RUTA 2024 katalog by mgl_gl

Regionalna unija teatrov

Regionalni gledališki festival RUTA od 2. do 7. februarja 2024

2. 2. 2024

Mestno gledališče ljubljansko Žiga Divjak, Gregor Zorc BODOČNOST 19.00 Režiser Žiga Divjak

3. 2. 2024

Beogradsko dramsko pozorište 16.30 Elena Ferrante, Nina Kuclar Stiković ZLAGANO ŽIVLJENJE ODRASLIH 20.00 Režiser Sebastijan Horvat

4. 2. 2024

Gradsko pozorište Podgorica Dragana Tripković MISLIM, DA SE MORAVA POGOVORITI 19.00 Režiser Danilo Marunović

5. 2. 2024

Kazalište Ulysses, Sarajevski ratni teatar (SARTR) William Shakespeare OTHELLO 19.00 Režiserka Oksana Dmitrieva

6. 2. 2024

Kamerni teatar 55, Sarajevo Florian Zeller OČE 19.00 Režiser Dino Mustafić

6. 2. 2024

Mestno gledališče ljubljansko Nebojša Pop-Tasić, Karin Komljanec MEDUZA 20.00 Monodrama

7. 2. 2024

Dramski teatar Skopje Po delu Push Up 1-3 Rolanda Schimmelpfenniga PODJETJE 19.00 Režiserka Nela Vitošević

7. 2. 2024

Mestno gledališče ljubljansko Lotos Vincenc Šparovec ČLOVEK V MORJU 20.00 Gledališki dokumentarec

na Velikem odru

na Mali sceni

na Velikem odru

na Mali sceni

Koproducent BDP

Predstave bodo opremljene z nadnapisi v slovenščini. Po predstavah na Velikem odru bodo v foajeju gledališča potekali pogovori z ustvarjalci. Pogovore bo moderirala dramaturginja Petra Pogorevc.

Regionalna unija teatrov

Med 2. in 7. februarjem 2024 bo v Mestnem gledališču ljubljanskem potekal festival Ruta. Na odru se bo zvrstilo šest vrhunskih uprizoritev gledališč iz šestih republik nekdanje Jugoslavije. Regionalni gledališki festival, ki se seli po odrskih deskah šestih prestolnic in piše odmevno zgodbo o povezovanju mestnih gledališč, je v Ljubljani premierno zaživel že leta 2022 in navdušil domače občinstvo. Gre za pomemben kulturni dogodek, ki postaja priznan tako na lokalni kot na regionalni ravni. Zdaj že lahko trdimo, da festival Ruta predstavlja čvrsto vez med mestnimi gledališči na območju republik nekdanje Jugoslavije. Zvezo sestavljajo Beogradsko dramsko pozorište, Dramski teatar Skopje, Kamerni teatar 55 iz Sarajeva, Gradsko pozorište Podgorica iz Črne gore, Kazalište Ulysses iz Zagreba in Mestno gledališče ljubljansko. Cilji zveze so institucionalizirati sodelovanje med omenjenimi gledališči in občinstvu omogočiti ogled uprizoritev iz regije. Pomemben prispevek h kakovostni izvedbi festivala predstavlja finančna in moralna podpora mestnih ter državnih institucij. Ena od zavez Rute je tudi koprodukcijsko sodelovanje gledališč. V sodelovanju beograjskega in ljubljanskega gledališča je v režiji Žige Divjaka nastala uprizoritev Bodočnost, ki bo v petek, 2. februarja, na Velikem odru MGL odprla festival Ruta v Ljubljani. Častni pokrovitelj festivala Ruta je ljubljanski župan Zoran Janković, ki bo festival tudi odprl.

