Pripovedovalne strategije med inovacijo in pedagoško prakso: projekt PRINO

Barbara Pregelj, Barbara Baloh, Eda Birsa

Motiviranje za branje med inovacijo in pedagoĹĄko prakso: projekt

PRINO

Malinc

Projekt Pripovedovalne strategije med inovacijo in pedagoško prakso (PRINO) je potekal v okviru projekta Po kreativni poti do znanja.

Partnerja projekta Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta in Založba Malinc.

Barbara Pregelj, Barbara Baloh, Eda Birsa

Pripovedovalne strategije med inovacijo in pedagoĹĄko prakso

PRINO

Malinc

Kazalo UVOD ...........................................................................................6 PREDSTAVITEV SODELUJOČIH V PROJEKTU ...........................12 ŠTUDENTKE ...............................................................................12 PREDSTAVITEV MENTORJEV.....................................................15 POTEK PROJEKTA PRINO..........................................................17 KORONAMISLI ...........................................................................19 DIDAKTIZACIJE IN UČNE PRIPRAVE.........................................21 PRIMER OBIČAJNE UČNE PRIPRAVE 1......................................22 PRIMER OBIČAJNE UČNE PRIPRAVE 2......................................24 PRIMER OBIČAJNE UČNE PRIPRAVE 3 .....................................28 RAZMIŠLJANJE IZVEN OKVIRJEV:............................................30 DIDAKTIZACIJE ZA MIZARJEVO ZGODBO ..............................30 Didaktizacija Lucije Selan ..............................................................................31 Didaktizacija Mije Umer ................................................................................33 Didaktizacija Barbare Masten .......................................................................37 Didaktizacija Anike Velišček ..........................................................................41 Didaktizacija Tjaše Doliak in Sare Spruk .......................................................44 Didaktizacija Sare Spruk ................................................................................47 Didaktizacija Tjaše Doliak .............................................................................51

DIDAKTIZACIJA ZA SLIKANICO ŠLIK, ŠLAK .............................54 Didaktizacija Barbare Masten .......................................................................55

DIDAKTIZACIJE JUANOVE DEŽELE...........................................59

Didaktizacija Anike Velišček ..........................................................................60 Didaktizacija Barbare Masten .......................................................................63 Didaktizacija Lucije Selan ..............................................................................66 Didaktizacija Lucije Selan in Anike Velišček ..................................................68 Didaktizacija Sare Spruk ...............................................................................70 Didaktizacija Tjaše Doliak . ...........................................................................73

-4-

DIDAKTIZACIJE STEFANA..........................................................76 Didaktizacija Lucije Selan ..............................................................................77 Didaktizacija Sare Spruk ...............................................................................78 Didaktizacija Tjaše Doliak .............................................................................82

ODZIVI NA NAŠE DELO ............................................................85 PREDSTAVITEV ZALOŽBE MALINC............................................88 PREDSTAVITEV PEDAGOŠKE FAKULTETE UNIVERZE NA PRIMORSKEM.................................................................................88 OB KONCU ................................................................................89 VIRI IN LITERATURA...................................................................93

-5-

UVOD

Projekt Pripovedovalne strategije med inovacijo in pedagoško prakso (PRINO) je nadgradnja že izvedenega bralnomotivacijskega projekta INOBRA, ki smo ga v malce drugačni zasedbi zasnovali in izvedli 2017. Takrat so bile v ospredju bralnomotivacijske strategije in delo v razredu z njimi, tokrat pa se osredinjamo na pripovedovanje. Projekt tako povezuje različne deležnike, ki se tako ali drugače srečujejo s pripovedovanjem kot eno temeljnih jezikovnih prvin: izobraževanje (vrtec, osnovno šolo), raziskovanje (fakulteto) in gospodarstvo (založbo). V okviru projekta smo udeleženci iskali nove načine didaktizacije knjižnih gradiv za otroke in pri tem razvijali nova pripovedovalska gradiva, ki smo jih likovno/vizualno podprli ter jih preizkusili v pedagoški praksi. Cilj projekta je bil udeležence naučiti, kako z uporabo inovativnih ter interaktivnih pristopov otroke prek pripovedovanja trajno zavezati branju in pripovedovanju, kako kvalitetno in ustvarjalno pripraviti gradiva, ki jih bodo pritegnila.

Naše izhodišče je bila po eni strani teorija, najsodobnejša spoznanja, ki v pedagoškem procesu poudarjajo individualno specifiko vsakega posameznika in osredinjenost na otroka, po drugi strani pa je bilo težišče na praksi, tako pedagoški kot podjetniški, ki so jo v času poteka projekta močno določale zunanje okoliščine, ki si jih, ko smo snovali in začenjali projekt, sploh nismo mogli predstavljati.

Zato priročnik, ki je nastal v okviru projekta PRINO, začenjamo z manifestom Reggio Emilia Approach, ki ga je v 70. letih prejšnjega stoletja zapisal oče tega koncepta Loris Malaguzzi. Koncept postavlja v središče pozornosti otroka in razvoj njegovih različnih zmožnosti. Na prvo mesto postavlja otrokovo ustvarjalnost na vseh področjih. Veliko pozornost namenja razvoju identitete vsakega posameznega otroka, saj na otroka gleda kot na enkratno bitje in poudarja ne samo njegove specifične potrebe, temveč tudi njegovo pravico do obstoja, ustvarjanja, učenja. Prepričan je, da otroci razvijajo umevanje mnogoterih simbolnih jezikov skozi slikanje, glasbo, lutkovno umetnost, dramsko igro in ostale načine umetniškega izražanja, s katerimi raziskujejo svoje talente na najrazličnejše načine, na katere se ljudje učimo (Rinaldi, 2017).

-6-

Invece il cento c’é

Otrok je

li bambi no è fotto di cento. li bambino ha cento lingue cento mani cento pensieri cento modi di pensare di giocare e di parlare cento sempre cento modi di ascoltare di stupire di amare cento allegrie per cantare e capire cento mondi da scoprire cento mondi da inventare cento mondi da sognare. ll bambino ha cento lingue (e poi cento cento cento) ma gliene rubano novantanove.

La scuola e la cultura gli scparano la testa dal corpo.

Gli dicono: di pensare senza mani di fare senza testa di ascoltare e di non parlare di capire senza allegrie di amare e di stupirsi olo a Pasqua e a Natale.

Gli dicono: di scoprire il mondo che già è e di cento gliene rubano noventanove.

Gli dicono: che il gioco e il lavoro la realtà e la fantsia la scienza e l’immaginazione il cieloo e la terra la ragione e il sogno sono cose che non stanno in insieme.

Gli dicono insomma che il cento non c’é. li bambino dice: invec il cento c’é

ustvarjen iz vsega po sto.

Otrok premore sto jezikov, sto rok, sto misli, sto oblik, ko razmišlja, se igra in govori.

Sto in vselej sto načinov, kako ljubi, posluša in se čudi.

Sto radosti za petje in umevanje stvari.

Sto otrokovih jezikov Sto svetov, ki more jih iznajti.

Sto svetov, ki more jih sanjati.

Sto svetov, ki more jih odkriti.

Otrok premore sto jezikov (in še sto in sto in več).

A le eno mu pustijo.

V šoli in kulturi glavo od telesa oddvojijo.

Otroku povedo, da misli naj brez rok, da dela naj brez glave, posluša in ne govori, umeva brez radosti, naj ljubi in se čudi le za božič in veliko noč.

Otroku povedo, naj že odkriti svet odkriva.

Od stotih mu le enega pustijo.

Otroku povedo, da igra in da delo, stvarnost, fantazija, znanost domišljija, zemlja in nebo, sanje in razum le reči so, ki se skupaj ne držijo.

In tako otroku povedo, da ničesar ni po sto.

A otrok odgovori: Je sto.

Je.

Loris Malaguzzi

-7-

Raziskave kažejo (Duh 2004; Štemberger 2014 ), da je otrok bolj ustvarjalen kot odrasla oseba. Odraslega v ustvarjalnosti omejujejo številna družbena, kulturna in jezikovna znanja in prepričanja, otrokov spoznavni svet pa je tega razbremenjen. Otrok razume veliko več, kot lahko izrazi in ravno to je njegovo vodilo v svet ustvarjalnosti, kajti kot socialno bitje, katerega osnovno orodje je govor, bo skušal sporočati o stvareh, za katere nima natančno usvojenega besedišča, tako da bo skušal iskati ustvarjalno pot za izražanje lastnih misli, vedenj in spoznanj.

Pot jezikovne ustvarjalnosti je zelo zanimiva, saj ima vselej opraviti s takim ali drugačnim izražanjem pomenov. Ena izmed osnovnih otrokovih nalog v otroštvu je, da razvije sporazumevalno zmožnost, to je zmožnost tvorjenja in razumevanja besedil v različnih govornih položajih. Otrok se uči sporočati svoje izkušnje na različne načine ter razumeti, kako drugi sporočajo lastne izkušnje.

Kot meni Baloh (2019) je otrokovo okolje že od rojstva prežeto s pripovedovanjem.

Otroci poslušajo pragmatična ali domišljijska pripovedna besedila iz svojega najožjega okolja do trenutka, ko napoči tako imenovano občutljivo obdobje in lahko dajo glas lastnim pripovedim. Naučiti se pripovedovati je proces usvajanja in vztrajnosti. Vsi bi želeli biti dobri pripovedovalci, vendar je za to potrebno imeti določena znanja, tehnike in strategije. Če želimo postati dobri pripovedovalci, se je potrebno teh znanj, tehnik in strategij naučiti že v otroštvu. Za oblikovanje zmožnosti pripovedovanja sta pomembni tako poslušanje pripovedi kakor tudi pripovedovanje samo. Pomembno pa je tudi to, da otrokom ponudimo ustrezne didaktične strategije, ob katerih usvojijo veščino pripovedovanja in se v pripovedovanju počutijo suvereni. Kot meni Sarto (2015), ena sama ponovitev dejavnosti ne zagotavlja uspeha. Ko začnemo proces spodbujanja pripovedovanja, običajno pripravimo načrt, ki zajema cilje in namen dejavnosti, določimo tudi pogostnost dejavnosti, izberemo didaktične spodbude za pripovedovanje, pripravimo didaktična gradiva. Spodbujanje pripovedovanja, kot še ob bralnomotivacijskih strategijah opozarja Sarto (2015), se lahko tudi ponesreči ali skrene s poti, če pozabimo na cilje, ki jih želimo doseči ali pa izberemo dejavnosti, ki ne spodbujajo pripovedovanja.

Ko otroci pripovedujejo, potrebujejo predvsem potrpežljivega in pozornega poslušalca, pa naj bo to njihov sovrstnik ali odrasla oseba. Kadar zgodbo pripovedujemo skupini ljudi, je pomembnejša njena sporazumevalna vloga, kadar pa sami sebi obnavljamo/pripovedujemo neki dogodek, pa miselna vloga pripovedovanja. Sporazumevalna vloga pripovedovanja nam je prirojena, saj se že dojenčki sporazumevajo s starši z različnimi vrstami joka (Engel, 2000). Kaj pa miselna vloga pripovedovanja? Ta ni prirojena, ampak jo pridobimo tako, da smo izpostavljeni različnim tipom pripovednih besedil, ki jih sčasoma posvojimo in si na njihovi podlagi ustvarimo svojo lastno pripovedovalno shemo. Zato je prav, da v predšolskem in zgodnjem šolskem obdobju, ki sovpada s ključnim razvojem vseh jezikovnih in govornih zmožnosti in s tem tudi s pripovedovanjem, načrtno ter z usmerjenimi dejavnostmi skrbimo za razvoj otrokove pripovedovalne zmožnosti, nanjo pa ne smemo pozabiti niti kasneje v življenju.

R. Kearney (2016) meni, da je pripovedovanje zgodb za človeški rod nekaj tako živega, kot uživanje hrane. Pravzaprav še bolj, kajti če nas hrana ohranja pri življenju, so šele zgodbe tiste, zaradi katerih je življenje vredno živeti. Zaradi zgodb naše bivanje

-8-

postane človeško. Vsako življenje, tako Kearney (prav tam), išče svojo pripoved.

Kot meni Baloh (2019) ima sodobni otrok, ki ga obdaja veliko različnih multimedijskih dražljajev iz okolja, večkrat težave s sprejemanjem in tvorjenjem pripovednih besedil, medtem ko ima splošno manj otrok težave z razbiranjem vizualnih sporočil. Zato je potrebno pripovedovalne dejavnosti podpreti z vizualnimi spodbudami. Kako spodbujamo pripovedovanje, je v veliki meri odvisno od vzgojitelja/učitelja in od niza jezikovnih in nejezikovnih, to je okoliščinskih dejavnikov.

Berger (2016) pravi, da je vidno zaznavanje pred besedami, saj nas le to umesti v svet, ki nas obkroža. Opisujemo in razlagamo ga z besedami, ki pa ne zabrišejo dejstva, da je svet okoli nas. Zavedanje in razlaga stvari velikokrat ne ustreza videnemu. Zavedati se moramo, da pri vidnem zaznavanju ne gre le za mehanično reakcijo na dražljaje. Nikoli ne gledamo le ene stvari, ene oblike. Vedno gledamo in opazujemo odnos med nami in stvarmi, ki nas obkrožajo. Vsak posameznik zaznava podobe različno. Slikarjev način gledanja, denimo, je moč zaznati iz sledi slikarskega orodja na likovni površini. Fotograf nam razkrije svoj pogled na videno z izbiro motiva, ki ga je ujel v objektiv. Vsaka podoba predstavlja enega od načinov gledanja ter zaznavanja in razumevanja stvari oz. pojava v okolju, v katerem posameznik živi (Berger 2016).

Ljudje usmerjamo pozornost na dele vidnega sveta, ki so za nas zanimivi in smiselni za obdelavo oz. vnos sprememb, kar je še posebej opazno pri likovnih in drugih ustvarjalcih. Likovni posegi nastajajo večinoma na osnovi različnih vplivov, na podlagi drugih (preteklih ali sedanjih) produktivnih mišljenj, praks in konceptov, predvsem tistih, ki jih ustvarjalec občuti kot najbolj delujoče in učinkovite. Za likovnega ustvarjalca ali ustvarjalko je vizualno zaznavanje osnova likovnega mišljenja. Likovno mišljenje usmerja svojo specifično pozornost k analizi likovnih pojavov in poskuša ugotoviti njihovo vidno prostorsko bistvo ter strukturo. Iz podatkov vizualnega zaznavanja človek z likovnim mišljenjem izbere določene sestavine oz. podatke in izloči nepotrebne, s stališča in v funkciji pojmovanja, ki vodi mišljenje – likovno zamisel izrazi v likovnem jeziku na individualen način z uporabo izbranega likovnega materiala (Butina 1995).

V sodobnem svetu se postavlja v ospredje vizualni jezik, ki služi predvsem oglaševanju, propagandi, reklami, nagovarjanju in je izključno v službi prenosa informacij v ekonomske-komercialne namene. Zato je sodobnemu otroku težko razlikovati umetniško podobo od podob v komercialne namene. Otroka moramo ponovno naučiti opazovati in razumeti vizualne podobe, ki ga obdajajo. Danes je likovna umetnost v šoli večkrat usmerjena v perfekcionizem, natančnost in »lep izgled«; poudarek je na motivu. Podobno zaznavamo tudi pri načrtovanju ter izvajanju medpredmetnih povezav, ko se v praksi izvaja učni proces likovne umetnosti predvsem preko nepojmovnih povezav, pri čemer se ne realizirajo cilji vseh sodelujočih učnih predmetov (Birsa 2016).

Duh (2004) je mnenja, da je v sodobni osnovni šoli veliko možnosti za razvoj ustvarjalnosti učencev. Predvsem, če jim omogočimo povezovanje vsebin na različnih predmetnih področjih. V učnem procesu izvajajo učenci mentalne procese, v katerih se njihove doživete izkušnje kombinirajo in prepletajo z novimi tako, da

-9-

se oblikujejo nove ideje, vzorci, ureditve in rešitve (Butina, 1995). To je možno le v učnem procesu, kjer učitelj/-ica ustvari vzdušje, ki spodbuja ustvarjalno mišljenje in ideje, individualnost, izvirnost ter pozitiven odnos do drugačnosti. Odnos, ki vlada med učencem in/ali učenko, njegovimi sovrstniki in učiteljem oz. učiteljico, vpliva na posameznega učenko in učenca različno. Zato je potrebno načrtovati učni proces tako, da bodo likovne naloge omogočale realizacijo ustvarjalnih likovnih del. Ustvarjalno likovno delo se kaže v nenavadnem, neponovljivem in originalnem pristopu učenke oz. učenca pri njegovem oblikovanju (z uporabo likovnih materialov in tehnik, likovno-izraznih sredstev ipd.) (Duh 2004; Sperati 2014).

Pri načrtovanju ustvarjalnega učnega procesa ter optimiziranega učenja likovnih in drugih vsebin v sodobnem izobraževanju je uporaba teh spoznanj zelo pomembna.

Učitelji/-ice naj bi učenkam in učencem pomagali razvijati sposobnost spontanega raziskovanja (kjer je možnih več pravilnih rešitev) ter povezovanja nepovezanega znanja in informacij (poznanih in nepoznanih podatkov ter spoznanj). Na ta način naj bi jih usmerili k drugačnim, novim rešitvam. Pri tem so pomembne odprtost za odkrivanje novega, sprejemanje vizualnih informacij iz okolja, želja po spremembah, originalnost in domišljija. Pri načrtovanju ustvarjalnega pouka mora učiteljica ali učitelj poskrbeti tudi za fiziološke (učencem so omogočene dinamičnost, akcija in dejavnost), psihološke (učenec oz. učenka ima zadovoljene vse potrebe, njegova/ njena osebnost je popolna) in socialne pogoje (omogočeno je razvijanje socialnih odnosov in samospoštovanja ter estetsko izražanje) (Conrad, 1964; Sperati 2014; Tacol, 2007).

Projekt PRINO je potekal v času epidemije Covid-19, ko je šolanje potekalo v izjemnih okoliščinah, od doma. Pouk na daljavo na osnovnih in srednjih šolah je potekal kot nadaljevanje rednega pouka, s prilagoditvijo načina dela: večinoma so učitelji in profesorice uporabljali spletne učilnice, naloge pošiljali tudi po elektronski pošti in socialnih omrežjih, pouk je potekal tudi preko videokonferenc. Vrtci v večji meri v tem času niso izvajali dejavnosti, nekaj pa se jih je odločilo vseeno odločilo, da so svojo dejavnost prenesli v virtualno e-okolje. Spremenjene razmere poučevanja so tako zahtevale ustrezne prilagoditve pouka, tako v času poučevanja (popoldne, zvečer), kot tudi v uporabi različnih tehničnih možnosti komunikacije (ne le računalnik, internet in spletne aplikacije, temveč tudi telefon ali pošiljanje natisnjenih nalog na dom) in prilagojeno vsebino ter količino učnih vsebin. Učiteljice in profesorji so prilagodili učni pristop, ki je bil bolj usmerjen na individualne potrebe in učne zmožnosti učenk in učencev ter v (materialne, socialne, kulturne, jezikovne) pogoje učenja od doma.

To je postalo izziv tudi v našem projektu. Kako razvijati ustvarjalnost na daljavo in kako otroke/učence zanjo motivirati, če izhajamo iz dejstva, da sodobna družba zahteva ustvarjalnost na vseh področjih življenja in dela, zato je sposobnost ustvarjanja novih smiselnih oblik in vsebin danes odločilna za uspešnost posameznika in družbe tudi na področju vzgoje in izobraževanja? Kot meni Kopačin (2014), z ustvarjalnim pristopom izredno razvijamo in dopolnjujemo svojo inteligentnost na vseh področjih.

Ustvarjalnost nam pomaga do večje uspešnosti pri pouku, pri vzgoji, pri učenju, v umetnostih, pri hobijih, na poslovnem področju, torej pri vsem, s čimerkoli se ljudje pač ukvarjamo. Zato bi moral biti glavni cilj vzgoje in izobraževanja odkrivanje, prebujanje in spodbujanje ustvarjalnih zmožnosti vseh otrok ter učenk in učencev.

- 10 -

Temu ustrezno smo v projektu PRINO prilagodili projektne aktivnosti in načrtovane dejavnosti ter se odločili, da bomo oblikovali takšno didaktično gradivo, ki bo uporabno in preverljivo tudi na daljavo in bo spodbudilo otrokovo ustvarjalnost. Kot menita Kroflič in Gobec (1995), če naj vzgojiteljica in učitelj spodbujata otrokovo ustvarjalnost, ne moreta delati po receptih, ampak sta ustvarjalca vzgojnega procesa.

Zato gradivo, ki smo ga oblikovali, ponuja predvsem priložnost za samorefleksivni razmislek o lastni pedagoški praksi. Ob tem v gradivu lahko vsakdo poišče številne možnosti za omogočanje in spodbujanje ustvarjalnosti pri otrocih. Na podlagi ponujenih didaktizacij lahko uporabnik oz. uporabnica načrtuje svoje dejavnosti tako, da bo ponujal/-a izzive, ki bodo otroke spodbujali k iskanju ustvarjalnih rešitev in pri tem izkoristil/-a tudi nenačrtovane priložnosti, ki se mu/ji bodo ponudile v pri izvajanju dejavnosti v neposrednem vzgojno izobraževalnem procesu.

Barbara Baloh, Eda Birsa, Barbara Pregelj

Slika 1: Načrtovanje dela na projektu pedagoških mentoric dr. Barbare Baloh (levo) in dr. Ede Birsa (desno).

Slika 2: Delo vseh sodelujočih na projektu.

- 11 -

PREDSTAVITEV SODELUJOČIH V PROJEKTU ŠTUDENTKE

Anika Velišček Sem absolventka študijskega programa Slovenistika na Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici. V zadnjem času raziskujem najrazličnejše jezikovne zagate in vprašanja ljudi.

To je bila tudi tema mojega prispevka na strokovni konferenci Škrabčevi dnevi 11. V času študija sem urejala mozaično revijo Artepakt, povezovala in vsebinsko zasnovala številne prireditve in okrogle mize. Pred študijem sem z odliko zaključila program Ekonomski tehnik na Srednji ekonomski in trgovski šoli na Šolskem centru v Novi Gorici.

Dvakrat sem prejela zlato Cankarjevo priznanje v znanju slovenščine in bila državna podprvakinja, bronasto priznanje pa sem prejela tudi na državnem tekmovanju iz ekonomije.

Za sodelovanje v projektu PRINO sem se odločila zaradi študijskega predmeta Uvod v interpretacijo. Zahvaljujoč vedno pozitivni, kreativni in energični profesorici dr. Barbari Pregelj smo študentke spoznale bralnomotivacijske strategije Montserrat Sarto in tudi pripravile nove didaktizacije literarnih besedil. Skušale smo pripraviti sproščene, zabavne, medpredmetne učne ure za osnovnošolce in dijake, pri katerih bodo uporabili številne svoje talente in bujno domišljijo. Verjamem in prepričana sem, da bomo z našim novim projektom nadgradili obravnave literarnih besedil in nagradili sebe z novimi izkušnjami in znanjem.« Barbara Masten K sodelovanju pri projektu me je povabila profesorica dr. Barbara Baloh. Po opisu projekta sem povabilo z veseljem sprejela, saj mi ta predstavlja priložnost poglobitve svojega znanja, pa tudi pridobivanje novih pedagoških znanj in izkušenj, ki jih bom kasneje lahko uporabila tudi pri svojem delu.

