števila obiskovalcev tako po analitičnih metodah kot po oceni. Zlasti udeležbo mladinskih programov in prireditev na prostem je težje natančno oceniti. V prvi polovici leta 2014 so bili programi dobro obiskani in v nekaterih primerih so celo presegli pričakovan obisk (Živa knjižnica) Ocena obiskovalcev: 90.000 4.6 Stopnja izkoriščenosti zmogljivosti zavoda: Obseg in struktura izvedenega programa jasno kažeta, da je izkoriščenost kapacitet zavoda nadpovprečna.

Premajhno število zaposlenih izvaja številne naloge in obveznosti in dela v polnem obsegu.

4.7 Strokovna in javna odmevnost dejavnosti: v letu 2014 je zavod bistveno okrepil področje odnosov z javnostmi, število medijskih objav se je izjemno povečalo, hkrati pa smo izboljšali in okrepili spletne predstavitve dejavnosti zavoda na več spletnih straneh. V letu 2014 smo zabeležili 715 medijskih objav.

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 88

I. JAVNI ZAVODI IN AGENCIJE NAZIV JAVNEGA ZAVODA: MLADINSKI KULTURNI CENTER MARIBOR A. IZKAZ PRIHODKOV IN ODHODKOV PO NAČELU DENARNEGA TOKA SPREJETI

- v evrih -

FINANČNI NAČRT 2014 (1)

7400 7401 7402 7403, 7404 del 740 741

% REALIZACIJ

% odstopanj

(3=2/1)

(3=2/1)

REALIZACIJA E JANUAR- FINANČNEGA NAČRTA DECEMBER 2014 2014 (2)

Razlogi

I. SKUPAJ PRIHODKI

742.446,00

639.361,00

86,12

-13,88

1. PRIHODKI ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE (A+B)

574.353,00

508.541,00

88,54

-11,46

A. Prihodki iz sredstev javnih financ

502.228,00

497.866,00

99,13

-0,87

a. Prejeta sredstva iz državnega proračuna b. Prejeta sredstva iz občinskih proračunov c. Prejeta sredstva iz skladov socialnega zavarovanja d. Prejeta sredstva iz javnih skladov in agencij e. Prejeta sredstva iz proračunov iz naslova tujih donacij f. Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije

29.500,00 416.113,00 35.615,00 6.000

33.355,00 412.291,00 37.534,00 4.500,00

113,07 99,08 105,39 75,00

13,07 -0,92 5,39 -25,00

povečanje pogodbenega zneska

15.000,00

10.186,00

67,91

-32,09

prenos realizacije v l. 2015

72.125,00

10.675,00

14,80

-85,20

10.283,00

7.772,00

75,58

-24,42

manjša prodaja iz dejav. Javne službe

177,00

73,00

41,24

-58,76

prenehanje nakazil EZR iz UJP

1.665,00

2.730,00

163,96

63,96

0,00

-100,00

B) Drugi prihodki za izvajanje dejavnosti javne službe Prihodki od prodaje blaga in storitev iz naslova izvajanja javne del 7130 službe del 7102 Prejete obresti Prihodki od udeležbe na dobičku in dividend ter presežkov del 7100 prihodkov nad odhodki del 7141 Drugi tekoči prihodki iz naslova izvajanja javne službe 72 Kapitalski prihodki 730 Prejete donacije iz domačih virov 731 Prejete donacije iz tujine 786 Ostala prejeta sredstva iz proračuna Evropske unije 787 Prejeta sredstva od drugih evropskih institucij

povečanje pogodbenega zneska zmanjšanje pogodbenega zneska

odškodninske premije

100,00 60.000,00

neprijava na EU projekte

2. PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV NA TRGU

168.093,00

130.820,00

77,83

-22,17

del 7130

Prihodki od prodaje blaga in storitev na trgu

168.000,00

130.807,00

77,86

-22,14

manjši prihodki od nočnin HP

del 7102

Prejete obresti

del 7103

Prihodki od najemnin, zakupnin in drugi prihodki od premoženja Prihodki od udeležbe na dobičku in dividend ter presežkov prihodkov nad odhodki Drugi tekoči prihodki, ki ne izhajajo iz izvajanja javne službe

93,00

13,00

13,98

-86,02

ni poz. Obresti

II. SKUPAJ ODHODKI

735.987,00

588.046,00

79,90

-20,10

1. ODHODKI ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE

601.379,00

476.776,00

79,28

-20,72

A. Plače in drugi izdatki zaposlenim B. Prispevki delodajalcev za socialno varnost C. Izdatki za blago in storitve za izvajanje javne službe

191.457,00 27.024,00 368.948,00

193.079,00 34.733,00 248.107,00

100,85 128,53 67,25

0,85 28,53 -32,75

povečanje na račun prisp. SPIZ in ZZZS

13.950,00

857,00

6,14

-93,86

zneski pogod. MOM na tekoče vzdrž.

134.608,00

111.270,00

82,66

-17,34

14.572,00

20.768,00

142,52

42,52

del 7100 del 7141

400 401 402 403 404 410 411 412 413 420

del 400 del 401 del 402

D. Plačila domačih obresti E. Plačila tujih obresti F. Subvencije G. Transferi posameznikom in gospodinjstvom H. Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam I. Drugi tekoči domači transferji J. Investicijski odhodki 2. ODHODKI IZ NASLOVA PRODAJE BLAGA IN STORITEV NA TRGU A. Plače in drugi izdatki zaposlenim iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu 482 B. Prispevki delodajalcev za socialno varnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu 483 C. Izdatki za blago in storitve iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu 484 III. PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) PRIHODKOV NAD ODHODKI (I.-II.)

2.928,00

2.616,00

89,34

-10,66

117.108,00

87.886,00

75,05

-24,95

6.459,00

51.315,00

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

optimizacija stroškov in neizvajanje EU proj.

prevzem regresov JD, nadure, ned.delo

optimizacija stroškov

44.856,00

Stran 89

5. ZAKLJUČNE UGOTOVITVE Zavod je v letu 2014 uspešno izvajal programske dejavnosti in notranje organizacijske postopke, kljub izjemno težki finančni situaciji, saj je bila pogodba o rednem sofinanciranju s strani ustanoviteljice podpisana izjemno pozno. Ob upoštevanju kadrovske sestave in vloženih programskih sredstev je poslovanje zavoda nadpovprečno. Naši programi so v kvalitativnem porastu in področji, ki smo se jima v letu 2014 posvečali v zelo veliki meri,mladinski turizem in mladinsko polje, za nas predstavlja izziv za prihodnja leta. Vsi naši redni programi so bili deležni izjemno dobrih ocen, saj so iz leta v leto na vsebinsko in izvedbeni višji ravni.

Zavod ima v strokovnem in infrastrukturnem smislu dober potencial, vendar bo zelo potrebno zagotoviti dodatne vire za pokritje stroškov dela ter infrastrukturo.

Temeljne omejitve zavoda so povezane z odsotnostjo lastnih prireditvenih prostorov, kar v veliki meri zmanjšuje prepoznavnost programov. Omejitev nam predstavlja tudi preskromna kadrovska zasedba.

Hostel Pekarna je imel v letu 2014 za 21% manjšo zasedenost kot leto poprej, kar je posledica slabših vremenskih razmer, zaradi česar smo bili med prazniki precej nezasedeni. Iz tega razloga je bilo tudi bistveno manj popotnikov, ter v viških sezone tranzitnih gostov, ki potujejo na morje. Izpostaviti je potrebno, da Maribor ne premore dogodkov oziroma jih ni sposoben promovirati na način, ki bi pritegnili goste. Lokalni izvajalci (nevladne organizacije) pa imajo omejena sredstva ter manj večdnevnih dogodkov.