Regionalna unija teatrov

Spoštovane obiskovalke, spoštovani obiskovalci Mestnega gledališča ljubljanskega, pripravljamo se na prihod prvih ekip. V Hotelu Park bodo prijazno poskrbeli za 250 naših gostov, enega od vadbenih prostorov v gledališču pa smo spremenili v prostor za druženje. Ko gostujoča ekipa pride v Ljubljano, najprej raztovorimo sceno, postavimo scenografijo, oblikujemo luči, kostume in rekvizite pa razporedimo po zaodrju. Nato pridejo igralci, ki jih čaka orientacijska vaja in pogovor z novinarji, po 17. uri pa je čas za masko, garderobo in zadnje priprave na večerno predstavo. Medtem v dvorano že prihaja občinstvo, vstopnice za predstave so razprodane. Predstava se začne. Posvečenost. Na koncu pa dolg in hvaležen aplavz. Številni gledalci z nostalgijo spremljajo predstave v jezikih nekdanje Jugoslavije, mlajšemu občinstvu pa pomagajo nadnapisi v slovenščini. Po predstavi je v foajeju organiziran pogovor z ustvarjalci, ki ga mojstrsko moderira naša dramaturginja Petra Pogorevc. Navadno se ga udeleži od 40 do 50 gledalcev, kar je izjemno število. Potem pa si vsi oddahnemo: sledi druženje, klepet in izmenjava izkušenj. Medtem v hotel pride že naslednja gostujoča ekipa iz drugega gledališča. Nekateri igralci prihitijo v MGL, da se lahko srečajo s svojimi kolegi, jih objamejo in poklepetajo, saj se bodo ti že naslednje dopoldne odpravili domov. Ljubezen do gledališča. Ljubezen do širjenja obzorij. Poglabljanje kulturnih vezi, ki presegajo tudi državne meje. Vse to je Ruta. Kratica RUTA, ki je nastala iz treh pomenljivih besed (Regionalna unija teatrov), vzpostavlja neposredno asociativno povezavo z (za zdaj) osrednjim namenom zveze: organizirati potujoči mednarodni gledališki festival, ki vsako leto obišče vsa festivalska prizorišča. Iskreno dobrodošli na festivalski postaji RUTA Ljubljana 2024! Simona Belle, vodja službe za odnose z javnostmi in trženje ter producentka festivala Ruta

Barbara Hieng Samobor, direktorica in umetniška vodja MGL

Foto Mare Vavpotič

Regionalna unija teatrov

Sodelovanje nas bogati Gledališki festival Ruta, ki združuje gledališča glavnih mest naše nekdanje skupne države, znova prihaja v Ljubljano. Vesel sem, da gledališča sodelujejo, vzdržujejo in nadgrajujejo medsebojne vezi, predvsem pa, da se zares zavedajo, kako pomembno je sodelovanje v celotni regiji. Kultura je tista, ki vedno zbližuje ljudi, tudi takrat, ko je lažje videti razlike, svet gledališča pa nam odpira vrata številnih svetov, od pravljičnih do najbolj krutih, in nam daje iztočnice za razmišljanje o našem mestu v sodobnem svetu, ki se sooča z morda največjimi izzivi doslej. Festival Ruta že tretjič gostimo v Ljubljani, kjer za izvrstno organizacijo skrbi ekipa Mestnega gledališča ljubljanskega pod vodstvom direktorice in umetniške vodje Barbare Hieng Samobor. Prepričan sem, da bodo umetniki iz držav nekdanje Jugoslavije tudi tokrat s seboj prinesli edinstveno pozitivno energijo, s katero bodo znova poživili naše mesto. Vabim vas v dvorane Mestnega gledališča ljubljanskega v samem središču Ljubljane! Veselim se vseh predstav, druženj in načrtovanja skupne gledališke prihodnosti. Ljubljana je mesto kulture in umetnosti, na osnovi katerih gradimo odprto, solidarno, strpno in tovariško mesto, v katerem različni ob medsebojnem spoštovanju živimo skupaj. In festival Ruta na najlepši način dokazuje, da so sodelovanje, prijateljstvo in medsebojna pomoč vrednote, ki jih živimo vsi. Dobrodošli v Ljubljani, zame najlepšem mestu na svetu! Zoran Janković, župan Mestne občine Ljubljana

