Xola po navdušenem pripovedovanju Grogovega prijatelja spozna leve, kralje živali. Tudi sama misli, da je lev, zato se odloči, da se bo tudi tako obnašala. Odloči se, da bo zapustila dom in svojega lastnika ter se predala dogodivščinam divje živali. Pa bo levje življenje tudi znala živeti?
Oblikovano v skladu s priporočili za oblikovanje gradiv za bralce z disleksijo.
Bernardo ATXAGA XOLA MED LEVI
XOLA MED LEVI
Večkrat nagrajeni in tudi v Sloveniji dobro znani baskovski avtor Bernardo Atxaga (1951) se nam v slovenščini prvič predstavlja z mladinskim besedilom o terierki Xoli, ki je v Baskiji, Španiji in drugod po svetu izredno priljubljena, zelo pa jo cenijo tudi različni strokovnjaki.
BERNARDO ATXAGA
njegovih besedilih za odrasle. Zbirka besedil o terierki Xoli je nastajala v časovnem obdobju dvajsetih let, zato zrcalijo razvoj Atxagovega mladinskega ustvarjanja pa tudi njegovih besedil, namenjenih odraslim. Xolo najprej srečamo v zgodbi Xola spozna leve, ki tematizira iskanje identitete in sprejemanje sebe, Xola in divje svinje govori o strahu in preizkušanju meja, Xola in Angelito izpostavlja razlike med različnimi kulturami – urbano in ruralno – ter njun pogled na svet pa tudi prijateljstvo in spoštovanje drugega, Xola in teta iz Amerike pripoveduje o svobodi, prevzemanju odgovornosti in postavljanju meja, Xola in tat pa o naivnosti. Vse to so teme, ki Atxago zanimajo tudi v okviru njegovega opusa za odrasle, še kako pa so pomembne za sodobno baskovsko družbo.
Didaktični materiali.
18,00€
Malinc
Vaše mnenje šteje na www.malinc.si
Malinc
Bernardo Atxaga (1951) piše v jeziku, ki ga govori sedemsto tisoč govorcev, berejo pa ga milijoni po vsem svetu. Sodi v prvo generacijo ustvarjalcev, ki jim je uspelo poenotiti baskovski jezik, vzpostaviti sistem baskovske literature in dokazati, da v njem lahko nastaja tudi svetovna literatura. To mu je prineslo izreden sloves, predvsem pa številne bralce tudi v Baskiji, kar je pomenilo veliko vzpodbudo za njegove sodobnike, še zlasti za mlajše ustvarjalce. Atxaga je avtor, ki izredno dobro obvlada različne registre baskovskega jezika in se je zelo uspešno preskusil v različnih literarnih zvrsteh. Napisal je več kot petindvajset besedil za otroke in mladino. Toda kako se ta razlikujejo od pisanja za odrasle? Zanje je značilna enaka subverzivnost, kot jo premorejo vsa pomembna mladinska besedila. V Atxagovih besedilih se pogosto pojavljajo enostarševske družine ali ljudje, ki živijo le v družbi živali, pa tudi literarne junakinje, ki se ne ujemajo s tradicionalno podobo pasivnih in nemočnih ženskih likov. Še pomembnejša je oblikovna inovativnost njegovih besedil, saj se v Atxagovih otroških in mladinskih besedilih pojavljata enaka poetika in bogastvo pripovedih strategij kot v
Bernardo ATXAGA XOLA MED LEVI
Ilustriral Mikel Valverde Iz baskovskega izvirnika prevedla Barbara Pregelj
Malinc
Za Davida in Ane iz Tolose.
N
ekega dne je gospoda Grogoja obiskal prijatelj, ki je potoval po Afriki in si je zelo Ĺželel, da bi mu povedal, kaj vse je tam videl. Grogojev prijatelj je veliko govoril: pripovedoval je o Sudanu,
7
Zimbabveju, Keniji, Nigeriji; pripovedoval je o velikih bantujskih lovcih in zlatih prstanih, ki jih imajo v nosu Zuluji, pa tudi o poglavarju nekega etiopskega plemena, ki se je imenoval Abebe-Aba-ba-Abebe. Potem pa še o pragozdu in levih. »Lev je čudovita žival,« je rekel prijatelj. »Je močan, pogumen in plemenit. Je kralj 8
9
pragozda. Premaga lahko vsako žival. Lovca lahko pogubi tudi s poslednjim utripom svojega srca.« Xola, ki je dremala na kavču, je dvignila uhlja, da bi bolje slišala, katera je ta žival, ki ji je tako zelo podobna. Tudi ona je namreč močna, pogumna in plemenita.