Ob predvidevanju enake zasedenosti Hostla Pekarna in prihodkov predlagam zmanjšanje ali ukinitev sledečih stroškov: - Ukinitev avtorskih honorarjev za fotografske razstave v višini 380,52 EUR - Ukinitev članarine Mreži MaMa v višini 763,97 EUR - Ukinitev oglaševanja v višini 7.271,26 EUR - Zmanjšanje stroškov čiščenja v višini 1.500,00 EUR (zmanjšanje, zaradi dodatnih pregledov s strani NIJZ) - Ukinitev stroškov regresa za javna dela v višini 3.840,53 EUR Skupaj znaša zmanjšanje stroškov 13.343,00 EUR ter se s tem pokrije nastala izguba preteklega leta. Ob koncu poročila ugotavljam, da je v letu 2014 MKC Maribor kljub vsemu dosegel načrtovane javne programske aktivnosti od planiranih finančnih in programskih okvirjev.

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 90

Razkritja k letnemu poroÄ?ilu MKC Maribor 2014

Maribor, februar 2015

Letno programsko-poslovno poroÄ?ilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 91

Pregled neopredmetenih in opredmetenih sredstev na dan 31.12.2014 po nabavni, odpisani in neodpisani vrednosti s stopnjo odpisanosti (v evrih) Opredmetena osnovna sredstva

1

Nabavna vrednost

2

Popravek vrednosti

3

Neodpisana vrednost

Odpisanost sredstev

4

5=3/2*100

Elektronski računalniki in oprema

26.353

21.046

5.308

79,86

Glasbena oprema

10.251

7.242

3.009

70,64

Oprema za ogrevanje

10.612

4.393

6.219

41,39

Druga oprema za dejavnost

57.947

39.568

18.379

68,28

Pohištvo naprave in aparati

153.183

64.461

88.722

42,08

Stroji

16.475

8.443

8.032

51,25

Oprema za varovanje objekta

13.102

11.604

1.498

88,57

Oprema za transport in zveze

4.169

1.427

2.742

34,23

292.093

158.184

133.909

54,16

Skupaj Drobni inventar v uporabi Skupaj

Nepremičnine

25.669

25.669

0

100,00

317.762

183.853

133.909

57,86

Nabavna vrednost

1

2

Popravek vrednosti

3

Neodpisana vrednost

Odpisanost sredstev

4

5=3/2*100

Galerija Media Nox

42.069

9.799

32.270

23,29

Koroška 18- Metka

135.549

124.577

10.973

91,91

Koroška 18- Kulturni inkubator

86.891

79.487

7.404

91,48

Upravna zgradba KC Pekarna

1.551.709

156.782

1.394.927

10,10

Skupaj

1.816.219

370.644

1.445.575

20,41

Neopredmetena osnovna sredstva

1

Nabavna vrednost

2

Popravek vrednosti

3

Neodpisana vrednost

Odpisanost sredstev

4

5=3/2*100

Premoženjske pravice

10.618

5.182

5.436

48,80

Skupaj

10.618

5.182

5.436

48,80

Vrsta dolgoročnega sredstva 1 Nepremičnine Opredmetena osnovna sredstva Neopredmetena osnovna sredstva Skupaj

Nabavna vrednost 2

Popravek vrednosti 3

Neodpisana vrednost

Odpisanost sredstev

4

5=3/2*100

1.816.219

370.644

1.445.575

20,41

317.762

183.853

133.909

57,86

10.618

5.182

5.436

48,80

2.144.599

559.679

1.584.920

26,10

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 92

Pregled vrst neopredmetenih in opredmetenih sredstev po neodpisani vrednosti za leto 2014 in primerjava z letom 2013 ( v evrih)

Opredmetena osnovna sredstva

1

Neodpisana vrednost Neodpisana po stanju 31.12.2013 vrednost po stanju 31.12.2014 2 3

Elektronski računalniki in oprema

Indeks

4=3/2*100

11.587

5.308

45,81

Glasbena oprema

4.625

3.009

65,07

Oprema za ogrevanje

3.149

6.219

197,50

Druga oprema za dejavnost

29.877

18.379

61,52

Stroji

10.503

8.032

76,47

Oprema za varovanje objekta

4.773

1.498

31,38

Oprema za tranposrt in zveze

3.159

2.742

86,79

Pohištvo naprave in aparati

107.104

88.722

82,84

Skupaj

174.777

133.909

76,62

0

0

0,00

174.777

133.909

76,62

Drobni inventar v uporabi Skupaj Nepremičnine

Neodpisana vrednost Neodpisana po stanju 31.12.2013 vrednost po stanju 31.12.2014 1

2

3

Indeks

4=3/2*100

Galerija Media Nox

33.532

32.270

96,24

Koroška 18- Metka

11.328

10.973

96,86

7.639

7.404

96,93

Upravna zgradba KC Pekarna

1.441.478

1.394.927

96,77

Skupaj

1.493.977

1.445.575

96,76

Koroška 18- Kulturni inkubator

Neopredmetena osnovna sredstva

1

Neodpisana vrednost Neodpisana po stanju 31.12.2013 vrednost po stanju 31.12.2014 2

3

Indeks

4=3/2*100

Premoženjske pravice

5.596

5.436

97,15

Skupaj

5.596

5.436

97,15

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 93

Vrsta dolgoročnega sredstva

Neodpisana vrednost Neodpisana po stanju 31.12.2013 vrednost po stanju 31.12.2014

1

2

Elektronski računalniki in oprema

Indeks

3

4=3/2*100

11.587

5.308

Glasbena oprema

4.625

3.009

65,06

Oprema za ogrevanje

3.149

6.219

197,49

Druga oprema za dejavnost

29.877

18.379

61,52

Stroji

10.503

8.032

76,47

Oprema za varovanje objekta

4.773

1.498

31,38

Oprema za transport in zveze

3.159

2.742

86,80

107.104

88.723

82,84

0

0

0,00

5.596

5.436

97,14

33.532

32.270

96,24

0

0

0,00

11.328

10.973

96,87

7.639

7.404

96,92

Upravna zgradba KC Pekarna

1.441.478

1.394.927

96,77

Skupaj

1.674.350

1.584.920

94,66

Pohištvo naprave in aparati Drobni inventar v uporabi Premoženjske pravice Galerija Media Nox Ljubljanska ul. 4 Koroška 18- Metka Koroška 18- Kulturni inkubator

45,81

Pregled investicij in nabav za leto 2014 (v evrih) Opredmetena osnovna sredstva

1

Nabavna vrednost

2

Elektronski računalniki in oprema

479

Glasbena oprema

385

Druga oprema za dejavnost Pohištvo

0

Stroji

0

Oprema za varovanje objekta

0

Oprema za transport in zveze

4.327

Oprema za ogrevanje

0

Skupaj

5.191

Neopredmetena osnovna sredstva 1

Nabavna vrednost 2

Program šank

323

Program Hostel

1.443

Skupaj

1.766

Drobni inventar

Nabavna vrednost 1

2

Drobni inventar

385

Skupaj

385

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 94

Nepremičnine

Nabavna vrednost

1

2

Galerija Media Nox Koroška 18- Metka Koroška 18- Kulturni inkubator Upravna zgradba KC Pekarna Skupaj

0

Neodpisana vrednost osnovnih sredstev se je v primerjavi z letom 2013 zmanjšala, kar je posledica večje amortizacije sredstev od novih nabav v letošnjem letu.

Stopnja odpisanosti je povprečno 26,10%, kar pomeni, da imamo v uporabi nova osnovna sredstva.

Nabava novih osnovnih sredstev ali drobnega inventarja je financirana iz salda neporabljene amortizacije do leta 2014, Urada za mladino in MO Maribor.

Nabavljena so bila naslednja osnovna sredstva: WIFI točke, računalniški program in vzmetnice s prevleko za Upravno zgradbo ter zvočniki v Galeriji Media Nox in plinska peč v Kulturnem inkubatorju.

Vsa osnovna sredstva so v uporabi in delujejo brezhibno.

Amortizacija opredmetenih in neopredmetenih osnovnih sredstev in nepremičnin ter drobnega inventarja znaša 96.772 € in jo obračunavamo po proporcialni metodi oz. 100% odpis drobnega inventarja.

V upravljanju imamo štiri nepremičnine- poslovne prostore, ki jih vodimo v knjigovodskih knjigah.

Nepremičnine so amortizirane po 3% stopnji in proporcionalni metodi.

