1 Pablo Remón: Glumači (odlomek) Kriptomnezija (avtor) ENA. AVTOR: Zdravo, kako gre? Kako ste? Upam, da se imate dobro. Zdaj se začenja drugi del. Začne se z mano. Jaz sem avtor. Pravi, resnični avtor predstave, ki jo gledate. Ja, vem. Saj vem. To vse skupaj zaplete. Prekinitev je, oklepaj. Glede tega se vam lahko samo vnaprej opravičim. Že vrsto let poučujem kreativno pisanje, zato se zelo dobro zavedam tveganj takšne poteze. Prvič, da se avtor sploh pojavi. Že to … Ampak poleg tega pozneje ne nastopim več. Jaz bom zdaj z vami kakšnih petnajst minut – štirinajst in pol traja na zadnjih vajah –, in se ne pojavim več. Zatem bomo nadaljevali z zgodbama igralke in režiserja. Če pride do mene študent in mi predlaga kaj takega v nekem komadu, mu rečem: »Tole … pa … premisli«. Ne, res. »Še enkrat pretehtaj«. Kaj torej delam tukaj? V bistvu sem prisiljen. Ne govorim o kakšni dramski ali pripovedni obveznosti, ki je, resnici na ljubo, ni. Govorim o sodni obveznosti. Tu sem zaradi odločbe Sodišča za varstvo konkurence in intelektualne lastnine v zvezi z obtožbami plagiatorstva, ki so se začele pojavljati v raznih medijih. Verjetno jih poznate, če ne, jih lahko zlahka najdete na internetu. Obtožujejo me, da sem plagiatorstva celih odlomkov tega dela. Te obtožbe bi rad odločno zanikal in predstavil svojo plat zgodbe. DVE. AVTOR: Januarja 2021 me je Državni dramski center povabil k ustvarjanju gledališke predstave. Te predstave, ki jo gledate: Glumači. DDC 1: Nam kot vodstvu DDC bi bilo v veliko zadovoljstvo, če bi tukaj uprizorili vaše delo. DDC 2: Bilo bi nam v čast. DDC 1: Več kot v čast. Bilo bi nam v ponos, bilo bi ... DDC 2: Bilo bi tisto, kar bi osmislilo … ne le naš repertoar, to nedvomno, ampak najbrž tudi … naše kariere … DDC 1: ... Naša življenja. DDC 2: Naša življenja, točno to. Za to smo se rodili. DDC 1: Vsekakor, celoten DDC ...
Issuu converts static files into: and more. Sign up and create your flipbook.