INOBRA

Barbara Pregelj, Marjana Ĺ ifrar Kalan, Barbara Baloh

Motiviranje za branje med inovacijo in pedagoĹĄko prakso: projekt

INOBRA

Malinc

Projekt Motiviranje za branje med inovaijo in pedagoško prakso (INOBRA) je potekal v okviru projekta Po kreativni poti do znanja.

Partnerji v projektu: Filozofska fakulteta UL, Pedagoška fakulteta Koper Univerze na Primorskem in založba Malinc.

Malinc

več kot založba

K

A Z

A L

O

V S E

B I

N E

Predstavitev založbe Malinc

Predstavitev študentov

Predstavitev mentorjev

Potek projekta INOBRA

Predstavitev knjig, po katerih so bile narejene in izvedene didaktizacije

Didaktizacije za knjigo Lepa Grizelda

2 9

Didaktizacije za knjigo Družinska skrivnost

33 Interaktivna knjiga

48

4

10

Didaktizacije za knjigo Kulturna izmenjava

40

49 Zaključek

7

11

Didaktizacije za knjigo Poredni Petit

45 Utrinki z delavnic

52

UVOD Poleg teoretičnega znanja, ki ga študentje pridobijo na visokošolskih izobraževalnih ustanovah, je med izobraževanjem vsaj enako pomembno tudi pridobivanje praktičnega znanja in izkušenj, s čimer jim je omogočen razvoj kompetenc in večja zaposljivost. To je bil tudi eden od ciljev projekta Motiviranje za branje med inovacijo in pedagoško prakso (INOBRA), ki je potekal od februarja do junija 2017 v okviru univerzitetnega projekta Po kreativni poti do znanja.

Pri projektu je sodelovalo osem študentov in štirje mentorji (dve pedagoški mentorici in dva delovna mentorja), vsak zase so imeli priložnost pridobiti nove izkušnje. Z interdisciplinarnostjo (jezikoslovje, bibliotekarstvo, pedagoško izobraževanje in multimedija) so udeleženke in udeleženci projekta nadgrajevali svoje znanje tako v okviru pedagoške prakse kot tudi v okviru gospodarske dejavnosti vključenega partnerja. Projekt je vključeval izobraževalne in kulturne ustanove v celotni izobraževalni vertikali (vrtec, osnovno šolo, fakulteto, knjižnico), raziskovanje (fakulteto) in gospodarstvo (založbo), stična točka vseh pa je skrb za dvig bralne pismenosti med otroki starimi od 5 do 10 let.

Cilj projekta INOBRA je bil, da udeleženci pridobijo znanje o interaktivnih in inovativnih pristopih motiviranja otrok za branje, ki jih v slovenskem prostoru razvija založba Malinc. Mentorji so v okviru projekta študente naučili kvalitetne in ustvarjalne priprave gradiva v maternem in tujem jeziku, in sicer tako, da bodo za otroke čim bolj privlačna. Založba Malinc pa je s pomočjo sodelovanja študentov in delovnih mentoric različnih smeri še naprej sledila svojim inovativnim pristopom in svoje znanje ter primere dobre prakse posredovala akademskemu okolju.

Poleg teoretske osnove je bilo delo v projektu zasnovano izrazito praktično. Veliko pozornosti je bilo zato namenjene novi, v Sloveniji še neobjavljeni slikanici argentinske ustvarjalke Isol Lepa Grizelda = La bella Griselda, za katero so študenti oblikovali didaktizacije, jih v okviru projekta tudi izvedli v bralnih delavnicah v vrtcih, osnovnih šolah, kulturnih domovih in knjižnicah. Lastne izvedbe so se naučili ovrednotiti. Poleg tega so oblikovali in izvedli tudi več didaktizacij za dvojezične slikanice Družinska skrivnost = Secreto de familia, Kulturna izmenjava = Intercambio cultural in Poredni Petit = Petit el monstruo, ki jih je izdala založba Malinc. Pomemben del projekta je bila tudi pretvorba slikanice Poredni Petit v interaktivno knjigo, ki je na voljo na spletni strani založbe Malinc. Študenti so v svojih končnih poročilih poudarili, da so razvili veliko splošnih kompetenc kot so timsko delo, odzivnost, analitično razmišljanje, funkcionalna usposobljenost, inovativnost, prenašanje znanja in prilagodljivost ter strokovnih kompetenc kot so didaktizacija, poznavanje in izbor motivacijskih strategij za branje, poznavanje programov in pripomočkov za izdelavo e-knjige, vodenje bralnih delavnic, motiviranje otrok itd.

1

PREDSTAVITEV ZALOŽBE MALINC Založba Malinc je majhna družinska založba, ki deluje od leta 2011. Njeno poslanstvo je izdajanje kakovostnih knjig in opozarjanje na raznolikost literarnih svetov. S tem namenom izdaja vrhunsko mladinsko književnost avtorjev in avtoric špansko govorečih dežel, pa tudi tistih, ki so povezani s špansko kulturo, kot so baskovski, katalonski in galicijski avtorji in avtorice, pa tudi tisti, ki to niso, a so v slovenskem prostoru manj prisotni: madžarski, ukrajinski, islandski, portugalski itd. Med izdanimi besedili je mogoče najti tudi manj poznana evropska in svetovna literarna besedila. S knjigami, ki jih izbira, skuša založba otrokom in mladostnikom približati tako povsem vsakdanje kot tudi bolj problematične osebne življenjske situacije, ki od individualnega, lokalnega in nacionalnega lahko dosežejo tudi svetovne in univerzalne razsežnosti.

Knjige, ki izhajajo pri založbi Malinc so za svojo kakovost pogosto nagrajene doma (doslej je založba prejela osem nagrad zlata hruška) in v tujini (Andersenova nagrada, Astrid Lindgren Memorial Award (ALMA), Premio Euskadi idr.). Malinčeve knjige so redno recenzirane v Bukli, na portalu Dobrih knjig in v Priporočilnih seznamih Pionirske – Centra za mladinsko književnost in knjižničarstvo.

Vse izdane knjige so prilagojene bralcem z disleksijo, s čimer se založba bori proti stereotipom in izključenosti. To poslanstvo uresničuje tudi s številnimi bralnomotivacijskimi projekti, na primer igro Črkorint, kjer otroci izgovarjajo besede s črkami, ki bralcem z disleksijo povzročajo težave. Ne ukvarjajo pa se samo z izdajanjem knjig, saj poleg tega snujejo, vodijo in izvajajo vsakoletne bralnomotivacijske projekte, organizirajo in izvajajo izobraževanja mentorjev branja, literarna branja ter koordinirajo obiske tujih avtorjev v Sloveniji in slovenskih avtorjev v tujini, predvsem med špansko govorečimi. Pri tem se povezujejo in sodelujejo z avtorji (pisatelji, pesniki, prevajalci, ilustratorji) ter najrazličnejšimi izobraževalnimi in kulturnimi institucijami v Sloveniji in v zamejstvu ter tujini (šolami, vrtci, knjižnicami, drugimi kulturnimi ustanovami itd.).

Ves čas si prizadevajo za nenehno izboljševanje svojega dela, svoje znanje, ideje, izkušnje in primere dobre prakse pa radi delijo tudi z drugimi. Posebno poklicanost čutijo za povečanje bralne pismenosti.

Otrokom beremo, da bi jih spodbujali k branju in učenju. Tako si jih prizadevamo usposobiti za dobre in uspešne bralce. Bralna pismenost je danes nujno potrebna preživetvena zmožnost (Jamnik, 2002, str. 12), namensko redno in sistematično branje ter pripovedovanje kakovostne otroške literature pa v predšolskem in šolskem obdobju bistveno prispevata k oblikovanju popolnejše sporazumevalne zmožnosti in pripovedovalne sheme otrok v enojezičnem, pa tudi v večjezičnem okolju in večkulturnem okolju (Baloh, 2015, str. 39). Pogosto glasno branje otroške literature in način branja spodbujajo razvoj otrokovega govora in kasneje tudi njegovih bralnih spretnosti (Pellegrini in Galda, 1998, v Marjanovič Umek, Kranjc, Fekonja in Bajc, 2006).

Da bi udejanjili teoretska spoznanja in z novimi idejami obogatili slovenska prizadevanja za dvig bralne pismenosti pri založbi Malinc med drugim organizirajo več različnih projektov motiviranja za branje, kot sta na primer leo, leo – španska bralna značka za prve bralce in Španska vas. Prvi spodbuja pridobivanje medkulturne zmožnosti in otroke igraje usmerja v poglobljeno razumevanje literarnega besedila. Drugi pa preko izobraževanj mentoric in mentorjev branja promovira v svetu uveljavljene, pri nas pa nove, a v slovenski pedagoški praksi tudi že preizkušene strategije motiviranja za branje literarnih besedil, ki jih je skupaj s sodelavci razvila María Montserrat Sarto Canet (1919-2009). Zaradi stalnega stika z mladimi,mladinsko književnostjo, šolniki in bibliotekarsko stroko je lahko zasnovala in neposredno preizkusila strategije motiviranja za branje in postala pionirka motiviranja za branje v Španiji. Njene strategije, ki spodbujajo uporabo igre in temeljijo na spoznanjih konstruktivizma, so zasnovane za delo z literarnimi besedili in dolgoročno vodijo k izboljšanju bralne zmožnosti (Sarto, 2015, str. 6-7).

2

V slovenskem prostoru jim Malinc že vrsto let namenja pozornost v praksi (Pregelj, 2014; Pavlič in drugi, 2015; Pregelj, 2016a; Pregelj 2016b) in s pomočjo teoretske refleksije tudi promovira (Pregelj, 2014; Križman, 2016).

In kateri so aduti založbe, zaradi katerih je tako edinstvena? Kot edina založba v Sloveniji brezplačno širi bralno pismenost in motivira otroke za branje, poleg tega pa tudi izobražuje vse, ki bi radi bili del širjenja bralne pismenosti in spodbujanja otrok za branje. Inovativnost založbe se kaže tudi v tem, da je v slovenskem prostoru prva prepoznala potencial strategij M. Sarto, jih uspešno pretvorila iz teorije v prakso in jih v obliki bralno - motivacijskih projektov že več kot pet let izvaja po šolah, vrtcih in drugih kulturnih ustanovah po vsej Sloveniji in zamejstvu. Otroke spodbuja k ustvarjalnosti tudi s tem, da ob zaključku vsake delavnice pa zbere njihovee izdelke in jih ob koncu šolskega leta razstavi v Knjižnici Medvode.

Poustvarjajo nekaj posebnega je prav gotovo tudi v tem, da ne izdaja knjig angleško govorečih avtorjev, kot večina drugih založb, temveč knjige špansko govorečih v dvojezičnih izdajah (slovensko-španskih), s čimer nudi otrokom prvi stik s špansko kulturo, literaturo in jezikom. Spletna stran založbe med drugim omogoča, da lahko otroci v okviru aktivnosti Zgodbe iz naslonjača poslušajo nekatere knjige v izvirniku, kjer so pripovedovalci tudi avtorji sami.

Urška Anja Levstek, Kristina Pirc

VIRI & LITERATURA Baloh, B. (2015). Spodbujanje pripovedovanja v večkulturnem in večjezičnem okolju. V: M. Jelen Madruša (ur.), Priročnik za izvajanje programa Uspešno vključevanje otrok priseljencev (UVOP) (str. 34-45). Ljubljana: ISA institut. Dostopno na: http://www.medkulturnost.si/wp-content/uploads/2013/11/Priro%C4%8Dnik-za-izvajanje-programa-UVOP.pdf Jamnik, T. (2002). Kdor bere: prispevki h književni vzgoji učencev osnovne šole: izbor mladinskih knjig iz let 2000 in 2001: priročnik za učitelje razrednega pouka in slovenščine, knjižničarje in mentorje bralne značke.

Ljubljana: Educy.

Križman, R. (2016). Bralne strategije po Montserrat Sarto. Razredni pouk, št. 2-3, 73-76.

Malinc. Spletna stran: Pridobljeno s strani: http://www.malinc.si/sl/o-nas/ Marjanovič Umek, L., Kranjc, S., Fekonja, U. in Bajc, K. (2006). Otroški govor: razvoj in učenje. Domžale: Izolit.

Pavlič, A., Pregelj, B., Šabec, M., Tomc, B. (2015). Kratka hispanoameriška zgodba na maturi (Carlos Fuentes in Gabriel García Márquez) = El cuento hispanoamericano en el examen de matura (Carlos Fuentes y Gabriel García Márquez). Ljubljana: Slovensko društvo učiteljev španščine.

Pregelj, B. (2014). Motiviranje za branje : izkušnje s projektom Leo, Leo. Educa: strokovna revija za področje varstva, vzgoje in izobraževanja predšolskih otrok in otrok na razredni stopnji osnovne šole, sep./okt. 2014, letn. 23, [št.] 3/4, str. 6-17.

Pregelj, B. (2016). Leo, Leo in španska vas : priročnik motiviranja branja za šolsko leto 2015/2016, (Zbirka KonTEKSTI). Medvode: Malinc.

Pregelj, B. (2016). Motiviranje za branje : strategije za delo z besedili v letu 2016/2017, (Zbirka KonTEKSTI).

Medvode: Malinc.

Pregelj, B. (2014). Leo, Leo : priročnik motiviranja branja za šolsko leto 2014/2015, (Zbirka KonTEKSTI).

Medvode: Malinc.

Sarto, M. (2015). Strategije motiviranja za branje: z izkušnjami slovenskih motivatorjev in motivatork. Medvode: Malinc.

3

PREDSTAVITEV ŠTUDENTOV “Za sodelovanje pri projektu INOBRA sem se odločil, ker želim povrniti interes mladih do branja. Zdi se mi, da vse več mladih razume branje kot prisilo in v branju ne najde takšnega užitka, ki bi lahko konkuriral s filmi, video igricami in ostalimi sodobnimi razvedrili. Ker so knjige nekako zaostale v razvoju s tehnologijo, sem si za svoj projektni cilj zastavil izdelati primer modernejše alternative knjigi, ki bo narejena po zgledu sodobnih medijev in bo s svojimi dodanimi vrednostmi pritegnila pozornost mladih bralcev.”

