Xola in teta iz Amerike

Xola je svobodna psička in počne, kar hoče in tedaj, ko sama tako hoče. Tudi če se njen lastnik Grogo s tem ne strinja. A ko nekega dne pride na obisk teta, ki živi v Ameriki, se njeno življenje spremeni. Teta iz Amerike namreč v Xolino življenje vnese svoj red.

Oblikovano v skladu s priporočili za oblikovanje gradiv za bralce z disleksijo.

Didaktični materiali.

Bernardo ATXAGA XOLA in teta iz Amerike

XOLA IN TETA IZ AMERIKE

Večkrat nagrajeni in tudi v Sloveniji znani baskovski avtor Bernardo Atxaga (1951) se nam prvič v slovenščini predstavlja z mladinskim besedilom o terierki Xoli, ki je v Baskiji, Španiji in drugod po svetu izredno priljubljena, zelo pa jo cenijo tudi različni strokovnjaki.

BERNARDO ATXAGA

njegovih besedilih za odrasle.

Zbirka besedil o terierki Xoli je nastajala v časovnem obdobju dvajsetih let, zato zrcalijo razvoj Atxagovega mladinskega ustvarjanja pa tudi njegovih besedil, namenjenih odraslim. Xolo najprej srečamo v zgodbi Xola spozna leve, ki tematizira iskanje identitete in sprejemanje sebe, Xola in divje svinje govori o strahu in preizkušanju meja, Xola in Angelito izpostavlja razlike med različnimi kulturami – urbano in ruralno – ter njun pogled na svet pa tudi prijateljstvo in spoštovanje drugega, Xola in teta iz Amerike pripoveduje o svobodi, prevzemanju odgovornosti in postavljanju meja, Xola in tat pa o naivnosti. Vse to so teme, ki Atxago zanimajo tudi v okviru njegovega opusa za odrasle, še kako pa so pomembne za sodobno baskovsko družbo.

18,00€ ISBN 978-961-6886-24-6

Vaše mnenje šteje na www.malinc.si

Malinc

9 789616 886246

Malinc

Bernardo Atxaga (1951) piše v jeziku, ki ga govori sedemsto tisoč govorcev, berejo pa ga milijoni po vsem svetu. Sodi v prvo generacijo ustvarjalcev, ki jim je uspelo poenotiti baskovski jezik, vzpostaviti sistem baskovske literature in dokazati, da v njem lahko nastaja tudi svetovna literatura. To mu je prineslo izjemen sloves, predvsem pa številne bralce tudi v Baskiji, kar je pomenilo veliko vzpodbudo za njegove sodobnike, še zlasti pa za mlajše ustvarjalce.

Atxaga je avtor, ki izredno dobro obvlada različne registre baskovskega jezika in se je zelo uspešno preskusil v različnih literarnih zvrsteh. Napisal je več kot petindvajset besedil za otroke in mladino. Toda kako se ta razlikujejo od pisanja za odrasle?

Zanje je značilna enaka subverzivnost kot jo premorejo vsa pomembna mladinska besedila. V Atxagovih besedilih se pogosto pojavljajo enostarševske družine ali ljudje, ki živijo le v družbi živali, pa tudi literarne junakinje, ki se ne ujemajo s tradicionalno podobo pasivnih in nemočnih ženskih likov. Še pomembnejša je oblikovna inovativnost njegovih besedil, saj se v Atxagovih otroških in mladinskih besedilih pojavljata enaka poetika in bogastvo pripovedih strategij kot v

Liburu honen itzulpenak Donostia 2016 Europako Kultur Hiriburuaren eta Etxepare Euskal Institutuaren Itzultzaile berriak egitasmoko diru-laguntza izan du.

La traducción de este libro ha sido subvencionada por el proyecto Itzultzaile berriak de la Capital Europea de la Cultura San Sebastián 2016 y el Instituto Vasco Etxepare.

Prevod knjige je nastal v okviru projekta Itziltzaile berriak, ki je potekal v času Evropske prestolnice kulture Donostia /San Sebastián 2016 in ob podpori Baskovskega inštituta Etxepare.

