Nogometastični - Skrivnost spečih sodnikov

1 IPA METNA EK SK A N O GO A Š O L SK A N A L Č M E DN SED A NI NAVA VEČ.

IZ SOTA ALT A EKIPA . JE VELIKO N T E M O G NO

: NIHČE DOGOVOR O M S ILO. I IL N SKLE IKOLI LOČ S NE BO N SKUPA J, PA IN NIČ NA MO IGR ALI VEDNO BO DI K ARKOLI. O NA J SE ZG

DILO, SE JE ZGO TEDA J, KO REPATI. Z ATO SMO ODILO, MOR ALI UK ZG K AR SE JE

OMOČKE ...

OVALNE PRIP SMO SK EI PR O PRIPR AVILI SM I DOGODIVŠČINI. SA J STIL IN SE PREPU ...

R A D N VE

STIČNI.

25,00€

Skrivnost spečih Malinc sodnikov

NOGOMETA

METASTIČ

NI

Skrivnost spečih sodnikov

Roberto Santiago

NOG METASTIČNI

ROBERTO SANTIAGO JE PRI TRINAJSTIH S SVOJO NOGOMETNO EKIPO ŠOLE SAN AGUSTÍN OSVOJIL MEDAL JO. POZNEJE JE NAPISAL NEKAJ ROMANOV IN REŽIRAL FILME. A ŠE VEDNO SANJA O TEJ MEDAL JI IN SVOJIH PRIJATELJIH. ZATO JE ZAČEL PISATI SERIJO O NOGOMETASTIČNIH.

Roberto Santiago

PROFESIONALNA NOGOMETNA POT ILUSTRATORJA ENRIQUEJA LORENZA SE JE KONČALA, KO MU JE NA SAFARIJU NA KOLENA SEDEL NOSOROG. ZDAJ OBČASNO RIŠE, MEDTEM KO ČAKA, DA MU PRESADIJO MESSIJEVE NOGE.

NOG

Ilustriral Enrique Lorenzo

Malinc

Roberto Santiago

NOG METASTIČNI Skrivnost spečih sodnikov

Ilustriral Enrique Lorenzo Prevedla Barbara Pregelj

Malinc

1

Sem Francisco García Casas, ravno sem dopolnil enajst let in streljal bom najpomembnejšo enajstmetrovko v Sotu Altu.

Sobota dopoldan je.

In zelo je vroče. Žogo namestim na točko za enajstmetrovke.

Stojim pred vratarjem.

Nepremično ga gledam.

Zelo visok in zelo svetlolas fant s kapo je. Nosi dres oranžne barve, ki se ga najverjetneje vidi z večkilometrske razdalje.

Tudi on me gleda. Izzivalno. Kakor da bi mi govoril:

—5—

Kar streljaj, če si upaš.

In hip zatem zaslišim rjovenje tribune.

Več kot tisoč ljudi kriči. In v vetru vihti zastave.

Tukaj so skoraj vsi ljudje iz vasi.

In vsi me gledajo. Še nikoli nisem videl toliko ljudi na kakšni otroški tekmi medšolske lige.

A to ni kar ena tekma.

Je zadnja tekma v ligi.

In toliko vsega se je zgodilo v teh zadnjih dveh tednih, da so tukaj tudi novinarji, televizijske kamere in fotografi.

In tukaj sem jaz.

Pripravljen na streljanje enajstmetrovke.

Pogledam sodnika.

Upam, da se mu ne bo zgodilo nič nenavadnega.

Potem pa pogledam svoje soigralce.

Vsi so zelo živčni: obrnjeni so stran, nihče mi nič ne upa reči, niti gledajo me ne.

No ja, nihče razen Helene, ki se mi nasmehne in mi pokima.

Morda je edina, ki misli, da bom tudi zadel.

V tem letu sem zgrešil pet enajstmetrovk.

To je zagotovo rekord: pet zgrešenih enajstmetrovk.

—7—

A še nobena ni bila tako pomembna, kot je ta. Še celo sam nisem prepričan, da si sploh želim streljati to odločilno enajstmetrovko.

A druge možnosti nimam.

Sem osrednji napadalec.

Streljati moram.

In zadeti.

Da smo prišli do sem, smo se morali močno boriti. Če zgrešim, bo ekipa izgubila veliko več kot le tekmo.

Lahko nas ukinejo.