Foto Stanko Gruden

Regionalna unija teatrov

Mestno gledališče ljubljansko Žiga Divjak, Gregor Zorc

BODOČNOST

Krstna uprizoritev Koproducent Beogradsko dramsko pozorište Režiser Žiga Divjak Dramaturg in asistent režiserja Gregor Zorc Scenograf Igor Vasiljev Kostumografka Tina Pavlović Avtor glasbe Blaž Gracar Oblikovalec svetlobe Borut Bučinel Igrajo Bernarda Oman, Lara Wolf k. g., Lotos Vincenc Šparovec, Gregor Gruden, Iztok Drabik Jug k. g., Gregor Zorc k. g., Milena Vasić, Jana Bjelica, Marija Pikić, Milan Kolak, Stefan Starčević in Milan Zarić

Regionalna unija teatrov

Foto Peter Giodani

Človeški odpadki, vidni in nevidni, potujejo po obsežnih atmosferskih plasteh in širokih oceanskih tokovih. Širijo se daleč stran, vse do popka oceana, do osamljenega atola, oddaljenega dva tisoč kilometrov od najbližje civilizacije. Kopičijo se v telesu predanega albatrosa, ki v stotine in stotine kilometrov dolgih letih nabira hrano za svojega mladiča, in končajo v trebuhu mladega albatrosa. Milijoni in milijoni let poletov nad nemirno gladino morja, nešteto albatrosov, ki so skrbeli in garali, da so omogočili nadaljevanje vrste, pride v stik s človeško iznajdljivostjo, manj kot 100 let staro snovjo – plastiko. Kemikalije, plastika, živa bitja in njihove rodbine, zaveze, odnosi so združeni v zapleteni mreži medsebojnih vplivov.

Bodočnost je predstava, ki se skriva v tej zapleteni mreži medsebojnih vplivov. Žiga Divjak je eden prodornejših mlajših slovenskih režiserjev, ki s svojimi angažiranimi uprizoritvami obravnava najaktualnejša in najbolj pereča družbena vprašanja.

Beogradsko dramsko pozorište Elena Ferrante, Nina Kuclar Stiković

ZLAGANO ŽIVLJENJE ODRASLIH Režiser Sebastijan Horvat Avtorica dramatizacije in songov ter dramaturginja Nina Kuclar Stiković Scenograf in avtor videa Igor Vasiljev Kostumografka Belinda Radulović Avtor glasbe in korepetitor zbora Drago Ivanuša Koreografka in oblikovalka odrskega giba Ana Dubljević Oblikovalec svetlobe Aleksandar Čavlek Odrski govor Dijana Marojević Igrajo Maša Obradović, Isidora Simijonović, Bojana Stojković, Jovana Šokčević, Vanja Panić, Sofija Kovačević, Marija Pikić, Nevena Mihailović, Jana Bjelica, Anđela Kribl, Anja Ćurčić, Mina Nenadović, Staša Milovanović, Antonela Vasić, Mia Radovanović, Alisa Radaković in Stanislava Nikolić

