PREDLOGI ZA UČINKOVITEJŠE
ZAGOTAVLJANJE PRAVICE
DOSTOPA TUJIH DRŽAVLJANOV DO
OSNOVNEGA PLAČILNEGA RAČUNA
Ljubljana, 7. januar 2026
Uvodno
Osnovni plačilni račun in dostop do odprtja osnovnega plačilnega računa sta na zakonski ravni urejena v Zakonu o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih (v nadaljevanju: ZPlaSSIED).1 Ta v 181. členu vzpostavlja in opredeljuje pravico dostopa do osnovnega plačilnega računa, ki ga morajopotrošnikom ponujativse banke,kivodijoplačilneračune potrošnikov. Skladno s tretjim odstavkom navedenega člena ima potrošnik, ki zakonito prebiva v EU, vključno s potrošnikom brez stalnega naslova in prosilcem za azil ter potrošnikom, ki mu dovoljenje za bivanje ni bilo odobreno, vendar njegov izgon iz pravnih ali dejanskih razlogov ni mogoč, pravico do odprtja in uporabe osnovnega plačilnega računa pri banki. Ta pravica velja ne glede na potrošnikovo stalno prebivališče.
Vpraksisevpostopkihpridobitveosnovnegaplačilnegaračunavelikokratpokažejo pomanjkljivostiobstoječepravneureditveinpostopanjabank.Šeposebejzahtevna je pridobitev osnovnega plačilnega računa za državljane tujih držav, saj ZPlaSSIED všestemodstavku181.členadoloča,dabankazavrneprošnjopotrošnikazaodprtje osnovnega plačilnega računa, kadar banka ne bi mogla izpolniti obveznosti pregleda stranke, ki ga zahteva Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (v nadaljevanju: ZPPDFT-2).2 Ta v 22. členu zavezancem (med te spadajo tudi banke in njihove podružnice), ki morajo izvajati ukrepe za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, pri sklepanju poslovnih razmerij s stranko nalaga obveznost pregleda strank, v 69. členu pa opredeljuje dodatne ukrepe za pregled strank iz tretjih držav z visokim tveganjem.
Nekateri problemi, do katerih prihaja v praksi so bili prikazani tudi v zakonodajno forumskih predstavah, ki so se izvedle v sklopu projekta “Limit dostojanstva.” Občinstvo je tekom predstav podalo več različnih predlogov sprememb pravne ureditve in prakse glede na probleme, ki so bili razvidni iz predstav. V nadaljevanju izpostavljamonajpogostejšepredlogesprememboziromadopolnitev,kijihjetekom predstav izpostavilo občinstvo.
1 Zakonoplačilnihstoritvah,storitvahizdajanjaelektronskegadenarjainplačilnihsistemih, UradnilistRS,št. 7/18, 9/18 – popr., 102/20, 113/24 in 17/25 – ZPPDFT-2B.
2 Zakonopreprečevanjupranjadenarjainfinanciranjaterorizma,UradnilistRS,št.48/22,145/22,17/25 in 56/25.
Predlogi občinstva glede sprememb in dopolnitev ureditve postopka pridobitve osnovnega plačilnega računa za tuje
državljane
1. Vzpostavitev posebne službe oziroma določitev posebnega referenta za delo s tujci
Eden izmed najpogosteje izpostavljenih predlogov, ki jih je občinstvo podalo v okvirupredstav,jebilvzpostavitevposebneorganizacijskeenoteoziromadoločitev posebnega referenta, ki bi bil pristojenza delo s tujci.
V okviru predstav je bilo razvidno, da je eden izmed ključnih izzivov pomanjkanje ustreznega znanja ter neustrezen pristop pri obravnavi tujcev. Bančni uslužbenci namreč pogosto niso v zadostni meri seznanjeni s posebnostmi statusa in obravnavetujcev,hkratipanimajodovoljkomunikacijskihkompetenczaučinkovito in senzibilno delo z njimi. Poleg tega obravnava tujcev zahteva posebno znanje in skrbnost zvidikaizvajanja ukrepovpregledastrank, kotjihdoločaZPPDFT-2,zlasti vdelu,kisenanašanaizvajanjedodatnihukrepovpripregledustrankiztretjihdržav z visokim tveganjem. Posledično v praksi prihaja do neenake obravnave, administrativnih zapletov in nesporazumov, kar lahko negativno vpliva na dostop tujcev do osnovnega plačilnega računa.
Banke bi lahko skladno spredlogom, ki ga jeizpostavilo občinstvo, vsvojihinternih aktih– obupoštevanjukonkretnihpotrebinspecifičnihokoliščinposamezne banke – predvidele vzpostavitev posebne organizacijske enote oziroma imenovanje specializiranega referenta za delo s tujci, ki bi v okviru banke deloval tudi kot osrednja“kontaktnatočka”zatoskupinostrank,pričemerbibilejasnoopredeljene njegove naloge in pristojnosti.
