PK sezona 2022/2023

VPISI Abonmajev DOSEDANJI ABONENTI – od 19. do 25. maja (za vse, ki želite obdržati sedež v svojem abonmaju; pozneje to ne bo več mogoče)

NOVI ABONENTI – od 13. do 17. junija – od 1. do 15. septembra

DIJAKI ORGANIZIRANO PREKO ŠOL do 23. septembra

DIJAKI POSAMEZNIKI IN ŠTUDENTI še od 10. do 14. oktobra Vsak delavnik od 12. do 18. ure pri blagajni MGL v Gledališki pasaži med Čopovo in Nazorjevo ulico; telefon 01 2510 852; e-naslov blagajna@mgl.si

3 Vsebina 4 5 6

Županov nagovor Direktoričin nagovor Abonmaji

12 14 16 18 20 22 24

Repertoar sezone 2022/2023 Veliki oder Ira Ratej, Ana Duša , Iza Strehar, Luka Jamnik Boljši svet Yasmina Reza Bog masakra Fjodor Mihajlovič Dostojevski Idiot ÖdÖn von HorvÁth Kazimir in Karolina Thomas Vinterberg, Mogens Rukov, Bo hr. Hansen Praznovanje Henrik Ibsen Nora Žiga Divjak BODOČNOST

26 28 30 32 34 36

Mala scena Jaša Koceli MOJSTER Gregor Strniša ŽABE John Boynton Priestley NEZNANEC Steven Berkoff SHAKESPEARE Ana Duša NAVODILA Joseph Kesselring ARZENIK IN STARE ČIPKE

38

Koncert MGL&AGRFT

40 42 44 46 48 50 96

novosti Knjižnica MGL FESTIVAL RUTA GRUPA TRIGLAV Ponovitve iz prejšnjih sezon NAGRADE V SEZONI 2021/2022 Ansambel MGL, gostje in zaposleni v sezoni 2022/2023 Kontakti

10

4

Kultura nas bogati Ljubljana je odprto, solidarno in tovariško mesto, polno življenja in kulturnega utripa, v katerem komaj čakamo na novo gledališko sezono Mestnega gledališča ljubljanskega. Verjamemo, da jo bodo zaznamovali široko odprta vrata v svet gledališča, odlične predstave in navdušeni ljubitelji umetnosti.

Gledališče je prostor, ki nam odpira nove svetove, nas sooči z življenjskimi dilemami, nas povzdigne in nam da novo energijo za vsakdanje soočanje s svetom.

Nudi nam neizmerna umetniška doživetja, ki jih še dolgo nosimo v sebi ali o njih razmišljamo.

Ekipa Mestnega gledališča ljubljanskega z direktorico Barbaro Hieng Samobor na čelu je v času, ki ga je zaznamovala epidemija covida-19, delovala izjemno pogumno in iz kriznih časov izšla zmagovalno.

S pogledom, usmerjenim v prihodnost, se v vrhunski gledališki formi pripravljajo na novo sezono.

Z izjemnimi uprizoritvami bodo znova obravnavali številna aktualna življenjska in družbena vprašanja.

S svojim umetniškim izrazom nas bodo opogumljali ter poudarjali pomen solidarnosti, sočutja in tovarištva v času, v katerem živimo.

Spoštovane obiskovalke, spoštovani obiskovalci Mestnega gledališča ljubljanskega,

Uroš Hočevar

iskrena hvala za vaše zaupanje in zvestobo tudi v časih, ko so bila vrata našega gledališča priprta.

Prepričan sem, da je teh časov konec in da bo letošnja sezona spet svobodna, polna presežkov, predvsem pa, da bodo dvorane napolnili ljubitelji umetnosti.

Ljubljana je tudi zaradi svoje kulturne ponudbe prejela prestižni naziv najboljše evropske destinacije 2022. Da je naše prelepo mesto res pravi zeleni čudež, o katerem se govori daleč naokoli, priča zelo veliko glasov iz tujine, ki so nam jih namenili popotniki z vseh koncev sveta ter nas postavili na sam vrh lestvice mest, vrednih obiska in raziskovanja mestnih zakladov.

Srečno, Ljubljana, najlepše mesto na svetu!

Zoran Janković, župan Mestne občine Ljubljana

Zgodba hoče biti luč

Misli človeka, ki nisem jaz. Čustva človeka, ki nisem jaz.

Obraz in telo človeka, ki nisem jaz. Zgodba, ki ni moja.

Znoj, solze, slina, kri, ki ni moja. In vendarle. Zgodba, ki ni moja, ta hip prodira vame. Razklene grodnico in seže k srcu, zgrabi ga, stisne, gnete. Boli me, a bolečina je nekako zunaj mene. Srce se nepoškodovano vrne v skledo reber. Zgodba, ki ni moja, drsi čezme, da se naježim in zadrhtim. Zgodba, ki ni moja, se zapiči v mehko sredico. Nenadoma zajočem. Jočem. Morda sledi hipno olajšanje. Morda smeh. Nekakšna zadrega.

Igralka in Igralec zdaj v rokah držita zgodbo in mene.

Lok je ponovno napet. Sem strelec – ali nedolžna divjad? Sem tovor ali dodatni motor v strojnici gledališkega dogodka? Pripoved ni moja, a postajam del nje. Gibljemo se z veliko hitrostjo. Mimo nas drvijo pokrajine spominov, asociacij, skladovnice podatkov.

Nenadoma začutim pekočo željo, da bi si čim več od vsega tega zapomnila. Da bi čim več odnesla nazaj na drugo stran, na stran »realnega«. Tako vznemirljivo se mi zdi. Sem ravnokar rekla »se mi zdi«? Se je vmešala misel? Da, da, misel, iskali smo misel, igralca od mene pričakujeta misel. Misel, stališče, vprašanje, odgovor, spoznanje. Olajšanje, ogorčenje, pomiritev. Pulz se umirja, tekočine hladijo. A misel ostane. Razmislek je tisto bistveno, kar bom vzela s seboj. Misel. Misel. Misel.

Mare Vavpotič

Čez prazen prostor gresta Igralka in Igralec. Zastaneta.

Se spet premakneta. Ponovno zastaneta. Morda spregovorita. Morda se gibljeta dalje. Nekaj se dogaja.

Mi ju opazujemo. Mi ju poslušamo. In kot v svoji knjigi Prazen prostor napiše režiser Peter Brook: to je gledališki dogodek.

Drage in spoštovane obiskovalke, dragi in spoštovani obiskovalci Mestnega gledališča ljubljanskega!

Sezono smo sprva želeli poimenovati Iskalci človečnosti.

Zakaj? Ker ima naslov res čvrsto povezavo s prav vsemi igrami našega novega repertoarja. In ker obenem vemo, da človečnost izginja, primorani jo bomo na novo iznajti. Če bomo hoteli. Če nam bo dopuščeno.

A ker nismo pridigarji in tudi politiki ne, odhajamo v boj s pomočjo izrazil, ki so na voljo nam, ustvarjalcem gledališča. Parafrazirali bomo del pesmi velikana Lorce in napovedali program 2022/2023 s portalnim naslovom ZGODBA HOČE BITI LUČ.

Veselimo se ponovnih druženj!

Barbara Hieng Samobor, direktorica in umetniška vodja

6

7

Abonmaji MGL v sezoni 2022/2023

8

abonmajI Abonma MGL

vključuje pet predstav na Velikem odru in dve predstavi po izbiri.

Abonma NIKA

vključuje osem predstav na Velikem odru in dve predstavi po izbiri. Naročniki Dnevnika, Nedeljskega dnevnika in Razvedrila imate pri abonmaju Nika popust.

Abonma VEČ

vključuje sedem predstav na Velikem odru in eno predstavo po izbiri.

Abonma RADOVEDNI

vključuje pet predstav na Velikem odru in dve predstavi po izbiri. Posebnost abonmaja je pogovor z ustvarjalci po koncu predstave.

ŠTUDENTSKI abonma

vključuje pet predstav na Velikem odru in dve predstavi po izbiri. Študentom priporočamo abonmaje Študentski A, Študentski C in Radovedni.

DIJAŠKI abonma

vključuje pet predstav na Velikem odru, eno predstavo po izbiri in koncert z igralci MGL in študenti AGRFT v Kinu Šiška.

Abonma MALA SCENA vključuje štiri predstave na Mali sceni.