Poleg tega pa me je že književnost sama pritegnila k sodelovanju. Sama v branju različnih literarnih del zelo uživam, svoje veselje do branja in doživljanja prebranega pa bi rada tudi v prihodnosti spodbujala že pri najmlajših članih naše družbe, saj nas književnost lahko marsičesa nauči ter nas popelje v čisto drugi svet.

- 12 -

Mija Umer Prihajam iz Lucije. Po končani Gimnaziji v Piranu sem se odločila za študij na Pedagoški fakulteti v Kopru in sicer obiskujem smer Razredni pouk. V prostem času rada berem, grem na sprehod v naravo ali igram klavir.

Za projekt sem prvič slišala med predavanji profesorice dr. Barbare Baloh, ki nas je aktivno spodbudila k sodelovanju. Že kot otrok sem rada obiskovala ure pravljic in se zatekala v svet knjig, zato je projekt s svojo tematiko pripovedovanja hitro pritegnil mojo pozornost. Menim, da je odraščanje v spodbudnem bralnem okolju ključnega pomena za razvoj ne le jezikovnih kompetenc, temveč celostnega razvoja osebnosti. Prav pripovedovanje in branje umetnostnih besedil otrokom se mi zdi ključnega pomena za razvijanje domišljijskega sveta in razumevanje vsakdanjega sveta. Kot bodoča učiteljica bi rada čim bolj poglobila svoje znanje in pridobila raznovrstne izkušnje, ki mi bodo pomagale pri nadaljnjem študiju in opravljanju poklica. Predvsem bi se rada seznanila z različnimi načini podoživljanja pravljic z likovnimi, glasbenimi, gibalnimi, domišljijskimi in drugimi ustvarjalnimi oblikami. Sodelovanje pri projektu je zame nekaj novega, zato se veselim izziva, ki me čaka.

Sara Spruk Projekt PRINO mi je na fakulteti predstavila profesorica dr. Barbara Baloh in nad njim sem bila takoj navdušena. Menim, da si učitelji v današnjem času pogosto postavljajo vprašanje, kako mladim vzbuditi zanimanje za branje, kar jim predstavlja težko nalogo. Ker si tudi sama želim postati profesorica razrednega pouka, je sodelovanje pri projektu odlična priložnost za poglobitev pridobljenega teoretičnega znanja na fakulteti in pridobitev novih kompetenc. Želim se preizkusiti pri uvajanju inovativnih načinov didaktizacij književnih gradiv za otroke. Pridobljene izkušnje mi bodo koristile pri mojem delu in poučevanju književnosti. Projekt PRINO bo tudi pri meni spodbudil osebno motivacijo za vključevanje inovacij pri pouku.

Lucija Selan Branje knjig mi je spremenilo življenje in mi dalo možnosti, da pogledam svet tudi iz drugih perspektiv. To je tudi razlog, da sem se pridružila projektu. Kot bodoča učiteljica sem mnenja, da bi morali otroke spodbujati k branju literature, ki jih zanima. Ni pomembno zgolj to, da se otrok česa nauči, ampak tudi užitek, sprostitev in doživljanje med in po branju. Gre za pobeg v nek nov svet, v katerem lahko postaneš nekdo drug in živiš različna življenja, ki jih v stvarnosti ne moreš doseči. Menim,

- 13 -

da je projekt odlična priložnost, da razširim svoje znanje o tem, kako približati branje, tako tekstualnega kot slikovnega dela besedila, otrokom. Dr. Seuss pravi: »Domišljija je nujna sestavina za življenje.« To misel bi želela prenesti tudi na svoje učence, saj nam branje res zapolni življenje.

Tjaša Doliak Sem zamejska Slovenka, ki živi v Italiji, na Tržaškem. Septembra 2019 sem diplomirala na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem, smer Razredni pouk, kjer sedaj obiskujem 1. letnik magistrskega študijskega programa 2. stopnje, smer Razredni pouk – Poučevanje na razredni stopnji z angleščino.

Branje je potovanje, ki nam omogoča odkrivanje novih svetov. Branje je zame čarobna in dragocena dejavnost. Rada berem in se z veseljem ukvarjam z vsem, kar se veže na svet branja, predvsem pa z branjem otrok v osnovni šoli in njihovim odnosom do te dejavnosti. Prav zaradi mojega zanimanja za to področje, je tema projekta PRINO pritegnila mojo pozornost in sem se odločila za sodelovanje. Področje branja bom raziskovala tudi v magistrskem delu, kjer se bom ukvarjala prav z motiviranjem otrok za branje v slovenskih šolah v Italiji, zato se tega tudi zaradi projekta PRINO posebej veselim. Ta projekt se mi zdi zelo zanimiv, predvsem pa dobra priložnost, da se naučim nekaj novega in utrdim že pridobljeno znanje, da opravim neko novo, zame drugačno izkušnjo, ter da navežem nove stike. Mislim, da bodo pridobljeno znanje, kompetence in izkušnje zame pomembna podlaga za magistrsko delo, a predvsem za opravljanje učiteljskega poklica.

- 14 -

PREDSTAVITEV MENTORJEV Doc. dr. Barbara Baloh je docentka za didaktiko jezika na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem (UP PEF) v Kopru. Aktivno je sodelovala na slovenističnih kongresih in domačih ter mednarodnih znanstvenih sestankih. Je mentorica in somentorica pri več diplomskih delih študentov na UP PEF, svoja raziskovalna spoznanja objavlja v domačih in tujih strokovnih in znanstvenih revijah; posveča se predvsem didaktiki slovenščine in sociolingvistični problematiki, zadnja leta jo zanimajo predvsem vprašanja, povezana z razvijanjem jezikovne zmožnosti (v prvem in drugem jeziku). Aktualne so predvsem objave, v katerih združuje sociolingvistični pristop in didaktično-metodična vprašanja seznanjanja z jezikom okolja in opismenjevanja v drugem jeziku ter objave, v katerih obravnava nove didaktične pristope za poučevanje jezika v predšolskem in zgodnjem šolskem obdobju. Ukvarja se tudi z jezikovnimi in sociolingvističnimi vidiki razvoja otrokovega govora, predvsem s pripovedovanjem otrok v predšolskem in zgodnjem šolskem obdobju.

V okviru projekta PRINO je bila pedagoška mentorica študentom UP PEF, strokovno in motivacijsko je bdela nad njihovimi didaktizacijami in koordinirala ter se udeleževala delavnic na Obali in v zamejstvu.

Pridr. prof. dr. Barbara Pregelj je prevajalka, urednica na založbi Malinc, doktorica literarnih ved in docentka za literaturo na Univerzi v Novi Gorici. Je diplomirana hispanistka in literarna komparativistka, magistrirala je s temo Kič v španskem baroku, doktorirala pa 2002 z disertacijo Trivialni elementi v slovenskem postmodernizmu.

Raziskuje predvsem različne vidike recepcije španske literature v slovenski književnosti, traduktološka vprašanja, mladinsko književnost in literarno interpretacijo.

Redno dejavno sodeluje na kongresih, simpozijih, okroglih mizah, predavanjih doma in v tujini, tudi sama je organizirala nekaj obiskov tujih avtorjev v Sloveniji in literarnovednih simpozijev. Je stalna sodna tolmačka za španski jezik, kot prevajalka je svoj slovenski in španski glas posodila vrsti ustvarjalcev, v zadnjih letih pa si predvsem v okviru založbe Malinc prizadeva, da bi z virusom mladinske književnosti, ki nastaja v špansko govorečih deželah, okužila čim več slovenskih bralcev. Zato razvija in vodi tudi bralnomotivacijske projekte na založbi Malinc. V okviru projekta PRINO je skrbela za koordinacijo vseh udeležencev v projektu, sstrokovni pregled didaktizacij in za pripravo ter vključitev udeležencev v delavnice motiviranja za branje ter za predstavitev dela založbe udeležencem.

- 15 -

Doc. dr. Eda Birsa je docentka za didaktiko likovne vzgoje na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem (UP PEF) v Kopru. Njeno raziskovalno delo je usmerjeno predvsem v proučevanje medpredmetnega povezovanja, še posebej likovnih vsebin z vsebinami drugih predmetnih področij. Svoja raziskovalna spoznanja glede načrtovanja in izvajanja povezav pri pouku likovne umetnosti je objavila v številnih domačih in tujih znanstvenih revijah ter monografijah. Aktivno je sodelovala na znanstvenih sestankih tako v Sloveniji kot v tujini ter se redno strokovno izpopolnjevala na različnih seminarjih. Svoja spoznanja širi na različnih izobraževanjih, ki so organizirana za vzgojitelje in učitelje na domačih tleh in v tujini. Sodelovala je na različnih mednarodnih in domačih projektih kjer je s svojim raziskovanjem obravnavala različna vprašanja na področju likovne umetnosti in likovne didaktike. Poleg raziskovalnega dela je mentorica in somentorica pri več diplomskih in magistrskih delih ter pri doktorski disertaciji. Širši javnosti se je predstavila na različnih likovnih razstavah v Sloveniji in drugod po svetu. Razstavljala je na desetih samostojnih ter devetnajstih skupinskih razstavah, od katerih so bile vidnejše mednarodne razstave na katerih so bila vključena le izbrana likovna dela ustvarjalcev celega sveta, na katerih je sodelovala tudi Eda Birsa z izbranimi slikarskimi deli. Večina razstav je bila slikarskih, na treh pa so bila razstavljena tudi kiparska dela. Nekatera njena slikarska in kiparska dela so bila tudi nagrajena.

V okviru projekta sodeluje kot mentorica študentom UP PEF in jim pomaga pri izvedbi zastavljenih nalog z likovnega področja predvsem s strokovnimi nasveti.

Aleš Cigale je univerzitetni diplomirani elektrotehnik z dolgoletnimi izkušnjami iz vodenja projektov in sistemskega dela na področju informacijske tehnologije. Četudi so ga vedno zanimale knjige, si ni niti v sanjah predstavljal, kako zelo so šele zanimive, ko jih spoznaš pobliže. Pa tudi avtorje, dežele, iz katerih prihajajo, in otroke, ki jih berejo, ter njihove izdelke ... Iz hobija in ljubiteljskega učenja španščine je ustvaril podjetje, ki noče biti samo založba. V njem se skoraj vsak dan kaj novega nauči in to ga navdušuje. V okviru projekta PRINO je skrbel za tehnično brezhibnost projekta in za oblikovanje tega priročnika.

- 16 -

POTEK PROJEKTA PRINO Februar 2020 Študentke so obveščene o začetku projekta in o svojih prvih zadolžitvah, ki zajemajo predvsem študij strokovne literature, spoznavanje dela založbe Malinc in prebiranje knjig, ki jih je založba izdala. Študentke prav tako pripravijo zapis motivacijskega pisma, v katerem izrazijo pričakovanja o svojem sodelovanju v projektu.

Marec 2020 Zaradi izbruha pandemije projekt poteka s pomočjo internetnih orodij: videokonference ter spletne učilnice v Moodlu, e-pošte ter posebne skupine na Whatsappu.

V obliki videokonference pripravimo več srečanj vseh sodelujočih v projektu PRINO – dveh pedagoških mentoric, dveh delovnih mentorjev z založbe Malinc in šestih študentk. Na prvem srečanju 13. 3. delovna mentorja predstavita dosedanje delo založbe in njeno vizijo, pa tudi praktično izvedbo delavnice bralnomotivacijske strategije ob slikanici Mizarjeva zgodba Ibana Barrenetxee in Poredni Petit argentinske ustvarjalke Isol. Pedagoški mentorici predstavita teoretična izhodišča za pripovedovanje in za ustvarjanje likovnih del ter nekaj primerov dobre prakse.

Predstavita tudi analizo nekaterih likovnih izdelkov, kjer cilji niso jasno določeni, čemur se bomo v našem projektu skušali izogniti.

Naslednje srečanje 19. 3. je še vedno namenjeno predstavitvi dobrih praks in dajanju navodil, predvsem pa spodbud študentkam. Te bodo študentke upoštevale pri pripravi lastnih didaktizacij oz. učnih priprav, ki jih izdelajo do naslednjega marčevskega srečanja.

Na zadnjem marčevskem srečanju 27. 3. so študentke predstavile svoje didaktizacije oz. predloge za delo s slikanico Mizarjeva zgodba, enim od besedil, ki smo jih izbrali za delo na projektu. Srečanje se razvije v živahno diskusijo o aktivnostih, ki so si jih zamislile študentke.

April 2020 Študentke spodbudimo tudi, da ob klasičnih didaktizacijah (tj. didaktizacijah, ki so namenjene neposredni izvedbi v razredu in/ali vrtčevski skupini), predvidijo način izvedbe tudi v spremenjenih razmerah, ki jih narekuje čas pandemije, predvsem z uporabo različnih orodij za delo po spletu in/ali prek videokonference.

Različnim didaktizacijam, ki so jih študentke pripravile ob besedilih Juanova dežela in Stefano Maríe Terese Andruetto ter Mizarjeve zgodbe sta namenjeni tudi obe naslednji srečanji, ki smo jih izvedli prek videokonference 17. 4. in 24. 4.

Na teh srečanjih smo se dogovorili tudi o izvedbah na izobraževalnih inštitucijah v zamejstvu ter prenosu znanja (na Univerzi na Primorskem Pedagoški fakulteti), ki bodo v obliki videokonference in spletnega seminarja potekali maja. Začnejo se intenzivne priprave na izvedbe na izobraževalnih institucijah.

Maj 2020 Nadaljuje se priprava izvedb videokonference in spletnega seminarja, ki terja iskanje novih, učinkovitih orodij za večsmerno komunikacijo ter individualna posvetovanja s pedagoškima mentoricama.

- 17 -

28. 5. izvedemo prenos znanja, ki po dolgotrajnih pripravah (te vključujejo: učenje dela z ustreznim interaktivnim orodjem, pripravo, pisanje scenarija, snemanje in montažo, vabljenje udeležencev, korespondenco po e-pošti in obveščanje) poteka v obliki spletnega seminarja (webinarja). Nanj so poleg študentov UP Pef povabljeni tudi otroci v zamejskih šolah, učitelji španščine in njihovi učenci, pa tudi udeleženci Sejma na prostem, ki poteka v organizaciji DSP. Na spletni seminar se prijavi 72 udeležencev, na njem pa dejansko tudi sodeluje 52 udeležencev, ki po koncu seminarja na svoj spletni naslov prejmejo tudi posnetek spletnega seminarja in ga lahko delijo naprej oz. si ga, ko tako želijo, ponovno ogledajo. Posnetek je dostopen tudi na Youtube kanalu Založbe Malinc.

Pred in po spletnem seminarju se zberemo še vsi udeleženci projekta ter spoznamo zasnovo seminarja (v uvodu), po opravljenem webinarju pa naredimo še njegovo skupno evalvacijo.

Junij 2020 V zadnjem mesecu projekta PRINO potekajo prek videokonference še izvedbe didaktizacij na večstopenjski šoli Josipa Pangerca v Dolini, v sklopu katere deluje 5 vrtcev, 4 osnovne in 1 srednja šola.

4. junija sta študentki Lucija Selan in Tjaša Doliak izvedli delavnico spodbujanja pripovedovanja ob besedilu Juanova dežela za učence 1. in 2. OŠ Prežihov Voranc ter 5. razreda OŠ Simon Gregorčič, pri izvedbi je poleg učiteljic prisotna tudi pedagoška mentorica Eda Birsa. V petek, 5. junija pa študentki Mija Umer in Barbara Masten delavnico ob besedilu Mizarjeva zgodba na OŠ Prežihov Voranc na učence 1. in 2. razreda, študentki Sara Spruk in Tjaša Doljak pa ravno tako ob Mizarjevi zgodbi za učence 3., 4. in 5. razreda. Tudi tokrat je na delavnicah ob učiteljicah prisotna pedagoška mentorica Eda Birsa.

17. junija je potekala pripovedovalska delavnica ob besedilu Mizarjeva zgodba tudi med vrtčevskimi otroki in sicer jo ob prisotnosti pedagoške mentorice Barbare Baloh in vzgojiteljic otrok izvedeta študentki Barbara Masten in Mija Umer. Na tej delavnici je sodelovalo 36 otrok iz vrtcev: Kekec, Miškolin, Mavrica, Palčica in Pika Nogavička. Na vseh delavnicah pa je sodelovalo 183 otrok, 109 šolskih in 36 vrtčevskih, skupaj 145 otrok ter njihovih učiteljic in vzgojiteljic. O izvedbah je 10. junija poročal tudi Primorski dnevnik.

Na sklepnem skupnem srečanju 11. junija smo opravili evalvacijo izvedb ter se dogovorili za dinamiko oddajanja grad za pripravo priročnika. Vsaka študentka kritično povzame pedagoške izkušnje z izvedbo pripovedovalskih delavnic. Po skupinski diskusiji o tem, kaj so z delom v projektu pridobili, izpolnijo anketni vprašalnik o delu na projektu, ki smo ga sestavili mentorice in mentor. Študenti oddajo vse didaktizacije oz. učne priprave za različne knjige založbe Malinc.

O dejavnostih v okviru projekta PRINO (webinarju, delavnicah) je v obsežnem prispevku 9. julija 2020 poročal tudi Primorski dnevnik.

- 18 -

KORONAMISLI Lucija Selan V času izrednih razmer, ki so nastale zaradi koronavirusa, smo bili vsi prisiljeni raziskati druge možnosti sodelovanja. Na začetku smo imeli nekaj težav, saj nismo vedeli, kako delati v tem času, vendar smo kmalu našli našo novo stalnico. Redno smo se dobivali na Zoom sestankih in bili ves čas v kontaktu preko različnih medijev.

Kljub temu, da me izredno žalosti, da se nismo bolje spoznali in sodelovali na bolj osebni ravni, pa se mi zdi ta način dela odlična priložnost odkrivanja novih načinov in možnosti dela. Menim, da smo vsi sodelujoči pridobili nekaj novih kompetenc, ki sicer niso bile načrtovane, vendar to ne pomeni, da so nekoristne. Prav nasprotno, svet se vrti v smer, kjer se vse pogosteje uporablja različno IKT tehnologijo. Vsi se moramo prilagoditi temu in rasti skupaj v to smer.

Barbara Masten Obdobje koronavirusa, karantene in slogana »ostani doma«‚ je bilo naporno.

Neprestana misel na svoje bližnje, ki spadajo v rizično skupino, razmišljanje o delu na fakulteti in zaključevanje 3. letnika ter delo pri projektu, mi je dobro zapolnilo urnik. Kljub temu, pa sem vse to skušala dojemati kot neko oviro, ki jo je potrebno premagati, ne glede na vse težave in stres. In s takim razmišljanjem, ob pogledu nazaj lahko rečem, da bi vse še enkrat ponovila, kljub delu na daljavo, saj je bilo to obdobje polno novih znanj in izkušenj, ki bodo izrednega pomena v naši prihodnosti.

Vseeno pa trdno stojim za mnenjem, da delo preko računalnika nikoli ne bo moglo nadomestiti osebnega stika z učiteljem, vzgojiteljem ali profesorjem v igralnici ali učilnici.

Mija Umer Marca, ko je bil naš projekt že v teku, je naše projektno delo ključno spremenila situacija, ki jo je s seboj pripeljal koronavirus. Prav na začetku smo bile študentke nekoliko zmedene, saj si nismo znale predstavljati, kako bodo okoliščine vplivale na naš projekt. Veliko smo razmišljale o tem, kako bi na zanimiv in inovativen način kljub situaciji učencem približale dela. Sama sem se odločila, da bom izvedla predstavo s senčnimi lutkami, jo posnela in oblikovala v kratek filmček. Na srečo smo svoje dejavnosti lahko tudi izvedle, saj so bile učiteljice slovenskih šol v zamejstvu pripravljene z nami deliti nekaj ur slovenščine. Dejavnosti so potekale preko aplikacije Google Classroom. Izkazalo se je, da smo vse študentke kompetentne za delo z interaktivnimi vsebinami, saj so se pripravljene dejavnosti v praksi izkazale za primerne, dobro zasnovane in zanimive. Mislim, da smo se vse v situaciji dobro znašle.

Tjaša Doliak Zaradi stanja, ki smo mu bili priča v zadnjem obdobju, smo tudi me morale spremeniti in prilagoditi način komuniciranja in dela, kar mi je omogočilo, da sem premostila težave, ki mi jih je po navadi povzročalo hitro prilagajanje na spremembe.

S tem sem se naučila biti bolj fleksibilna, bolj ustvarjalna ter bolj pripravljena za sprejemanje izzivov. Pri vsem tem pa so imeli pomembno vlogo stiki z ostalimi

- 19 -

udeleženci pri projektu, in sicer z mentoricami projekta in z ostalimi študentkami.

Vsaka izmed njih je bila vedno pripravljena sodelovati, izmenjati mnenja in izkušnje ter nuditi pomoč. Vesela sem, da sem v okviru projekta imela možnost razvijati sposobnosti za sodelovanje in timsko delo ter navezati nove stike. Poleg tega pa me je vsaka udeleženka v projektu nekaj naučila oziroma vsaka izmed njih je v meni pustila delček njenega znanja in izkušenj.

Sara Spruk Zaradi situacije, v kateri smo se znašli zaradi koronavirusa, smo morali sodelujoči nekoliko spremeniti svoje načrte in način sodelovanja. Naša srečanja so zato potekala po spletu, preko aplikacije Zoom. Prav tako smo naše zamisli in dejavnosti izvedli na daljavo in spoznali prednosti in slabosti le-tega. S pomočjo evalvacije smo didaktizacije izboljšali in prilagodili za delo na daljavo, kar nam bo v pomoč ob morebitnem ponovnem izvajanju izobraževanja na daljavo.

Tjaša Doliak Na začetku meseca marca so se v Sloveniji pojavile prve okužbe s koronavirusom, tako da smo tudi sodelujoči pri projektu bili primorani ostati doma, da bi pripomogli k zajezitvi širjenja okužb. Mislili smo, da se bo stanje kmalu izboljšalo, tako da bomo lahko dejavnosti, z izjemo začetnih srečanj, lahko izpeljali, kot je bilo načrtovano, a žal temu ni bilo tako. Med celotnim potekom projekta smo se zato srečevali le preko videokonferenc na aplikacijah, kot sta Zoom in Skype. Tudi testiranje oblikovanih gradiv smo z otroki opravili s pomočjo spletne aplikacije Google Meet. Kljub številnim omejitvam in težavam, s katerimi smo se srečali med izvedbo projekta, nam so te dale tudi možnost, da spoznamo in se preizkusimo v drugačnem načinu komuniciranja in drugačnem načinu dela z otroki, in sicer po spletu.

Anika Velišček Prve dni, ko se je začela karantena, sem se večkrat spraševala, ali je to, kar se dogaja sploh resnično. Pravzaprav je bilo vse skupaj neverjetno, čudno, nepredstavljivo.