LOVRO KALAN, Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, smer Multimedija, 1. stopnja (1. letnik)

“Za sodelovanje pri projektu sem se odločila zaradi tematike, ki je zelo aktualna. Že v diplomskem delu sem raziskovala področje branja v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole, projekt pa mi omogoča še nadaljnje poglabljanje v tematiko, predvsem pa me veseli priložnost širjenja lastnega znanja in kompetenc. Hkrati pa upam, da bom lahko tudi sama pripomogla h kvaliteti projekta s svojim znanjem, ki sem ga pridobila v sklopu predavanj in vaj na fakulteti. Ukvarjanje s tovrstno tematiko mi je zares blizu, saj sama uživam v branju in želim ljubezen do branja v prihodnosti prenesti tudi na učence. S pomočjo projekta bom imela priložnost za širjenje pozitivnega odnosa do branja in bom tako učencem odprla vrata v nepozaben in čudovit svet književnosti.”

BARBARA MUHIČ, Pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem, smer Razredni pouk, 2. stopnja (2. letnik)

“Projektu INOBRA sem se pridružila, ker si želim pridobiti nova znanja s področja didaktizacije knjig, posledično pa se mi zdi to tudi koristno, da se še bolj vključim v delo na založbi. Poleg tega sem prepričana, da se bom o motiviranju za branje največ naučila prav s tem, ko bom hkrati vključena v proces oblikovanja in preizkušanja strategij. Veselim se novih navez in utrjevanja starih in upam, da bomo od projekta veliko odnesli tako tisti, ki ga izvajamo, kot tisti, s katerimi bomo sodelovali.”

POLONA KONJEDIC, Filozofska fakulteta UL, smer Anglistika in primerjalna književnost, 2. stopnja (1. letnik)

4

“Povabilo za sodelovanje v projektu sem prejel povsem slučajno. Sam projekt mi je bil predstavljen v zelo pozitivni luči in sicer kot dobra možnost razširitve in praktične utrditve znanja, ki smo ga prejeli na fakulteti v zadnjih dveh letih. V podrobnejšem pogovoru o samem projektu s profesorico dr. Barbaro Baloh, sem izvedel, da je področje projekta za program predšolske vzgoje tudi dobra iztočnica za pisanje diplomske naloge. Poleg lastne želje po novem znanju, poglobitvi že pridobljenega in pozitivnih spodbud tako s strani ostalih študentov kot s strani profesorice je eden od razlogov za mojo privolitev k sodelovanju tudi to, da v podobnem projektu nisem še nikoli sodeloval. Zato mi to predstavlja nekakšen izziv, ki se ga bom z veseljem lotil v upanju na čim več pozitivnih izkušenj, novih znanj in ne nazadnje tudi poznanstev ter sodelovanja z ostalimi študenti in profesorji z različnih področji.”

GAŠPER GOLE, Pedagoška fakulteta Univerze Primorskem, smer Predšolska vzgoja, 1. stopnja

na

“K sodelovanju k projektu me je povabila in navdušila spoštovana profesorica dr. Barbara Baloh. Povabilo sem seveda sprejela, saj mi to omogoča novo pedagoško izkušnjo. Hkrati je to zame priložnost, da se naučim česa novega. Zanimajo me različni didaktični pripomočki, ki bi otroke pritegnili k branju slikanic in drugih zvrsti literature.

Hkrati pa lahko takoj izkoristim teoretično znanje, ki ga prejmem na fakulteti in ga uporabim v projektu. To se mi zdi zelo koristno, saj se učimo vsak dan, še posebej pedagogi.

Ne glede na teoretično znanje ali leta izkušenj se še vedno pokaže kakšen izziv, s katerim se je potrebno soočiti. Lepo pa je tudi enkrat pričeti od začetka in prejemati znanje drugih.”

KRISTINA PIRC, Pedagoška fakulteta Univerza na Primorskem, smer Predšolska vzgoja, 1. stopnja (3. letnik)

“Sem študentka na Oddelku za bibliotekarstvo in informatiko.

Na ta študij sem se prvotno vpisala zaradi veselja do branja in tiskane knjige. K projektu INOBRA sem pristopila z navdušenjem, saj v njem vidim priložnost, da poglobim svoje teoretično znanje o motiviranju branja in delu z otroki, kot tudi znanja s področja bralne pismenosti in založništva. Poleg tega pa je to zame tudi dragocena priložnost pridobivanja praktičnega znanja in s tem povezanih kompetenc, ki mi bodo zagotovo koristile tako pri iskanju zaposlitve kot pri delu na področju bibliotekarstva in založništva.”

URŠKA ANJA LEVSTEK, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, smer Bibliotekarstvo, informacijski in založniški študiji, 2. stopnja (1. letnik)

5

“Eden izmed glavnih razlogov za vključitev v projekt je, da gre v prvi vrsti za vzgojo in navduševanje za branje in ne poučevanje, kar sta ključna merodajna dejavnika, ki omogočata dosego kurikularnega cilja – doseg kultiviranega bralca. Če želimo znotraj šolskega sistema ustvariti kultiviranega in branja željnega bralca, moramo biti pri didaktičnih postopkih pozorni ne samo na poučevanje, temveč v prvi vrsti na vzgojo in navduševanje nad branjem, kar je ključna značilnost, da projekt definiram kot odličen: njegov namen je uvajati strategije, ki temeljijo na ustvarjalnih igrah, jih aplicirati na raznolika literarna dela, ki omogočajo socialno interakcijo in spodbujajo individualno, avtonomno izražanje, pri čemer se sprejemajo različne ideje in stremljenje k vsebinsko natančni poglobitvi v delo ter navezavi zgodbe na življenje mladih bralcev. Prav tako je nam, študentom, omogočeno sodelovanje v različnih segmentih literarne dejavnosti – od založniško-uredniške obravnave do recepcijskih vidikov, ne nazadnje pa ima dodano vrednost tudi medkulturni vidik, s katerim se promovira tudi španščina in možnost, da se šole morda odločijo tudi za ponudbo španščine kot izbirnega predmeta.”

KATJA KRAJNC, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, smer Slovenščina in Španščina (ped), 2. stopnja (2. letnik)

“Kot študentka bibliotekarstva, informacijske znanosti in knjigarstva pripisujem branju velik pomen, saj sem tudi sama oboževalka literature in nasploh samih besed, ki jih v prostem času tudi sama sestavljam v prozna besedila.

Menim, da je treba otroke spodbuditi k branju in jih navdušiti za knjige, do katerih običajno gojijo odklonilen odnos. Treba jim je pokazati, da te niso samo za učenje in da se ob branju lahko prav imenitno zabavajo. S projekti motiviranja za branje se da veliko doseči, zato sem vesela, da sem sodelovala pri projektu. V današnjih časih, ko je informacijskokomunikacijska tehnologija preplavila svet, je pomembno, da otroke že dovolj zgodaj navadimo na literarna besedila in jim tako omogočimo, da razvijejo bralno pismenost, ki je zelo pomemben element v izobraževanju in tudi v življenju nasploh.”

KRISTINA CVEK, Filozofska fakulteta Univerza vLjubljani, smer Bibliotekarstvo, informacijski in založniški študiji, 2. stopnja (1. letnik)

6

PREDSTAVITEV MENTORJEV Doc. dr. Marjana Šifrar Kalan je docentka za didaktiko španščine na Oddelku za romanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (FF UL).

Na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je študirala španščino in angleščino, je magistrirala (2002) in doktorirala z disertacijo iz didaktike španščine Leksikalna razpoložljivost v španščini kot tujem jeziku (2011). Pedagoško se ukvarja predvsem z izobraževanjem bodočih učiteljev španščine na magistrskem študiju, pa tudi z izobraževanjem učiteljev tujih jezikov v okviru Centra za pedagoško izobraževanje Filozofske fakultete in Zavoda RS za šolstvo. Je avtorica priročnikov in člankov o poučevanju španščine in recenzij učbenikov za poučevanje španščine v osnovnih in srednjih šolah, dolgoletna sodelavka Državnega izpitnega centra in sooblikovalka splošne mature iz španščine ter ustanovna in aktivna članica Slovenskega društva učiteljev španščine ter predstavnica mednarodnega društva učiteljev španščine ASELE v Sloveniji.

Osrednja področja njenega raziskovanja so učenje/poučevanje besedišča, leksikalna razpoložljivost, učne strategije, razvijanje ustnega sporočanja, testiranje in ocenjevanje, analiza učbenikov in izobraževanje učiteljev španščine.

Bila je nosilka in koordinatorka projekta INOBRA. Skrbela je za komunikacijo z vsemi udeleženci, pa tudi s koordinatorji projekta na Filozofski fakulteti in Univerzi.

Bdela je nad didaktičnimi pripravami študentov v španskem in slovenskem jeziku in jih spodbujala k čim večji ustvarjalnosti pri njihovi pripravi.

Doc. dr. Barbara Baloh je docentka za didaktiko slovenščine na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem (UP PEF) v Kopru.

Aktivno je sodelovala na slovenističnih kongresih ter domačih in mednarodnih znanstvenih sestankih. Je mentorica in somentorica pri več diplomskih delih študentov na UP PEf Koper, svoja strokovna spoznanja objavlja v domačih in tujih strokovnih in znanstvenih revijah; posveča se predvsem didaktiki slovenščine in sociolingvistični problematiki, zadnja leta jo zanimajo predvsem vprašanja, povezana z razvijanjem jezikovne zmožnosti (v prvem in drugem jeziku). Aktualne so predvsem objave, v katerih združuje sociolingvistični pristop in didaktično-metodična vprašanja seznanjanja z jezikom okolja in opismenjevanja v drugem jeziku ter objave v katerih obravnava nove didaktične pristope za poučevanje jezika v predšolskem in zgodnjem šolskem obdobju. Ukvarja se tudi z jezikovnimi in sociolingvističnimi vidiki razvoja otrokovega govora, predvsem s pripovedovanjem otrok v predšolskem in zgodnjem šolskem obdobju.

V okviru projekta INOBRA je bila pedagoška mentorica študentom UP PEF, strokovno in motivacijski bdela nad njihovimi didaktizacijami ter koordinirala ter se udeleževala delavnic na Obali ter v zamejstvu.

7

Pridr. prof. Barbara Pregelj je prevajalka, urednica na založbi Malinc, doktorica literarnih ved in pridružena profesorica za literaturo na Univerzi v Novi Gorici (UNG). Je diplomirana hispanistka in literarna komparativistka, magistrirala je s temo iz Kiča v španskem baroku, doktorirala pa 2002 z disertacijo Trivialni elementi v sodobni slovenski književnosti. Raziskuje predvsem različne vidike recepcije španske literature v slovenski književnosti, traduktološka vprašanja, mladinsko književnost in literarno interpretacijo.

Redno dejavno sodeluje na kongresih, simpozijih, okroglih mizah, predavanjih doma in v tujini, tudi sama je organizirala nekaj obiskov tujih avtorjev v Sloveniji ter literarnovednih simpozijev.

Je stalna sodna tolmačka za španski jezik, kot prevajalka je svoj slovenski in španski glas posodila vrsti ustvarjalcev, v zadnjih letih pa si predvsem v okviru založbe Malinc prizadeva, da bi z virusom mladinske književnosti, ki nastaja v špansko govorečih deželah, okužila čim več slovenskih bralcev. Zato razvija in vodi tudi bralnomotivacijske projekte na založbi Malinc.

V okviru projekta INOBRA je skrbela za koordinacijo vseh udeležencev v projektu in za pripravo ter vključitev udeležencev v delavnice motiviranja za branje ter za predstavitev dela založbe udeležencem.

Aleš Cigale je univerzitetni diplomirani elektrotehnik z dolgoletnimi izkušnjami iz vodenja projektov in sistemskega dela na področju informacijske tehnologije.

Četudi so ga vedno zanimale knjige, si ni niti v sanjah predstavljal, kako zelo so šele zanimive, ko jih spoznaš pobliže. Pa tudi avtorje, dežele, iz katerih prihajajo, in otroke, ki jih berejo, ter njihove izdelke ... Iz hobija in ljubiteljskega učenja španščine je ustvaril podjetje, ki noče biti samo založba. V njem se skoraj vsak dan kaj novega nauči in to ga navdušuje.

V okviru projekta INOBRA je skrbel za tehnično brezhibnost projekta in mentorstvo študentu multimedije Lovro Kalanu.

8

POTEK PROJEKTA INOBRA Februar 2017 Študentje so obveščeni o začetku projekta in o svojih prvih zadolžitvah, ki zajemajo predvsem študij strokovne literature, spoznavanje dela založbe Malinc in knjig, ki jih je založba izdala. Študentje prav tako pripravijo zapis motivacijskega pisma, v katerem izrazijo pričakovanja o svojem sodelovanju v projektu.

Marec 2017 Pripravimo celodnevno srečanje vseh sodelujočih v projektu INOBRA - dveh pedagoških mentoric (FF UL in UP PeF) dveh delovnih mentorjev z založbe Malinc in osmih študentov. Pedagoški mentorici predstavita teoretična izhodišča za delo z literarnimi besedili pri najmlajših (predšolsko obdobje in prva triada OŠ) in praktično aplikacijo izhodišč z upoštevanjem komunikacijskega modela in mnogoterih inteligenc. Delovna mentorja predstavita dosedanje delo založbe in praktično izvedbo delavnice z uporabo bralnomotivacijske strategije ter vizijo založbe. Študentje v majhnih skupinah diskutirajo o prebrani literaturi s poudarkom na bralnomotivacijskih strategijah. Te bodo študentje uporabili za pripravo didaktizacij oz. učnih priprav, ki jih izdelajo do naslednjega marčevskega srečanja.