Ogled izbirne predstave si zagotovite z rezervacijo in prevzemom vstopnice pri blagajni MGL. Izbirate lahko med novimi uprizoritvami sezone 2022/2023, uprizoritvami iz prejšnjih sezon in nekaterimi našimi koprodukcijami.

9

IME ABONMAJA DAN PREDSTAV MALA SCENA

nima stalnega dneva

ŠTUDENTSKI A

ponedeljek

TOREK 1 TOREK 2 ŠTUDENTSKI C

torek

SREDA POPOLDANSKI SREDA 1 SREDA 2 NIKA ČETRTEK 1 ČETRTEK 2 PETEK 1 PETEK 2 PETEK 3 SOBOTA 1 SOBOTA 2 FLEKSI VEČ DIJAŠKI 1 DIJAŠKI 2 DIJAŠKI 3 RADOVEDNI

sreda popoldne sreda

četrtek

petek

sobota

od ponedeljka do četrtka

10

Repertoar sezone 2022/2023

11 VelikI oder

MalA scenA

Ira Ratej, Ana Duša, Iza Strehar, Luka Jamnik Boljši svet Mjuzikel Režiser Gregor Gruden

Jaša Koceli MOJSTER Predstava o arhitektu Jožetu Plečniku Režiser Jaša Koceli

Yasmina Reza Bog masakra Črna komedija Režiser Diego de Brea

Gregor Strniša ŽABE Moraliteta Režiser Jan Krmelj

Fjodor Mihajlovič Dostojevski Idiot Dramatizacija romana Avtorica dramatizacije Eva Mahkovic Režiser Juš A. Zidar

John Boynton Priestley NEZNANEC Psihološki triler Avtorica priredbe in režiserka Barbara Hieng Samobor

ÖdÖn von HorvÁth Kazimir in Karolina Drama Režiserka Nina Rajić Kranjac

Steven Berkoff SHAKESPEARE Monokomedija Avtor uprizoritvene zamisli Sebastian Cavazza

Thomas Vinterberg, Mogens Rukov, Bo hr. Hansen Praznovanje Drama Režiser Janusz Kica

Ana Duša NAVODILA Črna komedija Režiserka Ana Duša

Henrik Ibsen Nora Drama Režiserka Nela Vitošević Žiga Divjak BODOČNOST Futuristični spektakel Režiser Žiga Divjak Koproducent Beograjsko dramsko gledališče

Joseph Kesselring ARZENIK IN STARE ČIPKE Komedija Režiserka Nina Ramšak Marković

12

Ira Ratej, Ana Duša, Iza Strehar, Luka Jamnik BOLJŠI SVET

13

Ira Ratej, Ana Duša, Iza Strehar, Luka Jamnik BOLJŠI SVET 2021 Mjuzikel Krstna uprizoritev Režiser Gregor Gruden Premiera septembra 2022 na Velikem odru

V zadnjem desetletju se teme okoljskega neravnovesja, onesnaževanja, ogrožanja narave in celotnega planeta vse pogosteje obravnavajo tudi na evropskih gledaliških odrih. Gre za pričakovane programske odločitve ter ozaveščanje občinstva in javno spodbujanje h konkretnim spremembam v vsakdanjem življenju. Treba pa je dodati, da ekološke teme v svetovni dramatiki niso nikakršen novum. Eno od besedil, ki preroško opozori na odnos korporacij do naravnih bogastev, je poetična satira Norica iz Chaillota Jeana Giraudouxa, napisana leta 1943 in prvič uprizorjena leta 1945, eno leto po avtorjevi smrti.

Navdih za mjuzikel je bila ostro zarisana polarizacija sveta na korporacijo in boemsko skupino ljudi, ki se upira vseobsegajočemu pohlepu. Dogajanje je prestavljeno v prihodnost, svet pa obvladuje ena sama korporacija.

Ta ima v lasti vse zemeljske vire razen poslednjega vira čiste vode, ki je v votlini pod zemljo. Svet korporacije, ki mu načeluje zagonetni Predsednik, je popolnoma instrumentaliziran, reprodukcija in genetska manipulacija človeškega rodu potekata v laboratorijih, vsak prebivalec ima svoje mesto in naloge, hranila so umetno pridelana, saj je prst zaradi onesnaženosti in pomanjkanja čiste vode nerodovitna. V podzemlju ob izviru čiste vode pa se zbirajo odpadniki. Njihova neformalna voditeljica je Grofica, ki s somišljeniki poskuša živeti na drugačen način: hrano si pridelujejo sami, reciklirajo odpadke in se skrivajo pred predstavniki korporacije. Nekega dne pa njihov relativni mir zmotita dva prišleka: mlada Nina, ki so jo našli izčrpano ob bregu toksične Črne reke, in Lucijan, melanholični Predsednikov sin, ki je depresiven skočil v Črno reko. Ko Grofica izve, kdo je Lucijan, odločno zahteva njegovo usmrtitev, toda prišleka se zaljubita in Nina izprosi, da Lucijana pustijo živeti. Ko Predsednik zahteva izvir poslednje pitne vode zase, se začne spopad med obema svetovoma …

Mjuzikel je strukturiran v paralelnih prizorih, ki sledijo kronološkemu razvoju dogajanja. Glasba se pojavi samo v prizorih, ki prikazujejo življenje v podzemlju, saj je korporacija zavrgla vso umetnost kot nepotrebni strošek, ki ne proizvaja dobička …

Da bi se izognili aktivizmu in aktualizmom, so se avtorji odločili za opozicijo dveh skrajnih družbeno-bivanjskih alternativ, ki nista realistični, pač pa nas spodbujata k razmisleku o drugačnih možnostih sobivanja z naravo – seveda ob jasnem svarilu, da bo treba spremeniti naš način življenja, če bomo hoteli ustvariti boljši svet za naše potomce.

14

yASMINA REZA Bog masakra

15

Yasmina Reza BOG MASAKRA

Le Dieu du carnage, 2006 Črna komedija Prevajalec Aleš Berger Režiser Diego de Brea Premiera septembra 2022 na Velikem odru

Dva enajstletnika sta se stepla na otroškem igrišču. Ker je eden od njiju zaradi udarca s palico izgubil dva zoba, se njuni starši dogovorijo za srečanje, da bi se pogovorili o nesrečnem incidentu. Obisk Annette in Alaina v imenitnem pariškem meščanskem stanovanju Véronique in Michela se začne z vljudnostnim kramljanjem ter v umirjenih in spravljivih tonih omikanih ljudi, vendar se v skrbno negovani meščanski kultiviranosti zelo hitro pojavijo razpoke. Odnosi postajajo zmeraj bolj napeti, dogajanje se zaostri in sprevrže v medsebojno obtoževanje in vsesplošno obračunavanje vse večjih razsežnosti.

Priča smo pravi psihološki vojni med paroma, na dan pa pridejo tudi dolgo zatajevana nesoglasja v obeh zakonih. Konfliktna situacija, ki so se je sicer lotili z vso treznostjo, strpnostjo in diplomacijo, privede do razkritja najtemnejših plati njihovih osebnosti. S količino popitega alkohola naraščajo njihovi izbruhi jeze in potlačene agresivnosti. Seksistične, rasistične in homofobne opazke se kar vrstijo, osupneta pa tudi njihova skrajna egocentričnost in odsotnost vsakršne empatije … Dogajanje se stopnjuje, spor med sinovoma pa je le še pozabljena iztočnica.

Svetovno znana francoska dramatičarka Yasmina Reza (1959), avtorica številnih odrskih uspešnic, je slovenskim gledalcem že dobro znana. Igro Bog masakra je napisala leta 2006 in zanjo prejela številne nagrade. Tako kot v mnogih drugih igrah tudi v tej brutalni komediji neusmiljeno razgalja sodobno meščansko elito ter z ironijo in sarkazmom opozarja na dvoličnost človeške narave. Bistroumno satiro odlikujejo briljantni dialogi in izjemna prepričljivost likov. Yasmina Reza in Roman Polanski sta igro predelala v filmski scenarij, po katerem je bil leta 2011 posnet film Masaker (Carnage) z zvezdniško zasedbo. Na Mali sceni MGL smo leta 2016 uprizorili igro Yasmine Reza z naslovom Bella Figura.