Potem pa sem se hitro navadila na tedanjo realnost, nenazadnje se je malo počitka in ustavitev besnega hitenja zadnjih mesecev in let prav prileglo. Čas sem izkoristila za športne dejavnosti v naravi, seveda ob upoštevanju vseh omejitev. Pomlad nas je nagradila z lepim in toplim vremenom. Popestritev dni so bila zagotovo naša srečanja, lahko bi rekla, da so bila naša srečanja korona rituali. Zelo sem vesela, da smo ostali dejavni, saj sem tako vzpostavila eno dejavnost in sodelovala pri nečem, ki mi je zaposlovalo. Miselna aktivnost je za tak čas bistvena, še posebej, če je prijetna in motivacijska.

- 20 -

DIDAKTIZACIJE IN UÄŒNE PRIPRAVE Delo v projektu je potekalo predvsem z naslednjimi besedili:

- 21 -

PRIMER OBIČAJNE UČNE PRIPRAVE 1 Iban Barrenetxea, MIZARJEVA ZGODBA Opis skupine: Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje Čas, potreben za izvedbo: 4 učne ure Cilji: • Učenci razvijajo recepcijsko zmožnost s poslušanjem besedila in govorjenjem o njem.

• Učenci razvijajo zmožnost predstavljanja, vživljanja v književne osebe.

• Učenci poznajo in naštejejo naravne materiale.

• Učenci uporabijo tisk z naravnimi materiali.

• Učenci oblikujejo motiv po domišljiji.

• Učenci ustvarijo novo pripoved na podlagi oblikovanega motiva po domišljiji.

• Učna sredstva in pripomočki: slikanica, mizarjevi predmeti, mizarjevo pismo, naravni materiali ter drugi materiali, orodja, podlage in pripomočki za oblikovanje likovnega dela.

Izvedba: 1. UVODNA MOTIVACIJA: Prinesem mizarjeve predmete: orodja, pripomočke, les … Kaj je to? Kdo mislite, da uporablja ta orodja, pripomočke? Poznate kakšnega mizarja? Spoznavanje mizarjevega poklica.

Kaj bi vi izdelali iz lesa? Kaj pa, če bi vas kdo vprašal, da nekomu izdelate lesen del telesa? Ali bi se tega dela lotili? Na kakšen način bi to izdelali?

Jaz poznam mizarja, ki se loti tudi takega nenavadnega dela, imenuje se Firmin.

Učence povabim, da se udobno namestijo in prisluhnejo zgodbi.

2. BRANJE: Prvo branje zgodbe, čustveni premor po branju, izražanje doživetij, drugo branje zgodbe, pogovor o besedilu (Kdo nastopa v zgodbi? Kaj se ti je iz zgodbe najbolj vtisnilo v spomin? / Katerega dogodka iz zgodbe se najbolj spominjaš? Kaj ti je bilo najbolj smešno/žalostno? Kakšne lastnosti ima mizar? Kaj je izdelal mizar baronu? Če bi ti bil mizar, bi se tudi ti lotil vsakega dela kakor Firmin?).

3. LIKOVNO DELO: Likovno področje: grafika.

Likovna naloga: oblikovanje motiva z odtiskovanjem naravnih materialov po domišljiji.

Likovna tehnika: tisk z naravnimi materiali.

Likovni pojem: naravni materiali.

Učencem povem, da mi je mizar poslal pismo, v katerem me prosi, naj mu učenci pomagajo, saj je zelo utrujen in naveličan barona. Vsaj enkrat na teden

- 22 -

mora mizar v baronovo palačo, saj se baron se še vedno bojuje v različnih bitkah, kjer vsakič nekaj izgubi ali si poškoduje, tako da mora mizar stalno izdelovati in popravljati baronove dele telesa. Sedaj pa je mizar Firmin tako utrujen, da dela ne zmore več, tako da baron še čaka na njegove lesene dele telesa. Prav zaradi tega Firmin prosi, naj mu učenci pomagajo pri izdelavi barona. Katere naravne materiale (poleg lesa) bi pri tem uporabljali?

Učenci izdelajo barona z odtiskovanjem naravnih materialov.

4. PRIPOVEDOVANJE: Učencem naročim, naj pomislijo, kaj bi se zgodilo, če bi njihov baron oživel in vstal iz lista. Razložim jim, naj mizarju Firminu pojasnijo oziroma naj pripovedujejo o tem, kako so izdelali novega barona in kaj se je zgodilo, ko je ta oživel.

- 23 -

PRIMER OBIČAJNE UČNE PRIPRAVE 2 ŠTUDENTKA: RAZRED: 3. razred ŠOLA: MENTORICA: PREDMET: Likovna umetnost in slovenščina

ŠTEVILO UR: 4

OBLIKOVALNO PODROČJE: Kiparstvo LIKOVNA NALOGA: Oblikovanje dela telesa z das maso po opazovanju/spominu.

LIKOVNA TEHNIKA: Gnetenje, valjanje, modeliranje, upogibanje, odvzemanje materiala.

LIKOVNI MATERIALI, ORODJA: Das masa, lonček za vodo, zobotrebec/trska, vilice, nož, slamica.

PODLAGE: Plastična vreča.

LIKOVNI MOTIV: Kiparjevo delo/Kiparjeva zgodba.

LIKOVNI POJEM: Kiparski material (naravni, umetni, trd, mehek), kiparska orodja in pripomočki, modeliranje, sestavljanje, upogibanje in zgibanje.

METODE DELA: Pogovor, demonstracija, ustvarjanje, razlaga, opisovanje, delo z besedilom.

OBLIKE DELA: Individualna, frontalna.

UČNA SREDSTVA IN PRIPOMOČKI: Knjiga.

VRSTA UČNE URE: Obravnava nove snovi.

MEDPREDMETNA POVEZAVA: POSEBNA DEJAVNOST UČENCEV:/ VIRI: SLIKOVNEGA GRADIVA: LITERATURA:

Poznanovič, M. (2011). Učni načrt. Program osnovna šola. Likovna vzgoja. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo.

Poznanovič Jezeršek, M., Centnik, M., Čuden, M., Gomivnik Thuma, V., Honzak, M., Križaj Ortar, M. idr (2011). Učni načrt.

Program osnovna šola. Slovenščina. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo.

CILJI:

Likovna vzgoja

- 24 -

Slovenščina

SPLOŠNI CILJI Učenci: • modelirajo preprosto statično človeško in živalsko figuro, • oblikujejo figuro iz enovitega kosa mehkega materiala, • razvijajo motorične spretnosti pri delu z različnimi kiparskimi materiali in pripomočki, • spoznajo značilnosti različnih kiparskih materialov in pripomočkov.

SPLOŠNI CILJI Učenci: • poglabljajo prvotno doživljanje in razumevanje ter izražajo mnenje o besedilu, • berejo neznano umetnostno besedilo, tiho in poltiho, • razvijajo zmožnost vživljanja v osebo, »poistovetenja« z njo/privzemanja vloge književne osebe: upovedujejo domišljijske svetove, tako da postavijo sami sebe za osrednjo književno osebo oziroma o književni osebi govorijo in pišejo kot o sebi.

OPERATIVNI CILJI OPERATIVNI CILJI Učenci: Učenci: • oblikujejo kiparski • oblikujejo svoj zapis izdelek z gnetenjem, Kiparjeve zgodbe, modeliranjem in v kateri se postavijo sestavljanjem das v vlogo glavnega mase junaka.

• spoznavajo značilnosti različnih kiparskih materialov in pripomočkov ter načine obdelovanja das mase, • kritično razmišljajo o vrednotenju lastnih del in del sovrstnikov, • ob izdelkih utrjujejo spoznane likovne pojme kiparstva.

- 25 -

POTEK UČNE URE PO KORAKIH 1. UVODNI DEL (5 minut) UČITELJ Z učenci si pogledamo VIDEO/PPT o mizarjih (kaj delajo).

2. OSREDNJI DEL (70 MINUT) UČITELJ a) NAPOVED TEME (napoved avtorja in naslov, lokalizacija) »Prebrali bomo zgodbo z naslovom El cuento del carpintero, ki jo je napisal Iban Barrenetxea. Pisatelj prihaja iz Španije. Kako bomo potem razumeli besedilo? Besedilo je prevedla Barbara Pregelj, zato ga bomo lahko prebrali v slovenščini. Kaj mislite, kaj pomeni naslov El cuento del carpintero? Carpintero pomeni mizar, cuento pomeni zgodba.

Naslov je Mizarjeva zgodba.« b) PREMOR PRED BRANJEM Učitelj učence pripravi na branje. »Dragi učenci, udobno se namestite. Globoko dihajte. Ko izdihnete prvič, ne slišite ničesar več, razen mojega glasu. Ko izdihnete drugič, se potopite v zgodbo. Ko izdihnete tretjič, mi dobro prisluhnite in opazujte, kaj se bo zgodilo. « c) INTERPRETATIVNO BRANJE Zgodbo preberemo interpretativno. Ilustracije projiciramo tako, da so vidne vsem. d) ČUSTVENI PREMOR PO BRANJU Po branju počakamo nekaj trenutkov. e) IZJAVA PO ČUSTVENEMU PREMORU »Izjemno delo, gospod mizar. Zares izjemno!« f) IZRAŽANJE DOŽIVETIJ Počakamo, da učenci povedo svoja občutja in mnenja. g) DRUGO BRANJE IN ANALIZA BESEDILA Z učenci ponovno preberemo zgodbo. Nato na kratko analiziramo besedilo.

Osredotočamo se na njihovo literarnoestetske doživljanje zgodbe.

• Komu vse je pomagal Fermin?

• Kdo je baron?

• Kakšen se ti je zdel baron?

• Kaj se je zgodilo, da so mizarjeva dela oživela? Kako je do tega lahko sploh prišlo?

• Kakšna se ti zdi glava, ki jo je izdelal mizar?

• Iz česa bi ti izdelal glavo za barona, če bi lahko izbral katerikoli material na svetu? h) POGLABLJANJE LITERARNOESTETSKEGA DOŽIVLJANJA Učencem povem, da bomo napisali Kiparjevo zgodbo. Vsak učenec izžreba listek z delom telesa in osebo. Napisati mora zgodbo tako, kot da je on sam kipar, ki iz gline izdela manjkajoči del telesa za osebo, ki jo je izžrebal. Pomembno je tudi, da napiše, kaj se je zgodilo z osebo, da je izgubila ta del telesa in kako je bil zadovoljen z njegovim delom. i) POSREDOVANJE NOVIH POJMOV Z učenci najprej ponovimo, kaj je kip, kaj je kiparjenje, kdo je kipar.

(Kip je izdelek, ki ga lahko izdelamo iz različnih materialov. Zanj je značilno, da ga lahko otipamo. Kipar je oseba, ki se ukvarja z modeliranjem kipov. Kiparjenje je postopek izdelave kipa.)

Kipi so lahko izdelani iz različnih materialov (les, glina, kamen, papir, kovina, steklo,

- 26 -

mavec, tekstil, stiropor, slano testno, led, mivka …). Pogledamo si nekaj umetniških del in ugotavljamo, iz katerega materiala so narejeni.

Nato poskušamo ugotoviti, ali je kip sestavljanj iz enega ali več kosov ter kako je obdelan (dolbenje z dletom, oblikovanje v kalupe, sestavljanje, spenjanje, upogibanje, lepljenje, gnetenje, valjanja, odvzemanje, dodajanje). Pri modelirnih masah, kot je glina, potrebujemo za oblikovanje vodo, saj se material hitro suši.

Pri tem uporabljamo različne pripomočke, ki jim pravimo modelirke (slika). j) POSREDOVANJE LIKOVNE TEHNIKE Učencem povemo, da so tehnike oblikovanja das mase: stiskanje, gnetenje, valjanje, modeliranje, odvzemanje, dodajanje. Vsako tehniko demonstriramo/ali si pogledamo video. k) NAPOVED LIKOVNE NALOGE IN MOTIVA Učencem napovemo motiv. Vsak je v svoji Kiparjevi zgodbi vključil nek del telesa, ki ga je kipar izdelal. Tudi oni so postali kiparji, zato morajo ta izdelek tudi izdelati.

Upoštevati morajo, da je izdelek ustrezne velikosti in čim bolj realističen. Pomagajo si lahko z modelirnim orodjem (plastični noži, zobotrebci). l) LIKOVNO IZRAŽANJE Učencem naročimo, naj pogrnejo mizo in jo zaščitijo. V lonček natočijo vodo in pripravijo das maso ter pripomočke za oblikovanje.

Dovolimo jim, da dokončno izoblikujejo svojo idejo o likovnem motivu, ki ga bodo ustvarjali.

Medtem ko učenci izdelujejo, hodimo po razredu in nudimo pomoč, če je ta le potrebna. Če kakšen učenec konča predčasno, nam pomaga s pripravo vsega potrebnega za razstavo.

3. ZAKLJUČNI DEL (15 minut) UČITELJ Na pano pripnemo naslov Kiparjev zgodba. Učenci razstavijo svoje napisane zgodbe in pa izdelke. Skupaj si jih ogledamo in pokomentiramo.

- 27 -

PRIMER OBIČAJNE UČNE PRIPRAVE 3 María Teresa Andruetto, JUANOVA DEŽELA Opis skupine: 2. vzgojno-izobraževalno obdobje Čas, potreben za izvedbo: 3 učne ure Cilji: • Učenci razvijajo recepcijsko zmožnost z branjem besedila in govorjenjem o njem.

• Učenci razvijajo zvočno učinkovite, zanimive kombinacije besed, ki so oblikovane v pesem njihovega mesta ali dežele.

• Učenci oblikujejo zunanje prostore različnih oblik.

• Učenci oblikujejo zunanje prostore z zvijanjem, zgibanjem, rezanjem, lepljenjem in sestavljanjem odpadnega materiala.

• Učenci oblikujejo sanjsko mesto po domišljiji.

• V učencih razvijamo in spodbujamo domišljijo.

Učna sredstva in pripomočki: knjiga Juanova dežela, odpadni materiali ter drugi materiali, orodja, podlage in pripomočki za oblikovanje likovnega dela.

Izvedba: UVODNA MOTIVACIJA: Učence prosimo, da se sprostijo, umirijo in zaprejo oči. Nato jim preberemo odlomek iz Juanove dežele, kjer oče opisuje mesto. Učenci si pri tem izoblikujejo idejo njihovega sanjskega mesta.

POGOVOR O BESEDILU: Učenci so celotno delo že prebrali doma, tako da bomo skupaj priklicali v spomin dogajanje v zgodbi s strategijo Katera zgodba je prava? (Sarto 2015: 136): učence razdelim v skupine; vsak učenec v skupini dobi povzetek poglavja/dogajanja v knjigi, med katerimi je le en popolnoma pravilen. Učenci preberejo povzetke in ugotovijo, kateri je ustrezen. Pravilne povzetke tudi predstavijo (po vrstnem redu), tako da skupaj oblikujemo povzetek celotne zgodbe. Če kdo izmed udeležencev meni, da katera skupina ni izbrala pravilnega povzetka, to lahko pove in skupaj poiščemo rešitev.

LIKOVNO DELO: Likovno področje: arhitektura/prostorsko oblikovanje.

Likovna naloga: ablikovanje zunanjih prostorov različnih oblik z zvijanjem, zgibanjem, rezanjem, lepljenjem in sestavljanjem odpadnega materiala po domišljiji.

Likovna tehnika: zgibanje, zvijanje, rezanje, lepljenje, sestavljanje.

Likovni pojem: oblike prostorov.

Učencem povem, da je bilo mesto Cartón, v katero se je preselil Juan z družino, sestavljeno iz bivališč, narejenih iz kartona in plošč, strehe pa so bile iz kamna in opeke. Cartón je bilo za Juanovo družino mesto, v katerem si vsi želijo živeti, v katerem nihče ne živi v pomanjkanju. Razložim jim, da je njihova naloga ta, da v skupinah izdelajo mesto, v katerem bi oni radi živeli, torej sanjsko mesto. Pri tem

- 28 -

naj uporabljajo odpadni material, ki so ga prinesli s seboj. Oblikovati morajo stavbe različnih oblik in z uporabo različnih odpadnih materialov, zamisliti si morajo, kaj bi zaznamovalo to mesto, kaj bi bila glavna značilnost mesta oziroma po čem ga bi ljudje poznali, kako bi ljudje preživljali dneve v tem mestu, kaj bi delali in podobno.

PESEM: Na tablo pripnemo pesmi, ki so zapisane v Juanovi deželi. Skupaj jih tudi preberemo. Povemo jim, da so to pesmi, ki spadajo v to deželo. Tudi v njihovih mestih in deželah obstajajo pesmi, a so drugačne od teh, saj se v njih dogajajo drugačne zgodbe. Učenci si nato zamislijo, kaj se dogaja v njihovem mestu, kako se tam počutijo. Prosimo jih, da se z mislimi projicirajo v mesto. Nato naj na list zapišejo pesem, ki jo čutijo v srcu. Govori lahko o čemerkoli, upoštevati morajo le to, da je to pesem, ki bi jo napisali v tem mestu. Ko končajo, morajo na svojih izdelkih poiskati ustrezno mesto, kamor bodo to pesem tudi prilepili. Pesmi tako postanejo del njihovih dežel. Če želi, lahko en učenec napiše tudi več pesmi.

- 29 -

RAZMIŠLJANJE IZVEN OKVIRJEV:

DIDAKTIZACIJE ZA MIZARJEVO ZGODBO

Nekoč je živel nadvse spreten mizar po imenu Firmin.

Njegova, Mizarjeva zgodba, je pripoved o tem, kako je mogoče z mirnostjo, odprtostjo in gotovostjo vase prekositi samega sebe in druge.

Mizarjeva zgodba je tudi izjemno priljubljena in večkrat nagrajena avtorska slikanica. Podpisal jo je Iban Barrenetxea, baskovski ustvarjalec, ki se tokrat prvič predstavlja v slovenščini

- 30 -

Didaktizacija Lucije Selan Temelji na strategiji Giannija Rodarija Pripovedovanje zgodbe drugače (Rodari 1996). Udeleženci in udeleženke morajo zgodbo dobro poznati. Rodari uporabi primer Rdeče kapice, ki jo spremeni v Rumeno kapico. Ko udeleženci in udeleženke prepoznajo spremembe, lahko v zgodbi tudi zelo Suživajo.

Opis skupine Drugo vzgojno-izobraževalno obdobje.

Cilji • Oblikovanje lastnega zapisa Kiparjeve zgodbe, v kateri se udeleženci postavijo v vlogo glavnega junaka.

• Oblikovanje kiparskega izdelka z gnetenjem, modeliranjem in sestavljanjem das mase.

Kaj potrebujemo za izvedbo • Kiparski material, • kiparska orodja, • slikanico Mizarjeva zgodba Ibana Berrenetxee (Medvode: Malinc, 2019). Čas, potreben za izvedbo 90 minut.

Pasti in prednosti Če udeleženci in udeleženke nimajo das mase ali gline, lahko naredijo kiparski izdelek iz odpadnih materialov. Če delamo na daljavo, udeleženci in udeleženke svoj izdelek fotografirajo. Skupina učencev nato iz fotografij delov telesa oblikuje barona. Razstavo lahko pripravimo na spletu preko videoposnetkov. Na videih so prikazani sestavljeni baroni. Med prikazom fotografij, otroci pripovedujejo svojo zgodbo.

IZVEDBA

1. Z učenci se pogovorimo o tem, kaj pomeni španski naslov slikanice El cuento del carpintero. Vedo, kdo je njen prevajalec?

2. Glasno preberemo besedilo.

3. Zastavimo nekaj vprašanj, ki spodbujajo literarnoestetsko doživljanje. Na primer: Kakšen se ti zdi baron?; Kaj se je zgodilo, da so mizarjeva dela lahko oživela? Kako je do tega prišlo?; Kakšna se ti zdi glava, ki jo je izdelal mizar?; Zakaj misliš, da baron vedno znova sili v nov boj?; Iz česa bi ti izdelal glavo

- 31 -

za barona, če bi lahko izbral katerikoli material na svetu? Zakaj?; Če bi lahko ustvaril nekaj, kar bi oživelo, kaj bi ustvaril? Zakaj?

4. Povemo, da se baron tokrat odločil poiskati pomoč pri kiparju. Udeleženci in udeleženke postanejo kiparji in pripravijo kip. Izbira dela telesa je lahko poljubna.

5. Udeleženci in udeleženke si zamislijo svojo Kiparjevo zgodbo. Domisliti si morajo, kako je baron izgubil del telesa, kako ja kiparja prosil za pomoč, kako se je dela lotil kipar in kako je bil Baron zadovoljen z nadomestnim delom telesa. Svojo zgodbo zapišejo na list.

6. Pripravimo razstavo Kiparjevih zgodb in kipov.

- 32 -

Didaktizacija Mije Umer Pri izvedbi delavnice uporabimo strategijo motiviranja za branje Montserrat Sarto Tukaj! (Sarto 2015: 39). Pri tej ob drugem branju otroci pokažejo, da so pozorno poslušali prvo branje. Ko v slikanici nastopi književna oseba, katere lutko so si izbrali, rečejo: »Tukaj!«.

Opis skupine 20 otrok, starih 6-7 let.

Cilji Književnost, pripovedovanje: • urjenje pozornosti, • poslušanje z razumevanjem, • razmišljanje o prebranem, • samostojno pripovedovanje.

Likovna umetnost: • učenci izrezujejo motiv senčne lutke, • ustvarijo senčno gledališče.

Kaj potrebujemo za izvedbo • Senčne lutke likov iz slikanice (toliko, kolikor je udeležnk in udeležencev).

• Palčke, trše liste papirja, škatlo, peka papir, škarje, luč ali svetilko.

• Računalnik za izvedbo kviza.

• Izvod slikanice Mizarjeva zgodba (Medvode: Malinc, 2019).

4 ure.

Čas, potreben za izvedbo

Prednosti in pasti Strategija spodbudi otroke, da bolj pozorno sledijo dogajanju v zgodbi, saj so sami na nek način »del« le-te. V izvedbo vključimo prav vse učence, če je potrebno, pripravimo več enakih lutk.

Izdelava senčnih lutk in gledališča vzame kar nekaj časa in zbranosti.

- 33 -

IZVEDBA

1. Z otroki se posedemo v krog, kjer se predstavimo. Za začetek se igramo igrico »telefonček« tako, da najprej med učenci potuje beseda mizar, nato pa še baron.

Po izvedeni dejavnosti, otroke vprašamo, ali vedo, kaj ti besedi pomenita. Kaj bi lahko pomenila beseda mizar? Kaj baron? Po krajšem pogovoru povem, kaj besedi pomenita. Povemo, da bomo danes spoznali mizarja, ki se je spopadel s prav nenavadnim izzivom.

2. Slikanico preberemo prvič tako, da otrokom ne kažemo ilustracij.

3. Pred drugim branjem otroke povabimo, naj si izberejo eno lutko. Prosimo jih, naj pozorno prisluhnejo zgodbi. Ko se v zgodbi pojavi njihov književni lik, dvignejo senčno lutko in rečejo: »Tukaj!«. Tako preberemo zgodbo še drugič, tokrat bolj počasi. Med branjem kažemo tudi ilustracije.

4. Po drugem branju vodimo pogovor tako, da otroke povprašamo po njihovih vtisih.

5. Razumevanje dogajanja v zgodbi poglobimo tako, da skupaj rešimo interaktivni kviz. Otroke lahko razdelimo po skupinah, da skupaj odgovarjajo na vprašanja.

Pazimo, da sodelujejo vsi učenci.