Ne vem, kako je to slišati. A je res. Če zgrešim to enajstmetrovko, je zelo verjetno, da v Sotu Altu nikoli več ne bo nogometnega kluba.

Zato je bolje, da zadenem.

Spogledam se z mamo, ki sedi na klopi.

Ni naša trenerka, a danes sedi na klopi, ker se je zgodilo kup nenavadnih stvari, preden smo prišli do sem.

V tem trenutku, ko se pripravljam na streljanje enajstmetrovke, se spomnim vseh neverjetnih stvari, ki so se zgodile s sodniki, trenerji in z vsemi drugimi.

In rečem si le: Francisco, to je tvoja zadnja priložnost.

Kakorkoli, zadeti moram gol.

Kričanje na tribuni postaja še glasnejše.

Vsi ploskajo in kričijo, jaz pa se skušam zbrati.

Naj streljam v desno?

Ali v levo?

Zadnje zgrešene enajstmetrovke sem streljal v levo.

Morda to ve tudi vratar. Dotakne se kape in vame usmeri kazalec.

Zakaj meri vame s prstom?

Misli, da se bom prestrašil?

Zelo se moti: naj še tako meri vame s prstom pred vso to množico, se ne bom prestrašil.

—9—

Iz enega samega razloga: ker sem bil zelo prestrašen, še preden je pokazal name.

Zadeti moram enajstmetrovko, zadeti moram ...

Tedaj sodnik zapiska.

Streljati moram.

Vzamem zalet.

Zaprem oči.

In pomislim: Ne razmišljaj.

In streljam. Žoga zleti proti golu.

Jaz pa jo napeto spremljam ...

— 10 —

2

Sedemčlansko nogometno ekipo Sota Alta sestavljajo: Številka 1 je Camuñas, vratar. Kličemo ga kar Uhelj. Njegovi uhlji so namreč tako veliki, da se zdi, da bo vsak hip poletel. Dober vratar je in čeprav se ne premika veliko, ubrani veliko golov. Tudi njegova starejša brata sta vratarja, a on rad ponavlja: »Najboljši vratar v družini sem!« Številko 2 nosi Pesimist, desni krilni vezist. Vedno vzdihuje in se zaradi vsega pritožuje. Nihče ne ve, kako mu je v resnici ime, ker ga vsi kličejo Pesimist. Ko smo premagali ekipo Rome, je rekel: »Kakšna škoda, da smo zmagali. Lahko bi postavili nov rekord v zaporednih porazih.«

— 11 —

1 IPA METNA EK SK A N O GO A Š O L SK A N A L Č M E DN SED A NI NAVA VEČ.

IZ SOTA ALT A EKIPA . JE VELIKO N T E M O G NO

: NIHČE DOGOVOR O M S ILO. I IL N SKLE IKOLI LOČ S NE BO N SKUPA J, PA IN NIČ NA MO IGR ALI VEDNO BO DI K ARKOLI. O NA J SE ZG

DILO, SE JE ZGO TEDA J, KO REPATI. Z ATO SMO ODILO, MOR ALI UK ZG K AR SE JE

OMOČKE ...

OVALNE PRIP SMO SK EI PR O PRIPR AVILI SM I DOGODIVŠČINI. SA J STIL IN SE PREPU ...

R A D N VE

STIČNI.

25,00€

Skrivnost spečih Malinc sodnikov

NOGOMETA

METASTIČ

NI

Skrivnost spečih sodnikov

Roberto Santiago

NOG METASTIČNI

ROBERTO SANTIAGO JE PRI TRINAJSTIH S SVOJO NOGOMETNO EKIPO ŠOLE SAN AGUSTÍN OSVOJIL MEDAL JO. POZNEJE JE NAPISAL NEKAJ ROMANOV IN REŽIRAL FILME. A ŠE VEDNO SANJA O TEJ MEDAL JI IN SVOJIH PRIJATELJIH. ZATO JE ZAČEL PISATI SERIJO O NOGOMETASTIČNIH.

Roberto Santiago

PROFESIONALNA NOGOMETNA POT ILUSTRATORJA ENRIQUEJA LORENZA SE JE KONČALA, KO MU JE NA SAFARIJU NA KOLENA SEDEL NOSOROG. ZDAJ OBČASNO RIŠE, MEDTEM KO ČAKA, DA MU PRESADIJO MESSIJEVE NOGE.

NOG

Ilustriral Enrique Lorenzo

Malinc