Združenje bankSlovenije, kižeizdajarazlične smernice, utemeljene na priporočilih strokeinusmerjenevreševanjepraktičnihvprašanj,3 binadaljelahkopripravilotudi posebne smernice za delo stujci pri dostopudo osebnega računa oziroma bilahko takšnapriporočilapripravilOdborzaprebivalstvo,kijenaZdruženjubankSlovenije pristojen za poslovanje s privatnimi komitenti. V okviru teh smernic oziroma
3 GlejZdruženjebankSlovenije,Smernice: https://www.zbs-giz.si/smernice/
priporočilbiselahkokotprimerdobrepraksepriporočilatudivzpostavitev posebne “kontaktne točke” oziroma imenovanje specializiranega referenta za delo s tujci.
2. Zagovornik oziroma podporna oseba
V sklopu predstav se je sstrani občinstva večkrat pojaviltudi predlog, da bi morala država tujim državljanom, ki želijo odpreti osnovni plačilni račun, zagotoviti zagovornika oziroma podporno osebo.
Podpornaosebabidelovalakotposrednikinpomočnik,kibitujimdržavljanomnudil podporo pri dostopu do osnovnega plačilnega računa, zlasti pri razumevanju postopkainzahtevanedokumentacijeterprikomunikacijizbančnimireferenti.Prav tako bi prispevala k temu, da ne bi prišlo do neutemeljenega neenakega obravnavanja oziroma diskriminacije.
VsklopuZPlaSSIED bise lahko skladno spredlogom občinstva vključila določba, ki bi izrecno priznala pravico posameznika, ki odpira osnovni plačilni račun, da ga v postopku lahko spremlja podporna oseba po lastni izbiri. Skladno s predlogom občinstva bi lahko pristojno ministrstvo v sklopu katere izmed institucij, ki zagotavljajo socialno varstvene storitve, predvidelo tudi zagotavljanje podporne vloge pri odpiranju osnovnega plačilnega računa za tuje državljane (npr. po vzoru infotočke za tujce, ki deluje v okviru Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje).
3. Strožji inšpekcijski nadzor nad zagotavljanjem pravice dostopa do osnovnega plačilnega računa
Na predstavah se je s strani občinstva večkrat pojavil tudi predlog, da je treba zagotoviti strožji inšpekcijski nadzor nad zagotavljanjem pravice dostopa do osnovnega plačilnega računa iz 181. člena ZPlaSSIED. Obstoječa zakonodaja že ureja obveznost nadzora nad zagotavljanjem dostopa do osnovnih plačilnih storitev. ZPlaSSIED v desetem odstavku 243. člena namreč določa, da je Banka Slovenije med drugim pristojna tudi za nadzor nad ponudniki plačilnih storitev (tj. bankami) v zvezi z zagotavljanjem dostopa do osnovnih plačilnih računov, ki se opravljajo in zagotavljajo na območju Republike Slovenije, druge države članice in tretje države. ZPlaSSIED nadalje v 291. členu določa tudi globe za 21 taksativno naštetih primerov kršitev bank v zvezi z dostopom do osnovnega plačilnega računa, in sicer od 12.500 do 125.000 evrov za banko ter od 1.250 do 4.000 evrov za odgovorno osebo banke.
V praksi se je kljub temu pokazalo, da večina bank ne zagotavlja ustreznega dostopa do osnovnega plačilnega računa.
Poleg primerov, ki so bili izpostavljeni v sklopu predstav, je tudi tržni pregled Mednarodnega inštituta za potrošniške raziskave (v nadaljevanju: MIPOR) pokazal, da večina odosmihnajvečjihbankinhranilnicv Sloveniji potrošnikom dajenetočne ali zavajajoče informacije o osnovnem plačilnem računu ter da jim v nekaterih primerih celo onemogoča odprtje takšnega računa.4 Iz tržnega pregleda MIPOR izhaja, da je samo ena banka podala točne in popolne informacije ter dejansko omogočila oddajo vloge za odprtje osnovnega plačilnega računa, medtem ko so bile v večini drugih obravnavanih bank informacije nepopolne, napačne oziroma zavajajoče.5 V določenih primerih so bančni uslužbenci celo navajali, da osnovni plačilni račun sploh ne obstaja.6
Upoštevajoč predlog občinstva, ki je v predstavah tudi samo zaznalo manjko ustreznega nadzora in uresničevanja obstoječe zakonske ureditve s strani bank, bi bilo smiselno, da Banka Slovenije kot pristojni nadzorni organ okrepi izvajanje nadzora nad zagotavljanjem pravice dostopa do osnovnega plačilnega računa in izvede ustrezen nadzorni postopek nad bankami, ki izvajajo plačilne storitve za potrošnike, z namenom, da se ugotovi, v kolikšni meri banke v praksi spoštujejo zakonske določbe glede zagotavljanja pravice do osnovnega plačilnega računa, in naloži bankam, da odpravijo ugotovljene nepravilnosti. Zakonodajalec bi lahko Banki Slovenije v ZPlaSSIED podelil tudi dodatne pristojnosti in naložil dodatne obveznosti za učinkovitejše izvajanje nadzora.