6. Po opravljenem kvizu sledi likovna dejavnost. Otrokom razdelimo trši papir, škarje, svinčnike in palčke. Naročimo, naj izdelajo senčno lutko književne osebe iz Mizarjeve zgodbe ali pa književno osebo, za katero bi si sami želeli, da nastopa v zgodbi. Pokažemo jim že izdelane lutke, gledališče in kako vse skupaj deluje.

Nato učenci izdelajo še svoje gledališče, s škatlami, ki so jih prinesli (nekaj jih prinesemo tudi sami) in peka papirjem (prinesemo mi).

7. Sledi pripovedovanje. Na mizah so že izdelane senčne lutke, učenke in učenci pa lahko uporabijo tudi svoje. Iz škatle izžrebajo listek, na katerem je predstavljena situacija ali navodilo, ki jih usmeri v pripovedovanje, npr. »Baronica zagrozi baronu, da ga bo zapustila, če se ne bo nehal boriti.« »Zaključi zgodbo tako, da bo tebi všeč.« »Nadaljuj zgodbo dečka s konjičkom«. Otroci nato prosto pripovedujejo, svoje zgodbe lahko tudi združijo in v zgodbe po želji vključijo lutke književnih oseb, ki so jih sami izdelali. Pazimo, da so aktivni vsi učenci.

Zgodbe lahko tudi posnamemo in naredimo kratek film, v katerem nastopajo otroci s senčnimi lutkami.

Prilagoditve ob izvedbi na daljavo.

1. Učenci lahko gledališče s senčnimi lutkami izvedejo sami doma in posnamejo video.

2. »Predstavo« s senčnimi lutkami lahko posnamemo in pošljemo otrokom, da si jo ogledajo.

3. Branje zgodbe lahko posnamemo in pošljemo učencem, da doma poslušajo.

4. Učenci lahko rešijo kviz tudi od doma.

Povezovanje z drugimi predmeti: Likovna vzgoja.

Predstavitev izdelkov: Nastop, razstava, predstava, videoposnetek.

- 34 -

- 35 -

Interaktivni kviz

- 36 -

Didaktizacija Barbare Masten Otrok ob poslušanju in pripovedovanju pravljic ter drugih literarnih del razvija zmožnost domišljijske rabe jezika; spoznava moralno-etične dimenzije, s književno osebo se identificira ter doživlja književno dogajanje.

Opis skupine Predšolski otroci (5–6 let).

Cilji Književnost, pripovedovanje: • Otrok s pomočjo pripovedovalne sestavljanke obnovi oz. pripoveduje o dogajanju na ilustraciji.

• Otrok opazuje ilustracijo in išče predmet/osebo in o njej pripoveduje.

• Otrok si izmišlja in pripoveduje, kako je njegov baron izgubil okončine.

• Otrok sodeluje pri skupnih dejavnostih.

• Otrok, s pomočjo vprašanj, na novo ustvarja zgodbo.

Likovna umetnost: • Otrok prepozna in našteje umetne in naravne materiale.

• Otrok za kiparsko izražanje uporabljajo reciklirane materiale ter embalažo in naravne materiale.

• Otrok razvija motorične spretnosti pri delu z različnimi materiali in pripomočki.

Kaj je potrebno za izvedbo?

• Slikanico Ibana Barrenetxee, Mizarjeva zgodba (Medvode: Malinc, 2019).

• Ploščati prstni lutki (Priloga 1).

• Sličice junakov iz zgodbe.

• Pripovedovalna sestavljanka (Priloga2).

• Ilustracije iz knjige.

• Kartone A3 z izrisom trupa.

• Odpadni in naravni material, lepilo. Čas, potreben za izvedbo 60 minut.

Prednosti in pasti S strategijo Montserrat Sarto Gledam in vidim (Sarto 2015: 57), otroci ne le opisujejo, pripovedujejo, ampak tudi poglobljeno opazujejo in krepijo sposobnost

- 37 -

vidnega zaznavanja.

Dejavnost se lahko izvaja na daljavo le, če vsakemu od otrok predhodno pošljemo svojo ilustracijo, ker pa bi bilo delo po kotičkih na daljavo zelo zahtevno, bi vsi otroci naenkrat izvajali dejavnost, za kar pa nimamo dovolj ilustracij.

Udeležence ves čas spodbujamo k sodelovanju, seveda pa pazimo, da pri dejavnosti uživajo in so sproščeni.

IZVEDBA

1. S pomočjo ploščatih prstnih lutk začnemo z dejavnostjo. Ena ima okončine, druga pa je brez okončin in glave. Rečemo: »Danes sta nas obiskali dve lutki,« otrokom pokažemo obe lutki. »Ojoj, z eno lutko pa nekaj ni v redu ... Kateri lutki nekaj manjka? Kaj pa ji manjka? Kaj mislite, da se ji je zgodilo, da je ostala brez nog, rok in glave? Uboga lutka ... Kako se bo pa zdaj lahko igrala? Ali bi lutki lahko kako pomagali? Kako pa? Kaj pa če bi ji izdelali nove dele telesa, iz kakšnega materiala bi jih lahko naredili?« 2. Sledi napoved besedila: Nekoč sem slišala zgodbo o mizarju Firminu in Baronu, ki je prav tako kot tale lutka izgubil dele telesa. Udobno se namestite in prisluhnite zgodbi Ibana Barrenetxee, Mizarjeva zgodba.

3. 3. Otrokom prvič preberemo Mizarjevo zgodbo. Besedilo beremo razločno in doživeto, otrokom pa kažemo ilustracije. Najbolje je, če imamo eno knjigo za branje, z drugo pa pomočnica kaže ilustracije v knjigi.

4. Premor in izjava po branju: »Ta lesena glava je brez dvoma boljša kot njegova prava.« 5. Vprašamo, ali želi kdo kaj povedati o zgodbi.

6. Sledi ponovno branje besedila: tokrat otrokom zgodbo pripovedujemo s pomočjo sličic literarnih likov. Sledi kratek premor in pogovor o besedilu. Z otroki se pogovarjamo o vsebini zgodbe: Katere osebe so nastopale v knjigi?; Katere osebe so bile najpomembnejše? Zakaj tako misliš?; Kakšen je bil mizar Firmin?; Kaj pomeni, da je nekdo spreten?; Kakšen je bil baron?; Kako je izgubil desno roko?; Kako pa levo?; Kako pa je izgubil obe nogi?; Kako je baron nagradil mizarja, ko mu je ta izdelal noge in roke?; Mislite, da so mizarju odlikovanja veliko pomenila? Zakaj tako misliš?; Komu vse je še mizar pomagal v zgodbi?; Zakaj so bili najbolj navdušeni nad baronovo glavo baronica, zdravnik, minister in kardinal?; Kako bi vi pomagali baronu, če bi bili na Firminovem mestu?

7. Otroke razdelimo na tri skupine, ki se razdelijo v kotičke. Ko otroci z dejavnostjo zaključijo se skupine zamenjajo med kotički.

Kotiček 1: Pripovedovanje pravljice s pomočjo pripovedovalne sestavljanke: Otroci imajo na voljo pripovedovalne karte v obliki sestavljanke (Priloga 2), na njih pa so ilustracije dogajanja. Vsak otrok izžreba eno karto, vzgojiteljica pa na mizo postavi prvo karto in začne s pripovedovanjem. Otrok, ki ima naslednji del zgodbe, sestavi svojo karto s tisto, ki je že na mizi (da se sproti ustvarja časovni trak) in pripoveduje o tem, kaj se dogaja na njegovi karti. Igra je končana, ko vsi zaključijo s pripovedovanjem in je časovni trak zgodbe dokončan.

Kotiček 2: Strategija motiviranja za branje M. Sarto Gledam in vidim Otrokom povemo, da se bomo igrali odkrivanje stvari, ki so na ilustraciji. Vsak otrok dobi eno ilustracijo iz knjige, ki jo najprej opazuje, nato pa jo opiše oz. pripoveduje o dogajanju na njej. Zatem jim zastavimo vnaprej pripravljena vprašanja, pri katerih

- 38 -

smo pozorni, da so prva konkretna, druga abstraktna, tretja povezana s čustvi... Vsi otroci iščejo odgovore na ilustracijah in odgovarjajo na vprašanja.

Primeri vprašanj: Je na kateri od ilustracij vaza?; Kdo ima na ilustraciji mlin na veter?; Kdo ima na ilustraciji mizarjevo delavnico?; Katere od mizarjevih orodij prepoznaš?; Kako mislite, da se počuti baron na vaši ilustraciji?; Zakaj tako misliš?; Kdo ima na svoji ilustraciji ptico? Kje je ta?; Kaj je na mizarjevi mizi?; Ali ima še kdo možica iz mizarjeve mize na svoji ilustraciji? Kaj počne?; Kaj počne baron na vaši ilustraciji?; Kako se na vaši ilustraciji počuti zdravnik?; Kako se počuti baronica?; Kdo ima na svoji ilustraciji glasbenike?; Na čem sedi baron na vaši ilustraciji?; Na kateri ilustraciji je top?; Kdo vse na vaši ilustraciji nosi očala?

Kotiček 3: Likovno ustvarjanje Likovno področje: kiparstvo.

Likovna naloga: Oblikovanje dela telesa/kipa s sestavljanjem, lepljenjen naravnih in umetnih materialov na karton (vejice, školjke, sladoledne paličice, plutovinasti zamaški, plastični zamaški, žica...) po domišljiji.

Likovna tehnika: sestavljanje/lepljenje naravnih/umetnih materialov.

Likovni pojem: naravni in umetni materiali.

Napovemo, da bomo tudi mi skušali pomagati baronu in jih povprašamo, ali ima kdo predlog, kako bi lahko to naredili.

Otrokom razdelimo kartone formata A3, na katerem je narisan baronov trup. Na sredino mize jim postavimo škatlo z različnimi materiali, ki si jih ogledamo in se o njih pogovorimo. Damo jim navodilo, da naj s poljubno uporabo odpadnih in umetnih materialov baronu oblikujejo okončine, materiale pa nato prilepijo.

Ko končajo s kiparjenjem, si izmišljajo in pripovedujejo o tem, kako je njihov baron izgubil okončine.

Sklenemo z oblikovanjem Mizarjeve zgodbe z novim problemom. Povemo jim, da je tokrat mizarju zmanjkalo lesa, zato baronu ni mogel narediti novih rok, nog in glave. Začnemo z vprašanjem: »Kaj pa naj zdaj mizar naredi?« ter otroke spodbujamo s pripovedovanjem s pomočjo vprašanj, ki so povezana s predlogi otrok. Zgodbo si vzgojiteljica sproti zapisuje, nato pa jo lahko obesi pred igralnico, kjer si zgodbo lahko preberejo tudi starši.

VEČ IZZIVOV

Individualno delo: Vsak otrok si skuša izmisliti, kako je njegov baron izgubil okončine, zgodbo/dogodek vzgojiteljica zapiše, nato naredimo razstavo za starše.

Otrokom s pomočjo videoposnetka lutkovne predstave Mizarjeva zgodba predstavimo zgodbo. /dodaj povezavo/ Otroci s kiparjenjem z umetnimi in naravnimi material, oblikujejo baronove okončine, nato s pomočjo vprašanj oblikuje zgodbo o svojem baronu: Kako je tvojemu baronu ime?; Kje tvoj baron živi?; Kje in kako je tvoj baron izgubil desno roko?; Kako si mu pomagal?

Povezovanje z drugimi predmeti: likovna umetnost.

Predstavitev izdelkov: razstava izdelkov ali fotografij izdelkov.

- 39 -

PRILOGE Priloga 1 PloĹĄÄ?ati prstni lutki.

Priloga 2 Pripovedovalna sestavljanka z ilustracijami iz Mizarjeve zgodbe.

- 40 -

Didaktizacija Anike Velišček Pri izvedbi delavnice uporabimo strategijo Montserrat Sarto Kakšni so? (Sarto 2015: 86). S strategijo poglobimo razumevanje prebranega besedila prek analize književnih oseb. Ugotoviti želimo, kakšne so književne osebe v besedilu, zato nas zanima, kako so oblečene, kako delujejo, kako razmišljajo, kaj čutijo.

Opis skupine En razred učencev v prvi triadi osnovne šole.

Cilji Književnost, pripovedovanje: • Urjenje pozornosti, • poslušanje z razumevanjem, • spodbujanje domišljije, • zaznavanje in doživljanje književnih oseb.

Likovna umetnost • učenci spoznajo, kako so uporabni odpadni materiali, • učenci oblikujejo motiv po domišljiji (človeka).

Kaj potrebujemo za izvedbo?

• Računalnik, projektor.

• Pripravljena vprašanja za začetno motivacijo na Power Point predstavitvi, listu papirja ali v obliki kviza na aplikaciji Kahoot (Priloga1).

• Nekaj izvodov slikanice Mizarjeva zgodba Ibana Barrenetxee (Medvode: Malinc, 2019). Prinesejo jih tudi učenci.

• Tulci različnih velikosti. Prinesejo jih tudi učenci.

• Različne barve papirja, svinčniki, barvice, flomastri, lepilo, karton.

• Kopije ilustracij iz knjige. Čas, potreben za izvedbo 3–4 šolske ure.

Pasti in prednosti Dobra plat strategije je, da z njo udeleženci bolj poglobljeno spoznajo literarne osebe in njihove značilnosti. Če udeleženci ne znajo odgovoriti na vprašanja, jim pomagamo. Prav tako jih usmerjamo pri likovni dejavnosti. Pazimo, da izvedba ni predolga, saj to otroke lahko

- 41 -

utrudi. Bolje je, da je izvedba krajša kot pa predolga.

IZVEDBA

1. Pred izvedbo didaktizacij učencem naročimo, naj preberejo besedilo. V šolo naj prinesejo papirnate (kartonaste) tulce papirnatih brisačk in toaletnega papirja, plastenke in drugi odpadni material.

2. Za uvodno motivacijo izvedemo krajši kviz (Priloga 1). Udeleženci se posedejo v polkrog. Kviz lahko izvedemo v obliki vprašanj na Power Point projekciji ali v obliki kviza z aplikacijo Kahoot.

3. Po reševanju kviza skupaj kratko obnovimo zgodbo ob slikanici, tako da še poglobimo razumevanje.

4. Ko obnovimo vsebino, vsakemu udeležencu zastavimo vprašanje. Odgovor na vprašanje mora biti povezan z besedilom ali ilustracijo pravljice. Če so otroci iz prvih razredov in niso navajeni poslušanja, vprašanja zastavljamo celotni skupini.

Pri tem pazimo, da so vsi otroci aktivni. Manj zainteresirane spodbujamo z lažjimi vprašanji. Pri tem lahko tisti, ki že berejo, poiščejo ustrezne odlomke v knjigi. Udeleženci lahko tudi povedo, kakšne so se jim zdele ilustracije, ali so jim pomagale pri razumevanju besedila. Njihove odzive skušamo te odzive razumeti, se do njih opredeliti pri tem pa se izogibamo vrednotenju in oznakam »dober« in »slab«.

Primeri vprašanj: Katere so najpomembnejše literarne osebe v besedilu?; Določi glavno osebo/glavni osebi.; Kako so oblečene?; Kakšne so njihove posebnosti?; Kakšne so njihove telesne značilnosti?; Kateri so deli človeškega telesa?; Kaj nujno potrebujemo za življenje?; Kakšni so njihovi čustveni odzivi in zakaj?; Kakšen poklic opravljajo osebe v besedilu?; Kaj počne Firmin?; Kaj vse lahko izdelajo mizarji?; Iz česa mizarji izdelujejo predmete?; Kakšen je konec (kaj pomeni, kako ga doživljajo, so ob koncu udeleženci veseli, žalostni ...)?

5. Otroke razdelimo v štiri skupine in jim naročimo, naj sestavijo svojo pravljico.

Pri tem si lahko pomagajo z ilustracijami iz pravljice. Pri tem naj upoštevajo naslednja navodila: Skupina A: Izmislite si drugačen konec pravljice.

Skupina B: Dodajte še en dogodek v pravljico.

Skupina C: Firmin naj bo neroden in len mizar.

Skupina D: Baron naj v bitki ne izgublja delov telesa, pač pa svoje premoženje (npr. v eni bitki dvorec, v drugi konje, v tretji ...).

6. Otroci naj predstavijo svoje nove zgodbe.

7. Izvedemo še zaključno aktivnost. Udeleženci iz tulcev toaletnega papirja ali papirnatih brisačk in drugega odpadnega materiala izdelajo podobo človeka.

Podoba naj bo velika, dodajo lahko glavo in srce iz barvnega papirja.

Medpredmetno povezovanje v e-obliki* Obravnava besedila lahko obsega vsebino predmetov slovenščina in likovna umetnost ter naravoslovje. Dela imajo udeleženci dovolj za dva tedna. Pri tem naj dejavnosti obsegajo naslednje aktivnosti, ki jih po elektronski pošti ali spletni učilnici pošljejo učitelji: • otroci s starši preberejo slikanico, • otroci rešijo kviz o prebranem prek Kahoota!, • starši otrokom preberejo slikanico in se o njej pogovorijo (aktivnosti 2 in 3),

- 42 -

• otroci naj napišejo ali narišejo preprosto zgodbo, kjer v prvotno zgodbo dodajo še en izmišljeni dogodek, • otroci naredijo svoj model človeka iz kartonastih tulcev.

Učitelju naj pošljejo preprosto zgodbo in fotografijo modela človeka iz kartonastih tulcev, plastike, pločevine ... ter krajši zapis o tem, kaj se jim je najbolj vtisnilo v spomin po branju zgodbe. *Ker je mogoče, da vsi otroci ne bodo imeli slikanice doma, jo lahko prebere učitelj, se posname in posnetek pošlje vsem.

Predstavitev izdelkov: razstava modelov človeka iz odpadnega materiala, predstavitev novih zgodb, videoposnetek ...

PRILOGE Priloga 1 Kviz 1. Kako se imenuje glavna oseba v besedilu? a) Fermin. b) Firmin. c) Bombus. d) Baron.

2. Kaj je po poklicu glavna oseba? a) Baron. b) Hišnik. c) Delavec v podjetju Lesnina. d) Mizar.

3. Česa glavna oseba ni delala? a) Kipov. b) Koles. c) Poslovnih dopisov. d) Okončin.

4. Kako so Firmina poklicali za delo v palači? a) K Firminu je prišel sel in mu predal nujno sporočilo. b) Firminu so napisali sporočilo prek Facebooka. c) Poklicali so ga po telefonu. d) Nihče ga ni poklical, sam se je prijavil na razpis za delo.

5. Kaj je izdelal za barona? a) Roki, nogi, glavo. b) Poslovno darilo za tujega državnika. c) Roki, nogi, oko. d) Pohištvo za kuhinjo.

- 43 -

Didaktizacija Tjaše Doliak in Sare Spruk Pri izvedbi uporabimo strategijo Montserrat Sarto In čigavo je to? (Sarto 2015: 36) S to strategijo želimo pomagati otrokom pri razlikovanju književnih oseb v zgodbi.

S pomočjo strategije jih spodbujamo, da sami odkrijejo, kakšne so književne osebe tako po videzu kot po osebnih lastnostih.

Opis skupine • Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje • Največ 20 otrok.

Cilji Književnost, pripovedovanje: • Otrok tvori in pripoveduje zgodbo.

• Otrok podoživlja zgodbo.

Likovna umetnost: • Otrok oblikuje motiv z lepljenjem in razporejanjem barvnih ploskev.

• Otrok oblikuje kolaž z revialnega papirja.

• Otrok oblikuje motiv po domišljiji.

Kaj potrebujemo za izvedbo • Slikanica Ibana Barrenetxee Mizarjeva zgodba (Medvode: Malinc, 2019).

• Power point predstavitev (ena od drsnic naše je prikazana spodaj).

- 44 -

• Velike fotografije predmetov, ki jih lahko povežemo z zgodbo.

• Revije, časopisi, risalni list, škarje in lepilo za oblikovanje kolaža.

• Kviz Kahoot! (https://kahoot.it/challenge/09978545?challengeid=141a17ef-cc6b-4495-a022-a9a9e11bbbe2_1592840750733) Game PIN: 09978545

4 ure.

Čas, potreben za izvedbo

Prednosti in pasti Strategija je zanimiva, saj otrok pobliže spozna značilnosti vseh junakov v zgodbi ter lahko sam presoja, kakšni so. Daje nam možnost za pogovor o različnih razumevanjih besedila. Strategija omogoča vsem otrokom, da se vključijo ter spodbuja njihovo ustvarjalnost.

Paziti moramo, da so uporabljene fotografije dovolj velike in jasne. Pomembno je tudi to, da otrokom podamo jasna navodila. Strategija je primernejša za manjšo skupino otrok.

IZVEDBA

1. Pozdravimo in se prek aplikacije, ki nam omogoča poučevanje na daljavo, predstavimo otrokom. Z njimi delimo Power Point predstavitev.

2. Otrokom pokažemo fotografije mizarjevega poklica, mizarjevih predmetov in orodij ter jih povabimo, naj povedo, na kaj jih spominjajo fotografije oziroma kateri poklic predstavljajo.

Povemo jim, da poznamo prav posebnega mizarja, ki se loti vsakega dela, tudi najbolj nenavadnega.

3. Ob ilustracijah iz slikanice preberemo Mizarjevo zgodbo.

4. Po poslušanju vodimo pogovor. Nekaj primerov vprašanj: Kakšna se vam je zdela zgodba?; Kdo vse nastopa v zgodbi? Z vprašanji jih spodbudimo, da naštejejo osebe, ki nastopajo v zgodbi. Za tem jim razložimo neznane besede (baron, kardinal, minister).

5. Nato vsakemu od udeležencev pokažemo fotografijo, na kateri so različni predmeti, povezani, z zgodbo oziroma z junaki v njej. Za vsak predmet jih vprašamo, čigav je oziroma kdo ga uporablja v zgodbi (nekaj zgledov je na fotografijah) 6. Razumevanje besedila preverimo še s kvizom.

7. Otroke vprašamo, kakšen bi bil baron von Bombus, če bi živel danes. Vprašamo jih tudi, kako bi bil oblečen ter kaj bi imel v rokah namesto meča.

8. Povemo jim, da bo moderni baron, kot so si ga sami predstavljali, oživel, saj ga bodo sami izdelali. Otroci oblikujejo modernega barona z rezanjem ali trganjem in lepljenjem časopisnega ali revialnega papirja. Oblikujejo kolaž.

9. Naročimo jim, naj si predstavljajo, da njihov moderni baron vstane z risalnega lista in vstopi v zgodbo. Razmisliti morajo, kako bi se zgodba spremenila, če bi v njej nastopal njihov moderni baron. Otroci sestavijo novo, krajšo zgodbo o modernem baronu, ki jo tudi zapišejo.

10. S pomočjo kolaža predstavijo in pripovedujejo novo zgodbo, ki vključuje

- 45 -

njihovega modernega barona.

11. Za konec otroke povabimo k refleksiji o lastnem delu tako, da se pogovorimo o nastalih zgodbah, ter si ogledamo kolaže modernih baronov in jih analiziramo.

Prilagoditve ob izvedbi na daljavo: Celotna didaktizacija je namenjena učenju na daljavo. Učitelj uporablja Power Point predstavitev in izbrano aplikacijo, preko katere poteka izobraževanje.