Regionalna unija teatrov

Foto Dragana Udovičić

V predstavi spremljamo Giovanno Trada od trinajstega do šestnajstega leta starosti. V obdobju odraščanja, v katerem se iz najstnice spreminja v mlado žensko, Giovanna odkriva pretresljivo resnico o svojem očetu. Ko se njen učni uspeh poslabša, njen oče oceni, da to ni posledica pubertete, temveč dejstvo, da Giovanna postaja podobna teti Vittorii. Ker se Giovanna ustraši teh sprememb, si na vsak način želi spoznati teto Vittorio, ki naj bi po mnenju nekaterih poosebljala grdoto in zlobo. Srečanje s teto, ki živi v Pasconeju, revni četrti na vzhodu Neaplja, je prva postaja na poti Giovanninega zorenja in spoznavanja resnice o očetu, ki se je z izobrazbo izvlekel iz revščine in zamolčal svoj izvor. Giovanna z otroškimi očmi skupaj z najboljšima prijateljicama Angelo in Ido z radovednostjo opazuje nastali položaj. Znajde se na vlaku odraščanja, ki ga ne more več ustaviti, pri tem pa se sooča s svojim najstniškim telesom in svetom odraslih, čeprav si ves čas želi ostati na svojem rožnatem oblaku. Giovannino življenje je potovanje med razočaranjem in iskanjem nečesa, kar je resnično in stabilno, nečesa, v kar bi verjela in na kar bi se mogla opreti. Vse okoli nje postane megleno, nihče je ne sliši in vse novo, kar sreča na tej poti, na prvi pogled deluje kot upanje, a se vedno izkaže za razočaranje. Čeprav Giovanna ostane na cedilu, ali pa morda prav zato, ker nima pravega vzora, postane mlado dekle, ki bo stvari počela drugače kot njen oče, mati in drugi odrasli v njeni bližini.

Gradsko pozorište Podgorica Dragana Tripković

MISLIM, DA SE MORAVA POGOVORITI

(po motivih dela Prizori iz zakonskega življenja Ingmarja Bergmana) Režiser in avtor izbora glasbe Danilo Marunović Scenografka Smiljka Šeparović-Radonjić Kostumografka Adrijana Pajić

Igrajo Milivoje Obradović, Vanja Jovićević, Ivana Mrvaljević, Miloš Pejović, Ivona Čović Jaćimović in Pavle Popović

Po navdihu znanega Bergmanovega filma in serije Prizori iz zakonskega življenja je nastala naša gledališka zgodba, ki ustreza okolju, v katerem živimo, oziroma sodobni Črni gori. Mimo odtujenega življenja, uokvirjenega s »črnim zaslonom«, se v ljudeh vendarle dogaja nekaj drugega … Dogajajo se resnični strahovi, želje in strasti. Ti ljudje so tisti, ki se poskušajo zdraviti

Regionalna unija teatrov

Foto Duško Miljanić

z liberalno Instagram moralo. Tisti, ki poslušajo Sadhguru jogija in podkaste o intermitten fastingu. Tisti, ki si ustvarjajo parasmisel z internetnimi orodji. Vse to, da bi sledili času, ki nas neizbežno dohiteva in zahteva odsotnost empatije. Minljivost, konkretnejša od katerega koli starega poklica ali katerega koli start-up podjetja, ki je razdrlo družino, je tista, proti kateri vsi enako izgubljamo. Predstava govori o človečnosti, intimi in smislu življenja. A niti eden UI bot ne more ugotoviti točnega števila ljudi, ki so našli smisel. Vzbuja odpor do odtujitve, nečlovečnosti in kaže na potrebo po tem, da bi izplavali iz dna digitalnega bazena, kjer je človek najmanjša merska enota. Pred vami so igralke in igralci, ki popolnoma obvladajo svoj poklic, dokaz, da je smisel samo življenje, umetnost in da so smisel otroci in ljubezen. V predstavi ni ničesar digitalnega. Vse je gledališko. Vse je resnično! In zato »mislim, da se morava pogovoriti«.

Kazalište Ulysses, Sarajevski ratni teatar (SARTR) William Shakespeare

OTHELLO

Režiserka Oksana Dmitrieva Dramaturginja Nejra Babić Sodelavca pri uprizoritvi Rade Šerbedžija, Lenka Udovički Scenograf in kostumograf Mykhaylo Nikolayev Avtorica glasbe Kateryna Palachova Koreografka Inna Falkova Oblikovalec zvoka Davor Rocco Oblikovalec svetlobe Nedim Pejdah Igrajo Ermin Bravo, Alban Ukaj, Ana Marija Brđanović, Davor Sabo, Maja Salkić, Jasenko Pašić, Snežana Bogićević, Adnan Kreso, Mak Čengić in Alen Konjicija