Na naslednjem srečanju vsak študent predstavi, kako bi izvedel uro oz. bralno delavnico s slikanic Lepa Grizelda, ki smo jo izbrali za delo na projektu. Srečanje se razvije v živahno diskusijo o vseh aktivnostih, ki so si jih zamislili študenti. Nekatere ure so pripravljene za dvojezično izvedbo (slovenščina, španščina), druge za izvedbo le v slovenščini. Študent multimedije pripravlja interaktivno knjigo.

April in maj 2017 Študentje v različnih izobraževalnih in kulturnih ustanovah (vrtec, osnovna šola, knjižnica, kulturni dom) v različnih krajih po vsej Sloveniji in v zamejstvu izvedejo več kot 30 bralnih delavnic, na katerih jih spremljajo mentorice projekta, ki jim podajo povratno informacijo o izvedbi. Povratno informacijo študentje dobijo tudi od mentorjev na izobraževalnih in/ali kulturnih ustanovah. Študenti večkrat obiščejo založbo in se spoznavajo s trenutnim delom založbe (prenova spletne strani, priprava na obisk Care Santos v Sloveniji ter Petra Svetine in Jane Bauer v Španiji, priprava na sodelovanje na različnih knjižnih sejmih, priprave na zaključek projekta leo, leo ter priprave na novo leto izvedbe projekta). Študent multimedije Lovro Kalan pripravlja interaktivno knjigo.

Junij 2017 Na skupnem srečanju študent multimedije predstavi interaktivno e-slikanico, ki jo je izdeloval v času projekta. Oriše celoten postopek ustvarjanja in iskanja primernih orodij. Študentje tudi v e-slikanici prepoznajo bralnomotivacijske strategije. Vsak študent kritično povzame pedagoške izkušnje z izvedbo bralnih delavnic. Po skupinski diskusiji o tem, kaj so z delom v projektu pridobili, izpolnijo anketni vprašalnik o delu na projektu, ki smo ga sestavili mentorice in mentor. Študentje oddajo vse didaktizacije oz. učne priprave za različne slikanice založbe Malinc.

9

PREDSTAVITVE KNJIG, PO KATERIH SO BILE NAREJENE IN IZVEDENE DIDAKTIZACIJE Vse slikanice, s katerimi smo delali, je napisala in ilustrirala Marisol Misenta (Buenos Aires, 1972), z umetniškim imenom Isol, ki je vsestranska argentinska umetnica, predvsem pa ilustratorka, pisateljica in pevka. Je avtorica več avtorskih slikanic. Prejela je številna priznanja, med drugim leta 2013 spominsko nagrado Astrid Lindgren (ALMA).

LEPA GRIZELDA = LA BELLA GRISELDA Princesa Grizelda je tako lepa, da zaradi nje izgubljajo glave – in to dobesedno. Njej se zdi to tako smešno, da odpadle glave kmalu začne zbirati. Mnoga kraljestva zaradi njene lepote ostanejo brez kraljev in princev, zato se vsi začnejo bati njene lepote. Kaj bi se zgodilo, če bi Grizelda povabila na večerjo najbolj kratkovidnega princa na svetu? Bi med njima preskočila iskrica ali bi ga doletela enaka usoda kot vse ostale?

DRUŽINSKA SKRIVNOST = SECRETO DE FAMILIA Deklica v tej zgodbi ima veliko težavo: nekega jutra vstane prej kot običajno in odkrije skrivnost, ki ji jo je mama dotlej prikrivala. Ona in njena družina so povsem drugačni od drugih. Kako naj se po tem, ko to odkrije, obnaša povsem običajno?

Hudomušna zgodba izpod peresa in čopiča o tem, da smo vsi različni, a smo si vsako jutro vsi tudi podobni.

KULTURNA IZMENJAVA = INTERCAMBIO CULTURAL Ko je Gašper nekega dne že skoraj zakinkal pred televizorjem, ga je pritegnil oglas: Zamenjajte za en teden kraj svojega bivanja in zaživite drugo življenje! Tako je prišel slon Bombo v mesto gledat televizijo, Gašper pa je preživel čudovit teden v afriškem pragozdu.

POREDNI PETIT = PETIT EL MONSTRUO Petit je deček, ki počne dobre in slabe stvari. To se mu zdi čudno in njegovi mami tudi. »Nisem v ničemer dober in sem slab v vsem?« se sprašuje Petit, ki si želi le malo miru in priročnik, ki bi mu razjasnil dvome.

Zabavna in poučna zgodba brez obsojanja, v kateri prepoznamo lastne dvome in protislovja.

10

DIDAKTIZACIJE ZA KNJIGO LEPA GRIZELDA

Didaktizacije te in ostalih slikanic, predstavljenih v tej brošuri, se opirajo na preizkušene strategije motiviranja za branje literarnih besedil, ki jih je skupaj s sodelavci razvila María Montserrat Sarto Canet (2015), v Sloveniji pa jih je pod naslovom Strategije motiviranja za branje z izkušnjami slovenskih motivatork in motivatorjev leta 2015 izdala založba Malinc. Če delavnico izvajamo v okviru projekta leo, leo, jo izpeljemo v celoti. Pri Španski vasi tisti del delavnice, ki poteka v španščini (označen je z zeleno barvo), izpustimo.

11

ISOL: Lepa Grizelda = La bella Griselda Avtorica didaktizacije: Katja Krajnc

Pri izvedbi obeh delavnic uporabimo strategiji Montserrat Sarto Poslušam in naredim in Zakaj neki?.

S prvo skušamo udeležencem olajšati slišanje zgodbe in spodbujamo njihovo gibanje, z drugo pa urimo logično razmišljanje in iskanje vzrokov za dogodke v zgodbi ter ravnanje literarnih likov.

OPIS SKUPINE

CILJI

Predšolski otroci (5-6 let), prvo vzgojno izobraževalno obdobje Spodbujanje uživanja v branju celotnega besedila, navajanje na pozorno poslušanje, razumevanje in doživljanje dogajanja v besedilu, iskanje in zaznavanje vzročnih povezav med dejanji, zaznavanje dejanj književnih likov, zaznavanje pomenov, ki jih pripisujemo stvarem.

ORODJE ZA IZVEDBO

Slikanico Isol Lepa Grizelda = La bella Griselda, pesem Cabeza, hombros, rodillas y pies, dosegljiva na naslovu: https://www.youtube.com/watch?v=nxpjpOUEmQ8, kartice z vprašanji. Primer: »Zakaj neki princi izgubljajo glave?« ali pa: »Zakaj neki je Griselda balzamirala kronane glave?« Za otroke, ki sami še ne berejo, pripravimo karte z ilustracijami predmetov, po katerih sprašujemo, ali pa jim mi preberemo vprašanje, odgovore, ki so odvisni od poteka zgodbe, si zapišemo.

ČAS, POTREBEN ZA IZVEDBO

35-45 minut

PREDNOSTI IN PASTI

Prednost je aktivno in gibalno sodelovanje otrok ter živahnost strategij.

Težave lahko nastopijo, če udeleženci niso dovolj spretni ali ne razumejo poteka dogajanja in se ne spomnijo konkretnih situacij ali niso dovolj pozorni na podrobnosti.

Učence še posebej navdušujeta pesem in ples, zato ju priporočam tudi v izvedbi pri Španski vasi (poiščemo lahko nadomestno). Izkazalo se je, da je treba pri strategiji Poslušam in naredim zelo jasno izpostaviti navodila in izvedbo v tišini, sicer se otroci preveč razživijo. Učenci nižje starosti so imeli nekoliko težav pri iskanju vzročnih povezav v dogajanju, zato je pri zatikanjih smiselno vključiti celo skupino ali postaviti podvprašanja.Otroci so imeli veliko idej pri dejavnostih Več izzivov, zato jih je priporočljivo vključiti. Izvedba obeh dejavnosti je primerna za nekoliko starejše in dojemljivejše otroke, pri nekoliko počasnejših se je kot primernejša izkazala izvedba strategije Poslušam in naredim in daljši pogovor o vprašanjih iz Več izzivov.

Drugi način izvedbe didaktizacije (v nadaljevanju: izvedba B) je, da namesto pesmi uporabimo tipične ilustracije znanih pravljic o princesah (Trnuljčica, Sneguljčica, Pepelka, Lepotica in zver).

12

IZVEDBA: 1. Otroci sedijo v krogu. Najprej se predstavimo. Prosimo jih, naj povedo svoje ime, mi pa povemo špansko različico imena. Vprašamo jih, kakšno se jim zdi ime Grizelda, kot ga nosi glavna junakinja slikanice.

2. Otrokom nato pokažemo naslovno stran obravnavane slikanice in jih vprašamo, ali se ta princesa od ostalih po čem razlikuje in o čem mislijo, da bo zgodba govorila.

3. Otrokom pokažemo ilustracijo obrisa glave iz zgodbe in jih vprašamo, kaj vidijo na sliki. Povemo, da so glave v slikanici pomembne in da se bomo naučili, kako se ji reče po špansko, zato bomo poslušali pesem o delih telesa. Najprej povemo in pokažemo na tiste dele, ki se pojavijo v pesmi.

Nato pesem predvajamo in zraven odplešemo.

4. Zgodbo povemo s slikanico v roki najprej v španščini, nato jo še glasno preberemo v slovenščini.

Povzetek zgodbe v španščini La princesa Griselda era tan hermosa que los hombres perdían la cabeza por ella.

Literalmente. Y esto le parecía muy gracioso. Empezó a coleccionar las cabezas y las tenía como trofeos. Quería aumentar su colección y por eso quería hacerse más deseada (todas las mañanas se bañaba, bebía jugos frescos, se depilaba, cantaba y hacía ejercicios). Se miraba en espejo y adoraba su hermosura, sin embargo todos le temían porque su belleza era peligrosa. Los príncipes se escondían de ella y dejaron de invitarla a cualquier lado. Griselda empezó a aburrirse porque estaba sola y rodeada de cabezas. Quería compañía. Invitó a cenar al príncipe más cegatón que conocía y su cabeza permanecío varias horas antes de perderla por percibir su belleza. El romance ha tenido consecuencias: después de nueve meses la princesa tuvo una hijita muy parecida a ella. Cuando reconoció su belleza, la princesa perdió la cabeza. A la niña esto no le pareció divertido pero pronto se recuperó, ya que todos querían conocerla y jugar con ella. Aprendió a hacer muchas cosas, pero lo que más le gustaba era armar rompecabezas.

5. Najprej skupaj obnovimo prebrano besedilo, pri tem pa vsak udeleženec pripomni to, kar se mu zdi najpomembneje.

6. Udeležencem povemo, da se je v slikanici dogajalo veliko stvari in da se bodo med našim ponovnim glasnim branjem prelevili v like iz zgodbe in vsi naredili to, kar bomo prebrali.

7. Začnemo s ponovnim branjem in udeleženci počnejo to, kar slišijo.

8. Vprašamo jih, kako so se počutili, kateri lik jim je bil najbližje.

Izvedba B: Če ne delamo s pesmijo, potem za 1. aktivnostjo sledi drugačna 2. aktivnost, in sicer: otroke vprašamo, ali poznajo kakšno zgodbo, v katerih nastopajo princese, kraljice in se dogaja na dvoru. Pokažemo jim ilustracije znanih pravljic in jih spodbudimo, da se spomnijo naslova. Potem udeležencem pokažemo naslovno stran obravnavane slikanice in jih vprašamo, ali se ta princesa od ostalih po čem razlikuje in o čem mislijo, da bo zgodba govorila. Izpustimo 3. aktivnost in nadaljujemo po zapisani predlogi.

13

9. Udeležencem pojasnimo, da bomo zdaj, ko smo zgodbo še prikazali in uprizorili njene like in jih lahko bolje razumeli, iskali vzroke, ki literarne osebe vodijo k želenim ciljem.

10. Dvema udeležencema skupaj damo eno karto z vprašanjem. Besedilo je obrnjeno navzdol.

Prosimo jih, naj ne pogledajo, kaj na njih piše, dokler nimajo vsi pari vsak svoje karte.

11. Ko ima vsak par v rokah svojo karto, učenci tiho preberejo vprašanje in premislijo, kakšen je odgovor.

12. Prvi par prosimo, naj glasno prebere svoje vprašanje in nanj odgovori. Če par odgovori v skladu z prebranim besedilom, damo besedo naslednjemu paru udeležencev. Če ne, vprašamo, ali kdo drug pozna odgovor.

Ko vsi udeleženci odgovorijo na svoja vprašanja, sklenemo tudi srečanje.

ANALIZA DELAVNICE: Premislimo, ali smo zastavili dobra vprašanja, znali razvedriti skupino in paziti, da se nihče ni počutil preveč ali premalo izpostavljenega, ali smo z izvedbo dosegli zastavljene cilje itd.

Ali tudi sami zbirate kaj nenavadnega? Zakaj vam je to v veselje? Kakšno zadovoljstvo mislite, da je Grizeldi prineslo zbiranje glav?

Kaj bi zbirali, če ne bi imeli omejitev?

VEČ IZZIVOV: IZKUŠNJE Z IZVEDBAMI PO 1. NAČINU (izvedba A) - Do težav lahko pride, če so otroci preveč nemirni in ne sledijo zgodbi. Izkazalo se je, da je zelo pomembna prisotnost razredne učiteljice, ki lahko vzpostavi potrebno disciplino.

- Z izvedbami v prvem triletju OŠ so bile zelo pozitivne izkušnje. Udeleženci so z zanimanjem poslušali prevode svojih imen v španščino in se do njih opredeljevali, pri čemer so krepili svojo medkulturno sposobnost in navajanje na drugačnost.

- Najuspešnejši dejavnosti pri izvedbah sta bili uvodna pesem, pri kateri so se otroci imeli priložnost naučiti osnovne dele telesa v španščini, in pantomima (prikaz brane zgodbe s telesi).