16

Fjodor Mihajlovič Dostojevski IDIOT

17

Fjodor Mihajlovič Dostojevski IDIOT Идиот, 1869 Dramatizacija romana Krstna uprizoritev Avtorica dramatizacije Eva Mahkovic Režiser Juš A. Zidar Premiera oktobra 2022 na Velikem odru

Knez Miškin, naiven, sočuten in – kot se zdi – po značaju skoraj nenaravno dober, se iz Švice, kjer se je zadnja leta zdravil zaradi epilepsije, vrača v rusko družbo aristokratov in bogatih trgovcev. Na vlaku spozna Rogožina, ki je ravnokar podedoval velikansko premoženje. Rogožin je s svojo impulzivnostjo, koleričnim temperamentom in egoizmom pravo psihološko nasprotje Miškina.

S podedovanim denarjem namerava osvojiti Nastasjo Filipovno, slovito peterburško lepotico, v katero je obsesivno zaljubljen in ki je že nekaj časa fatalna, nevarna, neulovljiva figura peterburškega družabnega življenja. Nastasja je ženska, ki v svoji okolici vzbuja tako fascinacijo kot tudi strah in prezir. Pri daljni sorodnici, generalici Jepančini, Miškin spozna najmlajšo hčer Jepančinov, lepo Aglajo, ki kot dvajsetletna šele vstopa v družabno življenje …

V vsebinskem jedru pripovedi je predvsem intenziven psihološki spopad med karakterno povsem različnimi liki: Miškinom, Rogožinom, Nastasjo in Aglajo.

Za današnji čas še posebej pomembno pa je vprašanje, ki si ga Dostojevski zastavlja domala ves čas: Ali obstaja dober človek? Ali lahko dobro v človeku preživi? Ali zmore posameznik obvladati svoj preživetveni nagon in samoohranitvene mehanizme podrediti etičnemu idealu, družbeno odgovorni drži in empatičnemu pogledu na svet …?

Svojega protagonista – nekakšnega božjega norčka, od socialne konvencije odtujenega in neomadeževanega večnega otroka – vrže v razklano družbo, ki je brez sleherne moralne avtoritete, v čas prebujajočega se kapitalizma, v čas povzpetniških in strogo preračunanih medsebojnih odnosov, individualnih travm in idejnega nihilizma, v čas vsebinske izpraznjenosti in fragmentarnosti.

Miškin s svojo neposrednostjo, nehoteno brezbrižnostjo do obstoječih družbenih zakonitosti in skrajno iskrenostjo zmore vsaj za trenutek v vsakem posamezniku obuditi nekaj davno izgubljenega, skorajda nepojmljivega in hkrati sublimnega.

Neomadeževano čist pogled. Žar, s katerim zre v svet otrok …

18

ÖdÖn von Horváth Kazimir in Karolina

19

Ödön von Horváth

KAZIMIR IN KAROLINA

Kasimir und Karoline, 1932 Drama Prevajalec Borut Trekman Režiserka Nina Rajić Kranjac Premiera decembra 2022 na Velikem odru

Avstrijsko-madžarski pisatelj in dramatik Ödön von Horváth je dramo Kazimir in Karolina napisal na začetku tridesetih let 20. stoletja, v obdobju med svetovnima vojnama in samo eno leto pred Hitlerjevim prihodom na oblast. Nosilci družbenega razpoloženja – razpoloženja, ki je tlakovalo srhljiv vzpon fašizma in nacizma – so bili mali ljudje, ki so bili naveličani svojih večnih eksistenčnih težav in zato pripravljeni zanje okriviti koga drugega.

Dogajanje v drami Kazimir in Karolina je postavljeno na prizorišče Oktoberfesta, slovite veselice v bavarski prestolnici, na kateri se ljudje – da bi pozabili na vsakdanje režave – bašejo s klobasami in lokajo pivo, dokler se med njimi ne vnamejo neobrzdane strasti. Naslovna junaka igre sta brezposelni šofer tovornjaka, ki so ga dan prej vrgli iz službe, in njegovo dekle, preprosta nižja uradnica. Na videz nedolžen in banalen prepir med ljubimcema, ki pa je zaradi ekonomskih in družbenih okoliščin vse prej kot to, se izteče v razpad razmerja, ki ga je popolnoma nemogoče preprečiti.

Frustrirani in obupani Kazimir se zateče v družbo nasilnega Franca in njegove ljubice Erne, medtem ko se Karolina sprva zabava z osamljenim uslužbencem Schürzingerjem, kasneje pa ji družbo delata ugledna in premožna gospoda Rauch in Speer. Ödön von Horváth se v svojem najslavnejšem gledališkem delu, ki ga je žanrsko opredelil kot ljudsko igro, ponovno pokaže kot izjemen mojster prikazovanja usod revnih in brezperspektivnih meščanov srednjega razreda ter kot pronicljiv opazovalec krhkih ženskih likov znotraj neenakovrednih razmerij moči v drastično patriarhalnem svetu.

Kazimir in Karolina je gledališka igra, ki vizionarsko napove stiske ljudi, ki bodo čez devetdeset let (gledališka igra je bila napisana leta 1932) banalna realnost, ne le svarilo.

20

Thomas Vinterberg, Mogens Rukov, Bo hr. Hansen Praznovanje

21 Thomas Vinterberg, Mogens Rukov, Bo Hr. Hansen PRAZNOVANJE Festen, 1998 Drama Prevajalka Alenka Klabus Vesel Režiser Janusz Kica Premiera januarja 2023 na Velikem odru

Ob praznovanju šestdesetega rojstnega dne premožnega industrialca in uglednega meščana Helgeja se na družinskem posestvu zberejo številni sorodniki in prijatelji. Obeta se razkošno slavje. Praznovanja se udeležijo tudi Helgejevi odrasli otroci: zagrenjeni Christian, agresivni Michael z družino in svetovljanka Helena s svojim novim fantom. Kmalu izvemo, da sta imela zakonca Helge še enega otroka, hčer Lauro, ki pa si je nedolgo tega prav v tej hiši vzela življenje. Ko Christian namesto spominskega govora sestri dvojčici razkrije dolgo zamolčevano družinsko skrivnost, se začne pološčena povrhnjica počasi, a vztrajno luščiti. Kljub obupnim poskusom nekaterih, da bi stvari zanikali in potlačili, in kljub popolnemu molku matere Else je sramotno nadaljevanje neizbežno. Na videz običajno družino razjedajo nerazčiščene travme in hude zamere med posamezniki. Družabni večer se prevesi v dolgo noč najrazličnejših razkritij in medsebojnih obtoževanj … A v močno hierarhičnem svetu »resnico« narekujejo tisti, ki stojijo na vrhu lestvice.

Gre za uspešno gledališko predelavo slovitega filma s konca devetdesetih let, ustvarjenega po zapovedih umetniškega gibanja Dogma 95, katerega snovalca sta bila danska režiserja Lars von Trier in Thomas Vinterberg. Film je psihološka tragedija z elementi značilnega skandinavskega črnega humorja. Intimna drama je kot nalašč za odrsko postavitev, zato ne preseneča, da je bila gledališka priredba prevedena že v petnajst jezikov.

Obstaja veliko razlogov, da znamenito in mnogokrat uprizarjano igro Praznovanje Thomasa Vinterberga, Mogensa Rukova in Boja Hr. Hansena uprizarjamo znova in znova. Ta igra tako kot nekoč tudi danes fascinira in vznemirja. V svoji problematiki je brezčasna. Njena tema je univerzalna, forma rafinirana in dramaturško popolna, njen učinek je po večini močen in skoraj katarzičen. Njena zgodba omogoča identifikacijo in se razpira tako rekoč vsem – še posebej zato, ker so v središču dogajanja družinski zapleti. Delo torej omogoča, kar gledališče zna in mora – čustveno doživetje. S svojo pronicljivo dramaturgijo razvija neustavljivo privlačnost in ustvarja močno vez med gledalci in nastopajočimi.

22

HENRIK iBSEN NORA

23

Henrik Ibsen NORA

Et dukkehjem, 1879 Drama Prevajalec Darko Čuden Režiserka Nela Vitošević Premiera februarja 2023 na Velikem odru

Nora je navzven srečno poročena mati treh otrok. Njeni družini se po letih odrekanja nasmiha udobno življenje, kajti soprog Torvald Helmer dobi službo direktorja banke.