Hkrati bi bilo smiselno zagotoviti tudi ustrezno obveščanje javnosti o ugotovitvah nadzora in izrečenih ukrepih, saj večja transparentnost prispeva k večji skladnosti z zakonodajo inkrepitvi zaupanja potrošnikov.
4 Mednarodniinštitutzapotrošniškeraziskave - PotrošnikovZoom,Osnovniplačilniračun:nepopolnein zavajajoče informacije na bankah, z dne 15. 10. 2025, dostopno na: https://potrosnikovzoom.si/finance/247-osnovni-placilni-racun-nepopolne-in-zavajajoce-informacije-nabankah;ZvezapotrošnikovSlovenije,Sistemskenepravilnostipriosnovnemplačilnemračunu:MIPORin ZPS zahtevata ukrepanje Banke Slovenije, z dne 17. 10. 2025, dostopno na: https://www.zps.si/aktualnevsebine/izjave-za-javnost/sistemske-nepravilnosti-pri-osnovnem-placilnem-racunu-mipor-in-zpszahtevata-ukrepanje-banke-slovenije-2025-10-17
5 Mednarodniinštitutzapotrošniškeraziskave - PotrošnikovZoom,Osnovniplačilniračun:nepopolnein zavajajoče informacije na bankah, z dne 15. 10. 2025, dostopno na: https://potrosnikovzoom.si/finance/247-osnovni-placilni-racun-nepopolne-in-zavajajoce-informacije-nabankah
6 Prav tam.
4. Izobraževanje za delo z ranljivimi skupinami
Med najpogostejšimi predlogi občinstva se je pojavil tudi predlog, da morajo banke za svoje uslužbence organizirati izobraževanje za delo z ranljivimi skupinami.
Skladno s prvim odstavkom 14. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju: Ustava)7 so vSlovenijivsakomur zagotovljene enake človekove praviceintemeljne svoboščine, ne glede na narodnost, spol, raso, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, rojstvo, gmotno stanje, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost ali katerokolidrugoosebnookoliščino.Navedeniodstaveknaustavniravnivzpostavlja prepoved diskriminacije, ki jo na zakonski ravni določa Zakon o varstvu pred diskriminacijo (v nadaljevanju: ZVarD).8 ZPlaSSIED v 180. členu tudi izrecno določa prepoved razlikovanja pri odprtu osnovnega plačilnega računa, skladno s katero potrošnika, ki zakonito prebiva v EU in ki zaprosi za odprtje osnovnega plačilnega računavEUalidonjegadostopa,bankanesmerazlikovatizlastinapodlagiosebne okoliščine.Pravtakodoloča,dapogoji,kiveljajozaodprtjeindostopdoosnovnega plačilnega računa, na noben način ne smejo biti neutemeljeno razlikovalni.
Kljubjasni prepovedi diskriminacijenazakonski ravni jebiloizpredstav, kitemeljijo na izpovedi tujih državljanov, razvidno, da v praksi prihaja do neutemeljenega razlikovanja oziroma diskriminacije, zlasti na podlagi narodnosti in jezika. Poleg tega se je izkazalo, da bančni uslužbenci pogosto niso ustrezno opremljeni z znanjem, ki ga zahteva delo z ranljivimi skupinami. Neustrezna obravnava potrošnikov je razvidna tudi iz ugotovitev tržnega pregleda MIPOR, v katerem so bili v več bankah potrošniki ob povpraševanju o osnovnem plačilnem računu deležni neprimernega odnosa in neustrezne obravnave bančnih uslužbencev,9 kar je lahko še toliko bolj probelmatično v primeru tujih državljanov.
7 UstavaRepublikeSlovenije,UradnilistRS,št.33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148, 47/13 –UZ90,97,99, 75/16 – UZ70a, 92/21 – UZ62a in 98/25 – UZ74a.
8 Zakonovarstvupreddiskriminacijo,UradnilistRS,št.33/16in21/18– ZNOrg.
9 Mednarodniinštitutzapotrošniškeraziskave - PotrošnikovZoom:Osnovniplačilniračun:nepopolnein zavajajoče informacije na bankah, z dne 15. 10. 2025, dostopno na: https://potrosnikovzoom.si/finance/247-osnovni-placilni-racun-nepopolne-in-zavajajoce-informacije-nabankah
Predlog občinstva bi se lahko realiziral tako, da bi se na zakonski ravni, npr. v 180.