- Največja motivacija pri učenju je zanje upoštevanje različnih kanalov zaznavanja, torej slušnega, vizualnega in kinestetičnega, pri čemer se izkaže, da je njihova kombinacija, ki se je zgodila pri zgornjih dveh aktivnostih, za zapomnitev najučinkovitejša.

IZKUŠNJE Z IZVEDBAMI PO 2. NAČINU (izvedba B) - Pri predbralni dejavnosti opazovanja obrisa glave iz knjige so imeli otroci različne ideje o videnem: kozarec, obraz, glava, izkazali so bogate zamisli s predpostavljanjem značaja osebe, ki ji je ime Grizelda (grozna). Izkazovali so tudi pozornost pri poslušanju, že pri prvem branju v španščini, kjer so razumeli nekaj besed (npr. trofeja) in si že zasnovali približno zgodbo s spremljanjem ilustracij.

- Razlika med prvima dvema in tretjim razredom se je pokazala v hitrosti izvedbe delavnice, usmerjeni pozornosti in količini ter izvirnosti idej pri zaključnih vprašanjih, kar kaže na nujnost vzgoje za branje še posebej v začetnih stopnjah šolanja, s čimer lahko kasneje dosegamo poglobljena poznavanja literarnih del in ostale nujne veščine (medsebojno poslušanje in sprejemanje različnih mnenj) v vsakdanjem življenju. Pri prvih razredih se kaže izrazita potreba po zelo natančnem podajanju navodil skupaj s primeri in zanje je iskanje vzročnih povezav v dogajanju nekoliko težje, zato je smiselno vključevati celo skupino in postaviti podvprašanja. Pri tretjih razredih pa je zaželeno vzpodbujati domišljijo otrok vezano na obravnavano delo in k ustvarjalnosti.

14

ISOL: Lepa Grizelda = La bella Griselda Avtorica didaktizacije: Gašper Gole

Pri izvedbi delavnice uporabimo strategijo Montserrat Sarto Izvoli, to je tvoje, s katero želimo pri udeležencih razvijati pozornost in razumevanje slišanega.

OPIS SKUPINE

CILJI

Predšolski otroci (5-6 let), prvo vzgojno izobraževalno obdobje Poslušanje z razumevanjem, urjenje pozornosti, spodbujanje izražanja.

ORODJE ZA IZVEDBO

Slikanica avtorice Isol z naslovom Lepa Grizelda = La bella Griselda, Vsaj toliko (po možnosti čim več) različnih predmetov, kolikor otrok sodeluje pri izvedbi. Tako bo vsak otrok lahko svojega/enega izmed predmetov povezal z določeno literarno osebo, glede na njene značilnosti/lastnosti.

ČAS, POTREBEN ZA IZVEDBO

Do 60 minut (odvisno od dolžine zgodbe in števila udeležencev).

PREDNOSTI IN PASTI

Izvedba lahko otroke zelo pritegne, če jim je zgodba zanimiva in če razumejo/vzpostavijo povezave med danimi predmeti in literarnimi osebami. Med izvedbo moramo paziti, da otroci ne postanejo preglasni.

Težave lahko nastanejo tudi, če otroci prebranega ne razumejo. V tem primeru je najboljša rešitev ponovno, počasno (otrokom prilagojeno) branje.Pomanjkljivost pri izvedbi je, da ni posebnih “zasilnih izhodov’’, v primeru, da otroci ne razumejo vsebine zgodbe.

15

IZVEDBA: 1. Otroke povabimo v polkrog, se jim predstavimo in jih povabimo, da tudi oni povedo svoje ime.

2. Otroke vprašamo in se z njimi pogovorimo o tem, ali poznajo kakšno princeso (pravo ali v zgodbi) in o lastnostih princes.

3. Napovemo zgodbo, ki jo bomo prebrali (zgodba z naslovom Lepa Grizelda avtorice Isol) in jo počasi in razločno preberemo.

4. Otroke povprašamo, ali jim je bila zgodba všeč. Katera izmed literarnih oseb jim je bila najbolj zanimiva, katera je bila najbolj zabavna in katera nenavadna? Na tak način z otroki izpostavimo vse književne osebe, da se jih otroci spomnijo.

5. Če imajo otroci težave s pomnjenjem in ne uspejo sodelovati, lahko branje ponovimo ali skupaj obnovimo zgodbo.

6. Ko se pogovorimo o književnih osebah, prosimo nekaj prostovoljcev (glede na število literarnih oseb oziroma predmetov, ki smo jih pripravili), da postanejo za nekaj časa prej omenjene literarne osebe. Otroci se postavijo v dve vrsti, ena nasproti druge. Tisti, ki predstavljajo književne osebe, se postavijo levo od nas, drugi pa desno. V sredino med obe vrsti postavimo košaro s predmeti in oblačili, ki pripadajo posameznim književnim osebam.

7. Otroke na desni prosimo, da na naš znak iz košare vzamejo en predmet in ga izročijo literarni osebi (enemu izmed otrok), za katero mislijo, da ji predmet pripada. Pri tem rečejo “izvoli’’.

8. Otrok, ki je predmet dobil, se glasno zahvali in si predmet nadene oziroma ga obdrži v rokah.

Predmeta, ki ga je dobil, ne komentira (otroci, ki so delili predmete, se lahko tudi zmotijo in predmet podajo napačni literarni osebi).

9. Ko je “deljenje’’ zaključeno, otroke, ki so v vlogi književnih oseb, vprašamo, ali so vsi ti predmeti njihovi. Če se je zgodila kakšna napaka, si lahko otroci predmete med sebojizmenjajo, tako da ima vsak točno to, kar mu pripada.

10. Ko so vsi predmeti pravilno razdeljeni, si namenimo aplavz. S tem izvedbo tudi zaključimo.

ANALIZA DELAVNICE: Premislimo, ali je bila izvedba uspešna ali ne. Dober znak je, če so otroci uživali. Če se nam izvedba ni zdela uspešna, premislimo, kaj bi bil lahko vzrok – izbor knjige, nerazumevanje zgodbe ipd. Pri naslednji izvedbi poskušamo to popraviti.

Kako poimenujemo ljudi, ki nekaj zbirajo? Ali tudi vi kaj zbirate?

Zakaj mislite, da je želela Grizelda zbirati glave?

VEČ IZZIVOV: 16

ISOL: Lepa Grizelda = La bella Griselda Avtorica didaktizacije: Barbara Muhič

Pri izvedbi delavnice uporabimo strategiji Montserrat Sarto Poslušam in naredim ter Gledam in vidim. S prvo skušamo udeležencem olajšati slišanje pravljice in spodbujamo njihovo gibanje, z drugo pa razvijamo zmožnost opazovanja.

OPIS SKUPINE

CILJI

Predšolski otroci (5-6 let), prvo vzgojno izobraževalno obdobje Spodbujanje uživanja v branju celotnega besedila, navajanje na pozorno poslušanje, razumevanje in doživljanje dogajanja v besedilu, iskanje in zaznavanje vzročnih povezav med dejanji, razvijanje poslušanja z razumevanjem, urjenje pozornosti, spodbujanje domišljije, zaznavanje dejanj književnih likov, zaznavanje pomenov, ki jih pripisujemo stvarem.

ORODJE ZA IZVEDBO

Slikanico Isol Lepa Grizelda = La bella Griselda, krono, narejeno iz papirja, plastificirane kopije ene izmed ilustracij iz knjige, ki jih razrežemo na 10 delov, da dobimo sestavljanko.

ČAS, POTREBEN ZA IZVEDBO

45 minut

PREDNOSTI IN PASTI

IZVEDBA:

Prednost je aktivno in gibalno sodelovanje otrok ter živahnost strategij.

Težave lahko nastopijo, če udeleženci niso dovolj spretni ali ne razumejo poteka dogajanja. Paziti je treba tudi na otroke, ki nimajo dobre koncentracije, saj imajo lahko pri izvedbi težave.Izvedba obeh strategij je primerna za starejše otroke, obe sta se izkazali kot zabavni in primerni za vse sodelujoče.

1. Otroci sedijo v krogu. Po razredu kroži krona, od glave do glave učencev. Ko si udeleženec položi krono na glavo, pove, kako se počuti kot princ in/ali princesa.

2. Otroke nato vprašamo, kako bi se počutili, če bi jim bilo ime Grizold oziroma Grizelda. Kako si predstavljajo princesa in/ali princeso s tem imenom.

3. Otroci se spremenijo v prince Grizolde in princese Grizelde. Vprašamo jih, kako se počutijo, ko so Grizoldi in/ali Grizelde in počakamo, da vsak odgovori.

4. Slikanico glasno preberemo v slovenščini.

5. Najprej skupaj obnovimo prebrano besedilo, pri tem pa vsak udeleženec pripomni to, kar se mu zdi najpomembneje.

17

6. Udeležencem povemo, da se je v zgodbi dogajalo veliko stvari in da se bodo med našim ponovnim glasnim branjem prelevili v like iz zgodbe in vsi naredili to, kar bomo prebrali.

7. Začnemo s ponovnim branjem in udeleženci počnejo to, kar slišijo.

8. Vprašamo jih, kako so se počutili, kateri lik jim je bil najbližje.

9. Udeležence razdelimo v 5 skupin. Vsaka skupina dobi kuverto, v kateri so koščki ene izmed ilustracij iz zgodbe. Sestaviti morajo sestavljanko.

10. Udeleženci napišejo ali narišejo vabilo na ples, ki ga prireja princesa Grizelda.

Ko vsi udeleženci narišejo risbo, sklenemo tudi srečanje.

ANALIZA DELAVNICE: Premislimo, ali smo dosegli vse zastavljene cilje in ali so bile strategije primerne. Prav tako premislimo, ali smo znali razvedriti skupino.

Kaj mislite, da se je dogajalo z Grizeldino hčerko v prihodnosti?

Kakšna je bila? Kaj je počela? Ali je tudi ona kaj zbirala? Kaj?

VEČ IZZIVOV: IZKUŠNJE Z IZVEDBAMI PO 1. NAČINU - Knjiga je bila za otroke zanimiva in posebna, prav tako tudi izbrane strategije.

- Učenci so podajali različna mnenja za ilustracije, za katere so menili, da so drugačne kakor v knjigah, ki jih običajno berejo.

- Sodelujoči so ob pripovedovanju slikanice uživali in tudi z zanimanjem sodelovali. Všeč jim je bila strategija Poslušam in naredim, kjer so ob pripovedovanju besedilo predstavili z gibanjem, ob čemer so se zelo zabavali.

- Zelo so uživali v dejavnosti v skupinah, ko so sestavljali razrezano ilustracijo iz zgodbe. Z zaključno dejavnostjo so učenci izdelali svoje vabilo na ples, ki ga organizira princesa Grizelda, kjer so lahko pokazali veliko mero ustvarjalnosti.

EVALVACIJA UČITELJICE

Študentka je učencem 2. b razreda OŠ Toneta Pavčka na zanimiv način predstavila zgodbo o Lepi Grizeldi argentinske pisateljice Isol. Učence je pritegnila že uvodna motivacija, kjer so si lahko dali na glavo krono in spregovorili o svojih občutkih, kako bi bilo, če bi postali princi oz. princese. Spodbudila jih je tudi k razmišljanju o imenu Grizelda – kako bi se počutili, če bi vam bilo tako ime? Učenci so podali zelo različna mnenja, študentka pa je vse pozitivno sprejela in znala primerno pokomentirati.

V nadaljevanju jim je prebrala zgodbo o lepi Grizeldi. Učenci so ji z zanimanjem prisluhnili, saj je bil ton njenega glasu umirjen in jih je že z načinom komunikacije znala motivirati. Po poslušanju so povedali svoje mnenje o vsebini zgodbe, posvetili pa so se tudi ilustracijam, kar bi zelo pohvalila. Drugo poslušanje zgodbe je popestrila z gibalno dejavnostjo, pri kateri so se učenci zelo zabavali.

Sledila je dejavnost v parih oz. skupinah, ko so učenci sestavljali razrezano ilustracijo iz zgodbe. Študentka je njihovo delo vseskozi spremljala in jih spodbujala. Tistim, ki so potrebovali pomoč pri delu, jo je omogočila, hitrejše pa je na primeren način spodbudila k strpnosti in temu, da počakajo in omogočijo sošolcem, da vsi uspešno zaključijo nalogo.

Pri zaključni dejavnosti so učenci ustvarjali; vsak je izdelal svoje vabilo na ples princese Grizelde. Ker so bila navodila zelo splošna, so lahko pokazali veliko mero ustvarjalnosti in nastali so raznoliki izdelki. Ura je bila zelo prijetna in učenci zelo motivirani za delo.

Darja Gibičar, OŠ Toneta Pavčka Mirna Peč

18

ISOL: Lepa Grizelda = La bella Griselda Avtorica didaktizacije: Urška Anja Levstek

Pri izvedbi delavnice uporabimo strategijo Montserrat Sarto Zakaj neki?. Z njo urimo logično razmišljanje in iskanje vzrokov za dogodke v zgodbi ter ravnanje literarnih likov.

OPIS SKUPINE

CILJI

Predšolski otroci (5-6 let), prvo vzgojno izobraževalno obdobje Spodbujanje uživanja v branju celotnega besedila, navajanje na pozorno poslušanje, razumevanje in doživljanje dogajanja v besedilu, iskanje in zaznavanje vzročnih povezav med dejanji, razvijanje poslušanja z razumevanjem, urjenje pozornosti, spodbujanje domišljije, zaznavanje dejanj književnih likov, zaznavanje pomenov, ki jih pripisujemo stvarem.

ORODJE ZA IZVEDBO

Slikanico Isol Lepa Grizelda = La bella Griselda, pesem Labodka Aleksandra iz knjige Juana Kruza Igerabida S prstom na luni: (pesniške igre) = Con un dedo en la luna: (juegos poéticos), kartice, na katere zapišemo po eno vprašanje. Na primer: »Zakaj neki so princi izgubljali glave?« ali pa »Zakaj neki je Grizelda izgubila glavo?«, odgovore na vprašanja si zapišemo, plastificirane kopije ene izmed ilustracij iz knjige, ki jih razrežemo na 8 delov, da dobimo sestavljanko. Naredimo več sestavljank. Število delov prilagodimo glede na starostno skupino otrok.