Predstavitev izdelkov: Svoje likovne izdelke in pripovedi posredujejo učitelju, ta pa jih lahko objavi na spletni strani oziroma naredi »digitalno razredno razstavo«.

- 46 -

Didaktizacija Sare Spruk Pri izvedbi uporabimo strategijo Montserrat Sarto In čigavo je to? (Sarto 2015: 36), s pomočjo katere udeleženci in udeleženke razlikujejo književne osebe v zgodbi – prepoznajo njihov videz, čustva in družbeno okolje. Strategija spodbuja tudi njihovo izražanje in urjenje pozornosti.

Opis skupine Otroci stari 8 - 9 let (3. oziroma 4. razred).

Cilji Književnost, pripovedovanje • Udeleženci poslušajo in doživljajo besedilo.

• Udeleženci podoživljajo zgodbo in tvorijo novo pripoved po domišljiji.

Likovna umetnost: • Udeleženci ustvarjajo po domišljiji.

• Udeleženci oblikujejo motiv s svetlimi in temnimi barvami.

• Udeleženci naslikajo mizarja pri delu.

Kaj potrebujemo za izvedbo?

• Računalnik in projektor za ogled napovednika Mizarjeve zgodbe, ki je dostopna na naslednji povezavi: https://www.youtube.com/watch?v=MRqPZQUUBUE • Risalni listi, svinčniki in tempera ali druge barve.

• Več izvodov slikanice Mizarjeva zgodba Ibana Barrentxee (Medvode: Malinc, 2019).

• Fotografije ali slike predmetov iz slikanice, ki jih lahko povežemo s književnimi osebami.

• Pripovedovalne karte (J. Rodari: Srečanje z domišljijo ali Propove karte Le carte di Propp, ki jih najdemo in naročimo po spletu).

4 ure.

Čas, potreben za izvedbo

Pasti in prednosti Pri izvedbi moramo biti pozorni, da so slike oziroma fotografije dovolj velike in jasne.

- 47 -

IZVEDBA

1. Udeležence pozdravimo. Vprašamo jih, katere poklice poznajo in kaj ljudje v tem poklicu navadno delajo. Naročimo jim, naj si predstavljajo mizarja pri svojem delu in ga narišejo s svinčnikom ter pobarvajo s svetlimi in temnimi barvami. Izberejo si tudi eno živahno/vpadljivo barvo in jo vključijo v svojo sliko (ustvarijo sliko po domišljiji). Ko končajo, jih spodbudimo, naj nam mizarja predstavijo.

2. Napovemo branje zgodbe o prav posebnem mizarju. Naročimo, naj se udobno namestijo in pozorno poslušajo ter skušajo ugotoviti, ali je njihov mizar podoben mizarju v zgodbi.

3. Udeležencem interpretativno preberemo slikanico, a jim ilustracij v njej ne kažemo. Po branju jih vprašamo: Kako ste zgodbo doživeli?; Kakšen se vam zdi baron?; Kakšen se vam zdi mizar?; Kako si ju predstavljate?

4. Razdelimo jim slikanice in drugič preberemo zgodbo. Opozorimo jih, naj spremljajo naše branje in si ogledujejo ilustracije. Po branju zopet vodimo pogovor in pozornost usmerimo tudi na ilustracije: Je vaš mizar podoben mizarju iz zgodbe?; Kakšne barve je uporabil ilustrator?; Kdo je to ilustrator?; Katera barva prevladuje na ilustracijah?

5. Po branju pustimo, da si slikanice še enkrat ogledajo, nato jih poberemo.

6. Vsak udeleženec dobi fotografijo predmeta iz zgodbe in si jo dobro ogleda.

Nato nam predstavi svoj predmet in pove, kateri književni osebi pripada ter kdaj, zakaj in kako ga je le-ta uporabljal. Spodbudimo jih, da o tem pripovedujejo.

7. Na tleh/mizah ustvarimo več kotičkov s pripovedovalnimi kartami, ki so različnih barv in se ločijo po tem, da prikazujejo osebe, dogajalne prostore, glagole, čustva, predmete. Vsak udeleženec si izbere eno karto vsake barve in si jih ogleda.

8. Spodbudimo jih, da s pomočjo pripovedovalnih kart pripovedujejo zgodbo mizarja, ki so ga narisali. Pri tem povemo, da je v redu, če se mizarji razlikujejo, saj je vsak njihov mizar nekaj posebnega. Če želijo, lahko katero od kart izpustijo oziroma nadomestijo. Poudarimo, da so jim slike na kartah le v pomoč. Svojo pripoved tudi zapišejo.

9. Na koncu naredimo razstavo vseh slik mizarjev in dodamo tudi njihove zgodbe.

VEČ IZZIVOV

1. Udeležencem lahko pred prvim korakom (risanjem oziroma slikanjem) pokažemo napovednik Mizarjeve zgodbe, ki ga najdemo na spletu.

2. Mlajši udeleženci lahko svojo pripoved oblikujejo tudi tako, da postavijo pripovedovalne karte v zaporedje in ob vsaki sliki povedo eno do dve povedi.

Pri tem je pomembno, da jih ustrezno spodbujamo. Na primer: »In kaj se je zgodilo potem?«, ponovimo zadnjo poved in jim namignemo, da nadaljujejo.

3. Starejši udeleženci lahko svojo pripoved tudi zapišejo, če le-ta ni predolga.

4. Pripovedovalne karte lahko izdelamo sami in jih po potrebi prilagodimo.

5. Pogovor lahko usmerimo tudi na orožje, ki ga povežemo z vojnami. Pogovorimo se o tem, zakaj pride do vojn in kako. Na ta način temo približamo tudi dečkom in jih s tem dodatno motiviramo.

- 48 -

Prilagoditve ob izvedbi na daljavo: 1. Udeleženci svojo sliko fotografirajo in nam jo pošljejo.

2. Udeleženci si ogledajo napovednik Mizarjeve zgodbe, nato pa poslušajo avdio posnetek branja.

3. Udeleženci s pomočjo kviza ponovijo dogajanje v zgodbi in različne predmete povežejo s književnimi osebami (strategija In čigavo je to?).

4. Izpolnijo kviz (https://kahoot.it/challenge/09978545?challenge-id=141a17efcc6b-4495-a022-a9a9e11bbbe2_1592840750733 Game PIN: 09978545) 5. Preko interaktivne vsebine si vsak udeleženec oz. udeleženka izbere pripovedovalne karte vsake barve in podobno oblikuje svojo pripoved, ki jo lahko tudi zapiše ali posname.

6. Udeleženci lahko pripravijo svoj napovednik za lastno zgodbo.

Predstavitev izdelkov: razstava, video posnetek ...

PRILOGE

Priloga 1 Predmeti za izvedbo strategije In čigavo je to?

- 49 -

Priloga 2 Kviz

- 50 -

Didaktizacija Tjaše Doliak Pri izvedbi uporabimo strategijo Montserrat Sarto In čigavo je to? (Sarto 2015: 36).

S to strategijo želimo pomagati otrokom pri razlikovanju književnih oseb v zgodbi.

Tako jih spodbudimo, da sami odkrijejo, kakšne so književne osebe tako po videzu kot po osebnih lastnostih.

Opis skupine • Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje.

• Največ 15 otrok.

Cilji Književnost, pripovedovanje: • Otrok tvori in pripoveduje zgodbo.

• Otrok podoživlja zgodbo.

Likovna umetnost: • Otrok oblikuje kip iz različnih naravnih in odpadnih materialov.

• Otrok oblikuje kip z zgibanjem, zvijanjem, rezanjem, lepljenjem in sestavljanjem različnih naravnih in odpadnih materialov.

• Otrok oblikuje kip po domišljiji.

Kaj potrebujemo za izvedbo • Slikanica Ibana Barrenetxee Mizarjeva zgodba (Medvode: Malinc, 2019).

• Fotografije različnih poklicev (Priloga 1).

• Predmeti (tudi na večjih fotografijah), povezani z zgodbo in z junaki v njej (leseni izdelki, meč, stetoskop, škofova palica, postelja ...) (Priloga 2).

• Predmeti (tudi na večjih fotografijah), ki niso povezani z zgodbo in z njenimi junaki – predmeti iz današnjih časov (telefonček, moderna oblačila, avtomobil, robot, vila z bazenom ...) (Priloga 3).

• 2 škatli.

• Različni materiali (naravni in umetni, odpadni), vrvice, lepilo za izdelavo lutke.

4 ure.

Čas, potreben za izvedbo

- 51 -

Prednosti in pasti Strategija je zanimiva, saj otrok od bliže spozna značilnosti vseh junakov v zgodbi ter lahko sam presoja, kakšni so. Daje nam možnost za pogovor o različnih razumevanjih besedila. Strategija daje možnost vsem otrokom, da se vključijo ter spodbuja njihovo ustvarjalnost.

Paziti moramo, da so uporabljene fotografije dovolj velike in jasne. Pomembno je tudi to, da otrokom podamo jasna navodila. Strategija je primernejša za manjšo skupino otrok.

IZVEDBA

1. Pozdravimo in se predstavimo. Z otroki se pogovorimo o tem, kaj bodo, ko bodo veliki oziroma, kateri je njihov najljubši poklic.

2. Igramo se igro Kdo je to? Otrok z gibi prikaže določen poklic (glej Prilogo 1).

Ostali udeleženci skušajo ugibati, kateri poklic prikazuje. Nazadnje še sami z gibi prikažemo mizarjev poklic in povabimo otroke, naj ugibajo, koga prikazujemo.

3. Otrokom povemo, da poznamo prav posebnega mizarja, ki se loti vsakega dela, tudi najbolj nenavadnega. Preberemo Mizarjevo zgodbo.

4. Otrokom pokažemo veliko škatlo, v kateri so različni predmeti (tudi fotografije predmetov) (glej Prilogo 2), ki so povezani z zgodbo. Vsak otrok si izbere en predmet oziroma fotografijo in si ga/jo ogleda. Spodbudimo jih, da vsak pove, s katerim junakom iz zgodbe bi povezal predmet (čigav je predmet, kdo ga uporablja).

Otrokom pokažemo drugo škatlo, v kateri so različni sodobni predmeti (tudi fotografije predmetov) (glej Prilogo 3), ki niso povezani z zgodbo. Vsak otrok si izbere po en predmet oziroma fotografijo in si ga/jo ogleda. Spodbudimo jih, da vsak pove, s katerim junakom iz zgodbe bi povezal ta predmet (čigav bi lahko bil, kdo bi ga lahko uporabljal, kako in kdaj).

5. Otroke vprašamo, kakšen bi bil baron von Bombus, če bi živel danes. Povemo, da bo moderni baron, kot so si ga sami predstavljali, oživel, saj ga bodo oni izdelali.

6. Otroci oblikujejo modernega barona iz različnih naravnih in odpadnih materialov.

Pri tem se poslužujejo tehnik zgibanja, zvijanja, rezanja, lepljenja in sestavljanja.

Izdelajo »lutko« modernega barona.

7. Otrokom naročimo, naj si zamislijo, da se njihova lutka modernega barona začne premikati in vstopi v zgodbo. Razmislijo, kako bi se zgodba spremenila, če bi v njej nastopal njihov moderni baron. Otroci sestavijo zgodbo o modernem baronu.

8. Otroci pripovedujejo novo zgodbo. Pri tem uporabljajo lutko modernega barona in slikanico, v katero vstopi njihov baron.

9. Otroke povabimo k refleksiji o lastnem delu tako, da se pogovorimo o nastalih zgodbah, ter si ogledamo lutke modernih baronov in jih analiziramo.

Prilagoditve ob izvedbi na daljavo: V okviru e-učenja otrokom ponudimo ilustracije iz slikanice v elektronski obliki.

Ob teh z lutko modernega barona pripovedujejo njihovo zgodbo.

Pri tem se posnamemo.

- 52 -

Predstavitev izdelkov: Organiziramo sreÄ?anje, na katerem razstavimo lutke modernih baronov ter uprizorimo eno izmed novonastalih zgodb oziroma kombinacijo nekaterih novonastalih zgodb.

V primeru e-uÄ?enja pa pripravimo zbirko (lahko CD) vseh posnetkov otroĹĄkih zgodb.

PRILOGE Priloga1: Poklici

Priloga2: Predmeti, povezani z sgodbo

Priloga 3: Predmeti, ki niso povezani z zgodbo

- 53 -

DIDAKTIZACIJA ZA SLIKANICO ŠLIK, ŠLAK

Ime mu je Pedro. Deček je, a je videti kot deklica. Ravno nasprotno od njegove sestre Valerije, ki je videti kot deček. Najbolj čudna na šoli sta. Šlik, šlak je besedilo o našem soočanju z drugačnostjo in prva slikanica urugvajske pisateljice Susane Aliano Casales, prevedena v slovenščino.

- 54 -

Didaktizacija Barbare Masten Otrok ob poslušanju in pripovedovanju pravljic ter drugih literarnih del razvija zmožnost domišljijske rabe jezika; spoznava moralno-etične dimenzije, s književno osebo se identificira ter doživlja književno dogajanje. Za izvedbo delavnice uporabimo strategijo Montserrat Sarto Čemu to služi? (Sarto 2015: 63) Opis skupine Predšolski otroci (5–6 let).

Cilji Književnost, pripovedovanje: • Ponovno pripovedovanje zgodbe in njeno poljubno preoblikovanje ob lutki lika, ilustraciji ali predmetu.

• Primerjava ilustracije in kolaža.

• Sodelovanje pri skupnih dejavnostih.

Likovna umetnost: • Oblikovanje kolaža iz odpadnega papirja.

• Razvijanje motoričnih spretnosti pri delu z različnimi vrstami papirja in pripomočki.

Kaj potrebujemo za izvedbo?

• Slikanico Susane Aliano Casales Šlik Šlak (Medvode: Malinc, 2019).

• Ploske lutke likov iz slikanice (Priloga 1).

• Ploske lutke junakov iz drugih zgodb (Priloga 1).

• Barvice, risalni listi, lepilo, škarje, različne vrste odpadnega papirja, • Posamezne ilustracije iz slikanice.

• Kartice s predmeti (Priloga 2). Čas, potreben za izvedbo 60 minut.

Pasti in prednosti S strategijo Čemu to služi? otroci opisujejo, pripovedujejo in poglobljeno opazujejo ter s tem krepijo sposobnost vidnega zaznavanja. Poleg tega se učijo vključevanja predmetov v zgodbo, v kateri se ta predmet ne nahaja.

Slikanica je za to dejavnost zelo primerna, saj ima zelo razgibane ilustracije.

Udeležence ves čas spodbujamo k sodelovanju, seveda pa pazimo, da pri

- 55 -

dejavnosti uživajo in so sproščeni.

IZVEDBA

1. Z otroki sedimo na blazini v polkrogu. Napovemo, da jim bomo v nadaljevanju prebrali zgodbo o dečku Pedru. Najprej povemo, da nas zanima, kako si oni predstavljajo Pedra, kakšen je po njihovem videti. Otroke spodbudimo, da nam povejo, kako si oni predstavljajo Pedra.

2. Otroci se posedejo k mizam, kjer naj z barvicami na list narišejo Pedra, kot si ga predstavljajo.

3. Ko končajo, se otroci ponovno posedejo v polkrog na blazino. Pogovorimo se, kakšen je Pedrov značaj, ali je bil prijazen, je imel veliko prijateljev...

4. Zdaj bomo spoznali dečka Pedra, kot ga je opisala avtorica v zgodbi. Udobno se namestimo in prisluhnimo zgodbi Šlik šlak, ki jo je ilustrirala Francesca Dell’Orto in napisala Susana Aliano Casales. Sledi kratek premor pred branjem.

5. Interpretativno preberemo pravljico Šlik šlak. Beremo razločno in doživeto, otrokom pa kažemo ilustracije. Najbolje je, če imamo eno knjigo za branje, z drugo pa pomočnica kaže ilustracije v knjigi.

Premor po branju: Zapremo knjigo in z otroki vzpostavimo očesni stik. Rečemo: »Ubogi Pedro.« Otroke spodbudimo, naj izrazijo svoje doživetje pravljice: »Ali kdo želi povedati kaj o pravljici?« 6. Sledi pripovedovanje besedila: Tokrat zgodbo pripovedujemo s pomočjo ploskih lutk.

7. Pogovor o besedilu. Z otroki se pogovarjamo o vsebini zgodbe: Katere osebe so nastopale v knjigi?; Katere osebe pa so bile najpomembnejše? Zakaj tako misliš?; Kakšen je bil Pedro?; Zakaj mislite, da je bilo Pedra strah?; Zakaj pa mislite, da so se drugi norčevali iz njega?; Kdo ga je branil?; Kakšna je bila Valerija?; Zakaj so se je vsi bali?; Kako mislite, da se je počutila deklica, ki pripoveduje zgodbo, ko je izvedela, da je v sorodu s Pedrom in Valerijo?; Zakaj pa mislite, da se je počutila kot tepka?; Mislite, da je prijazno, ko se iz nekoga norčujemo? Zakaj tako mislite?.

8. Otroke razdelimo na tri skupine, ki se razdelijo v kotičke. Ko otroci z dejavnostjo zaključijo se skupine zamenjajo med kotički.

Kotiček 1: Pripovedovanje zgodbe z osebo iz druge pravljice: Pripravljene imamo lutke likov iz drugih slikanic, eno izžrebamo (npr. Maček Muri).

Otrokom povemo, da se je tokrat v slikanico prikradel Maček Muri (slikanico imamo obrnjeno k otrokom, lutko vključujemo v ilustracijo). Med pripovedovanjem otroke sprašujemo: »Kako bi Maček Muri pomagal Pedru?«; »Ali bi se Maček Muri igral s Pedrom? Kaj bi se igrala?«; »Kako bi se počutil Pedro, ko bi imel za prijatelja Mačka Murija?« Lutko s pomočjo otrok čim bolj vključujemo v zgodbo, otroke spodbujamo k pripovedovanju o spremenjenem dogajanju v zgodbi.

Kotiček 2: Strategija Čemu to služi?

Otrokom povemo, da se bomo igrali odkrivanje stvari, ki so na ilustraciji. Vsakdo dobi eno ilustracijo iz knjige, nato pa pripoveduje o dogajanju na njej. Vsak nato dobi kartonček, na katerem je ilustracija predmeta iz ilustracije, lahko pa ta predmet ni na ilustraciji. Otrokova naloga je, da nam pove, kaj ima na kartončku, če se ta predmet nahaja na ilustraciji.

- 56 -

Če je predmet na ilustraciji rečemo: »Čemu ta predmet služi?« Če predmeta ni na ilustraciji: »Ali bi ta predmet lahko povezali z ilustracijo? Čemu bi potem ta predmet služil?« Kotiček 3: Likovno ustvarjanje Likovno področje: kolaž.

Likovna naloga: Oblikovanje dečka Pedra s tehniko kolaža, z uporabo različnih vrst odpadnega papirja (revije, šeleshamer, časopis, lepenka, darilni papir...).

Likovna tehnika: izrezovanje, trganje in lepljenje papirja na A3 risalni list.

Likovni pojem: kolaž iz odpadnega papirja.

Otrokom povemo, da bomo zdaj ponovno poskušali upodobiti Pedra s tehniko kolaža. Razdelimo risalne liste formata A3, na katerega najprej s črnim flomastrom narišejo obliko Pedra. Na sredino mize postavimo različne vrste odpadnega papirja. Damo jim navodilo, naj ali z striženjem ali trganjem papirja in nato lepljenjem le-tega na risalni list oblikujejo Pedra, kot si ga predstavljajo.

Z otroki se vrnemo na blazino in jim pokažemo izdelke, ki so jih naredili – risbe in kolaž. Izdelke primerjamo: »Ali sta si Pedro iz risbe in Pedro iz kolaža podobna? Zakaj ne/da?«; »Kakšnega Pedra ste si predstavljali, ko ste zanj prvič slišali?«; »Kakšnega ste si predstavljali, ko ste slišali zgodbo o njem?« Otrokom se zahvalimo za sodelovanje pri dejavnosti, izdelke obesimo na pano pred igralnico, da si jih lahko ogledajo tudi starši.

Delo na daljavo Ker otrokom preko dela na daljavo hitro pade pozornost, dejavnost skrajšamo.

Otroci naj najprej narišejo Pedra z barvicami. Nato s pomočjo powerpoint predstavitve preberemo slikanico. Sledi branje slikanice z junakom iz druge zgodbe, kjer otroci skupaj z nami preoblikujejo zgodbo. Za sklepno dejavnost otroci iz odpadnega papirja naredijo kolaž, ki ga starši fotografirajo in pošljejo vzgojiteljici.

Povezovanje z drugimi predmeti: likovna umetnost.

Predstavitev izdelkov: razstava izdelkov.

PRILOGE

Priloga 1 Ploščate lutke za pripovedovanje in lutka Mačka Murija (primer).

- 57 -

Priloga 2 Kartice za strategijo Čemu to služi? (Ilustracije iz slikanice Šlik Šlak).

- 58 -

DIDAKTIZACIJE JUANOVE DEŽELE

Juanovi starši se na begu pred revščino priselijo s podeželskega severa v mesto.

Zdaj ne gojijo več živine, pač pa se preživljajo z zbiranjem steklenic, papirja in kartona.

V naselju Karton, kjer živijo, morajo to početi tudi otroci. Življenje v mestu postaja vse težje, a ko se poti Juana in Anarine prepletejo, tudi v njuni življenji posije sonce.

Juanova dežela je prvo v slovenščino prevedeno besedilo z Andersenovo nagrado ovenčane argentinske pisateljice, predavateljice in aktivistke Maríe Terese Andruetto (1954). Njena besedila izhajajo po vsem svetu in v številnih jezikih navdihujejo bralce, pa tudi druge umetnike. Njene zgodbe pripovedujejo v Španiji in Latinski Ameriki, preučujejo in poučujejo pa jih tako na argentinskih kakor tudi ameriških in evropskih univerzah.

- 59 -

Didaktizacija Anike Velišček Za obravnavo Juanove dežele uporabimo strategijo Knjiga in jaz (Sarto 2015: 197).

Namen strategije je, da bi vsak bralec v procesu branja znal odkriti vrednost besedila, njegovo sporočilnost, da bi se bil spodoben identificirati ali zavrniti identifikacijo z literarnimi osebami ter znal vzpostaviti pozitiven ali negativen odnos do v besedilu predstavljene tematike. To želimo doseči z izmenjavo mnenj, poslušanjem drugih, izražanjem lastnega mnenja v odprtem in srčnem pogovoru.

Opis skupine Učenci drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja.

Cilji Književnost, pripovedovanje: • Izražanje lastnega mnenja o splošnih in konkretnih stvareh.

• Spodbujanje kritičnega razmišljanja.

• Zmožnost iskanja in uvidevanja relevantnosti v literarnem besedilu upovedenega problema z bralčevimi konkretnimi življenjskimi izkušnjami.

Likovna umetnost: • Razvijanje občutka za povezovanje različnih arhitekturnih prostorov.

• Načrtovanje kostuma in scene.

• Ustvarjanje stripa in pozornost na povezavo med pisavo in risbo.

• Razvijanje občutka za gradnjo iluzije prostora.

• Uporaba tradicionalnih orodij in materialov kot tudi digitalne tehnologije pri oblikovanju na ploskvi.

Kaj potrebujemo za izvedbo?

• Računalnik, projektor.

