Juanova dežela je prvo v slovenščino prevedeno besedilo z Andersenovo nagrado ovenčane argentinske pisateljice, predavateljice in aktivistke Maríe Terese Andruetto (1954). Njena besedila izhajajo po vsem svetu in v številnih jezikih navdihujejo bralce, pa tudi druge umetnike. Njene zgodbe pripovedujejo v Španiji in Latinski Ameriki, preučujejo in poučujejo pa jih tako na argentinskih kakor tudi ameriških in evropskih univerzah.
Didaktični materiali.
Juanova dežela
Oblikovano v skladu s priporočili za oblikovanje gradiv za bralce z disleksijo.
María Teresa ANDRUETTO
Juanovi starši se na begu pred revščino priselijo s podeželskega severa v mesto. Zdaj ne gojijo več živine, pač pa se preživljajo z zbiranjem steklenic, papirja in kartona. V naselju Karton, kjer živijo, morajo to početi tudi otroci. Življenje v mestu postaja vse težje, a ko se poti Juana in Anarine prepletejo, tudi v njuni življenji posije sonce.
María Teresa ANDRUETTO Juanova dežela Ilustriral Gabriel Hernández Walta
Od vsakega prodanega izvoda knjige bo 1 evro namenjen humanitarnemu projektu Botrstvo v Sloveniji.
9 789616 886123
Malinc
18,00€ ISBN 978-961-6886-12-3
Malinc
ENA Ostali so le kamni, kamni in nekaj ljudi s kamnitimi in kozjimi koreninami. João CABRAL
J
uanovi stari starši so se dolgo preživljali s podedovanimi kravami. Molzli so jih zjutraj in zvečer, iz mleka pa pripravljali sir in maslo za svoje potrebe. Marljivo so obdelovali zemljo in s tem, kar so zaslužili, so svoje otroke lahko poslali v šole ter jim kupili knjige, čevlje in oblačila. Od časa do časa so za kakšen dan odšli v mesto. Odpravili so se v lunapark, kjer so metali v tarčo, potem pa sedli na trg in jedli pokovko. A zaradi suše, vladnih ukrepov in živinskih tatov so imeli krav vse manj.
5
Da lahko preživiš na severu, moraš imeti krave. Ali pa vsaj prašiče, dobre prašiče, iz katerih pridelujejo salame, bandiole in pršut, ki pomagajo preživeti zimski mraz. Če nimaš prašičev, so dobre tudi koze, ki živijo od zraka, se potepajo po gričih in ko ni ničesar več, jedo tudi trdo pašo. Na severu ni lahko preživeti zime, a Juanovi stari starši so se zaradi svojih krav uspeli pretolči čez veliko zim. Potem pa so zaradi suše, vladnih ukrepov in živinskih tatov ostali brez njih. Tedaj so začeli pasti tuje krave.
6
7
Neka pesem iz Juanove dežele pravi tako: Tegobe in krave hodijo po isti poti. Tegobe so naše, krave pa ne. Med prepevanjem te pesmi so Juanovi starši pasli tuje krave. Poleti so jim znali poiskati zeleno pašo, jih pozdraviti, jim prerezati trebuh, če so se preveč najedle, jih pomolsti, gnesti maslo in delati sir. Toda ne mleko, ne krave in ne zemlja niso bili njihovi.
Zaradi živinskih tatov, suše in vladnih ukrepov so tudi gospodarji, pri katerih so delali Juanovi starši, postajali vse revnejši. Sami so začeli delati in niso več potrebovali delavcev, zato so jih odpustili. Tako sta Juanova oče in mama ostala brez dela. Zdaj niso več imeli denarja, da bi šli v lunapark, jedli pokovko in kupili šolske knjige. Pa tudi ne za čevlje in oblačila. Prav tako niso mogli več nahraniti konja, ki je bil v resnici le stara oslica …
9
Tako revni so bili, da so začeli prodajati svoje stvari. Najprej mizo, ki je niso potrebovali. Nato skodelice, ki so jih podedovali. Zatem lahko jopico, ki jo je bilo mogoče zložiti na velikost pesti. Potem pa še odejo z rombastim vzorcem. Dokler ni Juanova mama rekla: »Zdaj je naše le še to, kar imamo na sebi.«
10
Juanova dežela je prvo v slovenščino prevedeno besedilo z Andersenovo nagrado ovenčane argentinske pisateljice, predavateljice in aktivistke Maríe Terese Andruetto (1954). Njena besedila izhajajo po vsem svetu in v številnih jezikih navdihujejo bralce, pa tudi druge umetnike. Njene zgodbe pripovedujejo v Španiji in Latinski Ameriki, preučujejo in poučujejo pa jih tako na argentinskih kakor tudi ameriških in evropskih univerzah.
Didaktični materiali.
Juanova dežela
Oblikovano v skladu s priporočili za oblikovanje gradiv za bralce z disleksijo.
María Teresa ANDRUETTO
Juanovi starši se na begu pred revščino priselijo s podeželskega severa v mesto. Zdaj ne gojijo več živine, pač pa se preživljajo z zbiranjem steklenic, papirja in kartona. V naselju Karton, kjer živijo, morajo to početi tudi otroci. Življenje v mestu postaja vse težje, a ko se poti Juana in Anarine prepletejo, tudi v njuni življenji posije sonce.
María Teresa ANDRUETTO Juanova dežela Ilustriral Gabriel Hernández Walta
Od vsakega prodanega izvoda knjige bo 1 evro namenjen humanitarnemu projektu Botrstvo v Sloveniji.
9 789616 886123
Malinc
18,00€ ISBN 978-961-6886-12-3
Malinc