ČAS, POTREBEN ZA IZVEDBO

Do 50 minut, odvisno od števila udeležencev in zapletenosti zgodbe.

PREDNOSTI IN PASTI

Prednost je aktivno in gibalno sodelovanje otrok ter živahnost strategije.

Težave lahko nastopijo, če udeleženci niso dovolj spretni ali ne razumejo poteka dogajanja. Paziti je treba tudi na otroke, ki nimajo dobre koncentracije, saj imajo lahko pri izvedbi težave.Izvedba strategije je primerna za nekoliko starejše otroke. Izvedena je bila v prvih razredih, kjer je bila zelo uspešna, saj so se otroci zabavali, radi sodelovali in dobili občutek zadovoljstva, ko so bili pohvaljeni za odgovor. Strategija otroke spodbuja k razmišljanju o vzrokih za ravnanje likov, pri čemer so lahko odgovori v skladu s prebranim (preverjanje razumevanja in pozornega poslušanja) ali bolj inovativni (uporaba domišljije in zabava). Dobro je, da se vprašanja postavlja celotni skupini, tako niso izpostavljeni posamezniki niti se ostali otroci ne dolgočasijo, medtem ko čakajo. S tem, ko odgovarjajo vsi otroci, se lahko ta strategija precej zavleče.

19

IZVEDBA:

1. Otroci sedijo v krogu. Najprej se predstavimo. Če gre za manjšo skupino otrok se predstavi še vsak od njih.

2. Otrokom recitiramo pesem Labodka Aleksandra.

LABODKA ALEKSANDRA Aleksandra je čedna in fletna, In v vratu vsa spretna: obrne ga kot vijak, kot kak akrobat, za vrtenje je pač jako dovzetna!

3. Udeležencem povemo, da bodo med našim ponovnim glasnim branjem vsi naredili to, kar bomo prebrali.

4. Napovemo, da bomo zdaj prebrali še slikanico o princesi Grizeldi, ki jo je napisala Isol in ki bo na nek način povezana tudi s pesmico, ki smo jo slišali.

5. Otroke vprašamo, ali so se v zgodbah že kdaj srečali s kakšno princeso. Oni naštejejo, na primer: Trnuljčica, Sneguljčica, Pepelka … Prosimo jih, naj nam kaj povedo o teh likih.

6. Opozorimo, da je Grizelda na nek način drugačna od princes, ki jih že poznamo. Namignemo, da je njena drugačnost povezana s pesmico, ki smo jo poslušali.

7. Zgodbo glasno preberemo v slovenščini in listamo slikanico.

8. Po branju skupaj obnovimo prebrano besedilo, pri tem pa vsak udeleženec pripomni to, kar se mu zdi najpomembneje.

9. Začnemo s ponovnim branjem in udeleženci pozorno poslušajo zgodbo.

10. Otrokom pojasnimo, da bomo zdaj iskali vzroke, ki literarne osebe vodijo k želenim ciljem.

11. Vsak otrok povleče listek z vprašanjem, ki ga prebere na glas. Če še ne zna brati, to stori mentor.

12. Na vprašanje lahko z dvigom roke odgovarja vsak od otrok. Če je odgovor v skladu s prebranim besedilom, lahko listek povleče naslednji otrok. Če ne, vprašamo, ali kdo drug pozna odgovor.

Vsi otroci morajo dobiti priložnost, da odgovorijo na svoje vprašanje.

13. Vprašamo jih, ali radi sestavljajo sestavljanke. Povemo jim, da bodo lahko tudi oni, tako kot princeska, sestavili sestavljanko. Otroke razdelimo v skupine po tri ali štiri. Vsaka skupina dobi kuverto, v kateri so koščki ene izmed ilustracij iz zgodbe, ki jo morajo sestaviti.Ko vse skupine sestavijo sestavljanko, sklenemo srečanje.

ANALIZA DELAVNICE:

Premislimo, ali smo zastavili dobra vprašanja, znali razvedriti skupino in paziti, da se nihče ni počutil preveč ali premalo izpostavljenega, ali smo z izvedbo dosegli zastavljene cilje, ali so bile strategije primerne itd.

20

Kakšna bi bila drugačna Grizelda? Nariši/napiši.

Kaj bi počela drugačna Grizelda? Nariši/napiši.

Kakšna bi bila zgodba z drugačno Grizeldo? Nariši/napiši.

Kakšen bi bil konec z drugačno Grizeldo? Nariši/napiši.

VEČ IZZIVOV: IZKUŠNJE Z IZVEDBAMI PO 1. NAČINU - Didaktizacija je bila izvedena v prvih razredih OŠ. Pri izvajanju so nastopile težave pri uvodni motivaciji, saj otroci niso najbolj razumeli navodil, poleg tega so bile morda besede v pesmi pretežke, kar je oviralo njihovo razumevanje vsebine. Če bi bila pesem daljša, bi lahko bili rezultati drugačni.

- Pri izvajanju didaktizacije je bila uporabljena Power Point predstavitev, kar se je dobro obneslo, še posebej v razredih z

večjim številom otrok. Izvajalki didaktizacije sta bili dve – medtem ko je pripovedovalka obračala strani v slikanici, je druga v skladu s prebranim premikala prosojnice na predstavitvi na platnu za njo.

- Otrokom je bila zelo všeč strategija Zakaj neki?. Na vprašanja so odgovarjali vsi, javljali so se z dvigom roke. Pri tej

strategiji so nekateri učenci presenetili učiteljice s tem, da so znali prebrati majhne tiskane črke na listkih, čeprav se jih sploh še niso učili. Tisti, ki besedila niso mogli prebrati, pa so bili potem nekoliko razočarani. Bilo je tudi kar nekaj izvirnih odgovorov. Zakaj neki si je princeska razbijala glavo s sestavljankami? Ker se je z njimi urezala (imele so oster rob), so ji zanimive.

- Ena izmed težav, ki se je pojavila pri izvajanju strategije Zakaj neki? je bila tudi ta, da so otroci postali nemirni, ko so

čakali, da pridejo na vrsto za odgovor. Rešitev bi bila, da se na vprašanja odgovarja v naključnem vrstnem redu ali da na vprašanja odgovarja cela skupina.

- Pri sestavljankah so vsi zelo uživali, le ena skupina je imela pri sestavljanju malo težav.

EVALVACIJA UČITELJICE

Aktivnosti so bile primerne za obravnavo tega besedila. Temeljile so na skrbnem načrtovanju. Zanimanje otrok sta izvajalki pritegnili najprej s poslušanjem pripovedovane zgodbe, ki je bila podprta z ilustracijami preko računalnika. Ilustracije so otroke pritegnile in ob poslušanju so vidno uživali. Tudi ponovitev zgodbe z uporabo ilustracij iz knjige se je izkazalo za učinkovito. Na pripravljena vprašanja so otroci z veseljem odgovarjali, delili lastna mnenja in opažanja. Izvajalki sta posameznemu otroku namenili dovolj časa, da izrazi svoje mnenje, pa tudi čustva. Prav tako sta znali počakati, če je bilo potrebno, da otrok ponotranjeno počasi oblikuje v smiselno poved. Aktivnosti so temeljile na igri, kar pomeni, da so otroci v njih uživali in bili veseli. Najbolj na koncu, ko so dobili dele sestavljanke, ki so jih morali v skupini sestaviti. Po odgovorih otrok sklepam, da so prebrano besedilo lažje razumeli ravno zaradi uporabljenih strategij. Sama besedila oz. knjige tudi nisem poznala. In prvi trenutek se mi je zdelo, da je besedilo pretežko za to starost – 1. razred (zaradi težkih besed, besednih zvez, imen …). Vendar sem po vseh aktivnostih ugotovila, da so otroci ponotranjeno zgodbo odražali z odgovori, ki so temeljili na njihovem poznavanju stvarnega sveta in dojemanju življenja (npr.: padale so glave – izpadajo zobje; kratkoviden, ker je videl kratko, ni vedel, da mu bo odpadla glava; salon = frizerski salon …). Uporabljene strategije so se zelo dobro obnesle, saj so bili otroci ves čas aktivni, imeli so tudi dovolj časa, da so v tišini ponotranjili prebrano. Imeli so možnost individualno predstaviti odziv na prebrano zgodbo.

Po mojem mnenju je bila izvedba zelo uspešna. K temu je pripomoglo, da sta udeleženki pripravili načrt, s katerim sta bili na izvedbo zelo dobro pripravljeni. Izvajalki sta v celoti delovali v korist otrokove bralne vzgoje, znali sta usmerjati njihove odgovore in jih spodbujati pri intelektualnih zamislih ob prebranem. Pokazali sta se kot dobri usmerjevalki strategije, saj sta znali počakati na rezultate udeležencev in opazovati, analizirati in upoštevati vse to, kar so otroci povedali.

Silva Ilec, OŠ Mladika Ptuj

21

ISOL: Lepa Grizelda = La bella Griselda Avtorica didaktizacije: Urška Anja Levstek

Pri izvedbi uporabimo strategijo Montserrat Sarto To je moj naslov, ki nam pomaga pri povzemanju besedila, spodbuja razmišljanje o besedilu in vodi do njegovega globljega razumevanja.

OPIS SKUPINE

CILJI

Prvo vzgojno izobraževalno obdobje, drugo vzgojno izobraževalno obdobje

Spodbujanje uživanja v branju celotnega besedila, navajanje na pozorno poslušanje, razumevanje in doživljanje dogajanja v besedilu, iskanje in zaznavanje vzročnih povezav med dejanji, razvijanje poslušanja z razumevanjem, urjenje pozornosti, spodbujanje domišljije, branje v globino, ubesedovanje lastnih vtisov, razmišljanje o prebranem.

ORODJE ZA IZVEDBO

Slikanico Isol Lepa Grizelda = La bella Griselda, pesem Labodka Aleksandra iz knjige Juana Kruza Igerabida S prstom na luni: (pesniške igre) = Con un dedo en la luna: (juegos poéticos), vsak otrok potrebuje manjši list papirja in pisalo, tablo na katero zapišemo vse naslove, ki so si jih izmislili udeleženci.

ČAS, POTREBEN ZA IZVEDBO

Okrog 50 minut.

PREDNOSTI IN PASTI

Prednost je aktivno in gibalno sodelovanje otrok ter živahnost strategije.

Težave lahko nastopijo, če udeleženci niso dovolj spretni ali slabo razumejo besedilo. Paziti je potrebno tudi na otroke, ki nimajo dobre koncentracije, saj imajo lahko pri izvedbi strategije težave. Izvedba strategije je primerna za nekoliko starejše otroke. Srečanje ne sme postati naporno. Če bi bilo udeležencev preveč, bi se čas izvedbe zelo podaljšal. Izvedbo lahko poenostavimo, če glasujemo le enkrat.

Dobra plat strategije je, da spodbuja ustvarjalnost, neti željo za globljim uvidom v besedilo in izpostavlja potrebo, da izrazimo lastno mnenje itd.

IZVEDBA: 1. Otroci sedijo v krogu. Najprej se predstavimo. Če gre za manjšo skupino otrok se predstavi še vsak od njih.

2. Napovemo, da bomo zdaj prebrali slikanico o princesi Grizeldi, ki jo je napisala Isol.

22

3. Otroke vprašamo, ali so se v zgodbah že kdaj srečali s kakšno princeso. Oni naštejejo, na primer: Trnuljčica, Sneguljčica, Pepelka … Prosimo jih, naj nam kaj povedo o teh likih.

4. Opozorimo jih na to, da je Grizelda na nek način drugačna od princes, ki jih že poznajo.

5. Zgodbo glasno preberemo v slovenščini in listamo slikanico.

6. Najprej skupaj obnovimo prebrano besedilo, pri tem pa vsak udeleženec pripomni to, kar se mu zdi najpomembneje.

7. Začnemo s ponovnim branjem in udeleženci pozorno poslušajo zgodbo.

8. Vprašanje: ali ima prebrana vsebina ustrezen naslov (Lepa Grizelda) ali bi ga lahko izboljšali?

Naloga: učenci naj poiščejo nov naslov besedilu.

9. Razdelimo jih v manjše skupine in skupaj se domislijo naslova, ki se jim zdi najboljši za prebrano besedilo. Tudi če se domislijo več naslovov, jih napišejo na svoj list, jih v tišini ponovno pregledajo ter prečrtajo tiste, ki so jim manj všeč, da ostane le eden.

10. Vsaka skupina prebere svoj naslov, ki ga zapišemo na tablo in jih oštevilčimo.

11. Začne se glasovanje. Učenci na listke napišejo številko naslova, ki jim je najbolj všeč, in listke oddajo. Pri tem ne smejo glasovati za svoj naslov. Število glasov, ki jih je prejel vsak naslov, napišemo na tablo. Tako izločimo tiste naslove, ki so dobili manj glasov.

12. Glasovanje lahko ponovimo, tako eden od naslovov zagotovo dobi največ glasov. Ko dobimo zmagovalca, ta pojasni, kako je dobil zamisel za svoj naslov. Če je dovolj časa lahko izbiro naslovov pojasnijo tudi drugi. Srečanje končamo z ustreznim komentarjem.

ANALIZA DELAVNICE: Premislimo, ali smo zastavili dobra vprašanja, znali razvedriti skupino in paziti, da se nihče ni počutil preveč ali premalo izpostavljenega, ali smo z izvedbo dosegli zastavljene cilje, ali so bile strategije primerne itd. So se otroci preveč razživeli, smo se preveč oddaljili od zgodbe?

Kakšen se vam zdi naslov slikanice?

Ali lahko po njem kaj sklepate o zgodbi?

Kaj lahko o zgodbi sklepate iz naslovnice?