Pregled vrst kratkoročnih sredstev in aktivnih časovnih razmejitev za leto 2014 ter primerjava z letom 2013 (v evrih) Vrste kratkoročnih sredstev in aktivnih časovnih razmejitev

1 Sredstva na TRR

Vednost po stanju 31.12.2013

Vrednost po stanju 31.12.2014

2

3

Indeks

4=3/2*100

106.228

163.946

154,33

1.641 159

1.747 128

106,49 80,69

30.596

38.972

127,38

Druge kratkoročne terjatve

5.955

29.346

492,80

Aktivne časovne razmejitve

13.477

6.991

51,87

158.058

241.130

152,56

Sredstva v blagajni Kratkoročne terjatve do kupcev Kratk. terjatve do uprabnikov EKN

Skupaj

Kratkoročne terjatve do kupcev v državi na dan 31.12.2014 (v evrih) Dallas d.o.o.

128

Skupaj

128

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 95

Dani predujmi v državi na dan 31.12.2014 (v evrih)

Skupaj

0

Kratkoročne terjatve do uporabnikov EKN na dan 31.12.2014 (v evrih) MO Maribor Zavod RS za zaposlovanje

32.546 3.525

Ministrstvo za kulturo

200

Center urbane kulture kino Šiška

165

UGM SNG Maribor Skupaj

59 2.477 38.972

Kratkoročne terjatve do državnih institucij na dan 31.12.2014 (v evrih) DURS (DDPO)

1.068

NKBM (garancija)

26.545

Skupaj

27.613

Terjatve do državnih institucij- banka na dan 31.12.2014 (v evrih) Visa

801

Mastercard

155

Maestro

287

Skupaj

1.243

Kratkoročne terjatve do kupcev v tujini na dan 31.12.2014 (v evrih)

Skupaj

0,00

Aktivne časovne razmejitve na dan 31.12.2014 (v evrih) Urad za mladino

191000

Generali

191000

Skupaj

6.376 509 6.885

HOSTEL- IRL Trivium

190000

85

HOSTEL – Airport media

190000

20

Skupaj

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

105

Stran 96

Denarna sredstva v blagajni na dan 31.12.2014 (v evrih) Glavna blagajna

0

Blagajna hostel

1.637

Blagajna šank Skupaj

111 1.747

Terjatve za vstopni DDV, ki še niso priznane na dan 31.12.2014 (v evrih) 22% DDV 9,5% DDV Skupaj

476 14 490

Ugotovljene kratkoročne terjatve do kupcev v državi v znesku 128 € ter terjatve do uporabnikov EKN v višini 38.972 € so nastale do kupcev v državi zaradi neplačanih izdanih računov; ter do uporabnikov EKN zaradi še neprejetih dotacij in materialnih stroškov s strani ZRSZ, MOM, MK in zaradi neplačanih izdanih računov s strani UGM, SNG ter Centra urbane kulture kino Šiška.

Druge kratkoročne terjatve so se v primerjavi z preteklim letom povečale za 392,80% in so nastale iz naslova zahtevka unovčenja bančne garancije za sanacijo vlage na Upravni zgradbi v vrednosti 26.545€ Denarna sredstva na računu smo glede na preteklo leto povišali za 54,33%, kar je posledica salda neporabljene amortiz. do leta 2014 in letošnjega presežka kar pa izkazujemo tudi v bilanci denarnega toka.

Denarna sredstva izkazujemo tudi v blagajni hostel v višini 1.637 € ,ter v blagajni šank v višini 111 €, ker polagamo gotovino v banko vsak ponedeljek. V MKC vodimo 3 blagajne.

Konto aktivnih časovnih razmejitev v višini 6.991 € zajema predhodno nezaračunane prihodke Urada za mladino in Zavarovalnice Generali na podlagi odškodninskega zahtevka ter razmejitev oglaševanja.

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 97

Pregled kratkoročnih obveznosti in pasivnih časovnih razmejitev po vrstah za leto 2014 ter primerjava z letom 2013 (v evrih)

Vrste kratkoročnih obveznosti in pasivnih časovnih razmejitev 1

Vrednost po stanju 31.12.2013

Vrednost po stanju 31.12.2014

2

3

Indeks

4=3/2*100

Kratkoročne obveznosti do zaposlenih

18.321

19.951

108,90

Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev in prejeti avansi

13.387

55.962

418,03

6.890

7.698

111,73

967

531

54,96

Druge kratkoročne obveznosti Kratkoročne obveznosti do uporabnikov EKN Pasivne časovne razmejitve Skupaj

3.340 42.905

0,00 84.142

196,11

Kratkoročne obveznosti do zaposlenih na dan 31.12.2014 (v evrih)

Obveznosti za čiste plače

12.475

Obveznosti za prisp. iz kosm. plač

4.241

Obveznosti za davke iz kosm.plač

1.650

Obveznosti za prevoz

773

Obveznosti za prehrano

812

Skupaj

19.951

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 98

Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev dan 31.12.2014 (v evrih)

Dobavitelj

Zap. št. računa

Obveznost

VARNOST MARIBOR D.D.

1094/14, 1193/14, 1209/14

DELO

1055/14,1184/14

ROLAN

1169/14,1217/14,1218/14

290,54

STANINVEST

1109/14,1212/14

107,43

STANOVANJSKA ZADRUGA SMREKA z.o.o.

1116/14,1117/14

77,34

SNAGA d.o.o.

1135/14,1136/14,1137/14

ČZP VEČER, d.d.

1219/14

36,01

INŽENIRING BIRO d.o.o. MARIBOR

1171/14

402,60

MARIBORSKI VODOVOD D.D.

1205/14, 1206/14

121,48

POŠTA SLOVENIJE d.o.o.

1093/14, 1192/14

179,88

TELEMACH ROTOVŽ d.d.

1198/14,1228/14

53,00

PLINARNA MARIBOR

1056/14, 1128/14,1215/14,1216/14

ELEKTRO MARIBOR d.d.

1076/14,1194/14,1195/14,1204/14,1214/14,1220/14 998,82

TELEKOM SLOVENIJE

1075/14,1131/14,1179/14,1180/14

NIGRAD

1098/14,1099/14,1207/14,1208/14

ENERGETIKA MARIBOR D.O.O.

1132/14,1202/14

2.266,20

STUDIO 11

1224/14

1.546,35

NOVA KREDITNA BANKA MARIBOR d.d.

1079/14,1080/14,1100/14,1185/14,1188/14,1189/14,1190/14,1191/14,1227/14 209,73

ALUMATIK d.o.o.

1166/14

255,04

DOPIKA d.o.o.

1213/14,1221/14

223,30

MERKUR d.d.

1161/14

86,66

ZAVOD MLADINSKA MREŽA MaMa

1165/14

425,00

KARAN&DELFIN

1160/14

371,88

ENGROTUŠ D.D.

1157/14,1172/14,1173/14,1174/14,1187/14 106,34

ITALCREAM BP D.O.O.

1110/14,1210/14

SAZAS d.o.o.

1168/14

PERLA 1 d.o.o.

1120/14,1186/14

222,79

SCHINDLER Slovenija d.o.o.

1159/14

185,22

SALESIANER MIETTEX PERITEKS

1167/14

34,31

POPOTNIŠKO ZDRUŽENJE SLOVENIJE

1222/14

2.589,00

ANDREJ KOKOL s.p.

1203/14

403,08

KRIČEJ d.o.o.

1162/14,1164/14

ZAVOD ZA KULTURO Naključje 7

1170/14

500,00

MARCHE GOSTINSTVO d.o.o.

1151/14,1211/14

767,00

SEMINAL, Miro Sever s.p.

1225/14

797,36

ELEKTRO CELJE ENERGIJA D.O.O.

1061/14,1062/14,1130/14,1197/14,1200/14,1201/14,1223/14 2.777,83

PRESS CLIPPING d.o.o.

1196/14

142,44

GS1

1158/14

108,40

ECONOMIC COMMERCE d.o.o.

1144/14

139,30

SIDRO&SIDRO d.o.o.

1150/14

77,45

EKART TISKARNA D.O.O.

1176/14

969,90

ŽITO D.D.

1181/14

105,49

TELEMACH TABOR D.D.