Vse bi bilo v najlepšem redu, če ne bi Nore preganjalo nepremišljeno dejanje, ki ga je iz ljubezni do moža zagrešila v preteklosti. Da bi mu omogočila okrevanje, ko je bil hudo bolan, je ponaredila podpis in si izposodila večjo vsoto denarja od notarja Krogstada, ki jo zdaj izsiljuje in ji grozi, da bo njena skrivnost prišla na dan. Nora si obupno želi, da bi Torvald razumel razloge za njeno ravnanje in ji v trenutku razkritja stal ob strani. Toda ko se zgodi ravno nasprotno, ga uzre v novi luči in ugotovi, da z njim ne more več živeti.

Nora ali Hiša za lutke je eno najslavnejših in najpogosteje uprizarjanih del norveškega dramatika Henrika Ibsena. Ob krstni uprizoritvi v Kraljevem gledališču v Københavnu je leta 1879 povzročila nezaslišan škandal. Avtor je namreč v njej kritično načel problem patriarhalno urejenega modela meščanske družine in ubesedil pravico ženske do izbire, da se otrese podrejenosti v zakonu. V ospredju njegovega zanimanja je Norina notranja rast, povezana z uporom zoper družbene norme, ki ji branijo, da bi ravnala v skladu z lastno voljo, presojo in vestjo. Nora je po svoje še danes navzoča v številnih besedilih, ki obravnavajo razmerja moči med moškim in žensko, kajti bila je prva ženska junakinja v zgodovini evropske literature in gledališča, ki je terjala enakopravnost med spoloma.

24

ŽIGA DIVJAK BODOČNOST

25

Žiga Divjak BODOČNOST

2023 Futuristični spektakel Krstna uprizoritev Premiera v Ljubljani maja 2023 na Velikem odru Premiera v Beogradu septembra 2023 Koproducent Beograjsko dramsko gledališče Uprizoritev bo del abonmajske ponudbe sezone 2023/2024.

Projekt Bodočnost črpa osnovni navdih iz del Kima Stanleyja Robinsona. V prvem poglavju njegovega romana Ministrstvo za prihodnost grozljiv vročinski val ubije na milijone ljudi. Eden od glavnih junakov udar sicer preživi, a obremenjen s posttravmatskim sindromom spozna, da se kljub katastrofi okoljske krize in velikemu številu žrtev svet še vedno ne zgane, še vedno se nič ne spremeni. Frustriran od vsesplošne ignorance se odloči, da bo spremembe zahteval in jih začel udejanjati sam, tudi če to pomeni velike napore in najradikalnejšo angažiranost.

Bodočnost nam polzi iz rok. Na kateri točki jo bomo zahtevali nazaj?

Navdahnjeni z Robinsonovimi deli in radikalnostjo trenutka – tistega trenutka, v katerem živimo, predvsem pa tistega, katerega prihod šele slutimo – bomo v uprizoritvi Bodočnost raziskovali tisto, kar nas zagotovo čaka, ali pa tisto, kar bi nas lahko čakalo, ko se odločimo zahtevati bodočnost nazaj. Četudi je malo verjetno, da bo utopija dosežena, se moramo vseeno potruditi, napeti moramo vse sile, da bi se izognili skoraj gotovi distopiji! Žiga Divjak Žiga Divjak je eden prodornejših mlajših slovenskih režiserjev, ki s svojimi angažiranimi predstavami obravnava najaktualnejša in najbolj pereča družbena vprašanja. Na svojo družbeno angažiranost je opozoril že kot študent s projektom Tik pred revolucijo (2013–2015), v katerem je izhajal iz predpostavke, da gledališče lahko vpliva na družbo in jo postopoma preoblikuje. V tem duhu in s svežimi režijskimi prijemi je ustvaril številne odmevne uprizoritve v mnogih slovenskih gledališčih. Kljub mladosti se ponaša z več nagradami. Prejel je že dve Borštnikovi nagradi za režijo: leta 2017 za uprizoritev Človek, ki je gledal svet (SMG) in leta 2021 za uprizoritev Gejm (SMG in Zavod Maska).

Uprizoritev z naslovom 6 (SMG) v njegovi režiji je bila leta 2018 dobitnica velike Borštnikove nagrade za najboljšo uprizoritev. Leta 2021 je za režijsko ustvarjanje v zadnjih dveh letih prejel Župančičevo nagrado, na 51. Tednu slovenske drame v Kranju pa za uprizoritev Gejm posebno nagrado po presoji žirije. V MGL je režiral drami Sedem dni (2019) in Usedline (2022), osupljivo natančni antropološki študiji vsakdanjika, ki ju je občinstvo sprejelo z veliko naklonjenostjo.

V sezoni 2022/2023 pa bo z MGL sodeloval že tretjič.

26

Jaša Koceli MOJSTER

27 Jaša Koceli MOJSTER

Predstava o arhitektu Jožetu Plečniku 2022 Krstna uprizoritev Režiser Jaša Koceli Slavnostna premiera v Ljubljani septembra 2022 na strehi Gimnazije Jožeta Plečnika Slavnostna premiera v Pragi oktobra 2022 na Hradčanih V sodelovanju z Mestnim gledališčem Praga Asket. Mistik. Vizionar. Samotar. Skriti bog Ljubljane.

Učenci, občudovalci in obiskovalci so arhitekta Jožeta Plečnika pogosto naslavljali z mojstrom, česar se je otepal, a ga je naziv spremljal, kamor koli je šel. Njegova globoka predanost delu in vera, da ne nastane nič resnično dobrega brez stremljenja k popolnemu, sta zakoreninili njegov sloves.

Malokatero mesto je tako prepleteno z enim arhitektom kakor Ljubljana s Plečnikom. Njegov vizualni jezik in edinstvene prostorske rešitve so vplivali na generacije, ki so živele tu, in nezgrešljivo obogatile razvoj mesta.

Plečnik je s svojim bogatim znanjem, navdihom in trdim delom postavljal nove standarde v našem okolju, z njim so nastajali temelji narodne arhitekture in umetnosti. Plečnikova Ljubljana je svetovni fenomen, ki ga je prepoznal tudi Unesco ter leta 2021 uvrstil več Plečnikovih del v Ljubljani na seznam svetovne kulturne dediščine.

Ena osrednjih osebnosti slovenske kulturne zgodovine ob svojem 150. rojstnem dnevu dobiva gledališko posvetilo.

Besedilo Mojster temelji na Plečnikovi obširni pisemski korespondenci. Plečnik si je redno dopisoval s številnimi družinskimi člani, znanci, sodelavci in prijatelji, pa tudi z znanimi osebnostmi. Napisal je na tisoče pisem, v katerih se nam kaže kot svojevrsten premišljevalec časa, opazovalec življenja, deloholik, filozof, pesimist in poliglot.

S koproducentom Mestnim gledališčem Praga bomo ustvarili tudi češkega Mojstra. Plečnik je namreč dve desetletji delal v Pragi, tam pustil neizbrisen pečat in sooblikoval Masarykovo vizijo nove republike.

S projektom povezujemo gledališče in arhitekturo – uprizoritev bomo pripravili na prostem. Streha Gimnazije Jožeta Plečnika v neposredni bližini MGL, ki je večina meščanov še ne pozna, bo odlično prizorišče za soočenje s Plečnikovim umom. Dobili bomo nov pogled na njegovo in naše mesto.

Ali kakor je zapisal France Stele: »Plečnikova Ljubljana je sicer osebna Ljubljana, posledica njegove močne osebnosti, je pa tudi naša skupna, kolektivna Ljubljana, ker je Plečnik prisluškoval utripom naše ljubezni zanjo.« Jaša Koceli Režiser Jaša Koceli in člani njegove stalne umetniške ekipe se večinoma lotevajo avtorskih projektov ali priredb obstoječih besedil in skupaj razvijajo svoj gledališki jezik. V zadnjih osmih letih je zrežiral devetnajst predstav v različnih gledališčih v Sloveniji, Litvi, Romuniji in na Madžarskem. Njegova zadnja uprizoritev Preblizu je nastala v času zaprtja gledališč leta 2021.