Regionalna unija teatrov

Foto Dženat Dreković

Othello je ena najstrašnejših, a hkrati najnežnejših Shakespearovih tragedij. V središču zgodbe so zavist, ljubosumje, zaupanje, izdaja in – najpomembnejše – ljubezen. Pomembna tema raziskuje kontekst vojnega veterana, ki se domov vrača kot junak, potem ko se je zazrl v najmračnejša brezna človeške duše. Vojna tako skupnost kot tudi posameznika pripelje do spoznanja, da obstajata samo dve kategoriji: črno in belo, prijatelj in sovražnik, dobro ali slabo. Sivi toni izginejo. Na bojnem polju so vse telesne zmožnosti usmerjene k preživetju, zato je pogoj za obstanek, da človek živi in se odziva po najosnovnejših instinktih ter pri tem zavrača kompleksna in večplastna družbena pravila. A nekega dne se vojaki vrnejo domov in spet se morajo prilagoditi družbenim pravilom. Kako lahko je zlomiti junaka, kako lahko je manipulirati z njim. Kakšne nepopravljive tragične posledice bodo imele te manipulacije, ta zlobna »miroljubna« igra … Tisti, ki so preživeli vojno, morda ne bodo preživeli miru. »Preživel sem, a del mene je umrl v boju. Razumem, kako poraziti sovražnika, a ne znam živeti med svojimi. Težko je dobiti vojno, a enako težko je dobiti mir,« so besede resničnega junaka, ki je preživel vojno.

Kamerni teatar 55, Sarajevo Florian Zeller

OČE

Režiser Dino Mustafić Dramaturginja Željka Udovičić Pleština Scenografka in kostumografka Adisa Vatreš Selimović Glasba Irena Popović Dragović Igrajo Vladimir Jurc, Maja Izetbegović, Dina Mušanović, Amar Selimović, Boris Ler in Nadine Mičić André je človek, ki ga preganjajo z vseh strani, zato se odloči, da tega ne bo več prenašal. Najprej mu neko dekle – »pomočnica«, ki je sploh ne potrebuje – ukrade najljubšo uro. Potem mu hči Anne, spletkarka, ki jo preveč skrbi, poskuša odvzeti stanovanje, prečudovito stanovanje, v katerem živi več kot trideset let in v katerem je še povsem sposoben živeti. Hči Elise, tista, ki jo ima pravzaprav rad … Kje je? Nikoli ga ne obišče. Annin mož – ali ljubimec – Pierre, s katerim se seli v London – ali ostaja v Parizu – Andréju grozi z nasiljem, če ne bo sodeloval, za povrh pa tujci nenehno prihajajo v Andréjevo stanovanje in mu govorijo, da so njegovi prijatelji in družina, mu pojasnjujejo, da ne živi več v svojem stanovanju. Ne glede na to, koliko je star,

Regionalna unija teatrov

Foto Dženat Dreković

André ve, da je močen človek, človek z avtoriteto, in našel bo način, kako to potrditi. Sploh pa je še vedno vsega zmožen … Kajne?! Saj nima Alzheimerjeve bolezni, kajne?

Oče je globoka raziskava, kako živeti z demenco, dramaturška zagonetka, ki jo občinstvo nenehno sestavlja. Besedilo s specifičnim dramskim jezikom provocira z žanrsko neopredeljivostjo, ki jo avtor slogovno uvršča od psihološkega trilerja preko melodrame do tragikomedije, pri tem pa duhovito in s humorjem razstavlja dogajalni prostor in čas. Občinstvo se znajde v strukturni zmedi, katera od različic dogajanja v ponavljajoči se dramski strukturi z absurdnimi zdrsi je tista prava. Zellerja odlikujeta preprostost in kontemplativnost: kdo je lastnik resnice? Tisti, katerih perspektiva je navidezno racionalna in urejena, ali tisti oziroma oče, ki živi v spremenjeni resničnosti, čigar okolje s sebičnimi »resnicami« omejuje prostor prestrašeni eksistenci pozabe spomina. To pri vsakomur vzbuja strah, v katerem se zrcali naš lastni jaz. Drama Oče je tretji del Zellerjeve trilogije, ki smo jo uprizorili v Kamernem teatru 55. Hkrati je to Zellerjevo najbolj nagrajevano delo, avtorja pa je britanski Guardian razglasil za »najvznemirljivejšega dramatika našega časa«.