1199/14

485,04

SGS GRADBENA SKUPINA d.o.o.

1119/14

26.545,17

JASNA HRIBERNIK

1163/14

400,00

MONT LES, DANILO MILOŠIČ S.P.

1226/14 Skupaj

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

3.672,61 79,22

208,62

644,39

476,94 429,32

111,00 25,24

4.640,02

366,00 55.660,74

Stran 99

Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev v tujini na dan 31.12.2014 (v evrih) Dobavitelj

Zap. št. računa

Booking

1177/14

33

HRS

1178/14

269

Obveznost

Skupaj

302

Prejeti predujmi v državi na dan 31.12.2014 (v evrih)

Skupaj

0

Kratkoročne obveznosti do uporabnikov EKN na dan 31.12.2014 (v evrih)

359

MO Maribor Uprava RS za javna plačila

5

Zavod za turizem

21

Javni zavod RTV

121 26

Ministrtsvo za notranje zadeve Skupaj

531

Druge kratkoročne obveznosti na dan 31.12.2014 (v evrih) Obračunani prisp. in davki

2.961

Obveznosti za avtorske honorarje, prostovoljci

1.767

Obveznosti za davek od avtorskih h.

Premije zaprtega zavarovanja

508 76

Odtegljaji od čistih plač

200

Prispevek za avtorske honorarje

205

Premije odprtega zavarovanja Skupaj

5.717

Obveznosti DDV po obračunu na dan 31.12.2014 (v evrih) Obveznosti po obračunu DDV

1.981

SKUPAJ

1.981

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 100

Pasivne časovne razmejitve na dan 31.12.2014 (v evrih)

Stroškovno mesto

Konto

Znesek

SKUPAJ

0

Stanje vrednosti zalog na dan 31.12.2014 (v evrih) Zaloga Blago v tujem skladišču

3.196

Blago v skladišču Hostel Pekarna

3.324

Vračunani DDV v zalogah blaga

-452

Vračunana razlika v cenah

-2.332

Blago v lastnem skladišču

75

Zaloga

3.812

Zaloga

Vrednost po stanju 31.12.2013 1

Vrednost po stanju 31.12.2014

2

3

Indeks

4=3/2*100

Blago v tujem skladišču

3.196

3.196

100,00

Blago v skladišču Hostel Pekarna

3.016

3.324

110,21

-386

-452

117,10

-2.234

-2.332

104,39

75

75

100,00

3.667

3.812

103,95

Vračunani DDV v zalogah blaga Vračunana razlika v cenah Blago v lastnem skladišču Skupaj

Ugotovljene obveznosti do domačih in tujih dobaviteljev v višini 55.962,89 € so nastale zaradi prihajajočih faktur za mesec december v mesecu januarju tekočega leta.

Obveznosti do domačih dobaviteljev so se v primerjavi z preteklim letom povečale za 318,03%, kar je razlog prejeta faktura za sanacijo vlage v Upravni zgradbi v vrednosti 26.545,17€ ter faktura za dobavo plinske peči v Kulturnem inkubatorju v vrednosti 4.640,02 €.

Obveznosti do zaposlenih v višini 19.951€ so nastale zaradi še neizplačane decembrske plače (izplačana je bila v januarju 2014) ter poračuna plač zaradi napredovanja v višje plačne razrede.

Kratkoročne obveznosti do uporabnikov EKN v višini 531 € izstopajo predvsem zaradi neporavnanih obveznosti do MOM -turistična taksa za mesec december 2014 ter prejetih faktur za mesec december 2014.

Druge kratkoročne obveznosti v višini 7.698 € zajemajo: obveznosti delodajalca za prispevke in davke za decembrske plače, ki so bile izplačane januarja 2014 ter obveznosti za avtorske honorarje na osnovi pogodb za izvedene projekte v letu 2014, ki zaradi zamika pri nakazilih financerjev projektov še niso bile izplačane in obveznosti za KAD. Odtegljaji od čistih plač vsebujejo obveznosti delavcev za mesečne anuitete kreditov, ki bodo poravnane pri izplačilu januarskih plač.

V celem poslovnem koledarskem letu smo odbijali od vstopnega DDV 25% odb.delež, ki pa smo ga na dan 31.12.2014 zmanjšali za 4% kar izkazujemo kot obveznost do države.

Zaloge obsegajo neprodane izvode knjige Brenka- Odprtost in MFRU katalog ter CD The Stroy, ki jih imamo na konsignacijo v tujem in lastnem skladišču v višini 3.196 €. Vrednost zalog v Hostlu Pekarna je 3.324€ .

Zaloge blaga Hostel Pekarna se vodijo po metodi drsečih povprečnih cen.

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 101

Pregled lastnih virov in dolgoročnih obveznosti po vrstah za leto 2014 ter primerjava z letom 2013 (v evrih)

Vrste lastnih virov in dolgoročnih obveznosti

1

Vrednost po stanju 31.12.2013

Vrednost po stanju 31.12.2014

2

Obveznosti za sredstva v upravljanju (nepremičnine, neopredmet. in opredm. sredstva)

3

Indeks

4=3/2*100

1.758.048

1.710.369

97,29

35.121

35.351

100,65

Presežek prihodkov

Primerjava sredstev in obveznosti do njihovih virov (v evrih)

Sredstva

1

Stanje

Obveznosti do virov sredstev

2

3

Opredmetena osnovna sredstva

Stanje

%

Sredstev

Obveznosti do virov

4

5

6

1.710.369

84,52

95,75

1.445.575

Sredstva prejeta v upravljanju MOM

5.436

Sredstva prejeta v upravljanju MOM

0,32

133.909

Sredstva prejeta v upravljanju MOM

7,83

Nepremičnine Neopredmetena sredstva

Stanje komulativno

Presežek prihodkov

Presežek prihodkov

35.351

Vir nove nabave opredmetenih in neopredmetenih osnovnih sredstev (v evrih) VIR

Znesek

Mestna občina Maribor ROLAN d.o.o. RA2014-3889 Popr. Odb.del. DDV 2014

475,33 3,59

GC GLASBENI CENTRI d.o.o. 14-302-000327 Popr. Odb.del. DDV 2014

381,87 2,88

Kričej d.o.o 368 Popr. Odb.del. DDV 2014

4295 32,44

Skupaj

5.191

VIR

Znesek

PRESEŽEK - javna služba Skupaj VIR

0 Znesek

PRESEŽEK - tržna dejavnost Skupaj

0

VIR

Znesek

POGODBA UM ROLAN d.o.o. RA2014-2004

1432,37

Popr. Odb.del. DDV 2014

10,82

Skupaj

1.443

VIR Unovčenje bančne garancije Skupaj VIR AMORTIZACIJA 2012 in 2013 MATRICA NET d.o.o. 14-0075-01 Popr. Odb.del. DDV 2014 RUTAR MARKETING d.o.o. 40112020008179

Znesek

0 Znesek 320,35 2,42 381,93

Popr. Odb.del. DDV 2014

2,88

Skupaj

708

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 102

Pregled porabe neporabljene amortizacije v letu 2014 LETO

2012 in 2013

NEPORABLJENA AMORTIZACIJA

2014

Skupaj

86.638

42.459

129.097

2.941

0

2.941

708

708

83.697

41.752

125.449

Znesek v breme na dan 31.12.2014

Znesek v dobro na dan 31.12.2014

NABAVA OS IN DI 2013 NABAVA OD IN DI 2014 SALDO

Uskladitve z ustanoviteljem na podlagi 37. člena ZR Vrsta IOP EZR Sredstva na Trr

163.946

Zahtevki za plače in program. dotacije Turistična taksa

32.494 359

Popravek odbitnega deleža 2014

52

Obveznost za sredstva prejeta v upravljanje Dolgoročna sredstva

1.584.920

Presežek prihodkov nad odhodki Skupaj

1.781.412

Projekt/objekt/datum

1.710.369

Pogodba

Investicija v turistično mladinsko infrastrukturoupravna zgradba v KC Pekarna- 21.4.2011

Investicija v turistično mladinsko infrastrukturoupravna zgradba v KC Pekarna- 1.7.2011

35.351 1.746.079

Banka in številka garancije

Znesek

Gradbena pogodba za izvedbo goi del z dne 06.07.2010 Pogodba za dobavo in montažo notranje opreme za mladinski hotelUpravna zgradba z dne 18.05.2011

Skupaj

70.851

Nova KBM d.d., 85333/76

11.767

A banka Vipa d.d., Ljubljana, 140111/4

Vrsta garancije Garancija za odpravo pomanjkljivosti v garancijskem roku Garancija za odpravo pomanjkljivosti v garancijskem roku

82.618

Vrste lastnih virov in dolgoročnih obveznosti so sredstva v upravljanju prejeta od ustavnovitelja in presežek prihodkov nad odhodki.