28

Gregor Strniša ŽABE

29 Gregor Strniša ŽABE

1969 Moraliteta Režiser Jan Krmelj Premiera septembra 2022 na Mali sceni

V poetični drami Žabe, ki jo je Gregor Strniša napisal po vzoru srednjeveške moralitete in podnaslovil Prilika o ubogem in bogatem Lazarju, se človek, podobno kot pred stoletji Goethejev Faust, pogaja s hudičem in mu prodaja svojo dušo. Na prvi dan pomladi pride revni Lazar v krčmo na robu Barja, v kateri ga z žabjimi kraki, ki jih v kuhinji cvre Babica, pogosti Točaj. Lazar mu pove, kako pogosto sanja o tem, da je bogat, Točaj pa mu prišepne, da mu lahko željo uresniči, saj je v resnici nihče drug kot hudič. V zameno za to, da bi pozabil na svojo preteklost in identiteto, mu ponudi novo življenje v koži bajno bogatega Lazarusa. Četudi mu hudič vseskozi zagotavlja, da bo tudi v novi podobi razmišljal in čustvoval enako kot prej, Lazar nekaj časa okleva, kajti pravilno sluti, da bogati Lazarus »ne bo več on sam«. Lazar podleže skušnjavi in s Točajem sklene faustovsko kupčijo. Vse skupaj se zatem še enkrat obrne, kajti bogataševo življenje se izkaže za še bolj neznosno od reveževega … Tako kot je ubožni Lazar prodal dušo za razkošje in denar, jo je bogati Lazarus pripravljen prodati za revščino in anonimnost. Žabe se napajajo pri bibličnem motivu Lazarja, vendar avtor podeli moč obujenja hudiču, ne Bogu. Točaj je preobjeden žabjih krakov in človeških dušic, ki mu kar same skačejo v ponev z vrelim oljem. Nepopisno se dolgočasi ter hrepeni po času, ko ga nadangel Mihael še ni presekal na dvoje. Hrepeni po času, ko je bil s svojo žensko polovico združen v eno. Lazarju, Točaju in Evi ni dano najti odrešitve. Strniša se poigrava s temeljnimi vprašanji človekovega bivanja in smisla tako, da Žabe zasnuje kot večno igro, ki se zmeraj znova vrača na svoje izhodišče.

Kot nekakšna padla Adam in Eva, prva in zadnja človeka, vodita Točaj in Evica Lazarja skozi fantazmagorijo želje – želje po dotiku, želje po denarju, želje po preseganju resničnosti. To nadrealno potovanje ne ponuja odgovorov: Žabe utelesijo paradoks tega, da se sprememba lahko zgodi le v »duši«, v tej najmanj otipljivi substanci, v tistem, kar ni izrečeno. V svetu tehnokracije se zdi, da je koncept duše še zadnji element, ki ga ne morejo zajeti algoritmi. In prav tukaj se uboju metafore zoperstavljata poezija in gledališče.

30

John Boynton Priestley neznanec

31

John Boynton Priestley NEZNANEC

Priredba gledališke igre An Inspector Calls, 1945 Psihološki triler Krstna uprizoritev priredbe Avtorica priredbe in režiserka Barbara Hieng Samobor Premiera oktobra 2022 v prostorih MGL

Razkošno večerjo srečne in na prvi pogled simpatične družine, ki praznuje zaroko hčerke ter velik politični in poslovni uspeh enega od gostov, prekine nepričakovan obisk uradnega policijskega zasliševalca, ki preiskuje nasilno smrt neke mlade ženske.

Vprašanja so neprijetna, obtožbe pa sprva še povsem nejasne. Člani družine so ogorčeni. Zakaj je detektiv sploh prišel? Kakšno povezavo ima samomor neznane mladenke z njihovo družino? Kaj se je zgodilo? Kaj želi od njih? Kako si drzne prekinjati zasebno zabavo? Je nevaren ali samo nesramen? Gre morda za nesporazum? So stavki, izrečeni v tem večeru, pričevanja resnice ali laži? So odzivi zbrane družbe posledica presenečenja? Ali prikrivanja bistva? Kdo nosi večjo skrivnost – izpraševalec ali izpraševani? In koliko je teh skrivnosti? In na kakšen način so morda povezane?

Izkaže se, da vsi ti sorodniki in intimni prijatelji pravzaprav zelo slabo poznajo drug drugega.

Iz prijetnega praznovanja se večer sprevrže v sramotno soočenje z morebitno krivdo, nato pa s šokantnim preobratom spet preide v praznovanje. In nato …

Smo ljudje okrutnejši tedaj, ko se svoje okrutnosti zavedamo? Ali kadar se je ne?

Psihološka drama An Inspector Calls avtorja Johna Boyntona Priestleyja, napisana sredi preteklega stoletja, je bila kot ena prvih uprizoritev našega gledališča pod naslovom Inšpektor na obisku premierno uprizorjena pred sedemdesetimi leti. Zaradi vsebinske aktualnosti je igra v zadnjih letih po vsem svetu deležna povečanega zanimanja ter filmskih in televizijskih priredb. Kultno odrsko interpretacijo režiserja Stephena Daldryja s Kennethom Cranhamom v glavni vlogi pa na odru londonskega Nacionalnega gledališča neprekinjeno igrajo že skoraj četrt stoletja.

32

Steven Berkoff Shakespeare

33 Steven Berkoff SHAKESPEARE

Shakespeare's Villains, 1998 Monokomedija Prva slovenska uprizoritev Avtor uprizoritvene zamisli, prevajalec, avtor veznih besedil in igralec Sebastian Cavazza Premiera decembra 2022 na Mali sceni Shakespeare je monodramski projekt Stevena Berkoffa, angleškega igralca, scenarista, dramatika, režiserja in enega od pionirjev gledališča »u fris«.

Monoprojekt je nekakšna mešanica predavanja, komedije in mojstrskih interpretacij znamenitih monologov Shakespearovih zlobnežev. Z velikim uspehom je bil premierno uprizorjen leta 1998 v londonskem gledališču Royal Haymarket in bil ovenčan z nagrado Laurence Olivier.

Berkoff najprej spregovori o Shakespearovi genialnosti in o tem, kako zahtevno delo čaka igralca, ki se spopada z njegovimi deli. Na praznem odru in brez kostumov se s humorjem in satiro posveča negativnim junakom iz Shakespearovih iger, kot so Jago, Rihard III., Macbeth, Shylock …

Vsakega od negativnih likov nam na kratko predstavi ter spregovori o motivih za njegova dejanja in različnih upodobitvah, ki jih je doživel. Vsem zlobnežem je skupno, da v življenju niso bili deležni »mleka človeške dobrote« in da se s svojimi zlimi dejanji maščujejo. Nadomestilo za ljubezen najdejo v pridobivanju moči in uživajo v tem, da drugim vlivajo strah. Berkoff ne pozabi omeniti, da se negativci še posebej razbohotijo, kadar je družba v ekonomski ali politični krizi.

Razloži nam, zakaj takšni maščevalnosti veliko pogosteje podlegajo moški kakor ženske. Hudomušno ošvrkne gledališke kritike, spregovori o tegobah igralskega poklica in iznajdljivosti izkušenih igralcev, o razlikah med ustvarjanjem filma in gledališke uprizoritve, tu in tam postreže s kakšno anekdoto, vmes pa krvavo zares vstopa v posamezne negativne like …

Igralec Sebastian Cavazza se je po diplomi na AGRFT vpisal še na podiplomski specialistični študij igre in filmske režije. Po daljši zaposlitvi v Slovenskem mladinskem gledališču in nekaj letih »na svobodi« se je ustalil v MGL. Poleg mnogih izjemnih vlog, ki jih je ustvaril na odrskih deskah, je tako doma kot v tujini zaslovel tudi kot filmski igralec. Sebastian Cavazza je umetnik, ki rad odkriva nove poti. Že leta 1995 je bil med soustanovitelji Studia za raziskavo umetnosti, sodeloval je pri idejni zasnovi spletne nadaljevanke in v številnih radijskih igrah.

V iskanju vznemirljivih izzivov bo po motivih Berkoffove predloge oblikoval lastno igralsko partituro.

34

ANA DUŠA NAVODILA

35 Ana Duša NAVODILA

2022 Črna komedija Krstna uprizoritev Režiserka Ana Duša Premiera februarja 2023 na Mali sceni

Paradoksi, nesmisli, kaos.

Svet nima več nobenih jasnih oblik. Nobene trdnosti. Nobenih oprijemljivih smernic za prihodnost. Človek je prepuščen samemu sebi. Znajde naj se v džungli glasov. Ti glasovi se derejo vsak svojo resnico in od človeka zahtevajo, da se odloči, v vsakem trenutku.