VEČ IZZIVOV:

23

ISOL: Lepa Grizelda = La bella Griselda Avtorica didaktizacije: Kristina Cvek

Pri izvedbi delavnice uporabimo kombinacijo strategij Napačno branje in Čemu to služi? iz priročnika Montserrat Sarto Strategije motiviranja za branje: z izkušnjami slovenskih motivatork in motivatorjev.

Strategiji sta namenjeni poslušanju z razumevanjem, urjenju otrokovih sposobnosti in pozornosti, navajanju na pozorno opazovanje in spodbujanju razmišljanja s pomočjo opazovanja.

OPIS SKUPINE

CILJI

Predšolsko obdobje (5-6 let), prvo vzgojno izobraževalno obdobje

Poslušanje z razumevanjem, urjenje pozornosti, navajanje na pozorno opazovanje, spodbujanje razmišljanja s pomočjo opazovanja.

ORODJE ZA IZVEDBO

Slikanico Isol Lepa Grizelda = La bella Griselda, pripravimo toliko kartic, kot je udeležencev, oziroma več, v primeru, da bi se želeli ponovno igrati. Nanje natisnemo predmete oziroma podobe iz ilustracije in predmete, ki niso povezani z ilustracijo, plastificirane kopije ene izmed ilustracij iz knjige, ki jih razrežemo na 8 delov, da dobimo sestavljanko.

Naredimo več sestavljank. Število delov in težavnost prilagodimo glede na starostno skupino otrok.

ČAS, POTREBEN ZA IZVEDBO

Okoli 45 minut.

PREDNOSTI IN PASTI

Izvedba je udeležencem zanimiva, če znajo povezati prizor na ilustraciji s predmetom na kartici. Strategija je zanimiva, ker otrokom omogoča uporabo in izražanje kritičnega in ustvarjalnega mišljenja.

Težave lahko nastopijo, če risbe predmetov niso dovolj jasne, udeleženci niso dovolj pozorni, prizor ni dovolj jasen ali je težko razumeti, kaj ilustracija predstavlja.

IZVEDBA: 1. Otroci sedijo v krogu. Najprej se predstavimo. Če gre za manjšo skupino otrok, se predstavi še vsak od njih.

2. Povemo, da jim bomo prebrali zanimivo pravljico o princeski, ki želi biti lepa. Vprašamo jih, ali se tudi oni urejajo za v vrtec/šolo. Ali to počnejo sami ali jim pomagajo starši? Npr. povejo, da so si umili zobe, počesali lase ipd., sicer jim pomagamo z dodatnimi vprašanji.

3. Pokažemo slikanico, ki jo bomo prebrali. Povemo, da se princesa Grizelda, ki nastopa v naši zgodbi, rada ureja in to počne na svoj način. Povemo jim, da bodo več izvedeli v zgodbi, zato naj pozorno poslušajo.

24

4. Počasi in doživeto preberemo slikanico in jim pokažemo ilustracije. Spremljamo odzive otrok.

5. Po branju malo počakamo, da si ustvarijo vtis in mnenje o knjigi. Nato jih vprašamo, ali jim je bila zgodbica všeč. Kaj jim je bilo najbolj všeč? Kaj jim ni bilo? Kaj so si najbolj zapomnili? Z vprašanji skupaj na kratko obnovimo zgodbo, da dobimo čim več informacij o tem, kako so otroci dojeli zgodbo. Vprašamo jih, ali so si zapomnili, kaj vse počne Grizelda.

6. Otrokom rečemo, da bomo zgodbo ponovno prebrali. Če se bomo pri branju zmotili, nas morajo opozoriti na to tako, da glasno rečejo “Motiš se!”

7. Ko s ponovnim branjem končamo, jim povemo, da se bomo zdaj še malo igrali.

8. Med otroke razdelimo kartončke, na katerih so narisani ali napisani predmeti, ki so in/ali niso povezani z zgodbo (pri tem upoštevamo tudi ilustracije).

9. Vsakega udeleženca prosimo, da nam pove, ali je predmet na njegovem kartončku v zgodbi ali ne. Preverimo, ali se spomnijo, kje v zgodbi se je pojavil. Če je predmet na njihovem kartončku napačen in skupaj z njimi ugotovimo, da ga ni v zgodbi, potem jih vprašamo, ali mislijo, da bi bil ta predmet Grizeldi všeč. Bi ga uporabljala? Kako?

10. Vsem udeležencem damo možnost, da pojasnijo svoj odgovor, in jih vmes ne popravljamo.

11. Vprašamo jih, ali radi sestavljajo sestavljanke. Povemo jim, da bodo lahko tudi oni, tako kot mala princeska, sestavili sestavljanko.

12. Otroke razdelimo v skupine po tri ali štiri. Vsaka skupina dobi kuverto, v kateri so koščki ene izmed ilustracij iz zgodbe, ki jo morajo sestaviti.

13. Ko vse skupine sestavijo sestavljanko, sklenemo srečanje.

ANALIZA DELAVNICE: Razmislimo, ali so bile podobe na karticah dovolj jasne, zanimive, ali so bile kartice primerno narejene, nam je uspelo vzbuditi pozornost in navdušenje otrok itd. Vprašajmo se, ali smo dosegli zastavljene cilje, kateri elementi so vplivali na boljšo ali slabšo izvedbo, zato da ob naslednji izvedbi morebitne napake lahko odpravimo.

Kakšna bi bila drugačna Grizelda?

Kaj bi počela drugačna Grizelda?

Kakšna bi bila zgodba z drugačno Grizeldo?

Kakšen bi bil konec z drugačno Grizeldo?

VEČ IZZIVOV: 25

IZKUŠNJE Z IZVEDBAMI

- Didaktizacija je bila izvedena s predšolskimi otroci (vrtec), pa tudi v knjižnici v okviru pravljičnih uric, kjer so bili otroci različnih starosti (od 2 do 9 let).

- Zaradi različnih starosti otrok v knjižnici izvedba ni bila tako uspešna, kot bi lahko bila. Mlajši otroci so sodelovali le pasivno, aktivnejša sta bila le starejša otroka. Med njima je bil fant, ki je bil vodja in je preglasil vse.

- Izkazalo se je, da je zelo pomembno, kako je sestavljena skupina. V vrtcu, kjer so bili vsi udeleženci približno enake starosti in so imeli dobre medsebojne odnose, je bil odziv veliko boljši kot v splošni knjižnici, kjer se otroci niso poznali in so bili povsem različnih starosti.

- V vrtcu smo k izvedbi dodali tudi dejavnost s sestavljanko, nad katero so bili otroci navdušeni. Kljub temu da so bili koščki nepravilnih oblik, so jih tudi najmlajši otroci zlahka sestavili. Sestavljali so v dveh ločenih skupinah, kjer se je pokazalo, kako dobro sodelujejo. Pri sestavljanju niso imeli nobenih težav.

- Strategija Napačno branje se je izkazala za uspešno. Še posebej so otroci uživali v napakah, ki so bile storjene na očiten, vendar humoren način.

- Otroci so bili navdušeni tudi nad karticami. Drug drugemu so pomagali odkriti, ali so motivi v zgodbi ali ne. Kasneje so motive s kartic tudi risali (kočija, princesa, grad). Na marsikateri risbi pa se je pojavil tudi sladoled, ki je bil na karticah, čeprav ga ni bilo v zgodbi.

EVALVACIJA VZGOJITELJICE Uro sta vodili študentki, ki sta se dobro pripravili za pripovedovanje pravljice Lepa Grizelda in tudi na celotno izvedbo dejavnosti. Pripovedovanje je potekalo ob slikah, kar je za otroke bolj privlačno in povečuje njihovo zbranost in pozornost pri poslušanju besedila. Otroci so vse do konca aktivno poslušali pravljico. Premor po branju jim je omogočil, da uredijo svoje misli in se pripravijo na nadaljevanje. Na koncu so skupaj s študentko obnovili zgodbo ob slikah. Otroke sta študentki povabili k ponovnemu poslušanju zgodbe, v kateri pa sta besedilo rahlo spremenili. Že prej sta jih opozorili, naj bodo pozorni na morebitne razlike v zgodbi. Otroci so bili sedaj še bolj pozorni na besedilo pravljice in pravilno opozarjali na nepravilnosti, ki so se v zgodbi pojavljale.

Uporabljene strategije so mi poznane, vendar jih v vrtcu premalokrat uporabljamo pri svojem delu. Otroci so pri takem načinu posredovanja besedila bolj pozorni, zbrani in aktivni. Prebrano besedilo pa si tudi bolje zapomnijo in ga razumejo. Otrokom je način, pri katerem spremenimo besedilo, zelo zabaven, ob tem zelo uživajo. Otroci so aktivno sodelovali od začetka do konca izvedbe dejavnosti. K uspešno izvedeni dejavnosti pa sta pripomogla še skupinsko sestavljanje sestavljanke in risanje.

Marjetka Pivec, Vrtec Medvode

EVALVACIJA KNJIŽNIČARKE Izvajalki sta dobro izbrali metodi za utrditev in razumevanje besedila: ponovno pripovedovanje pravljice, pri katerem se pripovedovalec namerno zmoti. Starejši otroci so uživali.

Druga strategija je bila bolj primerna za mlajše. Otrokom sta razdelili listke, na katerih so bili narisani predmeti.

Otroci so ugotavljali, ali predmet sodi v pravljico ali ne. Vsem je bila zelo všeč in so želeli ponovitev. Zelo dobro, da je pravljičarka imela s seboj dovolj listkov še za en krog.

Marija Rovtar, knjižničarka v knjižnici Medvode

26

ISOL: Lepa Grizelda = La bella Griselda Avtorica didaktizacije: Polona Konjedic

Pri izvedbi delavnice uporabimo strategijo Izvoli, to je tvoje, s katero skušamo udeležence spodbuditi k povezovanju lastnosti književnih likov z njihovo lastnino in zagovarjanju lastne interpretacije.

OPIS SKUPINE

CILJI

Predšolski otroci prvo vzgojno izobraževalno obdobje Učenje španskih izrazov za dele telesa preko pesmi, spodbujanje uživanja v branju, predvidevanje lastnosti književnih likov preko predmetov, povezovanje lastnosti književnih likov s predmeti, spodbujanje lastne interpretacije.

ORODJE ZA IZVEDBO

Predmete (namigi za predmete: rokavice, očala, šminka, ogledalo, čarovniški klobuk, čarovničin nos, ponošen čevelj, čevelj z visoko peto, sestavljanka, zvezek za matematiko, lak za nohte, smučarske nogavice, žoga, zemljevid, jabolko ipd.), slikanico v španščini, besedilo v slovenščini, pesem Cabeza, hombros, rodillas y pies, ki je dosegljiva na naslovu: https://www.youtube.com/watch?v=nxpjpOUEmQ8.

ČAS, POTREBEN ZA IZVEDBO

45 minut.

PREDNOSTI IN PASTI

Strategija je uspešna, če učenci ne posnemajo razlag drug drugega in se pri interpretaciji opirajo na lastno literarno izkušnjo. Pomanjkljivost strategije je v tem, da lahko učenci predmete, če jih izbirajo sami, izbirajo bolj po ključu lastnih osebnih preferenc, kot pa po tem, ali bodo izbrano znali tudi zagovarjati.

IZVEDBA: 1. Otrokom se najprej predstavimo.

2. Vprašamo, kaj vse zbiramo ljudje (znamke, kovance, sličice ipd.) oz. kaj oni sami zbirajo.

3. Vprašamo tudi, ali bi lahko zbirali tudi dele telesa? Katere?

4. Poslušamo pesem Cabeza, Hombros, Rodillas y Pies. Ponovimo dele telesa po špansko.

5. Povemo jim, da bomo zgodbo, v kateri nastopa lepa Grizelda, najprej prebrali v španščini.

Preberemo zgodbo v španščini in jim kažemo ilustracije. Vprašamo jih, ali vedo, kaj zbira Grizelda.

Povejo jim, da zbira glave, in jih vprašamo, če se morda kdo spomni, kako se glavi reče po špansko. Povemo jim, da se ji reče cabeza in jih spomnimo na pesem.

27

Povzetek zgodbe v španščini

La princesa Griselda era tan hermosa que los hombres perdían la cabeza por ella.

Literalmente. Y esto le parecía muy gracioso. Empezó a coleccionar las cabezas y las tenía como trofeos. Quería aumentar su colección y por eso quería hacerse más deseada (todas las mañanas se bañaba, bebía jugos frescos, se depilaba, cantaba y hacía ejercicios). Se miraba en espejo y adoraba su hermosura, sin embargo todos le temían porque su belleza era peligrosa. Los príncipes se escondían de ella y dejaron de invitarla a cualquier lado. Griselda empezó a aburrirse porque estaba sola y rodeada de cabezas. Quería compañía. Invitó a cenar al príncipe más cegatón que conocía y su cabeza permanecío varias horas antes de perderla por percibir su belleza. El romance ha tenido consecuencias: después de nueve meses la princesa tuvo una hijita muy parecida a ella.

Cuando reconoció su belleza, la princesa perdió la cabeza. A la niña esto no le pareció divertido pero pronto se recuperó, ya que todos querían conocerla y jugar con ella. Aprendió a hacer muchas cosas, pero lo que más le gustaba era armar rompecabezas.

6. Udeležence vprašamo, kakšna se jim zdi lepa Grizelda. V košaro naj postavijo predmete, za katere mislijo, da jih ima Grizelda doma, oz. tiste, ki bi ji jih podarili, svojo izbiro pa morajo učenci tudi utemeljiti. V košari mora biti vsaj dvakrat toliko predmetov, kot je učencev, da ima vsak izbiro. Učencem povemo, da lahko Grizeldi podarijo tudi kaj drugega, česar ni v učilnici, to bomo zapisali na listek in ji poslali po pošti.

7. Zgodbo preberemo še v slovenščini. Povemo jim, da lahko svojo odločitev tudi spremenijo in Grizeldi podarijo kaj drugega oz. tisto, kar so prej podarili Grizeldi, podarijo njeni hčerki in utemeljijo zakaj.