Sredstva prejeta v upravljanje sestavljajo nepremičnine in opredmetena ter neopredmetena osnovna sredstva.

Vse nove nabave OS razen tistih, ki so nabavljene iz neporabljene amortizacije povečujejo vrednost sredstev kakor jih tekoča amortizacija iz javne službe ter odpisi, znižujejo, ker jih knjižimo v njihovo breme.

Knjigovodska razlika med dolgoročnimi sredstvi ter lastnimi viri je saldo neporabljene amortizacije do leta 2014, tekoča amortizacija v višini 42.459 € zmanjšana za nove nabave.

V skladu z 37. členom Zakona o računovodstvu z ustanoviteljem usklajujemo terjatve , obveznosti ter sredstva prejeta v upravljanje in presežek prihodkov nad odhodki.

Nepremičnine v upravljanju predstavljajo 84,52% aktive.

Na izvenbilančnih kontih vodimo evidenco prejetih bančnih garancij v okviru poslovanja.

Sestava prihodkov po vrstah v letu 2014 (v evrih) Prihodki v tekočem obračunskem obdobju

Vrste prihodkov

1 Prihodki od poslovanja Finančni prihodki Drugi,izredni prihodki in prevrednotovalni prihodki Skupaj

Sestava prihodkov v %

2

3 636.489

95,50

64

0,01

29.901

4,49

666.453

100,00

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 103

Prihodki od poslovanja v letu 2014 (v evrih)

Vrsta prihodka

Prihodki v letu 2014

Sestava prihodkov

Prihodki od prodaje proizvodov in storitev-javna služba

7.749

1,22

Prihodki od donacij pravnih oseb

4.600

0,72

Prihodki iz občinskega proračuna

415.088

65,22

67.925

10,67

130.943

20,57

10.186

1,60

636.489

100,00

Prihodki iz državnega proračuna Tržna dejavnost Prihodki iz EU Skupaj

Primerjava prihodkov v letu 2014 s prihodki v letu 2013 (v evrih)

Vrste prihodkov

Prihodki v letu 2013 1

Prihodki v letu 2014

3

Prihodki od poslovanja Finančni prihodki Drugi,izredni prihodki in prevrednotovalni prihodki Skupaj

3

Indeks 4=3/2*100

812.826

636.489

78,31

190

64

33,43

5.171

29.901

578,24

818.187

666.453

81,45

Prihodki po vrstah in virih financiranja v letu 2014 (v evrih) Vrste prihodkov

Prihodki iz proračunskih virov

1 Prihodki od poslovanja Finančni prihodki

Prihodki iz neproračunskih virov

2

3 497.698

Skupaj

4 138.791

64

Drugi,izredni prihodki in prevrednotovalni prihodki 497.762

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Delež prihodkov iz neproračunskih virov

20,83 0,00

29.901

4,49

168.692

25,31

Stran 104

Prihodki po vrstah dejavnosti v letu 2014 (v evrih) Vrste prihodkov

1

Prihodki iz tržne dejavnosti

Prihodki iz opravljanja javne službe 2

Prihodki od poslovanja

3

504.669

Finančni prihodki

Delež prihodkov tržne dejavnosti 4

131.819

19,78

64

Drugi,izredni prihodki in prevrednotovalni prihodki Skupaj

0,00

29.336

565

0,08

534.069

132.384

19,86

Primerjava poslovnih prihodkov v letu 2014 s poslovnimi prihodki v letu 2013 po virih financiranja (v evrih) Vrste poslovnih prihodkov

Poslovni prihodki v letu 2013

1

Poslovni prihodki v letu 2014

2

Prihodki od prodaje proizvodov in storitev-javna služba

3

Indeks

4=3/2*100

14.952

7.749

51,82

Tržna dejavnost

170.444

131.819

77,34

Skupaj

185.396

139.568

75,28

Primerjava prihodkov poslovanja v letu 2014 s prihodki poslovanja v letu 2013 (v evrih) Vrsta prihodka

Prihodki v letu 2013 1

2

Prihodki od prodaje proizvodov in storitev-javna služba

Prihodki v letu 2014 3

Indeks 4=3/2*100

14.952

7.749

51,82

Prihodki od donacij pravnih oseb

4.400

4.600

104,55

Prihodki iz občinskega proračuna

510.644

415.088

81,29

97.698

67.925

69,52

170.444

130.943

76,82

14.688

10.186

69,35

812.826

636.489

78,31

Prihodki iz državnega proračuna Tržna dejavnost Prihodki EU Skupaj

Sestava finančnih prihodkov v letu 2014(v evrih) Vrste finančnih prihodkov

1

Finančni prihodki tekočega obračunskega obdobja

Sestava finančnih prihodkov

2

3

Prejete obresti

64

100

Skupaj

64

100

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 105

Primerjava finančnih prihodkov v letu 2014 s finančnimi prihodki v letu 2013 (v evrih)

Vrste finančnih prihodkov

Finančni prihodki v letu 2013

1

Finančni prihodki v letu 2014

2

Indeks

3

4=3/2*100

Prejete obresti

190

64

33,68

Skupaj

190

64

33,68

Finančni prihodki po vrstah in virih financiranja v letu 2014 (v evrih) Vrste finančnih prihodkov

Finančni prihodki iz proračunskih virov

1

Finančni prihodki iz neproračunskih virov

2

Sestava virov finančnih prihodkov

3

Prejete obresti

64

Skupaj

64

4 100

0

100

Finančni prihodki po vrstah dejavnosti v letu 2014 (v evrih) Vrste finančnih prihodkov

Finančni prihodki iz opravljanja javne službe

1

Finančni prihodki iz tržne dejavnosti

2

Sestava virov finančnih prihodkov

3

Prejete obresti

64

Skupaj

64

4 100

0

100

Sestava izrednih prihodkov v letu 2014 (v evrih) Vrste izrednih prihodkov

1

Izredni prihodki tekočega obračunskega obdobja 2

Sestava izrednih prihodkov

3

Nenačrtovana nakazila in prevrednotovalni prihodki

29.901

100

Skupaj

29.901

100

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 106

Primerjava izrednih prihodkov v letu 2014 z izrednimi prihodki v letu 2013 (v evrih) Vrste izrednih prihodkov

Izredni prihodki v letu Izredni prihodki v 2013 letu 2014

1

2

Indeks

3

4=3/2*100

Nenačrtovana nakazila in prevrednotovalni prihodki

5.171

29.901

578,24

Skupaj

5.171

29.901

578,24

Izredni prihodki po vrstah in virih financiranja v letu 2014 (v evrih) Vrste izrednih prihodkov

Izredni prihodki iz proračunskih virov

1

Izredni prihodki iz neproračunskih virov

2

Sestava virov izrednih prihodkov

3

Nenačrtovana nakazila in prevrednotovalni prihodki Skupaj

0

4 29.901

100,00

29.901

100,00

Izredni prihodki po vrstah dejavnosti v letu 2014 (v evrih) Vrste izrednih prihodkov

1

Izredni prihodki iz opravljanja javne službe 2

Izredni prihodki iz tržne dejavnosti 3

Sestava virov izrednih prihodkov iz trga 4

Nenačrtovana nakazila in prevrednotovalni prihodki

29.336

565

1,89

Skupaj

29.336

565

1,89

Prihodki MKC Maribor v letu 2014 so sestavljeni iz prihodkov od poslovanja, finančnih prihodkov in izrednih prihodkov.