10
In četudi se ni še z nikomer bojevala in še ni videla nobenega lovca, je bila prepričana, da bi se je vsi bali; bila je prepričana, da bi vse živali in vsi lovci vedeli – in to zelo dobro – da bi jih lahko pogubila s poslednjim utripom svojega srca.
11
Xola po navdušenem pripovedovanju Grogovega prijatelja spozna leve, kralje živali. Tudi sama misli, da je lev, zato se odloči, da se bo tudi tako obnašala. Odloči se, da bo zapustila dom in svojega lastnika ter se predala dogodivščinam divje živali. Pa bo levje življenje tudi znala živeti?
Oblikovano v skladu s priporočili za oblikovanje gradiv za bralce z disleksijo.
Bernardo ATXAGA XOLA MED LEVI
XOLA MED LEVI
Večkrat nagrajeni in tudi v Sloveniji dobro znani baskovski avtor Bernardo Atxaga (1951) se nam v slovenščini prvič predstavlja z mladinskim besedilom o terierki Xoli, ki je v Baskiji, Španiji in drugod po svetu izredno priljubljena, zelo pa jo cenijo tudi različni strokovnjaki.
BERNARDO ATXAGA
njegovih besedilih za odrasle. Zbirka besedil o terierki Xoli je nastajala v časovnem obdobju dvajsetih let, zato zrcalijo razvoj Atxagovega mladinskega ustvarjanja pa tudi njegovih besedil, namenjenih odraslim. Xolo najprej srečamo v zgodbi Xola spozna leve, ki tematizira iskanje identitete in sprejemanje sebe, Xola in divje svinje govori o strahu in preizkušanju meja, Xola in Angelito izpostavlja razlike med različnimi kulturami – urbano in ruralno – ter njun pogled na svet pa tudi prijateljstvo in spoštovanje drugega, Xola in teta iz Amerike pripoveduje o svobodi, prevzemanju odgovornosti in postavljanju meja, Xola in tat pa o naivnosti. Vse to so teme, ki Atxago zanimajo tudi v okviru njegovega opusa za odrasle, še kako pa so pomembne za sodobno baskovsko družbo.
Didaktični materiali.
18,00€
Malinc
Vaše mnenje šteje na www.malinc.si
Malinc
Bernardo Atxaga (1951) piše v jeziku, ki ga govori sedemsto tisoč govorcev, berejo pa ga milijoni po vsem svetu. Sodi v prvo generacijo ustvarjalcev, ki jim je uspelo poenotiti baskovski jezik, vzpostaviti sistem baskovske literature in dokazati, da v njem lahko nastaja tudi svetovna literatura. To mu je prineslo izreden sloves, predvsem pa številne bralce tudi v Baskiji, kar je pomenilo veliko vzpodbudo za njegove sodobnike, še zlasti za mlajše ustvarjalce. Atxaga je avtor, ki izredno dobro obvlada različne registre baskovskega jezika in se je zelo uspešno preskusil v različnih literarnih zvrsteh. Napisal je več kot petindvajset besedil za otroke in mladino. Toda kako se ta razlikujejo od pisanja za odrasle? Zanje je značilna enaka subverzivnost, kot jo premorejo vsa pomembna mladinska besedila. V Atxagovih besedilih se pogosto pojavljajo enostarševske družine ali ljudje, ki živijo le v družbi živali, pa tudi literarne junakinje, ki se ne ujemajo s tradicionalno podobo pasivnih in nemočnih ženskih likov. Še pomembnejša je oblikovna inovativnost njegovih besedil, saj se v Atxagovih otroških in mladinskih besedilih pojavljata enaka poetika in bogastvo pripovedih strategij kot v