8. Otroke spodbudimo k nadaljevanju delavnice po izhodiščih, predstavljenih v razdelku Več izzivov.

ANALIZA DELAVNICE: Premislimo, ali so bili predmeti dobro izbrani in ali so jih učenci znali zagovarjati. Poleg tega ugotovimo, ali so učenci podajali lastna stališča ali pa so se preveč zanašali na sošolce.

Kaj misliš da bi se zgodilo, če bi Grizelda rodila dečka? Nariši/napiši drugačen konec zgodbe.

Nariši/napiši, kako bi se lahko moški, ki so zaradi Grizelde izgubljali glave, zavarovali pred njeno lepoto.

VEČ IZZIVOV:

IZKUŠNJE Z IZVEDBAMI - Učencem je bila pesem Cabeza, Hombros, Rodillas y Pies, ki je bila uporabljena v uvodni motivaciji, že poznana (v angleščini), ampak so jo vseeno z veseljem poslušali in si tudi zapomnili, da se v španščini glavi reče cabeza.

- Otroci so bili pri izbiranju predmetov v glavnem precej “konzervativni”, ko besedila niso v celoti razumeli. Ker so vedeli, da je glavna protagonistka ženskega spola, so posegali po predmetih, ki jih tipično povezujemo z ženskami, npr. ženski sandali, obleka, torbica ipd. Po drugem branju (v slovenščini) pa so bile njihove izbire drugačne (obročki, vislice, CD, čarovniški klobuk, flomaster), kar je najbrž povezano s tem, da se jim Grizelda ni zdela takšna, kot so druge junakinje, ki jih poznajo.

- Razlage, ki so jih podajali, so bile po branju v španščini precej bolj površne, medtem ko so kasneje otroci predmete že povezovali s posameznimi lastnostmi glavnih likov (predvsem pa Grizelde).

- Grizeldino zbiranje glav se je otrokom zdelo precej bolj običajno kot odraslemu bralcu, poleg tega pa so nekateri med njimi tudi pripomnili, da njena dejanja vsekakor niso odraz zlobe ali samovšečnosti.

- V drugih razredih OŠ se je didaktizacija izkazala za uspešno, saj so bili otroci precej odzivni na uporabljene strategije. Lahko bi se spremenil potek izbiranja predmetov. Ker je bilo predmetov v škatli veliko, so namreč učencem v oči bolj padli tisti, ki so bili na vrhu (čeprav so bili spodbujeni k brskanju), tako so nekateri izbirali bolj po ključu osebnih preferenc, kot pa da bi predmete povezovali z zgodbo. Morda bi bilo boljše, če bi izvajalec razdelil otrokom predmete, sami pa bi razmišljali samo o tem, kako jih lahko povežejo z Grizeldo ali katerim drugim likom. S tem bi tudi skrajšali celotno aktivnost, ki se lahko precej zavleče, če želimo, da so vključeni vsi otroci.

28

ISOL: Lepa Grizelda = La bella Griselda Avtorica didaktizacije: Polona Konjedic

Pri izvedbi uporabimo strategijo Montserrat Sarto V tujih čevljih, s katero udeležence spodbudimo, da stopijo v čevlje drugih oseb in se s tem bolje vživljajo v čustva drugih, si lažje razlagajo njihova dejanja in razvijajo strpnost drug do drugega.

OPIS SKUPINE

CILJI

Drugo vzgojno izobraževalno obdobje

Vživljanje v literarne osebe, spodbujanje uživanja v branju, predvidevanje lastnosti književnih likov, spodbujanje lastne interpretacije in kritičnega razmišljanja.

ORODJE ZA IZVEDBO

Slikanico Lepa Grizelda = La bella Griselda, listke z vlogami književnih oseb ali bralcev.

ČAS, POTREBEN ZA IZVEDBO

45 minut.

PREDNOSTI IN PASTI

Strategija je uspešna, če so učenci zmožni zanemariti svoja stališča in se vživeti v stališče literarne osebe. Delavnica se lahko izjalovi, če učenci nimajo predhodnih izkušenj z igrami vlog in so navajeni na literarno delo gledati zgolj s perspektive bralca. Pomanjkljivost te strategije pri izbrani knjigi je lahko tudi ta, da je književnih oseb premalo za delo v večji skupini.

IZVEDBA: 1. Otrokom se najprej predstavimo.

2. Vprašamo, ali se kdaj sprašujejo, kako bi bilo, če bi bili nekdo drug. Potem jih vprašamo, kaj/ kdo bi bili, če bi lahko bili karkoli/kdorkoli. Pojasnimo jim, da se bomo poigrali z vlogami in stopili v čevlje Lepe Grizelde.

3. Po branju jim razdelimo listke. Na nekaterih listkih so imena književnih likov, ki nastopajo v zgodbi (Grizelda, hčerka, princ, ki je izgubil glavo), drugi pa zavzamejo vlogo bralcev oz. izpraševalcev.

4. Tisti, ki dobijo listek, na katerem piše bralec, sprašujejo literarne osebe tisto, kar se jim zdi v besedilu ali dejanjih literarnih oseb, situacijah potrebno posebej izpostaviti, pojasniti ali opravičiti.

Tisti z listki, na katerih so imena književnih oseb, pa na ta vprašanja odgovarjajo, kot mislijo, da bi odgovoril njihov literarni junak.

29

5. Lističe razdelimo tako, da so napisi spodaj. Sodelujoče prosimo, naj jih ne obrnejo, dokler nimajo vsi svojih listkov. Ko ima vsak svoj listek, jih prosimo, naj glasno preberejo svojo vlogo, da je to povsem jasno. Tisti, ki dobijo listke z imenom literarnega junaka, se postavijo nasproti bralcev, da pogovor lažje steče. Zdaj si lahko književne osebe nadenejo napise z imeni svojih vlog, ki smo jih pripravili pred srečanjem. Če se vprašanja preveč oddaljijo od vsebine zgodbe, udeležence prosimo, naj se ponovno vrnejo k besedilu.

6. Po koncu srečanja udeležence vprašamo, ali se jim je zdelo težko stopiti v tuje čevlje oziroma, ali zdaj bolje razumejo Grizeldina dejanja oz. dejanja njene hčerke. Vprašamo jih tudi, ali bi sami na njenem mestu ravnali drugače.

7. Otroke spodbudimo k izvedbi aktivnosti iz razdelka Več izzivov.

Kako bi na Grizeldinem mestu ravnal ti, če bi ljudje zaradi tebe izgubljali glave? Grizeldi lahko svoje predloge pojasniš v pismu in ji ga pošlješ na naslov, kjer misliš, da jo bo pismo našlo.

Bi znal narisati Grizeldo tako, kot jo vidijo princi, tako kot vidi sama sebe in tako, kot jo vidijo ostala dekleta iz mesta?

VEČ IZZIVOV:

30

ISOL: Lepa Grizelda = La bella Griselda Avtorica didaktizacije: Polona Konjedic

Pri izvedbi obeh delavnic uporabimo strategijo Montserrat Sarto Zakaj neki?, pri obnovi pa lahko uporabimo tudi strategijo Napačnega branja.

S strategijo Zakaj neki? skušamo otroke pripraviti k boljšemu razumevanju dejanj književnih oseb in jih spodbuditi k aktivnemu razmišljanju o njihovih lastnostih in razlogih za dejanja. S pomožno strategijo pa pridobimo njihovo pozornost pred glavnim izvedbenim delom delavnice.

OPIS SKUPINE

CILJI

Prvo in drugo vzgojno izobraževalno obdobje Vživljanje v literarne osebe, spodbujanje uživanja v branju, spodbujanje analitičnega razmišljanja, spodbujanje kreativnosti, povezovanje prebranega s predstavami, ki jih imamo o likih.

ORODJE ZA IZVEDBO

Slikanico Lepa Grizelda = La bella Griselda, listke z vprašanji, list z odgovori.

ČAS, POTREBEN ZA IZVEDBO

45 minut.

PREDNOSTI IN PASTI

Prednost strategije je v tem, da so učenci pozvani h kreativnemu razmišljanju in odgovarjanju na vprašanja, s čimer razvijajo svoje intelektualne in literarne zmožnosti. Po drugi strani je strategija morda preveč zahtevna za tiste učence, ki se slabo izražajo oz. tega, kar mislijo, ne znajo ubesediti.

IZVEDBA: 1. Otrokom se najprej predstavimo.

2. Povemo jim, da jim bomo prebrali zgodbo o lepi Grizeldi. Povprašamo jih, o čem neki mislijo, da govori ta zgodba.

3. Učencem preberemo zgodbo.

4. Skupaj na kratko obnovimo potek zgodbe. Učenci nam lahko pri tem pomagajo tako, da jih sprašujemo, kaj se zgodi po tem ali pa se nalašč zmotimo in jih vprašamo, ali je bilo res tako.

5. Razdelimo jim listke z vprašanji. Vprašanja so lahko bolj abstraktna (Zakaj neki vsi mislijo, da je Grizelda tako lepa?) ali bolj konkretna (Zakaj neki so moški izgubljali glave?), odvisno od starosti in predhodnih izkušenj udeležencev z literarnimi besedili.

31

6. Udeleženci preberejo svoja vprašanja in premislijo, kako bi na vprašanja odgovorili. Če želijo, lahko listke med sabo tudi zamenjajo.

7. Nato vsakega udeleženca prosimo, da prebere svoje vprašanje in nanj odgovori. Če udeleženci na konkretna vprašanja odgovarjajo neskladno z besedilom, druge učence vprašamo, ali poznajo odgovor.

8. Po izvedeni strategiji jih vprašamo, ali se jim zdijo Grizeldina zgodba in njena dejanja smiselna, in jih usmerimo k aktivnostim iz razdelka Več izzivov.

ANALIZA DELAVNICE: Premislimo, ali smo postavili dovolj zanimiva vprašanja, ki so učence spodbudila k razmišljanju, in ali so lahko sodelovali vsi učenci ne glede na zmožnosti.

Kako bi se pred Grizeldino lepoto lahko zavarovali? Nariši/napiši.

Bi rad spremenil konec zgodbe? Nariši/napiši drugačen konec zgodbe.

VEČ IZZIVOV:

32

DIDAKTIZACIJE ZA KNJIGO DRUŽINSKA SKRIVNOST

33

ISOL: Družinska skrivnost = Secreto de familia Avtorica didaktizacije: Kristina Pirc

Pri izvedbi delavnice uporabimo strategijo Montserrat Sarto Gledam in vidim. Ta strategija je zasnovana za učenje gledanja. Znati gledati je sposobnost, ki jo je treba privzgojiti že v otroštvu. Nekateri otroci so natančni opazovalci in ti ne potrebujejo veliko vzpodbud, a niso v večini.

OPIS SKUPINE

CILJI

Predšolski otroci Spodbujanje natančnega opazovanja, razvijanje koncentracije, razvijanje domišljije, povezovanje domišljijskega sveta z realnim življenjem, izražanje lastnega mnenja.

ORODJE ZA IZVEDBO

Slikanico avtorice Isol z naslovom Družinska skrivnost = Secreto de familia, kamišibaj in ilustracije iz knjige Družinska skrivnost = Secreto de familia (potrebujemo jih za kamišibaj), toliko ilustracij, kolikor je udeležencev, seznam vprašanj, ki ga pripravimo sami. Vprašanja se nanašajo na ilustracijo.

ČAS, POTREBEN ZA IZVEDBO

Do 30 minut.

PREDNOSTI IN PASTI

Dobra plat strategije je odkrivanje podrobnosti na ilustracijah, zato je pomembno, da jih res dobro izberemo. Težave lahko nastopijo, če se otroci niso sposobni osredotočiti na podobe ali če so preveč živahni.

Dejavnost je primerna za izbrano starostno skupino. Otrokom je zelo všeč to, da ima vsak izmed njih drugačno ilustracijo in da morajo ob samostojnem opisu dogajanja na sliki s pomočjo podanih vprašanj še dodatno pregledati ilustracijo, da lahko podajo odgovor na dano vprašanje.

Pomanjkljivost izvedbe je, da je za kakovostno izvedbo dejavnosti s to strategijo potrebno delati v manjših skupinah. Poleg tega lahko v času samostojnega pripovedovanja posameznega otroka ostali otroci izgubijo koncentracijo in se pričnejo dolgočasiti. Pri tem ima odrasla oseba pomembno vlogo, da to opazi in otroke ponovno motivira in jim dvigne koncentracijo.

Dejavnost ni primerna za mlajše otroke, saj je uprizarjanje slišanega lahko zelo zahtevno, predvsem, če želimo, da se dogodki odvijajo dokaj gladko. Če se ne odvijajo gladko, se otroci (tudi starejši) hitro zmedejo in uprizarjanje lahko postane povsem nesmiselno oziroma brez povezave z brano zgodbo. V primeru, da je dejavnost uspešna, pa je to odlična osnova tudi za nadaljnje delo in morda celo dramsko uprizoritev zgodbe.

34

IZVEDBA: 1. Otroke v skupini lepo pozdravimo, se jim predstavimo, nato pa jih spodbudimo, da nam še oni povedo svoja imena z namenom, da se spoznamo. Tedaj jim povemo, da smo s seboj pripeljali dva prijatelja (v nadaljevanju je mišljeno dva škrata – ročni lutki). Otroke vprašamo, ali so zato, da ju spoznamo.

2. Za uvodno motivacijo uporabimo dve ročni lutki v podobi škrata. Škrata spretno animirata ter otroke pripravita na glavni del dejavnosti – branje slikanice. Sledi pripovedovanje zgodbe Družinska skrivnost ob kamišibaju. Po pripovedovanju se z otroki na kratko pogovorimo o zgodbi, nato pa sledi ponovno pripovedovanje.