V prihodkih od poslovanja zavzemajo največji delež prihodki iz proračuna občine (65,22%) in prihodki od prodaje storitev tržne dejavnosti, ki znašajo 20,57%.

Sledijo prihodki državnega proračuna (Ministrstva za kulturo in Urad za mladino) v višini 10,67%.

Znižanje prihodkov tržne dejavnosti Hostla Pekarna za dobrih 23% je posledica slabšega poslovanja zaradi gospodarske krize predvsem v evropskih državah v srednjem domicilnem razredu naših strank/gostov.

Prihodki od poslovanja v letu 2014 so se glede na predhodno leto zmanjšali za 22 % na račun zmanjšanja prihodkov od prodaje proizvodov in storitev-javna služba, državnega proračuna in tržne dejavnosti za okvirno 34%.

Zmanjšanje prihodkov v primerjavi z preteklim letom izkazujemo na prihodkih iz trga v okviru javne službe zaradi prenosa časovnih razmejitev iz leta 2012 v leto 2013.

Zaradi pozitivne prijave na EU projekt ERASMUS + izkazujemo tudi prihodke iz tega naslova v višini 10.186 €.

Delež tržne dejavnosti v MKC Maribor v okviru celotnih prihodkov je 19,90%.

Delež neproračunskih virov je 25,30 % od vseh prihodkov.

Finančni prihodki so prejete obresti za sredstva na TRR. Izredni prihodki so se glede na preteklo leto povečali za 478,24%. Nastali so zaradi preplačil premij zavarovanja, nakazil na podlagi odškodninskih zahtevkov, nenačrtovanih prihodkov ter na podlagi zahtevka za unovčenje garancije za sanacijo vlage na Upravni zgradbi v znesku 26.545,17€.

Prihodki so večji od odhodkov za 230,00 € pred obdavčitvijo. Presežek je nastal iz dejavnosti javne službe.

Prihodki od prodaje blaga in storitev na trgu so 132.384€ odhodki pa 145.727€. Izkaz uspeha izkazuje izgubo na trgu v vrednosti 13.343 €.

Davek od dohodka pravnih oseb izkazuje davčno izgubo v znesku 11.845,95€.

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 107

Sestava odhodkov po vrstah v letu 2014 (v evrih) Odhodki v tekočem obračunskem obdobju

Vrste odhodkov

1

Sestava odhodkov v %

2

Stroški materiala

3 42.642

6,40

Stroški storitev

311.371

46,74

Stroški dela

257.030

38,58

42.459

6,37

Stroški amortizacije iz trga Drugi stroški Nabavna vrednost prodanega blaga

0

0,00

2.321

0,35

Finančni odhodki Izredni odhodki Skupaj

0

0,00

10.399

1,56

666.223

100,00

Primerjava odhodkov v letu 2014 z odhodki v letu 2013 (v evrih) Vrste odhodkov

Odhodki v letu 2013 1

Odhodki v letu 2014

2

Stroški materiala

Indeks

3

4=3/2*100

68.760

42.642

62,02

Stroški storitev

414.650

311.371

75,09

Stroški dela

267.443

257.030

96,11

43.970

42.459

96,56

0

0

#DEL/0!

Nabavna vrednost prodanega blaga Finančni odhodki

4.431

2.321

52,37

7

0

0,00

Izredni odhodki

3.556

10.399

292,44

802.817

666.223

82,99

Stroški amortizacije iz trga Drugi stroški

Skupaj

Odhodki po vrstah in virih financiranja v letu 2014 (v evrih) Vrste odhodkov

Odhodki iz proračunskih virov

1 Stroški materiala

Odhodki iz neproračunskih virov

2

3

Sestava virov odhodkov

4

29.033

13.609

8,25

Stroški storitev

247.024

64.347

39,01

Stroški dela

217.153

39.877

24,17

42.459

25,74

Stroški amortizacije iz trga Drugi stroški

0,00

Nabavna vrednost prodanega blaga Finančni odhodki Izredni odhodki Skupaj

2.321

1,41 0,00

8.051

2.348

1,42

501.261

164.961

100,00

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 108

Odhodki po vrstah dejavnosti v letu 2014(v evrih) Vrste odhodkov

Odhodki iz tržne dejavnosti

Odhodki iz opravljanja javne službe 1

2

Stroški materiala

Sestava odhodkov po dejavnosti

3

4

29.033

13.609

9,34

Stroški storitev

247.024

64.347

44,16

Stroški dela

234.463

22.567

15,49

Stroški amortizacije iz trga

0

42.459

29,14

Drugi stroški

0

0,00

Nabavna vrednost prodanega blaga

2.321

Finančni odhodki

1,59

0

Izredni odhodki Skupaj

0,00

9.976

423

0,29

520.496

145.726

100,00

Sestava poslovnih odhodkov v letu 2014 (v evrih) Vrste poslovnih odhodkov

1

Poslovni odhodki tekočega obračunskega obdobja

Sestava poslovnih odhodkov

2

Stroški materiala

3 42.642

6,50

Stroški storitev

311.371

47,48

Stroški dela

257.030

39,19

42.459

6,47

0

0,00

2.321

0,35

655.823

100,00

Stroški amortizacije iz trga Drugi stroški Nabavna vrednost prodanega blaga Skupaj

Primerjava poslovnih odhodkov v letu 2014 z poslovnimi odhodki v letu 2013 (v evrih) Vrste poslovnih odhodkov

1

Poslovni odhodki v letu 2013

Poslovni odhodki v letu 2014

2

Stroški materiala

Indeks

3

4=3/2*100

68.760

42.642

Stroški storitev

414.650

311.371

Stroški dela

267.443

257.030

43.970

42.459

96,56

0

#DEL/0!

4.431

2.321

52,37

799.254

655.823

82,05

Stroški amortizacije iz trga Drugi stroški Nabavna vrednost prodanega blaga Skupaj

62,02 75,09 96,11

Poslovni odhodki po vrstah in virih financiranja v letu 2014 (v evrih) Vrste poslovnih odhodkov

1 Stroški materiala

Poslovni odhodki iz proračunskih virov

Poslovni odhodki iz neproračunskih virov 3

2

Sestava virov npr poslovnih odhodkov 4

29.033

13.609

8,37

Stroški storitev

247.024

64.347

39,57

Stroški dela

217.153

39.877

24,52

Stroški amortizacije iz trga

0

42.459

26,11

Drugi stroški

0

Nabavna vrednost prodanega blaga

0

2.321

1,43

493.211

162.613

100,00

0,00

0,00 Skupaj

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 109

Poslovni odhodki po vrstah dejavnosti v letu 2014 (v evrih) Vrste poslovnih odhodkov

Poslovni odhodki iz opravljanja javne službe

1

2

Stroški materiala

Sestava virov trž poslovnih odhodkov

Poslovni odhodki iz tržne dejavnosti 3

4

29.033

13.609

9,37

Stroški storitev

247.024

64.347

44,28

Stroški dela

234.463

22.567

15,53

Stroški amortizacije iz trga

0

42.459

29,22

Drugi stroški

0

Nabavna vrednost prodanega blaga

0

0,00 2.321

1,60

145.303

100,00

0 Skupaj

0,00

510.520

Sestava finančnih odhodkov v letu 2014(v evrih) Vrste finančnih odhodkov

1

Finančni odhodki tekočega obračunskega obdobja 2

Sestava finančnih odhodkov

3

Negativne tečajne razlike

0

#DEL/0!

Skupaj

0

#DEL/0!

Primerjava finančnih odhodkov v letu 2014 z finančnimi odhodki v letu 2013 (v evrih) Vrste finančnih odhodkov

Finančni odhodki v letu 2013

1

Finančni odhodki v letu 2014

2

Indeks

3

4=3/2*100

Negativne tečajne razlike

0

0

#DEL/0!

Skupaj

0

0

0,00

Finančni odhodki po vrstah in virih financiranja v letu 2014 (v evrih) Vrste finančnih odhodkov

Finančni odhodki iz proračunskih virov

1

Finančni odhodki iz neproračunskih virov

2

Sestava virov finančnih odhodkov

3

4

Negativne tečajne razlike

0

0

#DEL/0!

Skupaj

0

0

#DEL/0!