Mestno gledališče ljubljansko Nebojša Pop-Tasić, Karin Komljanec

MEDUZA

Pošastna monodrama Monodramski avtorski projekt Avtorica uprizoritvene zamisli Karin Komljanec Dramaturginja Eva Mahkovic Scenografka in kostumografka Katja Komljanec Koritnik Oblikovalka giba Veronika Valdés Avtor videoprojekcije Jure Stušek Avtorja glasbe Nebojša Pop-Tasić, Valentin Pop-Tasič Lektorica Maja Cerar Oblikovalec svetlobe Andrej Koležnik Oblikovalec zvoka Gašper Zidanič Nastopa Karin Komljanec

Regionalna unija teatrov

Foto Peter Giodani

Meduza je starodavna, arhetipska pošast in ena najbolj ostudnih in nevarnih žensk v zgodovini človeške zavesti – blazna, zlobna, zahrbtna in smrtonosna. Njen videz že tisočletja buri človeško domišljijo. Kače namesto las, čekani divje svinje namesto zob, levji kremplji namesto nohtov, orlovska krila na hrbtu, roke iz brona in, seveda, njeno najmočnejše orožje – pogled, ki človeka spremeni v kamen. Zgodb o njej je veliko, ampak v teh zgodbah se zelo malo govori o tem, kdo pravzaprav je Meduza in zakaj je postala pošast. Izhodišče predstave je duhovito raziskovanje različnih zgodb o tem pošastnem bitju, ter, seveda, osnovno igralsko vprašanje – kako igrati grozljivo in izmišljeno bitje, torej kako igrati pošast. V preigravanju različnih zgodb se igralka nenadoma znajde v zgodbi, ki jo nevarno približa ne le resničnosti, temveč tudi današnjemu času. Mit postane tragična človeška zgodba o svetu in nasilju skozi trpljenje ženske, ki so jo ravno zaradi njene nesrečne usode razglasili za pošast.

Dramski teatar Skopje Roland Schimmelpfennig

PODJETJE

(po delu Push Up 1-3 Rolanda Schimmelpfenniga)

Režiserka in avtorica izbora glasbe Nela Vitošević Dramaturginja Viktorija Rangelova Petrovska Scenograf Konstantin Trpenoski Kostumografka Roza Trajčeska Ristovska Igrajo Irena Ristić, Ivana Pavlaković, Sanja Arsovska, Filip Trajković, Igor Angelov in Stefan Vujisić

Regionalna unija teatrov

Foto Arhiv DTS

»V besedilu Podjetje (Push Up 1-3) avtor pogumno opravlja vivisekcijo kapitalistične družbe in posledic, ki nastajajo zaradi tako zastavljenega sistema. V ospredje postavlja brezobziren boj posameznika, ki se poskuša povzpeti na vrh hierarhične lestvice, kot tudi problem osamljenosti in odtujenosti, odraz kapitalistične ureditve. Vse dogajanje v predstavi poteka v informacijski korporaciji. V tem ›strašnem‹ okolju liki tekmujejo med sabo za višji položaj v podjetju. Mehanizmi, s katerimi se povzpenjajo na vrh, so brezobzirni, liki z verbalno manipulacijo in hinavščino pograbijo, kar želijo. Odločeni, da bodo v bojih zmagali, ostajajo brez družabnega življenja, zaprti v svojih velikih, praznih stanovanjih, ki asociirajo na njihovo duševno in družbeno praznino,« pojasnjuje režiserka Nela Vitošević. Režiserka želi poudariti psihološki trenutek v drami, katere glavno sporočilo je, da gre za družbeno hendikepirane like, ki so v skupnem boju za karierni uspeh pozabili na eno najpomembnejših reči v življenju – ljubezen.