• Nekaj izvodov knjige Juanova dežela (Medvode: Malinc, 2014). Prinesejo jih tudi učenci.

• Različne barve papirja, svinčniki, barvice, flomastri, lepilo, karton.

• Pripravljen plakat/karton z igro »Izžrebaj zgodbo«.

• Kopije ilustracij iz knjige. Čas, potreben za izvedbo 3–4 šolske ure.

- 60 -

Pasti in prednosti Če srečanje poteka brez posebnosti, je lahko vzpodbuditi zanimanje, saj udeleženci večinoma radi sodelujejo.

Težave nastopijo, če se vsi udeleženci ne izražajo zlahka ali niso vajeni povedati svojega mnenja. Lahko se pogovor preveč osredotoči na malenkosti v besedilu zato ne dosežemo vseh ciljev.

IZVEDBA

1. Pred izvedbo didaktizacije učencem naročimo, naj preberejo besedilo.

2. Najprej skupaj z udeleženci povzamemo vsebino. Dobro je, da zgodbo povzame 5–6 udeležencev, ki se pri pripovedovanju izmenjujejo. Pomembno je, da si pri tem ne skačejo v besedo. Ko končajo, vprašamo druge, ali so kaj pozabili.

Dodamo tisto, kar je morda iz njihovega pripovedovanja nejasno.

3. Nato začnemo pogovor. Udeležence povabimo, naj ovrednotijo različne vidike besedila: kaj jim je bilo najbolj všeč, kaj najmanj, kaj se jim je zdelo najbolj zabavno, kaj se jim je zdelo najgloblje, kaj najbolj resnično, kaj najbolj skrivnostno, kaj najdolgočasnejše, kaj jih je najbolj pritegnilo ...

4. Udeležence in udeleženke spodbudimo, da prebrano besedilo primerjajo z resničnim življenjem. Pri tem se skušamo izogniti pogovoru o osebnih težavah.

5. Sledi igra »Izžrebaj zgodbo«. Udeleženci se razdelijo po skupinah in izžrebajo svoje nalogo ter jo opravijo (Priloga 1).

Povezovanje z drugimi predmeti: likovna umetnost Predstavitev izdelkov: prireditev, predstava, videoposnetek ...

PRILOGA: Število na kocki

Oseba

Kraj

Zaplet/tema

Oblika

1

Anarina

mesto

poroka

TV Intervju

2

Palliri

gozd

potovanje

Reportaža

3

Majhen otrok

ob morju

učenje v šoli

Risanka za otroke

4

Juan

šola

izginula žival/ ljubljenček

Predstava z lutkami

5

Juanov oče

na travniku

ogled športne tekme

Telovadba/ razgibavanje/ples

6

Anarinina mama

v trgovini

tekmovanje

Strip

- 61 -

- 62 -

Didaktizacija Barbare Masten Opis skupine Drugo vzgojno-izobraževalno obdobje.

Cilji Književnost, pripovedovanje: • Učenci berejo in doživljajo besedilo.

• Razvijanje poslušanja z razumevanjem.

• Razvijanje zmožnosti sledenja dogajanju na več dogajalnih prostorih hkrati.

• Razvijanje zmožnosti predstavljanja, vživljanja v književne osebe.

• Razvijanje in spodbujanje domišljije s spreminjanjem konca umetnostnega besedila na podlagi oblikovanega motiva po domišljiji.

Likovna umetnost: • Učenci izvedejo kolaž.

• Učenci oblikujejo motiv po domišljiji.

Kaj potrebujemo za izvedbo?

• Knjigo Maríe Terese Andruetto Juanova dežela (Medvode: Malinc, 2014).

• Barvne liste, flomastre, barvice, škarje, lepila, velik plakat.

• Ilustracije iz knjige.

• Kartončke s slikami predmetov. Čas, potreben za izvedbo 3–4 šolske ure.

IZVEDBA

1. Učenci preberejo zgodbo Juanova dežela avtorice Maríe Terese Andruetto, saj je zgodba za branje v razredu preobsežna. Zgodbo lahko učencem bere tudi učitelj/-ica (branje v nadaljevanju). Učence lahko odpelje ven ali jim pusti, da se udobno nadomestijo v razredu. Pomembno je, da jim samo bralno izkušnjo naredi čim bolj prijetno. Vsak dan jim prebere en odlomek, bere doživeto in jih tako pusti v pričakovanju, kaj se bo zgodilo v nadaljevanju.

2. Prinesemo maketo podeželja in maketo kartonastega mesta (Karton) in zastavimo naslednja vprašanja: »Kaj predstavlja ena in kaj druga maketa?«; »Kaj menite, kje je bolje živeti?«; »Kje bi vi raje živeli, na podeželju ali v mestu?« 3. Prebrali ste knjigo Juanova dežela. Kakšna se vam je zdela?

4. Preberemo odlomek iz zgodbe, priporočam odlomka iz 2. in 5. poglavja, ki govorita tudi o njunih spominskih škatlicah.

- 63 -

5. Zastavimo nekaj vprašanj o besedilu, na primer: Kdo nastopa v zgodbi?; Kako se zgodbi Anarine in Juana dogajata (sta vzporedni, ena za drugo)?; Zakaj so se Juan in njegova družina preselili v mesto Karton?; Zakaj pa Anarina in njena mama?; S čim so se literarni liki ukvarjali, da so preživeli?; Ali je bilo življenje v mestu res tako dobro, kot je domneval Juanov oče?; Kaj sta si Anarina in Juan kupila z denarjem, ki sta ga zaslužila?; Zakaj sta se preselila nazaj na sever?; Kakšno je bilo potem njuno življenje?

6. Otrokom razdelimo povečane ilustracije iz knjige. Pripravljene imamo tudi kartice s predmeti, ki so povezani z zgodbo ali pa tudi ne. Vsak udeleženec ali udeleženka dobi svoj kartonček. Vsakdo ima čas za razmislek, o čem govori njegova ilustracija.

7. Vsak otrok ostalim predstavi svojo ilustracijo, nato pa še kartonček. Vprašamo: »Ali je ta predmet na tvoji ilustraciji?« in: »Čemu ta premet služi?«. Otrok naj svoj odgovor pojasni.

8. Likovno ustvarjanje: Likovno področje: slikanje.

Likovna naloga: oblikovanje lepljenke, sestavljene listkov, na katerih so krajši zapisi učencev.

Likovna tehnika: lepljenka z revialnim papirjem.

Likovni pojem: lepljenka.

Učencem naročimo, naj razmišljajo o tem, kaj oni imajo, pa Juan in Anarina nista imela. Razdelimo jim liste različnih barv, barvice, flomastre, škarje in lepila. Učencem damo čas za razmislek, vendar poudarimo, naj dela vsak zase.

Pokažemo jim približno velikost listka, ki si ga bo vsak izrezal in nanj pisal.

Naročimo jim, naj na listek napišejo, za katere stvari v svojem življenju so hvaležni. Povemo tudi, da lahko na listek napišejo kolikor želijo, tudi z različnimi barvami. Nekateri bodo tako napisali več, nekateri manj, kar bo izdelek naredilo še bolj zanimiv. Ko končajo, svoj listek prilepijo na velik plakat, ki je pritrjen na tablo. Omenimo, da se lahko listki prekrivajo, saj je važno, da sami vedo, kaj so napisali.

Učenci z lepljenjem listkov ustvarijo veliko lepljenko.

9. Po likovnem ustvarjanju učencem postavimo vprašanji, s katerima naredim uvod v pripovedovalno dejavnost: Mislite, da sta bila Juan in Anarin na koncu hvaležna, da se jima je življenje obrnilo na bolje, ko sta se preselila na sever?; Kaj bi se zgodilo, če bi ostala v mestu?

10. Vsak učenec pri sebi premisli, kaj bi se zgodilo, če bi Juan in Anarin ostala v mestu in se ne bi nikoli preselila nazaj na sever. Spodbudim jih, da si ideje tudi zapišejo. Po samostojnem delu vsak pripoveduje svojo zgodbo o tem, kaj se je dogajalo, če bi junaka zgodbe ostala v mestu.

Prilagoditve ob izvedbi na daljavo: Dejavnosti obsegajo naslednje aktivnosti, ki jih po elektronski pošti ali spletni učilnici pošljejo učitelji: • učenci preberejo knjigo Juanova dežela, • učenci rešijo kviz, povezan s knjižnim delom, • učenci doma izvajajo likovno dejavnost z družinskimi člani, razlika je v tem, da na več lističev napišejo samo po eno besedo.

- 64 -

Povezovanje z drugimi predmeti: likovna umetnost.

Predstavitev doseĹžkov javnosti: razstava izdelkov, zapis zgodb.

- 65 -

Didaktizacija Lucije Selan

Opis skupine Dejavnost je namenjena izobraževalnega obdobja.

udeležencem

drugega

ali

tretjega

vzgojno

Cilji • Poglobljanje vedenja o migracijah.

• Priprava asemblaža.

• Povezovanje vsebino zgodbe s predmeti v Juanovi škatli spominov.

Kaj potrebujemo za izvedbo?

• Knjigo Juanova dežela Maríe Terese Andruetto (Medvode: Malinc, 2014).

• Material, potreben za asemblaž.

• Škatlo spominov. Vanjo zložimo predmete, ki nas najbolje spominjajo na Juana. Udeleženci si ogledajo vsebino in razmislijo, kako in zakaj so ti predmeti povezani z osebo.

• Prezi predstavitev na spletu (https://prezi.com/ view/7Krh55WUixqjkWPN4Sag/) Čas, potreben za izvedbo 90 minut.

Pasti in prednosti Didaktizacija je oblikovana tako, da je nekaj postopkov potrebno izvesti individualno.

IZVEDBA

1. Predstavimo Juanovo škatlo spominov. Udeleženci počasi jemljejo iz nje predmete in ugibajo, kaj pomenijo, zakaj so to Juanovi predmeti. Pogovorimo se o vseh.

2. Ogledamo si predstavitev Juanove poti s Prezi prezentacijo. Pogovorimo se, kod ga je vodila pot.

3. Udeležencem in udeleženkam naročimo, naj opravijo pogovor z osebo, ki je migrirala. Udeleženci in udeleženke poiščejo starejšo osebo z migriracijsko izkušnjo. Poslušajo pripovedovanje njene zgodbe. Zapišejo si pomembnejše točke o tej izkušnji.

4. Glede na ta pogovor udeleženci in udeleženke oblikujejo asemblaž iz predmetov, ki bi lahko bili ali so bili del migracije.

5. Svoj izdelek fotografirajo. Lahko se tudi posnamejo med pripovedovanjem

- 66 -

njene izseljenske zgodbe. Fotografijo in posnetek oblikujejo v video, ki ga lahko predstavimo na spletni strani.

VEČ IZZIVOV • Možnost medvsebinskega povezovanja (intervju).

• Možnost medpredmetnega povezovanja (zgodovina, geografija).

• Razstavi lahko dodamo tudi prikaz zemljevida poti. Raziščemo lahko tudi zgodovinski okvir.

• V primeru, da udeleženci in udeleženke ne najdejo starejše osebe, se lahko pogovorijo tudi z mlajšo. Prav tako se lahko pogovorijo z osebo, ki dnevno migrira.

• Možnost medgeneracijskega povezovanja z domom starejših občanov.

- 67 -

Didaktizacija Lucije Selan in Anike Velišček Opis skupine Dejavnost je namenjena udeležencem iz drugega in tretjega vzgojno izobraževalno obdobja.

Cilji Književnost, pripovedovanje: • Razvijanje zmožnosti predstavljanja, vživljanja v književne osebe.

• Razvijanje poslušanja z razumevanjem.

Likovna umetnost: • Izdelava kolaža.

• Oblikovanje motiva po domišljiji.

Kaj potrebujemo za izvedbo?

• Knjigo Juanova dežela Maríe Terese Andruetto (Medvode: Malinc, 2014) • Predstavitev ilustracij: https://prezi.com/p/coriwk9wmot9/?present=1 • Tonski zapis argentinske tradicionalne glasbe: https://www.youtube.com/ watch?v=Jt1HnKB5WEc&t=42s Čas, potreben za izvedbo 45 minut.

Pasti in prednosti Gre za občutljivo temo migracij. Pri izberi besed moramo biti previdni.

Zagotoviti moramo, da imajo vsi učenci ustrezna orodja, da lahko sodelujejo pri izvedbi.

IZVEDBA

1. Z udeleženci si pogledamo prezentacijo ilustracij Juanove dežele. Med tem predvajamo tradicionalno argentinsko glasbo.

2. Izhajajoč iz ilustracij sestavimo svojo lastno zgodbo.

3. Preberemo odlomek iz knjige in povzamemo vsebino.

4. Pogovor o temi migracij. Spodbujamo lastno razmišljanje.

5. Vsak posameznik ustvari okvir njihove Juanove dežele v obliki lepljenke (okvir zgodbe) v wordovem dokumentu. V okvir nato ustavijo tudi svojo zgodbo.

- 68 -

VEČ IZZIVOV

Didaktizacijo je moĹžno izvesti tako v razredu kot po spletu.

Medpredmetno povezovanje z glasbo.

- 69 -

Didaktizacija Sare Spruk Pri izvedbi delavnice uporabimo strategijo Montserrat Sarto Izvoli, to je tvoje (Sarto 2015: 42), s katero udeleženci pokažejo, kako so zgodbo razumeli. Udeležencem pripravimo različne predmete, ki pripadajo književnim osebam, po branju določimo, kdo bo predstavljal koga od junakov, drugi pa bodo iz škatle vzeli predmet, premislili komu pripada in mu ga izročili. Pri tem izrečejo: »Izvoli, to je tvoje«. Strategijo nekoliko prilagodimo, saj imamo v zgodbi bolj podrobno opisani le dve književni osebi.

Opis skupine Dejavnost je namenjena udeležencem med 9. in 10. letom starosti (4. ali 5. razred).

Cilji Književnost, pripovedovanje: • Poslušanje in doživljanje besedila.

• Podoživljanje besedila in tvorjenje nove pripovedi po domišljiji.

• Sodelovanje v skupinah in navajanje na sodelovanje in sklepanje kompromisov.

Likovna umetnost: • Ustvarjanje po domišljiji in spominu.

• Oblikovanje motiva in naravnih materialov.

• Udeleženci po skupinah izdelajo makete mesta.

Kaj potrebujemo za izvedbo?

• Knjigo Maríe Terese Andruetto Juanova dežela.

• Predmete za izpeljavo strategije Izvoli, to je tvoje (zapestnica, ura, frača, kos ovčje kože, vozel, seme žižule, fotografija očeta, zapestnica iz biserčkov, bela pentlja, gumb s štirimi luknjami, avtobusna vozovnica).

• 4–5 škatle.

• Naravni material (lesene palice, kamenje, storži, drevesni listi).

4 ure.

Čas, potreben za izvedbo

Pasti in prednosti S to strategijo ugotovimo, kako udeleženci razumejo zgodbo. Dejavnost je možno izpeljati, če se šola nahaja blizu gozda, kamor bi učitelj lahko odpeljal udeležence.

Ker je izvedba odvisna tudi od vremena in letnega časa, spodaj navajamo dodatno

- 70 -

možnost izvedbe, ki poteka v razredu. Udeležence ves čas spodbujamo k sodelovanju in pazimo, da pri tem uživajo in so sproščeni, saj tako razvijajo pozitiven odnos do branja in literarnega dela.

IZVEDBA

1. Udeležencem najprej povemo pesem iz knjige: Škatlico imam, / da vanjo dam, / tegobe vse, / ki me peste …

Vprašamo, o čem govori pesem. Povemo, da je bila zgodba, ki jo bomo prebrali prvotno napisana v španščini. Govori o dečku z imenom Juan, ki živi na severu Argentine. Naročimo jim, da se udobno namestijo in poslušajo zgodbo. Pozorni naj bodo na to, kdaj bodo v zgodbi slišali pesem, ki smo jo prebrali na začetku.

2. Interpretativno preberemo del zgodbe npr. Juanovo zgodbo, v katerem se pojavi pesem, nato vprašamo, kakšna se jim je zdela zgodba in kako jo doživljajo. Vprašamo tudi, kdaj so slišali pesem v zgodbi in kdo jo je prepeval ter zakaj.

Pogovor vodimo ob naslednjih vprašanjih: Kakšna se vam je zdela zgodba?; Kako ste jo doživeli?; Kdo je prepeval pesem, ki ste jo slišali na začetku. Kaj mislite zakaj?

3. Nato določimo dva udeleženca, ki predstavljata književni osebi Juana in Anarino. Ostali naredijo kolono pred škatlo s predmeti, ki smo jo predhodno pripravili. Ko so na vrsti, vzamejo po en predmet iz škatle in premislijo, komu pripada. Vsak posebej izroči svoj predmet Juanu ali Anarini in reče: Izvoli, to je tvoje. Ko Književna lika dobita vse predmete, ju vprašamo, ali so vsi predmeti zares njuni in ali bi morda katerega zamenjala.

4. Udeležence razdelimo v skupine (4–5 oseb) in vsaka dobi svojo škatlo, da bodo izdelali škatlo spomina. Določijo, katero osebo želijo predstavljati in v škatlo spravijo predmete, ki jih spominjajo nanje.

5. Škatle pospravimo v vrečo in jih skrbno odnesemo v gozd ali drugo mesto v naravi, kjer je dovolj naravnega materiala. Delo še vedno poteka po skupinah.

Zaradi njihove varnosti jim omejimo prostor gibanja. Njihova naloga je, da poiščejo in iz naravnega materiala zgradijo mesto. Pred delom ponovimo, kaj vse spada med naravne materiale. Svoje mesto tudi preimenujejo in ob izdelavi oblikujejo pripoved, ki jo nato predstavijo. Kdor pripoveduje zgodbo, se vživi v književnega junaka, pomaga si lahko s škatlo spomina in predmeti v njej.

Opozorimo jih, da vsak pripoveduje nekaj časa, pri tem ni prekratek ali predolg.

6. Izdelke otrok fotografiramo. Če imamo dovoljenje, pripovedovanje udeležencev lahko tudi posnamemo.

VEČ IZZIVOV

1. Če odhoda v gozd ni možno izvesti, učenci izdelke iz naravnega materiala lahko izdelajo v razredu. V tem primeru jim naravni material priskrbimo mi ali pa ga prinesejo sami.

2. Izdelke skupin lahko fotografiramo in naredimo razstavo.

3. Z dovoljenjem, pripovedovanje v skupini lahko tudi posnamemo.

- 71 -

Prilagoditve ob izvedbi na daljavo.

UdeleĹženci lahko svoje razumevanje besedila preverijo tudi s kvizom: https://kahoot.it/challenge/03242658?challenge-id=141a17ef-cc6b-4495a022-a9a9e11bbbe2_1592899573628 Game PIN: 03242658

- 72 -

Didaktizacija Tjaše Doliak Pri izvedbi uporabimo strategijo Montserrat Sarto Pripovedujem pravljico (Sarto 2015: 48). S to strategijo želimo otroke pripeljati do tega, da bodo sami pripovedovali zgodbo. Pri tem jim pomagamo z vprašanji, s katerimi skušamo poglobiti in razviti razumevanje prebranega, analizirati zgodbo in spodbuditi otrokovo domišljijo.

Opis skupine • Drugo vzgojno-izobraževalno obdobje.

• Največ 15 otrok.

Cilji Književnost, pripovedovanje: • Tvorjenje in pripovedovanje zgodbe.

• Podoživljanje zgodbe.

Likovna umetnost: • Oblikovanje zunanjih prostorov različnih oblik z zvijanjem, zgibanjem, rezanjem, lepljenjem in sestavljanjem odpadnega materiala.

• Oblikovanje mesta Cartón po domišljiji.

Kaj potrebujemo za izvedbo • Knjiga Maríe Terese Andruetto Juanova dežela (Medvode: Malinc, 2014).

• Lističi z vprašanji, vezanimi na zgodbo, ki so izhodišče za pogovor z otroki (Prloga 1).

• Različni odpadni materiali, lepilo.

• Aplikacija ChatterPix Kids (http://www.duckduckmoose.com/educationaliphone-itouch-apps-for-kids/chatterpixkids/).

4 ure.

Čas potreben za izvedbo

Prednosti in pasti Strategija je zanimiva, saj otrokom omogoča razvijanje pozornosti in spodbuja domišljijo. Izbrali smo takšno zgodbo, ki bo pritegnila otrokovo pozornost in jo bo tudi sami želel pripovedovati.

Paziti moramo, da med izvedbo strategije otrokom postavljamo primerna vprašanja oziroma taka, ki jim bodo predstavljala izziv, a bodo nanje lahko odgovorili.

Pazimo, da izvedba ni predolga.

- 73 -

IZVEDBA

Otroci pred izvedbo preberejo besedilo.

1. Pozdravimo in se predstavimo.

2. Otroke razdelimo v skupine. Vsaka skupina naj se pogovori o tem, kaj se jim je iz zgodbe najbolj vtisnilo v spomin: kaj se jim je zdelo smešno, žalostno, nenavadno, kaj je spodbudilo njihovo razmišljanje in podobno. Na razpolago jim damo tudi knjigo, da si lahko z njo pomagajo.

Vsaka skupina predstavi vtise o zgodbi oziroma vsebino na svoj način.

3. Ko obnovimo vsebino, vsakemu udeležencu damo listič z vprašanjem, povezanim z zgodbo (Priloga 1). V dejavnost vključimo vse otroke, tako da z odgovorom vsak pove svoj del zgodbe.

4. Otroke povabimo, naj zaprejo oči. Preberemo jim začetek tretjega poglavja zgodbe, kjer je opisano mesto Karton. Opis preberemo v 1. osebi, kot da bi se mesto samo opisalo.

5. Razložimo, da je takoj, ko je Juan z družino prišel živet v mesto Karton, le-to zaživelo in ga nagovorilo, saj je želelo Juanu nekaj povedati. Kaj mislite, da je mesto reklo Juanu? Kako se je mesto počutilo, ko je videlo, kako v njem ljudje živijo?

6. Otroci oblikujejo maketo mesta Karton iz odpadnega materiala. Pri tem uporabijo tehniko zgibanja, zvijanja, rezanja, lepljenja in sestavljanja.

7. Otroci pripovedujejo zgodbo o mestu Karton. Pri tem uporabijo izdelane makete. Pripovedujejo, kot da bi mesto govorilo svojo zgodbo.

8. Sklenemo s povabilom k refleksiji lastnega dela: pogovorimo se o nastalih zgodbah in si ogledamo ter pokomentiramo različne makete mesta Karton.

Prilagoditve ob izvedbi na daljavo: V okviru e-učenja otroci uporabijo aplikacijo ChatterPix Kids. Ta omogoča, da se sliko spremeni v govoreči element. Otroci bi tako pripravili animacijo, v kateri bi mesto Karton pripovedovalo svojo zgodbo, in sicer zgodbo, ki bi jo otroci predhodno sestavili.

Predstavitev izdelkov: Organiziramo srečanje, na katerem razstavimo različne makete mesta Karton. Ob vsako mesto pritrdimo tudi njegovo zgodbo.

V primeru e-učenja pa pripravimo zbirko (lahko CD) vseh otroških animacij govorečih mest.

PRILOGE

Priloga 1 Primeri vprašanj, povezanih z zgodbo: 1. Kako je živela Juanova družina na severu?