Za en in edini prav. In ta »prav« se spreminja hitreje, kakor Luna menja svoje mene.

Ni več prostora za umirjen razmislek, ni prave volje za dialog. Dvom ni zaželen, napake niso dopustne. Vsaka partikularna resnica zase trdi, da je absolutna. In vsaka vsiljuje svoj komplet z navodili, kako ji slediti.

Kdo ima pravico dajati navodila in kdo dolžnost navodilom slediti? In kaj naj naredi človek, ki je bil vzgojen v prepričanju, da ima vso pravico poiskati svoj lastni edinstveni glas, še več: da je edinstvenost predpogoj za uspešno in zadovoljno življenje?

Peljimo jezo na terapijo. Peljimo revolucijo na terapijo.

Ugotovimo, kdo je tu nor – mi ali svet okoli nas.

Ana Duša Ko si jezen, štej do štiri. Ko si zelo jezen, preklinjaj.

Mark Twain Rezidenčna avtorica sezone bo Ana Duša. Pisanja besedila se loteva po predhodnem ustvarjalnem srečanju z izbranimi igralci. V gledališču temu načinu včasih rečemo »pisanje na kožo«.

Ana Duša se je po diplomi iz primerjalne književnosti gledališko izobraževala v Firencah (Scuola internazionale di creazione teatrale Helikos) in v Parizu (Maison du Conte). Bila je članica pripovedovalskega kolektiva Za 2 groša fantazije na Radiu Študent ter soustanoviteljica in vodja Pripovedovalskega Varieteja, v okviru katerega tudi vodi izobraževalne programe, kjer pripovedovanje združuje z metodami fizičnega gledališča (Pripovedovalska šola). Kot dramaturginja, avtorica besedil, prevajalka ali pripovedovalka je sodelovala s številnimi gledališči doma in v tujini. Kot gledališka pedagoginja je zasnovala in vodila kreativno-pedagoške procese v Lutkovnem gledališču Ljubljana in mnogih drugih institucijah.

36

JOSEPH KESSELRING ARZENIK IN STARE ČIPKE

37

Joseph Kesselring ARZENIK IN STARE ČIPKE

Arsenic and Old Lace, 1939 Komedija Prevajalec Herbert Grün Režiserka Nina Ramšak Marković Premiera aprila 2023 na Mali sceni

Mortimer Brewster, gledališki kritik, ki sicer sovraži gledališče, z zaročenko Elaine obišče svoji teti Abby in Martho. Po naključju odkrije, da sta ti dve nadvse dobrodušni in ustrežljivi gospodični v bistvu serijski morilki, ki iz prijaznosti in z najboljšimi nameni zastrupljata in spravljata s sveta osamljene in nesrečne starejše gospode. Trdno prepričani, da opravljata dobro delo, jih s pomočjo duševno neuravnovešenega Mortimerjevega brata Teddyja pokopavata v kleti.

Teddy si domišlja, da je predsednik Roosevelt, in verjame, da v Panami pokopava žrtve rumene mrzlice. Stvari se še dodatno zapletejo, ko se pojavi še tretji brat Jonathan. Ta je »pravi« okrutni morilec in nevaren psihopat. Skupaj s prav tako blaznim dr. Einsteinom, plastičnim kirurgom, ki Jonathanu vsako leto spremeni obraz, je nedavno pobegnil iz sanatorija. Vmeša se še policist O'Hara, ki pa ga veliko bolj kot razvozlavanje umorov zanima pisanje gledaliških iger …

Ob sveži uprizoritvi tega več kot osemdeset let starega besedila o čudaški družini Brewster bodo na svoj račun prišli vsi ljubitelji črnega in ekscentričnega humorja. Člane bizarne newyorške družine Brewster bi lahko opisali kot nekakšne davne prednike Addamsovih. In besedilo je presenetljivo blizu današnjemu svetu – svetu tabloidnih zgodb o serijskih morilcih, psihopatih, zastrupljevalcih in posameznikih, ki si s plastičnimi operacijami spreminjajo obraze …

Ameriški dramatik Joseph Kesselring (1902–1967) je zaslovel prav z igro Arzenik in stare čipke. Igra je bila krstno in zelo uspešno uprizorjena na Broadwayu leta 1941. Nepozaben pa je tudi film iz leta 1944 s Caryjem Grantom v glavni vlogi.

38

Koncert MGL&AGRFT

39

Tradicionalni koncert v Kinu Šiška, na katerem nastopajo igralci MGL in študenti AGRFT, smo v prejšnji sezoni zaradi znanih zdravstvenih razmer odpovedali, v sezoni 2022/2023 pa napovedujemo kar dva koncerta: odpovedanega bomo priredili predvidoma jeseni 2022, rednega pa spomladi 2023. Ti koncerti so vedno posebno doživetje: po eni strani obujajo glasbeno preteklost in staremu prinašajo svežino, po drugi strani pa vsako leto ponudijo nekaj novega.

Veselimo se ponovnega druženja.

Imetniki dijaškega abonmaja imajo koncert že vključen v repertoar.

Drugim abonentom pa ob nakupu vstopnice nudimo popust.

Partner dogodka

40

NOVOSTI

41

IGRALNICA MGL

Za otroke od 4. do 7. leta Skupino bodo vodili štirje člani igralskega ansambla MGL. Vzgojno-igralna srečanja bomo enkrat mesečno organizirali v prostorih MGL.

GLEDALIŠKI KROŽEK MGL

Za otroke od 8. do 13. leta Skupino bodo vodili trije člani igralskega ansambla MGL. Vzgojno-ustvarjalna srečanja bomo enkrat mesečno organizirali v prostorih MGL.

DRAMSKA SKUPINA MGL

Za mladostnike od 14. do 18. leta Skupino bosta vodila dva člana igralskega ansambla MGL. Izobraževalno-ustvarjalna srečanja bomo enkrat mesečno organizirali v prostorih MGL.

KLUB MGL

Za odrasle vseh starosti Skupino bosta vodila dva člana igralskega ansambla MGL. Izobraževalno-ustvarjalna srečanja bomo organizirali enkrat mesečno v prostorih MGL.

Podrobnejše informacije bodo na voljo septembra 2022.

Vpis v posamezne skupine bo oktobra 2022.

42

Knjižnica MGL

43

Zala Dobovšek GLEDALIŠČE IN VOJNA Izid oktobra 2022

Knjiga dramaturginje in kritičarke Zale Dobovšek nastaja na podlagi njene doktorske disertacije z naslovom Gledališče in vojna: temeljna razmerja med uprizoritveno umetnostjo in vojnami na območju nekdanje Jugoslavije v devetdesetih letih 20. stoletja. Njena izhodišča bodo preplet teatroloških, socioloških, kulturoloških in umetniških analitskih pristopov. Predstavila bo tematsko raznovrsten kontekst, ki nam bo približal fenomen vojne ter razjasnil izvor potrebe ustvarjalcev in ustvarjalk, da po tako travmatičnem dogodku, kot je vojna, o izkušnji govorijo in jo predelujejo ob ustvarjanju gledališke uprizoritve.

Blaž Lukan TRETJA PREDSTAVA Izid januarja 2023

Potem ko je nehal objavljati gledališke kritike, je dramaturg in teatrolog Blaž Lukan med drugim napisal številna krajša besedila o gledališču, performansu in plesu, v katerih se je odzival na sprotno, zlasti mlado in najmlajšo domačo (ter delno tujo) gledališko produkcijo. V teh vedno osebno intoniranih zapisih ga je bolj kakor kritičnost zanimala neposredna, intuitivna odzivnost na scenske dogodke. »Tretja predstava« je tista, ki ne poteka (samo) na odru in ne (samo) v avditoriju, temveč nekje vmes, v poetičnem prostoru občutljivih asociacij na gledališke teme, v času »pred predstavo« in »po njej«, ki konkretne čutne, domala erotične senzacije prevaja v abstrakten, a pomensko nabit poetični jezik.

Nataša Burger IGRATI (SE) Izid aprila 2023

Gledališka in filmska igralka Nataša Burger bo v knjigi spregovorila o igri in igralstvu kot (po)klicu tistega notranjega glasu v nas samih, ki se oglaša že v otroštvu vsakogar izmed nas in nas nagovarja, da vstopimo v igro življenja. Dolgoletne izkušnje v igralskem poklicu in številni izzivi s pedagoškim delom so avtorico opogumili, da je svoje izkušnje, spomine in razmišljanja prelila v knjigo živih občutij, globokih čustev in duhovitih zgodb s poudarjeno esejistično noto, vendar tudi v duhu svobodne improvizacije. Igrati (se) je igralska etika bivanja v najžlahtnejšem pomenu »biti-tu«, je prikaz igrive človeške duše na poti k svobodi.