Bernardo ATXAGA XOLA in teta iz Amerike Ilustriral Mikel Valverde Iz baskovskega izvirnika prevedla Barbara Pregelj

Malinc

Xola se izgovarja Ĺ ola

*

—1— Xolino* življenje je bilo srečno, zelo srečno.

Od doma je odhajala, ko si je tako zaželela, in se sprehajala tam, kjer si je želela. Ko je hotela, se je potem vrnila domov. Včasih je šla zlagoma, drugič je tekla, kakor se ji je pač zahotelo. Ko se je nekega dne sprehajala po parku, se ji je približal mlad par. Dekle je držalo mikrofon, fant pa je na rami nosil veliko kamero. Kamera je imela prižgano rdečo lučko.

Dekle in fant sta ji rekla, da sta novinarja in da snemata oddajo V živo iz parka. Bi bila tako prijazna in povedala nekaj besed?

5

Ker se ji je tako zahotelo, je Xola potrdila.

Ja, bo tako prijazna. »Prosim, povejte svoje ime,« jo je prosila novinarka in ji potisnila mikrofon pred usta. »Xola,« je rekla in strmela v kamero. »Zelo dobro, Dola. Povejte nam ...« »Nisem Dola, pač pa Xola,« jo je ponosno popravila. »Hvala za popravek,« je nadaljevala novinarka. »Kar najhitreje, ker smo v živo, nam povejte: kako se vidite? Kako bi se opisali?« Xola je za hip pomislila. Zavedala se je, da se je v tistem trenutku njena podoba pojavila na tisočih televizijskih zaslonih in zato ni hotela reči nič neumnega. »Kar pogumno, Šoja,« jo je spodbudila novinarka. »Kako bi se opisali? Kdo ste vi?« »Nisem Šoja, pač pa Xola,« jo je ponosno popravila. »Seveda, jasno. Ampak zdaj oddajamo v živo iz parka. Nimamo prav veliko časa, zato, prosim, povejte, kdo ste?« 6

Novinar, ki je nosil kamero, je stal korak stran.

Natanko v tem trenutku je pred televizijskim sprejemnikom stal Grogo in gledal Xolo. Obraz njegove psičke je zasedal celoten zaslon. Videl je, kako napenja vse svoje sile v razmišljanju. Njeno čelo je bilo zgrbančeno, ko se je osredotočila na 7

vprašanje. Ponosno in elegantno je Xola odprla usta. »Psička sem, in to svobodna!« »Svobodna!« je ponovila novinarka. Bila je presenečena. Že leta je za oddajo V živo iz parka pripravljala intervjuje in tokrat je prvič zaslišala to mogočno besedo. »Čuden tič!« je vzkliknila občudujoče. »Točno tako. Čudentič. Xola Čudentič,« je dodala Xola. To ime ji je bilo všeč: Čudentič!

Grogo se je prijel za glavo in začel pojasnjevati. »Ne, Xola, to ni priimek! Ni rekla Čudentič!

To ni priimek, temveč izraz: čuden tič. Tako rečemo tistim, ki so nenavadni ali posebni.

8

Ko si ji rekla, da si svobodna, si ji odgovorila precej neobičajno in zato je novinarka ...« Nenadoma je utihnil. Njegova pojasnila niso ničemur služila. Xole ni bilo doma. Bila je na televizijskem zaslonu in ga zato ni mogla slišati. V tistem trenutku ji je novinarka zastavila novo vprašanje. »Zakaj pa meniš, da si svobodna psička?« To vprašanje pa ni bilo kar tako. Xola je svoje čelo nastavila kameri. Potem pa je enega za drugim pojasnila svoje razloge: »Počnem, kar mi je všeč. Jem, kar hočem, in ob uri, ko hočem. Televizijo gledam, dokler hočem. Rečem, kar hočem. Ven grem, ko se mi zahoče. In tako dalje.« »Ampak tako življenje ... življenje postane nered!« je vzkliknila novinarka. »Meni nered ugaja!« je izjavila Xola, ne da bi trenila z očesom.

9

»Dobro. Hvala, Boja. Kmalu na svidenje,« se je poslovila novinarka. »Nisem Boja, temveč Xola. Xola Čudentič,« jo je ponosno in elegantno popravila.

10