2. Zakaj je Juanova mama rekla: »Zdaj je naše le še to, kar imamo na sebi.«?

3. Zakaj je Juanova družina želela spoznati mesto Karton?

4. Kaj je značilno za mesto Karton?

5. Kdo so kartonarji?

6. Kako je Juan preživljal svoje dni v mestu Karton?

7. Kaj je pogrešal Juan, ko je živel v mestu Karton?

- 74 -

8. Kdo je Anarina?

9. Kako je Anarina preživljala svoje dni v mestu Karton?

10. Kaj je pogrešala Anarina, ko je živela v mestu C+Karton?

11. Kaj sta počela Juan in Anarina skupaj, ko sta se spoznala?

12. Kakšen odnos sta imela Juan in Anarina?

13. Kaj sta storila Anarina in Juan z denarjem, ki sta ga zaslužila s prodajo odpadkov?

14. Zakaj se je Juan odločil, da bi se rad spet vrnil na sever?

15. Kako sta Juan in Anarina živela, ko sta se spet vrnila na sever?

- 75 -

DIDAKTIZACIJE STEFANA

Stefano se napoti v Ameriko, kjer bo začel novo življenje daleč od lakote, ki v času po prvi svetovni vojni vlada v njegovi domovini Italiji. Težavna pot, neznani kraji, kjer mora svoje življenje začeti od začetka, in proces odraščanja ter zorenja v okolju, ki je včasih tudi sovražno, poseljujejo pripoved, ki išče mostove med obujanjem preteklosti in načrti za prihodnost v novi domovini.

Stefano je realistična pripoved, ki jo odlikujeta značilni poetični jezik in presenetljive oblikovne prvine argentinske mojstrice besede Maríe Terese Andruetto. V novem v slovenščino prevedenem besedilu nas ta z Andersenovo nagrado ovenčana avtorica vsaj za nekaj časa postavi v kožo tistih, ki so zaradi takšnih ali drugačnih razlogov prisiljeni svoje življenje živeti daleč od okolja, v katerem so se rodili.

- 76 -

Didaktizacija Lucije Selan

Opis skupine Dejavnost je namenja udeležencem drugega in tretjega vzgojno izobraževalnega obdobja.

Cilji • Razmišljanje o vsebini pesmi Scrivimi.

• Poglabljanje vedenja o migracijah.

• Pripravljanje lepljenke v obliki slike z okvirjem.

• Pisanje lastne zgodbe, ki je prikrojena sodobnemu času.

Kaj potrebujemo za izvedbo?

• Knjigo Maríe terese Andruetto Stefano (Medvode: Malinc, 2018).

• Karton, časopisne izrezke, članki, fotografije iz spleta.

• Posnetek pesmi Scrivimi (YouTube). Čas, potreben za izvedbo 45 minut.

Prednosti in pasti Knjiga je dolga, zato je dobro, da jo učenci preberejo že prej sami.

Gre za občutljivo temo migracij. Pri izberi besed moramo biti previdni.

IZVEDBA

1. Udeležencem predvajamo pesem Scrivimi.

2. Pogovorimo se o vsebini pesmi in kdo bi lahko to pel.

3. Predstavimo zgodbo Stefana.

4. Oblikujemo sodobni okvir in udeležencem povemo, da bomo vanjo vstavili njihovo zgodbo o Stefanu. Udeleženci oblikujejo Stefanovo zgodbo, prikrojeno današnjemu času in razmeram.

5. Kot »sliko« v okvir postavimo njihov zapis spremenjene zgodbe.

VEČ IZZIVOV

Okvir lahko učenci izdelajo tudi na računalniku.

V nižjih razredih lahko tudi naslikajo sliko Stefana in pripovedujejo njegovo zgodbo ob okvirju.

Možnost medpredmetnega povezovanja z zgodovino

- 77 -

Didaktizacija Sare Spruk Pri izvedbi delavnice uporabimo strategijo Montserrat Sarto Kakšni so? (Sarto 2015: 86). Učenci delajo skupinsko in preko nje poglobljeno spoznajo literarne osebe in njihove značilnosti. Osredotočimo se na njihov videz in karakterne značilnosti ter na čustva, ki jih doživljajo, njihov socialni status, obnašanje, itd. Udeleženci ugotovijo, da v besedilu ni veliko opisov in ilustracij glavnega junaka, zato jih spodbudimo, da sami »oblečejo« glavnega junaka.

Opis skupine Dejavnost je namenja udeležencem med 12. in 14. letom starosti (7. do 9. razred osnovne šole).

Cilji Književnost, pripovedovanje: • Branje z razumevanjem in razmišljanje o prebranem.

• Podoživljanje zgodbe in tvorjenje nove pripovedi po domišljiji.

Likovna umetnost: • Oblikovanje motiva po domišljiji.

• Izdelava fotografije, pri čemer so pozorni na kadriranje.

• Spoznavanjo pojma kader in kompozicija.

Kaj potrebujemo za izvedbo?

• Knjigo Maríe terese Andruetto Stefano (Medvode: Malinc, 2018).

• Računalnik, projektor, fotoaparat, mobilni telefon.

• Natisnjene ilustracije iz knjige (Priloga 1).

• Barve za obraz, stari predmeti in oblačila. Prinesejo jih tudi udeleženci.

• Liste papirja in pisalni pribor.

• Pripovedovalne kocke • Kviz (Priloga 2). Čas, potreben za izvedbo 4–5 šolskih ur Prednosti in pasti S to strategijo udeleženci poglobljeno spoznajo literarne osebe in njihove značilnosti.

Glavni junak zgodbe je moški, zato poskrbimo, da je v vsaki skupini vsaj en deček.

- 78 -

Spodbudimo jih, da se tudi sami spremenijo v Stefana in jih s tem motiviramo k sodelovanju in globljemu razmišljanju o sami zgodbi. Dokazano je, da motivacija za branje pri dečkih močno upade, zato jih s takšnimi dejavnostmi skušamo dodatno motivirati.

Pri ustvarjanju pripovedi se udeleženci lahko soočijo z različnimi težavami. V pomoč jim ponudimo pripovedovalne kocke, s katerimi lažje tvorijo trodelno zgradbo (uvod, jedro in zaključek) in odgovarjajo na 5 vprašanj (kdo, kje, kdaj, kje in zakaj).

Paziti moramo, da udeleženci v skupinah sodelujejo tako, da vsak prispeva svoj del. Pozorni smo, na njihovo komunikacijo in sprejemanje kompromisov. Navajamo jih, na skupinsko delo in sprejemanje različnih mnenj. Zavedati se moramo, da lahko pride do nesoglasij, zato je dobro, da se na to prej pripravimo.

Izvedba dejavnosti je predvidena z vmesnimi prekinitvami, zato moramo paziti, da motivacija in zanimanje med izvedbo ne upadeta.

IZVEDBA

1. Pred izvedbo didaktizacije udeleženci preberejo besedilo (lahko tudi kot domače branje).

2. Udeležencem uvodoma pokažemo ilustracije iz knjige (Priloga 1) in se o njih pogovorimo. Pogovorimo se o dogodkih, ki so se jim najbolj vtisnili v spomin.

3. Vodimo pogovor in jih usmerjamo z vprašanji. Pazimo, da so aktivni vsi udeleženci.

Postavljamo vprašanja različne težavnosti in spodbujamo sodelovanje vseh.

Primeri vprašanj: Kdo je upodobljen na ilustraciji?; Katere so najpomembnejše literarne osebe v besedilu?; Kakšna je ta oseba?; Kdo je glavni junak v zgodbi?; Kakšen je njegov videz?; Kakšna imena imajo druge osebe?; Od kod so literarne osebe?; Kako so povezane z glavnim junakom?; Kaj so posamezne osebe doživele?; Kako so se ob tem počutile, kakšni so bili njihovi čustveni odzivi in zakaj?; Katere osebe še nastopajo v zgodbi?

Nadaljujemo z vprašanji o dogajanju ter prostoru in času: Kako se zgodba začne?; Kaj se v zgodbi dogaja?; Kje se zgodba odvija?; Zakaj do tega pride?; Kako se zgodba konča (kako udeleženci doživljajo konec, je ta srečen, žalosten)?

Odgovorimo na 5 pomembnih vprašanj (kdo, kaj, kje, kdaj in zakaj).

4. Ilustracije skušamo postaviti v takšno zaporedje dogodkov, kot so predstavljeni v knjigi, in obnovimo vsebino in preverimo razumevanje besedila. Vprašamo, kakšne so se jim zdele ilustracije v knjigi, povprašamo, zakaj po njihovem mnenju glavni junak na njih ni upodobljen.

5. Udeleženci se razdelijo v 4 ali 5 skupin. Vsaka skupina izbere enega člana, ki ga bo »oblekla« v Stefana. Priporočljivo je, da je v vsaki skupini vsaj en deček, ki lahko postane Stefano. Spodbudimo jih, naj najprej izdelajo načrt, si razdelijo naloge in v šoli ter doma poiščejo potrebne pripomočke (oblačila, stare predmete, itd.). V šoli bodo Stefana oblekli, uredili in fotografirali, nato pa ustvarili svojo zgodbo. Navodila o tem bodo dobili kasneje.

6. Udeleženci poiščejo svoj kotiček in si izmenjajo ideje in mnenja o tem, kakšna je Stefanova podoba. Ni potrebno, da govorijo le o zunanjih značilnostih, spodbujamo tudi razmišljanje o njegovih značajskih lastnostih in čustvih.

Opozorimo, naj bodo pozorni tudi na izraz na obrazu, ki nam veliko pove o človeku. Ideje oziroma skico lahko zapišejo oziroma narišejo na list. Vsaka skupina učitelju poroča, kaj so se dogovorili in katere pripomočke bodo potrebovali. Oblačila in ostale pripomočke si priskrbijo sami, pri tem jim lahko pomaga tudi učitelj/-ica.

- 79 -

7. Naslednjič z delom nadaljujejo v šoli, kjer uredijo ter fotografirajo Stefana.

Fotografijo po želji uredijo tudi v računalniških programih.

8. Ko skupine ustvarijo svoje fotografije, je njihova naloga še, da ustvarijo svojo zgodbo o Stefanu z naslednjimi značilnostmi: • Kako bi se njegovo življenje odvijalo danes?

• Poiščite drugačen konec zgodbe.

• Kaj bi se zgodilo, če Stefanova mama ne bi umrla?

• Kaj bi se zgodilo, če bi se Stefano poročil z Lino?

• Kaj bi bilo, če mu lastnik trgovine ne bi dal saksofona?

Skupina izbere eno od navodil in ustvari svojo pripoved.

9. Vsaka skupina svojo zgodbo predstavi sošolcem in pri tem projicira svojo fotografijo Stefana.

10. Za konec izvedemo analizo in refleksijo dela skupaj u udeleženci. Pogovorimo se o tem, kakšne fotografije in zgodbe so nastale ter zakaj se med seboj razlikujejo. Vprašamo jih tudi, kako so po skupinah med seboj sodelovali in kaj je kdo prispeval. Udeleženci izrazijo svoje mnenje o izvedbi (so se zabavali, je bilo zanimivo itd.), saj je pomembno, da ustvarijo pozitiven odnos do branja in literature.

VEČ IZZIVOV

1. V prvem koraku izvedbe, učitelj lahko zgodbo bere tudi po nadaljevanjih. Vsak dan nameni branju 15 minut. Učenci se pri tem udobno namestijo in poslušajo zgodbo. Učitelj bere interpretativno in neha brati ob pomembnih dogodkih, tako da učencem vzbudi zanimanje o tem, kako se bo zgodba nadaljevala.

2. V osmem koraku, ko učenci oblikujejo svojo zgodbo, lahko dodamo še eno dejavnost.

Udeleženci lahko dogodke posnamejo in ustvarijo krajši animiran film.

Udeleženci lahko ustvarijo več fotografij, ki jih učitelj/-ica natisne. Te vstavijo v svojo pripoved.

Prilagoditve ob izvedbi na daljavo: 1. Udeleženci si ogledajo trailer Stefano na spletni povezavi: https://www.youtube. com/watch?v=N-FtCDI6vf4.

2. Razumevanje besedila lahko preverimo s kvizom: https://kahoot.it/challenge/07764592?challenge-id=141a17ef-cc6b-4495a022-a9a9e11bbbe2_1592896107353 Game PIN: 07764592 Predstavitev izdelkov: razstava fotografij v šolski avli, video posnetek, ki ga lahko objavijo na spletu.

- 80 -

PRILOGE

Priloga 1 Ilustracije iz knjige Stefano.

Priloga 2: Kviz

- 81 -

Didaktizacija Tjaše Doliak Pri izvedbi uporabimo strategijo Montserrat Sarto Izvoli, to je tvoje (Sarto 2015: 42). Z izvedbo te strategije otroci pokažejo, kako so razumeli zgodbo. Razumevanje pokažejo tako, da predmete, ki jih dobijo med izvedbo, povežejo s književnimi osebami.

Opis skupine • Drugo vzgojno-izobraževalno obdobje • Tretje vzgojno-izobraževalno obdobje • Največ 12 otrok.

Cilji Književnost, pripovedovanje: • Tvorjenje in pripovedovanje zgodbe.

• Podoživljanje zgodbe.

Likovna umetnost: • Razvijanje občutka za uporabo različnih vrst linij.

• Oblikovanje kompozicije z nizanjem različnih linij (tankih, debelih, ravnih, krivih …).

• Oblikovanje kompozicije po domišljiji.

Kaj potrebujemo za izvedbo • Knjiga Maríe Terese Andruetto Stefano.

• Predmeti in stare fotografije, ki so povezani s književnimi osebami v zgodbi (zemljevid Italije, zemljevid Argentine, fotografija mame, harmonika, krava, ladja, saksofon, cirkuški predmeti, Emina obleka …) (Priloga1).

• Predmeti in fotografije, ki jih otroci prinesejo od doma.

• Fotografije predmetov, ki jih otroci prinesejo na srečanje/kopije fotografij, ki jih otroci prinesejo na srečanje.

4 ure.

Čas, potreben za izvedbo

Prednosti in pasti Strategija je zanimiva in živahna, saj zahteva gibanje. Izvedba je posebno uspešna, če izberemo primerno zgodbo, v kateri je mogoče izbrane predmete pripisati književnim osebam.

- 82 -

Težave pri izvedbi strategije lahko nastopijo, če otroci ne razumejo prebranega in če izbrani predmeti niso dovolj značilni za posamezno književno osebo. Pazimo, da otroci ne postanejo preveč hrupni.

IZVEDBA

1. Otroci preberejo zgodbo že pred izvedbo. Naročimo, naj na srečanje prinesejo en predmet ali eno fotografijo, na katero so posebej navezani.

2. Otroke povabimo v krog. Vprašamo jih, katera oseba iz zgodbe jim je bila najbolj všeč, kdo se jim je zdel najbolj zanimiv, kdo je najpomembnejša oseba, kdo za zgodbo ni tako pomemben in podobno. Nato izberemo 5 do 6 oseb iz zgodbe (npr. Stefano, mama, Ema, Lina, Tersa, Aldo Moretti) in 5 do 6 otrok prosimo, naj za nekaj časa postanejo te književne osebe.

Otroci se postavijo v 2 vrsti, ki si stojita nasproti (na eni strani »književne osebe« na drugi strani ostali otroci).

V sredino postavimo košaro s predmeti in fotografijami, ki pripadajo književnim osebam (Priloga 1). Otroci na naš znak vzamejo predmet/fotografijo iz košare in ga izročijo književni osebi, ki jim predmet po njihovem mnenju pripada. Pri tem rečejo »Izvoli«.

Ko otroci razdelijo vse predmete iz košare, vprašamo književne osebe, ali stvari, ki jih imajo, res pripadajo njihovemu junaku.

3. Otroke razdelimo v skupine. Vsaka skupina se spremeni v enega književnega junaka, ki smo ga vključili v strategijo ter dobi enega od njegovih predmetov ali fotografij. Skupina si izmisli zgodbo tega predmeta, kaj bi jim ta predmet lahko povedal, kaj bi jim lahko povedal o književnem junaku, kako se počuti in podobno.

Skupine predstavijo zgodbe predmetov.

4. Otroke povabimo, da se vnovič posedejo v krog. Vsak otrok na sredino kroga postavi predmet/fotografijo, ki ga je prinesel na srečanje.

5. Vprašamo jih, zakaj jim je predmet/fotografija tako pri srcu, od kod prihaja, kje je bila fotografija posneta, kaj se je na tisti dan zgodilo, čemu služi predmet, kaj bi predmet/fotografija o sebi povedal ostalim otrokom in podobno. Otroci sestavijo zgodbo o njihovem predmetu/o njihovi fotografiji.

6. Otroci oziroma njihovi predmeti/fotografije pripovedujejo svojo zgodbo ostalim otrokom.

7. Otroci na podlago prilepijo fotografijo predmeta/kopijo fotografije, ki so ga prinesli na srečanje. Oblikujejo kompozicijo v kombinaciji risbe in fotografije.

Fotografijo dopolnijo tako, da na podlago nizajo različne črte (tanke, debele, ravne, krive …), s katerimi upodobijo zgodbo, ki se skriva za predmetom/ fotografijo.

8. Za konec otroke povabimo k refleksiji o lastnem delu tako, da se pogovorimo o nastalih zgodbah in si ogledamo ter analiziramo nastale izdelke.

Prilagoditve ob izvedbi na daljavo Otroci oblikujejo posnetek, v katerem izbrani predmet oziroma fotografija pripoveduje svojo zgodbo.

- 83 -

PRILOGE

Priloga 1 Fotografije predmetov:

- 84 -

ODZIVI NA NAŠE DELO PRISPEVEK V PRIMORSKIH NOVICAH PESTER POUK NA DALJAVO IN PROJEKT PRINO V zadnjih dveh tednih šolskega leta je bilo na srednji šoli Simona Gregorčiča v Dolini delovno in živahno; začelo se je namreč sodelovanje med večstopenjskim ravnateljstvom Josipa Pangerca in pedagoško fakulteto Univerze na Primorskem. Pri projektu so bili vpleteni učenci petega razreda osnovne šole Voranc v Dolini in vsi razredi nižje srednje šole Gregorčič ter mlade študentke razrednega pouka. Ker je letos zaradi izrednih razmer pouk potekal na daljavo, je sodelovanje potekalo kar v spletnih učilnicah na Google Meetu.

PROJEKT PRINO - izvedba didaktizacij književnih besedil na daljavo Projekt Pripovedovalne strategije med inovacijo in pedagoško prakso (PRINO) predstavlja načine didaktizacije knjižnih gradiv za otroke ter jih preizkuša v pedagoški praksi. Didaktične spodbude so nastale pod mentorskim vodstvom treh univerzitetnih profesoric dr. Barbare Pregelj, pridružene profesorice na Fakulteti za humanistiko na Univerzi v Novi Gorici, prevajalke in urednice na založbi Malinc, dr. Barbare Baloh, strokovnjakinje za didaktiko slovenščine na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem in dr. Ede Birsa, strokovnjakinje za didaktiko likovne umetnosti na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem.

Projekt PRINO spodbuja otroke h kakovostnemu in ustvarjalnemu branju z uporabo inovativnih ter interaktivnih pristopov prek pripovedovanja z zanimivimi gradivi.

Juanova dežela, s knjigo na pot Prvo srečanje projekta, ki je potekalo v četrtek, 4. junija, je bilo namenjeno učencem petega razreda osnovne šole in učencem prvega in drugih razredov nižje srednje šole. Učno uro sta pripravili študentki Lucija Selan in Anika Velišček, študentka Tjaša Doliak pa je pomagala pri izvedbi. Učencem sta najprej predstavili ilustracije zgodbe Juanova dežela avtorice Marie Terese Andruetto, nato so si učenci izmislili svojo zgodbo glede na podane ilustracije in jo zapisali. Oblikovali so okvir svoje Juanove dežele v obliki e-lepljenke; iz teh nalog bo nastala zbirka zgodb Juanove dežele, ki bo zaživela na spletni strani založbe Malinc. Šele na koncu sta študentki prebrali Andruettino zgodbo o Juanovi deželi in jo z učenci primerjali z njihovimi izdelki.

MNENJA UČENCEV IN ŠTUDENTK Bilo je zelo lepo in sem se naučil, da je treba ravnati lepo s knjigami. (Aaron B., 1. razred) Meni je bila učna ura s študentkami zelo lepa. Zelo sem se zabavala, poslušala sem in s tem sem se tudi naučila nekaj zanimivih stvari. Najbolj mi je bilo všeč, ko smo vsi sestavljali z idejami nove zgodbe, ker imam rada igro s fantazijo in zato sem se imela zelo lepo. (Aurora, 1. razred)

- 85 -

Ura mi je bila zanimiva, ker smo si izmišljali zgodbe s pomočjo slik. Na koncu učne ure so nam predvajali originalno zgodbo Juanova dežela, ki mi je bila izredno zanimiva. (Andrej, 5. razred) Res sva veseli, da sva bili lahko del tega projekta. Najin cilj je bil, da učenci razvijejo veselje do pripovedovanja in branja, kritično mišljenje in da so pri tem ustvarjalni. Mislim, da nama je to uspelo. Žal je bilo, zaradi načina izvedbe preko spleta, kar nekaj tehničnih težav, vendar pa brez tega ne gre. Največja zahvala gre seveda učiteljicam in profesoricam, ki so tak način dela uporabile vsak dan, pri vseh predmetih, dalj časa. Upam, da se bomo še kdaj lotili takšnega ali drugačnega projekta. (Lucija Selan) Veseli me, da so učenci dobro sodelovali in se vživeli v temo, tako da so na koncu nastale zanimive in originalne nove zgodbe iz Juanove dežele. Zahvala gre predvsem ravnateljici, učiteljicam in profesoricam Večstopenjske šole Josip Pangerc, ki so nam omogočile izvedbo dejavnosti z njihovimi učenci. Ta drugačna in posebna izkušnja je lahko pomembna podlaga za naš bodoči poklic. (Tjaša Doliak)

- 86 -

KOMENTAR UČITELJICE VALENTINE BANDI Vzgojiteljice smo bile zaradi izrednih zdravstvenih razmer primorane vseskozi iskati inovativne načine za podajanje snovi in ohranjanje stikov z otroki. Tudi letošnji zaključni pozdrav bodočih prvošolčkov, ki so zapustili vrtce Večstopenjske šole Josip Pangerc, je potekal v drugačni obliki kot doslej. Otroci so se bili namreč primorani posloviti na daljavo.

Pojavila se je tako potreba za iskanje nekonvencionalnih rešitev. Izredne okoliščine so postale izjemna priložnost za udejanjanje projekta PRINO. V okviru projekta sta pod mentorstvom dr. Barbare Baloh, študentki Mija Umer in Barbara Masten predstavili Mizarjevo zgodbo. Otroci so si tako na zaključnem pozdravu ogledali senčno predstavo, katere učinkovita izvedba je otroke prevzela in očarala. Večini otrok je bila verjetno ta gledališka zvrst tuja, prav gotovo pa je za vse bila novost ta, da smo si ogledali senčno predstavo na skupinskem spletnem srečanju. Prvič smo se tudi zbrali v tako velikem številu, bilo je namreč prisotnih 36 otrok iz petih vrtcev naše Večstopenjske šole, in sicer iz otroških vrtcev Kekec, Miškolin, Mavrica, Pika Nogavička in Palčica. Otroci so spoznali Mizarjevo zgodbo na inovativen način, ne le preko golega branja in pripovedovanja, temveč preko senčnih lutk, na ustvarjalen način. Tako podana zgodba ostane otrokom trajno v spominu.