Mestno gledališče ljubljansko Lotos Vincenc Šparovec

ČLOVEK V MORJU

Gledališki dokumentarec Pri uresničitvi gledališkega dokumentarca so sodelovali Lotos Vincenc Šparovec, Ira Ratej, Iris Kovačič, Peter Bratuša, Maja Cerar, Andrej Koležnik in Sašo Dragaš. Predmete z ladje je prispevala Splošna plovba. Za pomoč se zahvaljujemo Petru Ivanežu, Borisu Vidmarju in Jadranu Vouku. Nastopa Lotos Vincenc Šparovec

9. junija leta 1993 proti poldnevu je takrat dvaindvajsetletni Lotos Vincenc Šparovec, sicer študent dramske igre na AGRFT, opravljal vzdrževalna dela na boku tovorne ladje, ki je plula po Atlantskem oceanu. Oblečen je bil v kombinezon in prepasan z vrvjo, ki je bila edina vez med njim in ladjo. Ta vrv je popkovina, ki preprečuje, da bi mornar med delom padel v morje. Potem se je ta popkovina nenadoma pretrgala in mornar je padel v Atlantik. V tistem trenutku nihče na ladji ni opazil, kaj se je zgodilo, in ladja je plula naprej. Sam v brezdanji modrini je mornar zaman klical na pomoč. Nihče več ga ni slišal – niti na ladji niti na vsem svetu.

Regionalna unija teatrov

Foto Peter Giodani

Kaj razmišlja mlad človek, ko zre smrti v oči? Kako se poslavlja, če njegovega slovesa nihče ne sliši? Kaj se dogaja z njegovim umom in telesom? Ampak Lotos je preživel. Kapitan ladje, s katere je mornar padel, se je odločil obrniti krmilo. Ladja je plula nazaj in razglašen je bil alarm »Človek v morju« ali v pomorskem jeziku »Man Overboard«. Njegovi tovariši so z daljnogledi prečesavali vodno gladino in ga nenadoma zagledali. Z rumeno majico je silovito tolkel po vodi. Potegnili so ga na krov, bil je rešen. To je bil in še vedno je čudež. Zdaj se je Lotos odločil, da bo o tem spregovoril odkrito, brez olepševanja in sprenevedanja, da bi sebi in nam odgovoril na vprašanje, kakšen človek je padel v morje in kakšen človek se je vrnil.

Regionalna unija teatrov

RUTA 2024 Festivalska prizorišča LJUBLJANA

februar

PODGORICA

april

SARAJEVO

junij

BRIONI

avgust

SKOPJE

oktober

BEOGRAD

december

Regionalna unija teatrov

Generalni pokrovitelj MGL:

Izvedbo ljubljanskega festivala so poleg Mestne občine Ljubljana podprla tudi naslednja podjetja: Atlantic Grupa, Avemed, B&B Hotel Ljubljana Park, Burek Olimpija, Don Don, Gajbica, Gostilna Javornik, Heineken/Union, Kraš, Medex, Medis, Odlično (Hrib d.o.o.), Radgonske gorice in Šamar.

Ustanoviteljica

IZDAJA Mestno gledališče ljubljansko

UREDNICA Simona Belle, izvršna producentka festivala RUTA

ZA IZDAJATELJA Barbara Hieng Samobor, direktorica in umetniška vodja MGL

Mestno gledališče ljubljansko Čopova 14 Blagajna 1000 Ljubljana +386 1 2510 852 www.mgl.si

OBLIKOVALSKA ZASNOVA BBDO Sarajevo IZVEDBA Mojca Višner

TISKARNA MatFormat Naklada 1000 izvodov

MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO od 2. do 7. februarja 2024