členu ZPlaSSIED, ki ureja prepoved razlikovanja oziroma diskriminacije, določila obveznost bank, da za svoje uslužbence, ki so v stiku s potrošniki, zagotovijo ustrezno izobraževanjeza delo z ranljivimi skupinami inizobraževanjeo prepovedi diskriminacije.
5. Poenotenje in pohitritev postopkov
Občinstvo je predlagalo tudi, da bi se morali postopki odpiranja osnovnega plačilnegaračunapoenotitiinpohitrititako,dabibilidostopnitudizatujedržavljane.
ZPlaSSIED v četrtem odstavku 181. člena izrecno določa, da banka postopek odpiranja osnovnega plačilnega računa oblikuje tako, da uveljavljanje te pravice ni preveč težavno ali obremenjujoče za potrošnika. Prav tako določa, da osnovni plačilni račun odpre brez nepotrebnega odlašanja oziroma najpozneje v desetih delovnih dneh od prejema popolne prošnje potrošnika za odprtje osnovnega plačilnega računa.
Kljub temu je bilo iz predstav razvidno, da so v primeru tujih državljanov postopki velikokrat vodeni različno in da trajajo dalj časa. Zakonodajalec bi lahko skladno s predlogom občinstva bankam v ZPlaSSIED naložil dodatne obveznosti glede postopka odprtja osnovnega računa tujim državljanom. Za poenotenje postopkov inpovečanjenjihovedostopnostibilahkoZdruženjebankSlovenijeizdalosmernice oziroma priporočila, ki bi prispevala k poenotenju oziroma standardizaciji postopkov za odprtje osnovnega plačilnega računa tujim državljanom. Zakonodajalec bi lahko v ZPlaSSIED v zvezi s tem naložil tudi dodatne pristojnosti oziroma naloge Banki Slovenije.
6. Jasna opredelitev in objava zahtevanih podatkov ter dokumentacije
Na predstavah je občinstvo predlagalo tudi, da bi morali biti podatki in dokumentacija, ki jo posamezniki, zlasti tujci iz različnih držav, potrebujejo za odprtje osnovnega računa, javno objavljeni na dostopen način injasno opredeljeni.
ZPlaSSIED v 185. členu že sedaj določa, da mora banka med drugim na svojih spletnih straneh in v vseh prostorih, v katerih posluje s potrošniki, objaviti informacije o razpoložljivosti in splošnih cenovnih pogojih osnovnih plačilnih računov in postopkih za uveljavitev pravice do dostopa do osnovnega plačilnega računa na enak način in v enakem obsegu kot za ostale plačilne račune.
Prav tako določa, da morajo biti informacije v zvezi z osnovnim plačilnim računom jasne in nezavajajoče. Skladno z navedenim členom mora nadalje potrošniku dati brezplačno na voljo lahko dostopne informacije o posebnih značilnostih in pogojih uporabe osnovnega plačilnega računa ter brezplačno pomoč v zvezi s tem.
V navedeni člen ZPlaSSIED bi se lahko skladno s predlogom občinstva vključil poseben odstavek, ki bi bankam nalagal dodatno obveznost, da na svojih spletnih straneh ter v poslovnih prostorih, v katerih poslujejo s strankami, na jasen in dostopen način objavijo tudi dodatne informacije o posebnostih odprtja osnovnega plačilnega računa za posameznike, ki niso državljani Republike Slovenije.
Poleg tega bi lahko banke v svojih internih aktih natančneje in bolj jasno opredelile podatke in dokumentacijo, ki se zahteva v postopku odprtja osebnega plačilnega računa za tuje državljane, vključno s posamezniki iz tretjih držav z visokim tveganjem, ter te informacije tudi javno objavile.
Za zagotovitev večje enotnosti prakse in izboljšanja dostopnosti tujih državljanov do osnovnega plačilnega računa, bi lahko Združenje bankSlovenije oziromaOdbor za preprečevanje pranja denarja, ki deluje v sklopu Združenja bank Slovenije, pripravil smernice oziroma priporočila, ki bi podrobneje konkretizirala postopanje bank v primeru postopkov odpiranja osnovnega plačilnega računa tujim državljanom,vključnotistim,kiprihajajoizdržavzvisokimtveganjem,teropredelila informacije, ki naj bi jih banke v zvezi s tem javno objavile.
Sklepno
Iz opisanih predlogov je razvidno, da je občinstvo tekom predstav in razprav prepoznalo veliko možnosti za izboljšanje zagotavljanja pravice dostopa do osnovnega plačilnega računa za tuje državljane. Glede na navedene predloge bi bilosmiselnorazmislitioustreznihspremembah,kibiprispevalekodpravizaznanih pomanjkljivosti.