Finančni odhodki po vrstah dejavnosti v letu 2014 (v evrih) Vrste finančnih odhodkov

Finančni odhodki iz opravljanja javne službe

1

Finančni odhodki iz tržne dejavnosti

2

Sestava virov finančnih odhodkov

3

4

Negativne tečajne razlike

0

0

#DEL/0!

Skupaj

0

0

#DEL/0!

Sestava izrednih odhodkov v letu 2014(v evrih) Vrste izrednih odhodkov

Izredni odhodki tekočega obračunskega 1 obdobja

Sestava izrednih odhodkov 2

3

Drugi izredni odhodki

10.399

100

Skupaj

10.399

100

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 110

Primerjava izrednih odhodkov v letu 2014 z izrednimi odhodki v letu 2013 (v evrih) Vrste izrednih odhodkov 1

Izredni odhodki v letu Izredni odhodki v 2013 letu 2014 2

Indeks

3

4=3/2*100

Drugi izredni odhodki

3.556

10.399

292,44

Skupaj

3.556

10.399

292,44

Izredni odhodki po vrstah in virih financiranja v letu 2014 (v evrih)

Vrste izrednih odhodkov

1

Izredni odhodki iz proračunskih virov

Izredni odhodki iz neproračunskih virov

2

Izredni odhodki iz poslovanja

Skupaj

3

Sestava virov izrednih odhodkov 4

8.051

2.348

8.051

2.348

100

100

Izredni odhodki po vrstah dejavnosti v letu 2014(v evrih) Vrste izrednih odhodkov

1

Izredni odhodki iz opravljanja javne službe

Izredni odhodki iz tržne dejavnosti

2

Izredni odhodki iz poslovanja

Skupaj

3

Sestava virov izrednih odhodkov 4

9.976

423

9.976

423

100,00

100,00

Delilnik ključev Pekarna (pritličje) - MKC- Hostel Strošek

MKC ( 0001)

Elektrika

30%

Pekarna- pritličje (0035) 20%

Ogrevanje

30%

20%

50%

Voda in komunala

30%

20%

50%

MKC (0001)

Hostel ( 0034)

Telemach

50%

50%

Varovanje

40%

60%

Snaga

50%

50%

Čistilni material

30%

70%

Pisarniški material

50%

50%

Hostel ( 0034) 50%

MKC- Hostel Strošek

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 111

Odhodki MKC Maribor v letu 2014 zajemajo poslovne odhodke in izredne odhodke.

Poslovni odhodki so sestavljeni iz stroškov materiala, stroškov storitev, stroškov dela, stroškov amortizacije na trgu in nabavne vrednosti prodanega blaga.

V primerjavi s predhodnim letom opažamo 18% znižanje poslovnih odhodkov , kar je posledica racionalizacije in zmanjšanja stroškov zaradi manjšega obiska gostov mladinskega hotela .

Stroški materiala in storitev se oblikujejo in pripoznavajo po nastanku poslovnega dogodka v skladu z zakonom o računovodstvu. Plače se izplačujejo v skladu z ZSPJS. Višino odhodkov tržne dejavnosti smo določamo s ključi, ki so potrjeni na svetu zavoda (kvadratura, poraba, inv.št, knjig.list.)

Po celotnem poslovanju so vzpostavljena stroškovna mesta in nosilci, kjer pa je potrebno pa še ključi.

Prevrednotovalni odhodki so nastali zaradi popravka odbitnega deleža na 21% v znesku 1.454 €.

Stroški dela se obračunavajo v skladu z ZSPJS in ZDOH-2 ter ZZVZZ in ZPIZ. Izredni odhodki so se v primerjavi z preteklim letom povečali za 192,44 % zaradi neizpolnitve po pogodbi MOVIT v znesku 8.051€.

Stroški nabavne vrednosti prodanega blaga so se zaradi manjšega obsega nabave znižali.

Poslovni odhodki iz tržne dejavnosti predstavljajo 22,20% celotnih poslovnih odhodkov.

V poslovnem izidu izkazujemo tudi amortizacijo iz osn.sredstev potrebnih za delovanje trga in z njo ne zmanjšujejo obveznosti do virov.

Stroški amortizacije so se glede na predhodno leto zmanjšali za 3,44% in še vedno predstavljajo 29,22% stroškov celotnega poslovanja iz trga, kar predstavlja veliko poslovno obremenitev. Sredstva so relativno nova.

Pri amortiziranju sredstev uporabljamo stopnje odpisa skladno s Pravilnikom o načinu in stopnjah odpisa neopredmetenih in opredmetenih osn. sredstev.

Sestava prihodkov po načelu denarnega toka v letu 2014 (v evrih) Prihodki tekočega obračunskega obdobja

Vrsta prihodkov

1 Prihodki iz državnega proračuna – tekoča poraba

Sestava prihodkov

2

3 33.355

Prihodki iz državnega proračuna za investicije Prihodki iz občinskega proračuna – tekoča poraba

5,22 0,00 64,09

409.740

Prihodki iz občinskega proračuna za investicije

0,40 2.552

Prihodki iz sklada socialnega zavarovanja

5,87 37.534

Prihodki iz javnih agencij za tekočo rabo

0,70 4.500

Prihodki iz javnih skladov za investicije Prihodki od prodaje blaga in storitev- javna služba

0,00 1,22 7.772

Prihodki od tržne dejavnosti

20,46 130.807

Prejete obresti

0,01 73

Prejete donacije iz domačih virov

0,02 100

Drugi izredni prihodki

0,43 2.744

Prejeta sredstva iz proračuna EU

1,59 10.186

Skupaj

639.361

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

100,00

Stran 112

Primerjava prihodkov po načelu denarnega toka v letu 2014 z prihodki v letu 2013 Vrste prihodkov

Prihodki v letu 2013

1

Prihodki v letu 2014

2

Prihodki iz državnega proračuna – tekoča poraba

Indeks

3

4=3/2*100

39.523

33.355

84,39

0

0

0,00

445.016

409.740

92,07

Prihodki iz občinskega proračuna za investicije

11.900

2.552

21,44

Prihodki iz sklada socialnega zavarovanja

37.555

37.534

99,94

Prihodki iz javnih agencij za tekočo porabo

6.000

4.500

75,00

0

0

0,00

10.641

7.772

73,04

169.066

130.807

77,37

177

73

41,28

75.320

100

0,13

1.745

2.744

0,00

11.750

10.186

86,69

808.693

639.361

79,06

Prihodki iz državnega proračuna za investicije Prihodki iz občinskega proračuna – tekoča poraba

Prihodki iz javnih sladov za investicije Prihodki od prodaje blaga in storitev Prihodki od tržne dejavnosti Prejete obresti Prejete donacije iz domačih virov Drugi izredni prihodki Prejeta sredstva iz proračuna EU Skupaj

Prihodki po načelu denarnega toka po vrstah in virih financiranja v letu 2014 (v evrih) Vrste prihodkov

Prihodki iz proračunskih virov

1

Prihodki iz državnega proračuna – tekoča poraba

Prihodki iz neproračunskih virov

2

Sestava prihodkov npr virov

3

4

33.355

0,00

0

0,00

409.740

0,00

2.552

0,00

37.534

0,00

4.500

0,00

0

0,00

Prihodki iz državnega proračuna za investicije Prihodki iz občinskega proračuna – tekoča poraba Prihodki iz občinskega proračuna za investicije Prihodki iz sklada socialnega zavarovanja Prihodki iz javnih agencij za tekočo rabo Prihodki javnih skladov za investicije Prihodki od prodaje blaga in storitev - javna služba

7.772

5,50

130.807

92,49

Prihodki od tržne dejavnosti Prejete obresti 73

0,00

Prejete donacije iz domačih virov 100

0,07

2.744

1,94

Drugi izredni prihodki Prejeta sredstva iz proračuna EU 10.186

0,00

Skupaj 497.939

141.423

100,00

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 113

Prihodki po načelu denarnega toka po vrstah dejavnosti v letu 2014 (v evrih) Vrste prihodkov