KOMENTAR UČITELJICE ZORKE MILIČEVIČ V svet pravljice, tudi na daljavo, ob izvedbi projekta PRINO. Učenci OŠ Prežihov Voranc Dolina - Mačkolje so v obdobju šole na daljavo, pod vodstvom učiteljice, sodelovali pri izvedbi projekta PRINO. Preko pripovedovalnih strategij med inovacijo in pedagoško prakso študentk Pedagoške fakultete iz Kopra, so učenci vstopili v svet pravljice Mizarjeva zgodba. Projekt se je odvijal v obliki kreativne delavnice na daljavo preko spletne aplikacije Meet, kjer smo se najprej zbrali z učenci 1. in 2. razreda, nato pa še z učenci 3., 4. in 5. razreda. Študentke so našim učencem pod mentorstvom treh univerzitetnih profesoric dr.

Barbare Pregelj, dr. Barbare Baloh in dr. Ede Birsa, kreativno, likovno in interaktivno predstavile književno delo Mizarjeva zgodba.

Učenci so si v okviru projekta ogledali posnetek senčnih lutk in ob slikovnem gradivu prisluhnili ustvarjalnemu branju. Študentke so pritegnile učence k dejavnemu sodelovanju in poustvarjanju, tako da so se spustili v domišljijski svet književnih junakov. Učence so povabile k reševanju zanimive bralne in ustvarjalne likovne naloge. Vsi so zelo aktivno sodelovali in nastale so zanimive zgodbe ter najrazličnejši likovni izdelki modernega barona.

- 87 -

PREDSTAVITEV ZALOŽBE MALINC Založba Malinc od leta 2012 izdaja kakovostno mladinsko književnost in si prizadeva za večjo književno raznolikost. Osredinjena je na izdajanje avtoric in avtorjev španskega govornega področja in manjšinskih literatur, povezanih s špansko kulturo, kot so baskovski, katalonski in galicijski avtorji. Izdajajo tudi besedila manj poznanih evropskih in svetovnih literatur. S projekti promocije in motiviranja branja prenašajo akademsko znanje v prakso: vodijo bralnomotivacijske projekte, organizirajo in izvajajo izobraževanja mentorjev branja, literarna branja ter obiske tujih avtorjev.

Tako dvigujejo splošno bralno pismenost, medkulturne in jezikovne kompetence ter vključujejo ranljive skupine, še zlasti osebe z disleksijo.

Več o založbi na www.malinc.si

PREDSTAVITEV PEDAGOŠKE FAKULTETE UNIVERZE NA PRIMORSKEM Pedagoška fakulteta (v nadaljevanju UP PEF) je bila ustanovljena leta 2003. UP PEF je članica Univerze na Primorskem.

Na področju študijske dejavnosti UP PEF izvaja različne študijske programe za izobraževanje učiteljev. Izvaja naslednje programe na prvi, drugi in tretji stopnji: univerzitetni študijski program Razredni pouk (smer Razredni pouk in smer Razredni pouk za zavode z italijanskim učnim jezikom), univerzitetni študijski program Pedagogika, univerzitetni študijski program Socialna pedagogika, visokošolski strokovni študijski program Predšolska vzgoja (smer Predšolska vzgoja in smer Predšolska vzgoja za zavode z italijanskim učnim jezikom), magistrski študijski program Inkluzivna pedagogika, magistrski študijski program Izobraževanje odraslih in razvoj kariere, magistrski študijski program Razredni pouk, magistrski študijski program Socialna pedagogika, magistrski študijski program Zgodnje učenje. Ter doktorski študijski program Edukacijske vede in doktorski študijski program Zgodnje učenje in poučevanje.

Na področju znanstveno-raziskovalnega dela v okviru fakultete deluje Inštitut za edukacijske vede. UP PEF sodeluje v lokalnem okolju z delodajalci bodočih diplomantov, saj poteka praktični del študijskih programov ravno v teh okoljih.

Sodelovanje z vzgojno izobraževalnimi zavodi – vrtci in osnovnimi šolami s področja celotne Slovenije se nadgrajuje tudi na znanstveno-raziskovalnem področju s izvajanjem projektov in na področju nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju.

V lokalnem okviru se UP PEF povezuje s članicami Univerze na Primorskem tako pri oblikovanju novih interdisciplinarnih pedagoških programov kot tudi pri nudenju pedagoških vsebin v študijske programe drugih članic UP.

- 88 -

OB KONCU ...

Sara Spruk K projektu PRINO sem pristopila z željo po novih izkušnjah in znanju. Kmalu po začetku nas je nepričakovano presenetila situacija s koronavirusom in znašli smo se v karanteni. Sprva sem dvomila o tem, da bo naše sodelovanje uspešno, vendar smo vsi sodelujoči iskali načine, kako bi projekt izvajali na daljavo. Naši sestanki so tako potekali preko aplikacije Zoom, kar je bilo na začetku zame težko in sem potrebovala kar nekaj časa, da sem se privadila. Na žalost mi je nekaj težav predstavljala slaba internetna povezava in nepoznavanje tehnologije. Pri tem mi je bila v veliko pomoč podpora vseh sodelujočih, saj sem jim svoje težave in pomisleke lahko zaupala, se o njih pogovorila in dobila njihova mnenja in ideje. Naše sodelovanje je bilo zaradi okoliščin težko, saj se s sodelujočimi nismo mogli srečati in dogovarjati v živo.

Večkrat sem se znašla v situaciji, ko nisem bila prepričana, če razmišljam v pravi smeri in če so moje zamisli ustrezne.

V moji prvi didaktizaciji zato ni bilo zaslediti inovativnosti, kasneje sem ugotovila, da smo imele vse študentke podobne težave. Na skupnem sestanku smo se dogovorili, kako bomo naše priprave oblikovali v prihodnje. Sama sem prišla do spoznanja, kako pomembno je, da svoje pomisleke in nejasnosti izrazimo in dobimo povratne informacije naših mentorjev in kolegov, ki nam močno olajšajo delo. Kljub temu, da je bilo sodelovanje na daljavo in preko računalnika zame težko, sem v tem času dobila veliko novih kompetenc in izkušenj. Spoznala sem, kako pomembno je timsko delo in medsebojna pomoč kolegov, kar mi bo koristilo v moji bodoči službi razredne profesorice. Primorana sem bila tudi, da se seznanim in naučim uporabljati različno tehnologijo in spletne aplikacije. Največ sem se naučila z izvedbo didaktizacije na daljavo v eni izmed italijanskih osnovnih šol. Spoznala sem, da se je za tako obliko potrebno dobro pripraviti in predvideti možne zaplete. Potrebno je dobro poznati prednosti in omejitve programov, preko katerih poteka poučevanje. Dejavnosti je potrebno prilagoditi času, ki nam je na voljo, učenca pa pri tem ustrezno motivirati za sodelovanje. Zelo pomembno je, da učencem damo dovolj jasna navodila za njihove aktivnosti in jim pustimo, da so sami čim bolj ustvarjalni. Rada bi povedala, da sem pri izvedbi projekta in na skupnih srečanjih uživala. Sodelujoči smo se sčasoma med seboj bolje spoznali in se povezali, zato so bila naša druženja produktivnejša.

Lucija Selan Sodelovanje na tem projektu je bila zame zelo zanimiva in poučna izkušnja. Želela sem odkrivati nove poti in iskati drugačne možnosti poučevanja. Seveda je bilo na začetku težko stopiti iz okvirjev, ki so nam jih postavili na fakulteti, vendar pa sem jih s časoma razrahljala in poiskala rešitve, ki so bile bolj domiselne in drugačne.

Predvsem sem poskušala spreminjati strukturo in tipičen potek ure, uporabljala sem različna orodja in se v njih izpopolnjevala ter vključila različne strategije, ki sem jih razširila in prilagodila zadanim ciljem. Seveda sem pri vsem tem naletela tudi na različne težave. Pogosto sem se morala vprašati, kako oblikovati dejavnosti, da bi udeleženci in udeleženke odnesli od njih kar se da veliko, a da hkrati pri tem ne bi potrebovali veliko materialov in pripomočkov. Pri pripravljanju didaktizacij je bila moja želja, da se o vsebini tudi pogovorimo, vendar ne na klasičen način, kjer bi pogovor tekel le v smeri poteka in vsebine. Pri udeležencih in udeleženkah sem želela razvijati lastno kritično mišljenje, zato je bil zame izrednega pomena tudi razmislek, kakšna vprašanja zastavljati. Prav tako sem imela podoben cilj pri ustvarjanju likovnih

- 89 -

del. Poskušala sem vključiti naloge, ki ne bi predpostavile končnih izdelkov. Torej naj bi bile naloge čim bolj odprte in bi puščale širok spekter možnosti.

Menim, da sem cilje dosegla, vendar pa bi lahko svoje ideje prav gotovo še bolje izpopolnila. V prihodnje bi se osredotočila predvsem na to, kako učencem podati navodila, ki bi bila razumljiva in jih ne bi usmerila v enosmerno ulico. Pri izvedeni didaktizacije sem imela prav ta problem. Sicer nekaj težav pripisujem preveliki skupini udeležencev in udeleženk, preveliki starostni razliki med njimi in pa tehničnim težavam. Kljub temu, da na zunanje dejavnike nimamo vpliva, pa se zavedam, da možnosti za izboljšave še vedno obstajajo.

Vesela sem, da sem bila del tega projekta, saj sem se začela zavedati, kako pomembno je razmišljati izven okvirjev. Prav gotovo pa so cilji, ki sem si jih zadajala tekom projekta, postali tudi vodilo moje nadaljnji poti poučevanja.

Barbara Masten K projektu sem pristopila predvsem zaradi nadgrajevanja znanja iz poučevanja književnosti, kako otroku na najzanimivejši način predstavim neko knjižno delo. Kljub delu na daljavo, se mi zdi, da sem pridobila želeno znanje, veliko sem pridobila tudi novih idej, ki smo jih razvijale skupaj s kolegicami pri projektu. Z mentoricami in študentkami smo dobro sodelovale, si pomagale in delile razne ideje. Osebno sem se naučila tudi veliko iz področja razrednega pouka, saj sem poleg dejavnosti za predšolsko vzgojo, v sodelovanju s študentkami oblikovala in izvajala dejavnosti tudi v osnovni šoli. Delo z otroki je potekalo na daljavo, učenci prvega in drugega razreda so zelo uživali v dejavnosti, ki smo jo s kolegico pripravile, bili so tudi zelo ustvarjalni.

Tudi s predšolskimi otroki sva se imeli lepo, vzdušje je bilo zelo prijetno, otroci so si z veseljem ogledali predstavo s senčnimi lutkami. Kljub dobro izvedenim dejavnostim, pa se mi zdi, da delo na daljavo pri tako majhnih otrocih ne more nadomestiti dela v igralnici ali učilnici. Tekom projekta sem spoznala tudi veliko čudovitih književnih del španskih avtorjev, ki jih je izdala založba Malinc. Te so lep skupek zanimivega besedila, pa tudi ilustracij, verjamem, da jih bom vnesla tudi v svoje delo.

V veliko veselje mi je bilo delati pri tem projektu, naučila sem se veliko novega, svoja znanja sem nadgradila, kljub situaciji, ki nas je doletela, pa bom projektno delo ohranila v lepem spominu in pridobljeno znanje uporabljala še naprej.

Mija Umer Ob pridružitvi k projektu sem bila nekoliko zaskrbljena, saj si nisem znala predstavljati, kako bo naše delo potekalo in kaj bo od mene pričakovano. Upala sem, da se bom s časom pridobila novo znanje, izkušnje in pripomogla k projektu s svojimi idejami. V sklopu projekta sem prejela ogromno novega znanja, predvsem v povezavi z pripovedovanjem in inovativnimi oblikami spodbujanja pripovedovanja pri otrocih. Poleg tega sem se zaradi situacije, ki jo je prinesel virus, spoprijela s kar nekaj novimi oblikami interaktivnega dela in od tega veliko odnesla. Ker smo študentke imele možnost svoje dejavnosti izpeljati z otroki, sem pridobila tudi kar nekaj izkušenj iz prakse, ki bodo zagotovo pripomogle k moji poklicni poti. Veliko dela je potekalo v skupinah, v katerih smo se študentke zbližale, si pomagale, se dopolnjevale, naučile sodelovati, pohvaliti druga drugo, pa tudi sprejeti kritiko.

Ko se ozrem na svojo vlogo v projektu, sem nase ponosna. »Trenirala« sem svojo potrpežljivost, kovala ideje in iskala nova znanja. Projekt je iz mene »izvlekel« nekaj, na kar sem z leti študija nekoliko pozabila: zmožnost razmišljanja izven vsakdanjih okvirjev, kar zame pomeni popestritev že tako pestrega poklica. Hvaležna sem za to

- 90 -

izkušnjo, poznanstva in znanje, ki sem ga prejela v teh petih mesecih. Sodelovanje v projektu me je brez dvoma oblikovalo: kot bodočo učiteljico in osebo.

Tjaša Doliak Pri projektu Pripovedovanje med inovacijo in pedagoško prakso smo pod mentorstvom pridr. prof. Barbare Pregelj, doc. dr. Barbare Baloh in doc. dr. Ede Birsa sodelovale tako študentke Pedagoške fakultete kot tudi absolventka Slovenistike.

Sodelovanje pri projektu mi je dalo možnost, da sem spoznala delovanje založbe Malinc, študirala strokovno literaturo in spoznala nekatera dela, ki so izšla pri omenjeni založbi, prisluhnila predavanjem doc. dr. Barbare Baloh in doc. dr. Ede Birsa ter spoznala različne dejavnosti za spodbujanje pripovedovanja otrok. Poleg tega sem imela možnost preizkusiti svoje sposobnosti z oblikovanjem gradiv oziroma didaktizacij treh različnih del, ki so izšla pri založbi Malinc, da bi z njimi otroke spodbudila k branju. Kljub nastalim okoliščinam zaradi koronavirusne bolezni, se je pojavila možnost, da sem eno izmed oblikovanih didaktizacij lahko tudi izvedla, in sicer tako, da sem sodelovala z drugo študentko, ki je bila vključena v projekt.

Veseli me, da sem sodelovala v tem projektu, saj je izpolnil vsa moja pričakovanja.

Omogočil mi je, da sem pridobila veliko novih izkušenj, ki mi bodo služile tako pri bodočem poklicu kot splošno v življenju. Z oblikovanjem didaktizacij sem pridobila veliko novih kompetenc ter razvijala že obstoječe kompetence in znanje tako na področju likovnega ustvarjanja otrok kot na področju pripovedovanja. Pri oblikovanju didaktizacij pa smo se udeleženke usmerile tudi v razmišljanje in načrtovanje interaktivnih dejavnosti oziroma dejavnosti v okviru e-učenja, kar mislim, da je bilo za nas zelo koristno in pomembno, saj postajajo take dejavnosti danes vse bolj prisotne in kompetence za delo z IKT vse bolj potrebne za uspešno delo z otroki. S tem sem se naučila, kako z uporabo inovativnih in interaktivnih pristopov lahko otroke spodbudimo k branju. V ponos mi je bilo predvsem to, da smo didaktizacije lahko izvedle z otroki, četudi v interaktivni obliki preko aplikacije Google Meet. Pri izvedbah pa je bilo zame pomembno sodelovanje s slovensko šolo v Italiji, kar mi je zelo blizu, saj sem tudi sama obiskovala šole v tem okolju ter s v teh šolah nameravam zaposliti.

Pri projektu so imeli pomembno vlogo tudi stiki z ostalimi udeleženci, in sicer z mentoricami projekta in z ostalimi študentkami. Vsaka izmed njih je bila vedno pripravljena sodelovati, izmenjati mnenja in izkušnje ter nuditi pomoč. Vesela sem, da sem v okviru projekta imela možnost razvijati sposobnosti za sodelovanje in timsko delo ter navezati nove stike. Poleg tega pa me je vsaka udeleženka v projektu nekaj naučila oziroma vsaka izmed njih je v meni pustila delček njenega znanja in izkušenj.

Anika Velišček V prvem in tretjem letniku fakultete me je poučevala tudi dr. Barbara Pregelj, od katere sem posrkala veliko znanja, predvsem pa idej, načina razmišljanja, iskanja novih poti raziskovanja in uporabe znanje v praksi. Vedela sem, da bo sodelovanje pri takem projektu prav takšno. In res je bilo. Mislim, da so imeli mentorji srečno roko pri izbiri teme za projekt, načrtovanju dela in izbiri sodelujočih študentk.

Vesela sem, da smo projekt odlično izpeljali v neprijetnih razmerah, to je dokaz, da se lahko marsikaj dobrega naredi, če se razmeram hitro prilagodimo. Ker smo se srečevali prek aplikacije Zoom, je bil to zame najprej tehnični izziv, saj prej res nisem uporabljala podobnih aplikacij in niti nisem bila vajena takšnega načina dela. Potem pa se je vse izkazalo za zelo pozitivno.

Obenem sem hvaležna, da sem spoznala še dr. Edo Birsa in dr. Barbaro Baloh,

saj sta kot iz rokava stresali mnogo idej za obogatitev pouka slovenščine in likovne umetnosti. Če rečem, da sem dobila ogromno odličnih idej, je beseda ogromno premalo. Včasih nisem niti uspela slediti vsem trem mentoricam, ki so nam nakazale številne poti ustvarjanja in bogatenja naših didaktizacij. Poleg tega sem obnovila nekaj svojega znanja likovne umetnosti, ki je bila pri meni vedno na stranskem tiru.

Poudarila bi, da smo s sodelujočimi dekleti spletle posebne vezi. Čeprav nobene ne poznam v živo, se veselim, da se srečamo in pokomentiramo naš priročnik in didaktizacije, ki so nam lahko v ponos. Kako prijeten občutek je, da si naredil nekaj lepega, pozitivnega, uporabnega. Prepričana sem, da bo sodelovanje pri tem projektu dobra referenca zame. Upam, da mi bo to sodelovanje odprlo kakšna poklicna vrata.

- 92 -

VIRI IN LITERATURA Baloh, B. (2019). Umetnost pripovedovanja otrok v zgodnjem otroštvu. Koper: Založba Univerze na Primorskem. (Knjižnica Ludus, 23).

Baker, F. W. (2012). Visual Literacy. V: International Society for Technology in Education: Media Literacy in the K-12 Classroom 41–71. Pridobljeno s spletne strani: http://www.iste.org/docs/ excerpts/MEDLIT-excerpt.pdf; dostopno 5. 9. 2017.

Berger J. (2016). Načini gledanja. Po BBC-jevi televizijski oddaji z Johnom Mergerjem. Ljubljana: Emanat; Šmarje-Sap: Buča.

Birsa, E. (2016). Transfer likovnega znanja in izkušenj v novo učenje. V: Omelčenko, Svitlana (ur.), Aksman, Joanna (ur.). Sučasni perspektyvy osvity. Horlivka: Institute for foreign languages, 283-294, 432-433.

Butina, M. (1995). Slikarsko mišljenje. Od vizualnega k likovnemu. Ljubljana: Cankarjeva založba.

Conrad, G. (1964). The process of art education in the elementary school. Englewood Cliffs, N.J.: Prentice-Hall, cop.

Duh, M. (2004). Vrednotenje kot didaktični problem pri likovni vzgoji. Maribor: Pedagoška fakulteta.

Engel, S. (2000). The stories children tell. Making sense of narratives of childhood. United States of America: W. H. Freeman and Company.

Kearney, R. (2016). O zgodbah. Ljubljana: LUD Literatura.

Kopačin, B. (2014). Ustvarjalnost učiteljev predmeta glasbena umetnost. Revija Didakta, letnik 24, št. 171, 22 - 26. Radovljica Kroflič, B., Gobec, D. (1995): Igra, gib, ustvarjanje, učenje. Ljubljana: Pedagoška obzorja.

Pregelj, B. (2015). Aktualnost bralnomotivacijskih strategij M. Sarto (predgovor k slovenski izdaji). V: Strategije motiviranja za branje. Z izkušnjami slovenskih motivatork in motivatorjev branja.

Medvode: Malinc.

Pregelj, B. (2014). Motiviranje za branje: izkušnje s projektom Leo, leo. Educa, 3/4, 6-17.

Pregelj, B. (2014). LEO, LEO. Priročnik motiviranja branja za šolsko leto 2014/2015. Medvode: Malinc.

Pregelj, B. (2015). LEO, LEO in Španska vas. Priročnik motiviranja za branje v šolskem letu 2015/2016. Medvode: Malinc.

Pregelj, B. (2016). Leo, Leo in španska vas : priročnik motiviranja branja za šolsko leto 2015/2016.

Medvode: Malinc. http://www.biblos.si/lib/book/9789616886192.

Pregelj, B. (2016). Motiviranje za branje : strategije za delo z besedili v letu 2016/2017. 1. natis.

Medvode: Malinc, 34 str., ilustr.

Rinaldi, C. (2017). La pedagogia dell’ascolto: la prospettiva di Reggio Emilia. V: Edwards, Carolyn (ur.), Grandini, Lella (ur.), Forman, George (ur.) I cento linguaggi dei bambini. L’approccio di Reggio Emilia all’educazione dell’infanzia. Parma: Edizioni Junior. Gruppo Spaggiari.

Rodari, G. (1996). The grammar of fantasy: an introduction to the art of inventing stories. New York: Teachers & Writers Collaborative.

Sarto, M. (2015). Strategije motiviranja za branje. Z izkušnjami slovenskih motivatork in motivatorjev branja. Medvode: Malinc.

Sperati, S. (2014). Il metodo Bruno Munari: Assunti principali del metodo ed esempi di applicazione. V: Antonetti, Alessandro (ur.), Molteni, Stefania (ur.). Educare al pensiero creativo.

Modelli e strumenti per la schuola, la formazione e il lavoro. Trento: Centro studi Erickson S.p.A. Štemberger, T. (2014). Vzgojitelj in spodbujanje ustvarjalnosti pri predšolskih otrocih. Revija Didakta, letnik 24, št. 171, 13-17. Radovljica Tacol, T. (2007). Creative Lessons of Visual Art Education. Bratislava: Digit Ltd.

- 93 -

Barbara Pregelj, Barbara Baloh, Eda Birsa Pripovedovanje med inovacijo in pedagoško prakso : projekt PRINO Uredili: Anika Velišček, Barbara Pregelj Recenzenta: mag. Polona Konjedic Aleš Cigale Zasnova didaktizacij: Anika Velišček, Barbara Masten, Lucija Selan, Tjaša Doliak, Mija Umer in Sara Spruk Pregled didaktizacij: Barbara Pregelj, Barbara Baloh, Eda Birsa © Založba Malinc, Medvode 2020. Vse pravice pridržane.

Izdala in založila: Založba Malinc Za založbo: Aleš Cigale Oblikoval: Aleš Cigale Tehnično uredil: Aleš Cigale 1.elektronska izdaja www.malinc.si

Brez pisnega dovoljenja Založbe je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu, hkrati s fotokopiranjem, tiskanjem ali shranitvijo v elektronski obliki v okviru določil Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah.

Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID=24964355 ISBN 978-961-6886-84-0 (pdf)

- 96 -