Anka Simončič

44

FESTIVAL RUTa grupa triglav

45

RUTA – REGIONALNI GLEDALIŠKI FESTIVAL Festival Ruta je regionalni gledališki festival, ki povezuje šest gledališč iz držav nekdanje Jugoslavije: Beogradsko dramsko pozorište, Dramski teatar Skopje, Kamerni teatar 55 iz Sarajeva, Gradsko pozorište Podgorica iz Črne gore, Kazalište Ulysses iz Zagreba in Mestno gledališče ljubljansko.

Kratica Ruta, ki je nastala iz treh pomenljivih besed (Regionalna unija teatara), vzpostavlja neposredno asociativno povezavo z (za zdaj) osrednjim namenom zveze: organizirati potujoči mednarodni gledališki festival, ki vsako leto obišče vsa festivalska prizorišča. Izbor uprizoritev predstavlja najbolj kakovostne dosežke iz repertoarjev gostujočih gledališč. V MGL smo se odločili, da na različnih festivalskih prizoriščih predstavimo uprizoritve sodobnih slovenskih avtoric in avtorjev.

Cilji zveze so institucionalizirati sodelovanje med omenjenimi gledališči, občinstvu omogočiti ogled reprezentativnih uprizoritev iz regije, pripraviti velike koprodukcije in predstaviti svoje največje dosežke (decembra v Beogradu, februarja v Ljubljani, aprila v Podgorici, junija v Sarajevu, avgusta na Brionih, oktobra v Skopju).

MGL je svoj prvi festival gostil februarja 2022. V tem času si je slovensko občinstvo lahko ogledalo devet predstav z območja nekdanje Jugoslavije. Častni pokrovitelj festivala Ruta je ljubljanski župan Zoran Janković, ki je festival tudi odprl.

Drugo ljubljansko izvedbo festivala Ruta bo MGL gostil februarja 2023.

Generalni sponzor festivala

46

Ponovitve iz prejšnjih sezon

47

Veliki oder

Nejc Gazvoda Tih vdih

Marshall Brickman, Rick Elice, Andrew Lippa Addamsovi Katarina Morano, Žiga Divjak Sedem dni Anton Pavlovič Čehov Češnjev vrt Hanoh Levin ZIMSKA POROKA

Tracy Letts Avgust v okrožju Osage

Falk Richter Izredne razmere

Katarina Morano Usedline več avtorjev JUNAKINJE

Mala scena Iza Strehar Izkoristi in zavrzi me José Cabeza Trije milijoni minut Ivan Viripajev Neznosno dolgi objemi Nejc Gazvoda Jazz Ivor Martinić Le zaljubiti se ne smemo Ivana Sajko Nekoč se bova temu smejala Jaka Smerkolj Simoneti Le en smaragd Barbara Zemljič Olje črne kumine Arthur Schnitzler SAMOTNA POT Monoprojekti

Eva Jagodic, Matic Lukšič Vse to sem videla, ko sem letela mimo Niklas Rådström Smrtno resno

Lotos Vincenc Šparovec Človek v morju

Poučno o gledališču

Ira Ratej Teater za telebana

48

NAGRADE V SEZONI 2021/2022 Jette Ostan Vejrup

Borštnikov prstan na 56. Borštnikovem srečanju 2021 v Mariboru Nagrada Prešernovega sklada 2022 za premierne vloge v zadnjih treh letih za vlogi Klitajmestre v uprizoritvi Ta nesrečni rod Zinnie Harris in Gospe Imelde v uprizoritvi Taka sem kot vi, rada imam jabolka Theresie Walser ter za več vlog v uprizoritvi Sedem dni Katarine Morano in Žige Divjaka in v znanstvenem kabaretu 2020 po motivih besedil Yuvala Noaha Hararija (koproducenta SNG Drama Ljubljana in Cankarjev dom)

Matej Puc

Borštnikova nagrada za igro na 56. Borštnikovem srečanju 2021 v Mariboru za vloge v uprizoritvi Sedem dni Katarine Morano in Žige Divjaka (in za vloge v uprizoritvi Gejm – SMG in Maska Ljubljana)

Blaž Gracar

Borštnikova nagrada za glasbo in oblikovanje zvoka na 56. Borštnikovem srečanju 2021 v Mariboru v uprizoritvi Sedem dni Katarine Morano in Žige Divjaka (in v uprizoritvi Gejm – SMG in Maska Ljubljana)

49

Sebastian Cavazza

Nagrada organizacije Aipa za igralski dosežek 2021 za vlogo Tarasa Birse v televizijski nadaljevanki Jezero

Gašper Jarni

Priznanje Občine Kočevje deklica s piščalko 2021 za strokovno odličnost na področju umetnosti, humanističnih znanosti in kulture za pomemben prispevek k razvoju gledališke dejavnosti v Kočevju

Tanja Ribič

Nagrada ajdovska deklica 2021 za izjemen umetniški dosežek v kinematografiji na Mednarodnem filmskem festivalu v Kranjski Gori za vlogo Silvije v filmu Traktor, ljubezen in rock'n'roll Branka Đurića

Tjaša Železnik

Dnevnikova nagrada 2021 za izjemen gledališki dosežek pretekle sezone za vlogi Marthe v uprizoritvi Ta obraz Polly Stenham in Anaide v uprizoritvi Slamnik Eugèna Labicha

Mirjam Korbar

Nagrada drevo ljubezni 2021 za najboljšo glavno žensko vlogo na 15. Mostarskem festivalu filmske igre za vlogo Mejre v filmu Zastoj Vinka Möderndorferja

Jožica Avbelj

Odličje »Marija Vera« 2022 Združenja dramskih umetnikov Slovenije za življenjsko delo

Iva Krajnc Bagola

Igralska nagrada »Duša Počkaj« 2022 Združenja dramskih umetnikov Slovenije za dveletno obdobje za vloge Varje v uprizoritvi Češnjev vrt Antona Pavloviča Čehova, Helene v uprizoritvi Za narodov blagor Ivana Cankarja, Šracie v uprizoritvi Zimska poroka Hanoha Levina, Nikoline v uprizoritvi Le zaljubiti se ne smemo Ivorja Martinića in Ženske v uprizoritvi Izredne razmere Falka Richterja

Katarina Morano

Nagrada Slavka Gruma na 52. Tednu slovenske drame 2022 v Kranju za besedilo Usedline

50

Ansambel in gostje MGL

51

Ansambel: Viktorija Bencik Emeršič, Sebastian Cavazza, Tanja Dimitrievska, Mojca Funkl, Jernej Gašperin, Gregor Gruden, Jure Henigman, Lena Hribar Škrlec, Gašper Jarni, Branko Jordan, Boris Kerč, Karin Komljanec, Mirjam Korbar, Iva Krajnc Bagola, Klara Kuk, Jaka Lah, Matic Lukšič, Gal Oblak, Bernarda Oman, Boris Ostan, Ana Pavlin, Primož Pirnat, Tina Potočnik Vrhovnik, Matej Puc, Nina Rakovec, Tanja Ribič, Jožef Ropoša, Filip Samobor, Uroš Smolej, Ajda Smrekar, Alojz Svete, Lotos Vincenc Šparovec, Nataša Tič Ralijan, Tomo Tomšič, Gaber K. Trseglav, Lara Wolf, Judita Zidar, Jana Zupančič in Tjaša Železnik Gostje v premiernih uprizoritvah: Voranc Boh, Sara Gorše, Jose, Diana Kolenc, Julita Kropec, Domen Novak, Jure Rajšp in Matevž Sluga