Prihodki iz tržne dejavnosti

Prihodki iz opravljanja javne službe 1

2

Prihodki iz državnega proračuna – tekoča poraba

Sestava prihodkov po tržni dejavnosti

3

4

33.355

0,00

0

0,00

409.740

0,00

2.552

0,00

37.534

0,00

4.500

0,00

Prihodki iz državnega proračuna za investicije Prihodki iz občinskega proračuna – tekoča poraba Prihodki iz občinskega proračuna za investicije Prihodki iz sklada socialnega zavarovanja Prihodki iz javnih agencij za tekočo rabo Prihodki iz javnih skladov za investicijo 0,00 Prihodki od prodaje blaga in storitev- javna služba

7.772

0,00

Prihodki od tržne dejavnosti 130.807

99,99

Prejete obresti 73

0,00

100

0,00

Prejete donacije iz domačih virov Drugi izredni prihodki 2.731

13

0,01

Prejeta sredstva iz proračuna EU 10.186 Skupaj

0,00

508.541

130.820

100,00

Sestava odhodkov po načelu denarnega toka v letu 2014 (v evrih) Odhodki tekočega obrač.obdobja

Vrsta odhodkov 1

2

Plače in drugi izdatki zaposlenim Prispevki delodajalcev za soc. varnost Odhodki za blago in storitve Investicijski odhodki Odhodki od prodaje blaga in storitev na trgu Skupaj

Sestava odhodkov 3

213.847

36,37

37.349

6,35

248.105

42,19

857

0,15

87.886

14,95

588.046

100,00

Primerjava odhodkov po načelu denarnega toka v letu 2014 z odhodki v letu 2013 (v evrih) Vrste odhodkov

Odhodki v letu 2013

1 Plače in drugi izdatki zaposlenim

3

Odhodki v letu 2014

3

Indeks

4=3/2*100

222.546

213.847

96,09

40.011

37.349

93,35

423.001

248.105

58,65

15.342

857

5,59

Odhodki od prodaje blaga in storitev na trgu

115.918

87.886

75,82

Skupaj

816.818

588.046

71,99

Prispevki delodajalcev za soc. varnost Odhodki za blago in storitve Investicijski odhodki

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 114

Odhodki po načelu denarnega toka po vrstah in virih financiranja v letu 2014(v evrih) Vrste odhodkov

Odhodki iz proračunskih virov 1

2

Plače in drugi izdatki zaposlenim Prispevki delodajalcev za soc. varnost Odhodki za blago in storitve

Odhodki iz neproračunskih virov 3

Sestava virov poslovnih odhodkov 4

193.079

20.768

36,37

34.734

2.616

6,35

208.228

39.877

42,19

Investicijski odhodki

857

0,15

Odhodki od prodaje blaga in storitev na trgu Skupaj

436.899

87.886

14,95

151.147

100,00

Odhodki po načelu denarnega toka po vrstah dejavnosti v letu 2014 (v evrih) Vrste odhodkov

Odhodki iz tržne dejavnosti

Odhodki iz opravljanja javne službe 1

Plače in drugi izdatki zaposlenim Prispevki delodajalcev za soc. varnost Odhodki za blago in storitve - javna služba Investicijski odhodki

2

3

4

193.079

20.768

36,37

34.734

2.616

6,35

208.228

39.877

42,19

857

Odhodki od prodaje blaga in storitev na trgu Skupaj

Sestava virov poslovnih odhodkov

436.899

0,15 87.886

14,95

151.147

100,00

Večino prihodkov po načelu denarnega toka so prihodki iz proračunskih virov (64,09%). Prihodke ločujemo na prihodke javne službe in prihodke tržne dejavnosti. Prihodki tržne dejavnosti predstavljajo 20,50% vseh pridobljenih sredstev. Iz neproračunskih sredstev pridobimo 22,10% od vseh prihodkov.

Zmanjšali so se prihodki MOM za investicije, ker smo pogodbena sredstva knjižili na tekoče vzdrževanje.

Izkazujemo pa tudi znižanje tržnih prihodkov iz naslova nočnin v hostlu.

Za poslovanje zavoda poskrbi s svojim največjim deležem ustanoviteljica Mestna občina Maribor.

V primerjavi z preteklim letom so se zmanjšali investicijski odhodki za 94,14% zaradi zmanjšanja investicij na infrastrukutri v upravljanju.

Delež neproračunskih odhodkov je 25,70 %.

Odhodke tržne dejavnosti razmejujemo s stroškovnimi mesti in nosilci ter ključi tam kjer ni kjigovodskega razvida.

Posledica prometa med letom z končnim in začetnim saldom na transakcijskem računu je presežek, ki ga izkazujemo v bilanci denarnega toka kot presežek prihodkov nad odhodki v višini 51.315€.

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 115

Analiza uspešnosti poslovanja s kazalniki Kazalniki investiranja

Indeks

Leto 2013

Leto 2014

Stopnja osnovnosti investiranja

0,91

0,86

94,51

Stopnja obratnosti investiranja

0,09

0,13

144,44

Kratkoročni koeficient likvidnosti

368,24

278,26

75,56

Pospešeni koeficient likvidnosti

337,14

418

123,98

Kazalniki obračanja Obračanje obratnih sredstev

3,78

3,01

79,63

Koeficient obračanja zalog

2,00

1,64

82,00

Koeficient obračanja terjatev do kupcev

26,43

18,22

68,94

Koeficient obračanja obveznosti do dobaviteljev

34,32

10,29

29,98

Celotna gospodarnost

1,01

1

99,01

Čista donosnost prihodkov

1,80

0

0,00

1,6

0

Kazalniki plačilne sposobnosti

Kazalniki poslovne uspešnosti

Čista donosnost prihodkov iz trga Čista donosnost sredstev Skupni prihodki na zaposlenega Čisti dobiček na zaposlenega Enostavni denarni tok

0,80

0

0,00

62.937,46

51.265,61

81,45

1.093,62

17,69

1,62

59.351

42.689

71,93

0

#DEL/0!

0,32

#DEL/0!

EBIT EBITDA

Kazalnik prikazuje udeležbo neodpisane vrednosti osnovnih sredstev v sredstvih.

Je pokazatelj, da zavod iz obračunane amortizacije ni investiral v osnovna sredstva in je zato vrednost kazalnika nizka.

0,23% vrednosti zalog v sredstvih je realna osnova za nizko stopnjo obratnosti investiranja. Kazalniki plačilne sposobnosti nam kaže sposobnost zavoda poravnati kratkoročne dolgove s kratkoročnimi terjatvami.

Normalno je pričakovanje, da bomo uspeli z unovčitvijo kratkoročnih terjatev pridobiti denar za plačilo kratkoročnih obveznosti.

Nizek koeficient obratnih sredstev nam pove, da so se kratkoročna sredstva 3 krat obrnila v letu dni v celotnih prihodkih.

Zaloge blaga so se v MKC obrnile 1,64 krat letno, število dni vezave pa je 223.

Iz koeficienta obračanja terjatev je razvidno, da se terjatve v MKC obrnejo 18 krat v poslovnem letu ; obveznosti pa 10 krat letno.

Razmerje med prihodki in odhodki kar je kazalnik gospodarnosti je eden temeljnih kazalnikov.

Pove nam koliko prihodkov smo ustvarili z enoto odhodkov. V zavodu je rezultat 1, kar pomeni, da nismo ustvarili dobička.

Ker zavod na trgu izkazuje izgubo je jasno, da so kazalniki rentabilnosti prihodkov in sredstev 0.

Iz kazalnika prihodki na zaposlenega se vidi, koliko skupnih prihodkov na zaposlenega je zavod ustvaril v opazovanem letu. javnega poslovanja.

Vrednost kazalnika čisti dobiček na zaposlenega je skoraj negativen 17,69 € saj zavod izkazuje izgubo na trgu in samo 230 EUR presežka iz javnega poslovanja.

Zaradi izgube sta tudi kazalnika donosnosti iz poslovanja EBIT in EBITDA 0.

Enostavni denarni tok dobimo kot vsoto čistega dobička tekočega leta in amortizacije v opazovanem obdobju in znaša 42.689 EUR.

Pripravila: Iris Ladinik Računovodstvo MKC Maribor

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 116