Viktorija Bencik Emeršič

53

SEBASTIAN CAVAZZA

54

TANJA DIMITRIEVSKA

MOJCA FUNKL

JERNEJ GAŠPERIN

57

GREGOR GRUDEN

58

JURE HENIGMAN

LENA HRIBAR ŠKRLEC

60

GAŠPER JARNI

61

BRANKO JORDAN

62 BORIS KERČ

KARIN KOMLJANEC

MIRJAM KORBAR

65

IVA KRAJNC BAGOLA

66

KLARA KUK

67

JAKA LAH

68

MATIC LUKŠIČ

GAL OBLAK

70

BERNARDA OMAN

BORIS OSTAN

72

ANA PAVLIN

73

PRIMOŽ PIRNAT

TINA POTOČNIK VRHOVNIK

75

MATEJ PUC

76

TANJA RIBIČ

77

NINA RAKOVEC

JOŽEF ROPOŠA

79

FILIP SAMOBOR

UROŠ SMOLEJ

81

AJDA SMREKAR

82

ALOJZ SVETE

LOTOS VINCENC ŠPAROVEC

NATAŠA TIČ RALIJAN

85

TOMO TOMŠIČ

86

LARA WOLF

GABER K. TRSEGLAV

88

JUDITA ZIDAR

JANA ZUPANČIČ

90

TJAŠA ŽELEZNIK

91 Drugi zaposleni v MGL v sezoni 2022/2023

Vodstvo Umetniški oddelek

Tehnični oddelek

Splošni oddelek

Direktorica in umetniška vodja Barbara Hieng Samobor Direktoričina pomočnica – poslovna vodja Petra Bizjak Direktoričin pomočnik za tehnične zadeve Janez Koleša Dramaturginja in vodja mednarodnega oddelka Eva Mahkovic Dramaturginja in urednica Knjižnice MGL Petra Pogorevc Dramaturginja in vodja izobraževalnega programa Ira Ratej Dramaturginja in arhivarka Alenka Klabus Vesel Lektorja Maja Cerar, Martin Vrtačnik Vodje predstave Jani Fister, Borut Jenko, Sanda Žnidarčič, Lejla Žorž Vodja oddelka scenske izvedbe in opreme Matej Sinjur Scenska ekipa Boris Britovšek (vodja), Dimitrij Petek (vodja), Branko Tica (vodja), Roman Benda, Oskar Guna, Borislav Horvat, Gašper Jarc, Marko Karimović, Robert Kolar, Lovro Livk, Mirko Maršič, Tibor Pirnat, Matjaž Strnad, Martin Štamcar, Janez Vencelj Oblikovalca svetlobe Andrej Koležnik (vodja), Boštjan Kos Lučna mojstra Bogdan Pirjevec, Aljoša Vizlar Oblikovalci zvoka in videoopreme Sašo Dragaš (vodja), Tomaž Božič, Matija Zajc, Gašper Zidanič Rekviziterki Erika Ivanušič, Brina Šenekar Frizerke, lasuljarke in modelarke Jelka Leben (vodja), Anja Blagonja, Sara Dolinar Garderoberke Angelina Karimović (vodja), Dijana Đogič, Sara Kozan, Urška Picelj Šivilji in modelarki Irena Tomažin (vodja), Tatjana Cirman Krojačici in modelarki Branka Spruk (vodja), Tanja Lakovnik Mizarja in modelarja Vladimir Janc (vodja), Matija Mužič Pleskar, slikar in kašer Miha Jež Tapetnica in dekoraterka Karmen Jerebic Vodja službe za odnose z javnostmi in trženja Simona Belle Koordinatorka in planerka programa Branka Lepšina Vodja projektov Katarina Koprivnikar Koordinatorka obiska Petra Setničar Koordinatorka trženja Nataša Pevec Blagajnika in informatorja Urša Petelinek, Rok Špacapan Oblikovalka Mojca Višner Kadrovnica Nada Bjelica Poslovna sekretarka Helena Štrukelj Računovodstvo Marjeta Rakita (vodja), Zvonka Babnik, Marina Hafner Vodja nabave Boštjan Kern Receptorji in informatorji Rado Rakita (vodja), Janez Jakopič, Klavdija Peterka Vzdrževalec Danijel Cirman Čistilke Hana Rastoder (vodja), Emina Begulić, Mehira Jašić, Jasminka Zukanović

Naredi sam diareja se je vrNila Obišči diareja.mladina.si in ustvari svoj strip

22 1. 20 18. ta, bo

So

Š­

š

Š­ š

Sobota, 18.

1. 2022

č Š

ž

č

ć

č

ć

č

ć

ž

š

Š

č

rtv prog – rami

od 17. 3.

do 23. 3. Ž 2022

č

č

ž ž

č

ž Glasbeni

Zoran Pred

in in Drag

č

č

š

šč č č

č šč šč č

ž

č ž č

š

š

ž šč

č

ž š

» ž

č č

š

č

š

č ž

«

ć

ž č

ž

č

o Mislej - MEF

le je povezal gendi, ki ju Drakula stran 4–5

TV te gled

a

Volkswagen

Naša javn RTV-hiša sea zadnje čase spreminja

BUZZ

Kombi s tr barvami v idesetimi kabini

stran 12

stran 10–1

1

c

i mese

www.dnenvik.si

Za ceno enega bereta dva

PAKE T

€

Enotno geslo za dostop do Dnevnik.si in aplikacije Dnevnik Neomejeno do Dnevnik.si in aplikacije Dnevnik

1€

rv

p

kadar koli

K VN I NE

š

Z vami kjer koli,

č

GITALNI D

DI

Foto: www.istockphoto.com

Paket Digitalni Dnevnik

ž č

ž š

ž

č

­

š š

š š č

š

ž

č č

č

č č

š

ž

č

š

ž š č

č ž

ž šč

š

– š č č š ž ž č ž

ž č

š

č

š ž

č

č

š č

č

č

č

š

š

Č

ž

č

ž

č

š

č

š

ž š

č š

Č š

č

ž

­

Vsak dan e-pismo z Dnevnikom Cena mesečne naročnine po preteku promocijskega obdobja znaša 14,90 EUR.

Življenje ima besedo.

96 Kontakti Mestno gledališče ljubljansko, Čopova 14, 1000 Ljubljana, Slovenija (Ljubljana City Theatre, Čopova 14, 1000 Ljubljana, Slovenia) Hišna centrala (Central operator) +386 (0)1 4258 222 Tajništvo (Secretary) +386 (0)1 4257 148 Blagajna (Box office) +386 (0)1 2510 852, odprto vsak delavnik od 12. do 18. ure in uro pred predstavo (open Monday to Friday from 12 a.m. to 6 p.m. and an hour before start of performance), e-naslov (E-mail) blagajna@mgl.si E-naslov (E-mail) info@mgl.si Spletno mesto (Web site) www.mgl.si Barbara Hieng Samobor, direktorica in umetniška vodja (General Manager and Artistic Director) Petra Bizjak, direktoričina pomočnica – poslovna vodja (Assistant General Manager) Janez Koleša, direktoričin pomočnik za tehnične zadeve (Assistant General Manager – Technical) Simona Belle, vodja službe za odnose z javnostmi in trženja (Head of Public Relations and Marketing) tel. +386 (0)1 4255 000, (0)1 4258 222 Katarina Koprivnikar, vodja projektov (Project Manager) tel. +386 (0)1 4258 222 Branka Lepšina, koordinatorka in planerka programa (Programme Coordinator and Planner) tel. +386 (0)1 2514 167 Petra Setničar, koordinatorka obiska (Visit Coordinator) tel. +386 (0)1 4258 222 Urša Petelinek in Rok Špacapan, blagajnika in informatorja (Box office and Information) tel. +386 (0)1 2510 852 Eva Mahkovic, dramaturginja in vodja mednarodnega oddelka (Dramaturg and Head of International Department) Petra Pogorevc, dramaturginja in urednica Knjižnice MGL (Dramaturg and Editor) Ira Ratej, dramaturginja in vodja izobraževalnega programa (Dramaturg and Head of Education) Alenka Klabus Vesel, dramaturginja in arhivarka (Dramaturg and Archivist) Maja Cerar, Martin Vrtačnik, lektorja (Language Consultants) Mojca Višner, oblikovalka (Designer) Svet Mestnega gledališča ljubljanskega (Board of Ljubljana City Theatre) mag. Mojca Jan Zoran (predsednica/President), Ira Ratej (namestnica predsednice/Deputy President), Špela Knol, mag. Kim Komljanec, Ksenija Sever Strokovni svet Mestnega gledališča ljubljanskega (Professional Board of Ljubljana City Theatre) Eva Mahkovic (predsednica/President), Alen Jelen, Tone Peršak, izr. prof. dr. Katarina Podbevšek, Matej Puc, Nina Valič