3. Po branju otrokom pokažemo okrašeno vrečko, v kateri se nekaj skriva. Povemo jim, da so notri ilustracije, ki so jih že videli, sedaj pa bo vsak od njih izžrebal eno. Udeležencem damo nekaj časa, da si tiho ogledajo vsak svojo ilustracijo in se osredotočijo na vse, kar je na njej upodobljenega.

4. Po nekaj minutah vsak udeleženec opiše svojo ilustracijo. Nato pa začnemo spraševati po predmetih na ilustracijah ali podrobnostih. Nekaj vprašanj je postavljenih konkretno, druga pa so malce bolj abstraktna. Nekaj vprašanj se nanaša tudi na čustva (npr.: kako se deklica počuti?). Vsi udeleženci iščejo odgovore na svojih ilustracijah in se oglasijo, ko najdejo predmet, podrobnost ali osebo, po kateri sprašujemo.

5. Ko izčrpamo vprašanja o ilustracijah, preidemo na vprašanja, ki zadevajo resnično življenje otrok, a so povezana z ilustracijami (npr.: Ali vaše mame tudi uporabljajo kreme, da se uredijo?

Kako pa je zjutraj videti vaša družina?).

ANALIZA DELAVNICE: Premislimo, ali smo upoštevali starost in razpoloženje otrok; ker tokrat v ospredju ni besedilo, je treba izvedbo obogatiti z lastnim navdušenjem in domišljijo. Če nam je uspelo, smo lahko zadovoljni.

Ali ste tudi pri vas doma zjutraj medvedovi? Če ne, komu misliš, da ste najbolj podobni?

Zakaj smo zjutraj drugačni kot popoldan?

Nariši kako ste sami videti zjutraj in kako čez dan.

VEČ IZZIVOV: IZKUŠNJE Z IZVEDBAMI - Didaktizacija je bila izvedena v vrtcu. Otrokom med izvedbo besedilo zgodbe ni bilo brano, temveč pripovedovano s pomočjo kamišibaja. To je japonska tehnika pripovedovanja ob slikah na malem odru, ki izhaja iz 20. stoletja.

- Za motivacijski del je bila uporabljena metoda ročnih lutk.

- Otrokom je bilo pripovedovanje s pomočjo kamišibaja zelo všeč, pa tudi strategija Gledam in vidim se je izkazala za zelo uspešno. Otroci so iz pletene vrečke izžrebali ilustracije, ki so jih že videli pri pripovedovanju s kamišibajem. Vsak otrok je opisal dogajanje na ilustraciji, poimenoval literarne like, nato pa še odgovoril na dodatna vprašanja, ki so izhajala iz posamezne ilustracije.

35

ISOL: Družinska skrivnost = Secreto de familia Avtorica didaktizacije: Kristina Pirc

Pri izvedbi delavnice uporabimo strategijo Montserrat Sarto In čigavo je to?, s katero želimo tudi najmlajšim otrokom, ki že razumejo prebrano, pomagati pri razlikovanju književnih oseb v besedilu. Otroke spodbudimo, da sami odkrijejo, kakšne so književne osebe: prepoznajo njihov videz, občutja in čustva, razpoloženje, pa tudi družabno okolje. Strategija se imenuje In čigavo je to?, ker udeleženci na delavnici konkretni predmet povežejo s književnimi osebami v besedilu.

OPIS SKUPINE

CILJI

Predšolski otroci.

Poslušanje z razumevanjem, zaznavanje in razlikovanje književnih oseb, razumevanje književnih oseb glede na njihov zunanji opis, razpoloženje, socialno okolje.

ORODJE ZA IZVEDBO

Slikanico avtorice Isol z naslovom Družinska skrivnost = Secreto de familia, kamišibaj in ilustracije iz knjige Družinska skrivnost = Secreto de familia (potrebujemo jih za kamišibaj), veliko različnih konkretnih predmetov, ki se navezujejo na zgodbo (npr.: glavnik, embalaža šampona, sponke za lase, barvni kamenčki itn.). lutki

ČAS, POTREBEN ZA IZVEDBO

Do 30 minut.

PREDNOSTI IN PASTI

Strategija je zanimiva, saj lahko otroci raziskujejo konkretne predmete in se z njimi seznanijo. Po kratkem raziskovanju izbranega predmeta mora otrok le-tega povezati z zgodbo ter opisati, kje je bil predmet uporabljen.

Dejavnost je lahko slabo izvedena, če postanejo otroci v skupini zelo hrupni. Zato je pomembno, da skupina otrok ni prevelika in da damo otrokom čas, da se s predmeti seznanijo, nato pa skupaj pričnemo z dejavnostjo.

Glede na to, da so udeleženi predšolski otroci, je zelo primerno, da so uporabljeni konkretni predmeti, ki jih je moč povezati z zgodbo. Otroci raziskujejo lastnosti posameznih predmetov in jih kasneje uvrstijo v posamezne dele zgodbe ter povejo, kdo je tovrstni predmet v zgodbi uporabil. Tako ponovijo literarne osebe iz besedila in z njimi povežejo dane predmete. Pomembno je, da strategijo izvedemo v manjši skupini.

IZVEDBA: 1. Otroke v skupini lepo pozdravimo, se jim predstavimo, nato pa jih spodbudimo, da nam še oni povedo svoja imena, da se spoznamo. Tedaj jim povemo, da smo s seboj pripeljali dva prijatelja (v nadaljevanju je mišljeno dva škrata – ročni lutki). Otroke vprašamo, ali so zato, da ju spoznamo.

36

2. Za uvodno motivacijo uporabimo dve ročni lutki v podobi škrata. Škrata spretno animirata ter otroke pripravita na glavni del dejavnosti – branje slikanice. Sledi pripovedovanje zgodbe Družinska skrivnost ob kamišibaju.

3. Po pripovedovanju se z otroki na kratko pogovorimo o zgodbi, nato pa sledi ponovno pripovedovanje zgodbe s kamišibajem.

4. Zatem otrokom pokažemo veliko vrečko, v kateri imamo shranjenih nekaj predmetov, ki so povezani z zgodbo (embalaža šamponov in krem, sponke za lase, elastika za lase, glavnik, kamenčki, embalaža od kosmičev ipd.)

5. Predmete stresemo na sredino mize, otroci pa si izberejo predmet, ki se jim zdi najbolj privlačen.

Sprva dovolimo otrokom, da si predmete ogledajo, nato pa nadaljujemo z dejavnostjo. Vsak otrok mora izbrati en predmet.

6. Otroke vzpodbudimo, da vsak pove, s katero literarno osebo lahko povežemo izbrani predmet.

Torej, katera je tista oseba, ki je po njihovem mnenju dani predmet uporabila v zgodbi. Vsak otrok, ki pravilno poveže izbrani predmet z literarnim likom, prejme eno točko.

7. Skupno število točk pove, kako natančno so udeleženci poslušali pripovedovanje zgodbe.

ANALIZA DELAVNICE: Premislimo o posameznih elementih izvedbe: ali so bili predmeti dobro izbrani, ali so dovolj nazorni, ali smo imeli dovolj potrpljenja in smo počakali na odgovore otrok, ali je bila strategija otrokom všeč itd.

Ali tudi vi v sebi nosite kakšno skrivnost? Narišite jo!

Zjutraj smo videti drugače kot čez dan. Kako pa je s počutjem?

VEČ IZZIVOV: IZKUŠNJE Z IZVEDBAMI

- Didaktizacija je bila izvedena v vrtcu. Izbrani so bili konkretni predmeti, ki se navezujejo na vsebino slikanice. Ti predmeti so bili: embalaža šampona in kreme, sponke za lasje, elastika za lasje, ogledalo, avtomobilček, embalaža od kosmičev itn.

Otroci so predmete sprva poimenovali ter predmet povezali z zgodbo (z literarno osebo, časom, krajem ali pa vsebino).

- Strategija In čigavo je to? se je izkazala za zelo uspešno, saj otroci zelo radi raziskujejo, se predmetov dotikajo in jih vonjajo.

37

ISOL: Družinska skrivnost = Secreto de familia Avtorica didaktizacije: Gašper Gole

Pri izvedbi delavnice uporabimo strategijo Montserrat Sarto Poslušam in naredim. Z njo poskušamo udeležencem olajšati slišanje pravljice, ki jo poslušajo, saj je otrokom včasih težko poslušati in poslušano tudi zares slišati (razumeti in si zapomniti).

OPIS SKUPINE

CILJI

Prvo in drugo vzgojno izobraževalno obdobje

Navajanje na pozorno poslušanje, poslušanje z razumevanjem, razumevanje in doživljanje dogajanja v besedilu, uživanje v poslušanju literarnoestetskega dela.

ORODJE ZA IZVEDBO

Slikanico avtorice Isol z naslovom Družinska skrivnost = Secreto de familia, dovolj velik prostor za gibanje otrok – uprizarjanje dogajanja v zgodbi.

ČAS, POTREBEN ZA IZVEDBO

Do 30 minut.

PREDNOSTI IN PASTI

IZVEDBA:

Izvedba je zanimiva, če je v zgodbi dovolj različnih literarnih oseb in če dogajanje ni prezahtevno, da ga otroci lahko “uprizorijo’’. Težave lahko nastanejo, če je vsebina otrokom prezahtevna, ne prepoznajo kraja dogajanja ali jim je zgodba nezanimiva.

Dejavnost ni primerna za mlajše otroke, saj je uprizarjanje slišanega lahko zelo zahtevno, predvsem, če želimo, da se dogodki odvijajo dokaj gladko – če se ne odvijajo gladko, se otroci (tudi starejši) hitro zmedejo in uprizarjanje lahko postane povsem nesmiselno oziroma brez povezave z brano zgodbo. V primeru, da je dejavnost uspešna, pa je to odlična podlaga tudi za nadaljnje delo in morda celo dramsko uprizoritev zgodbe.

1. Otrokom se najprej predstavimo in jih prosimo, da se predstavijo tudi sami.

2. Vprašamo jih, ali imajo morda kakšno skrivnost in kaj mislijo, kakšno skrivnost bi lahko imela družina. Skupaj se pogovorimo o tem, kaj vse je lahko naša osebna ali “skupna’’ skrivnost.

3. Otrokom na kratko pojasnimo, kje se dogaja zgodba. Pokažemo jim, v katerih kotih/prostorih igralnice so določeni dogajalni prostori iz zgodbe (na primer: doma, pri prijateljici, pri medvedovih ipd.). Razložimo jim, da je v zgodbi veliko književnih oseb in da bo vsak udeleženec igral eno izmed njih. Med našim glasnim branjem pa bodo te “osebe’’ naredile to, kar bomo prebrali.

4. Udeležencem razdelimo vloge in jim povemo, kam naj se postavi vsak izmed njih na začetku zgodbe.

38

5. Začnemo z branjem. Beremo počasi, razločno, a ne preveč interpretativno, saj gre za poslušanje, ne dramatizacijo (z naše strani). Otroci med poslušanjem delajo, kar slišijo (npr. Prebudila sem se bolj zgodaj kot ponavadi ...).

6. Otroke vprašamo, ali so zgodbo dobro razumeli. Če kdo želi, jo lahko obnovi, lahko pa jo preberemo še enkrat.

7. Ko zgodbo preberemo, se otroci zberejo v krogu, da se o njej še pogovorimo. Vsak otrok lahko pove svoje mnenje in s tem izvedbo tudi zaključimo.

ANALIZA DELAVNICE: Premislimo, ali je bila naša izvedba dovolj spretna in ali smo vloge ustrezno razdelili med otroke glede na težje/lažje.

Ali ste tudi pri vas doma zjutraj medvedovi? Če ne, komu misliš, da ste najbolj podobni?

Nariši, kako je videti tvoja družina zjutraj in kako čez dan.

VEČ IZZIVOV:

39

DIDAKTIZACIJE ZA KNJIGO KULTURNA IZMENJAVA

40

ISOL: Kulturna izmenjava = Intercambio cultural Avtorica didaktizacije: Kristina Pirc

Pri izvedbi delavnice uporabimo strategijo Montserrat Sarto Napačno branje, s katero želimo otroke spodbuditi k pozornemu poslušanju zgodbe, pri čemer morajo otroci pri drugem branju odkriti namerno storjene napake pri branju.

OPIS SKUPINE

CILJI

Predšolski otroci.

Poslušanje z razumevanjem, urjenje pozornosti

ORODJE ZA IZVEDBO

Slikanico avtorice Isol Kulturna izmenjava = Intercambio cultural, dva škrata – doma izdelani ročni lutki.

ČAS, POTREBEN ZA IZVEDBO

Do 30 minut.

PREDNOSTI IN PASTI

Privlačnost izvedbe je v načinu, kako jo preberemo, pa tudi v odzivih otrok. Težave nastopijo, če otroci niso vajeni poslušati branja.

Ker so udeleženci zelo majhni, pozorno analiziramo potek izvedbe.

Vprašajmo se, ali smo dosegli zastavljene cilje, kateri elementi so vplivali na boljšo ali slabšo izvedbo, zato da ob naslednji izvedbi morebitne napake lahko odpravimo.

IZVEDBA: 1. Otroke v skupini lepo pozdravimo, se jim predstavimo, nato pa jih spodbudimo, da nam še oni povedo svoja imena, da se spoznamo. Tedaj jim povemo, da smo s seboj pripeljali dva prijatelja (v nadaljevanju je mišljeno dva škrata – ročni lutki). Otroke vprašamo ali so zato, da ju spoznamo.

2. Za uvodno motivacijo uporabimo dve ročni lutki v podobi škrata. Škrata spretno animirata ter otroke pripravita na glavni del dejavnosti – branje slikanice. Škrata si v dialogu povesta, kako zelo si želita, da bi lahko med seboj zamenjala kraj bivanja. Prvi škrat si neznansko želi živeti tam, kjer živi drug škrat, in obratno. In res sta to tudi storila.

3. Takrat nagovorimo otroke: »Otroci, tudi jaz poznam nekoga, ki je zamenjal svoj kraj bivanja z nekom drugim. Ime mu je Gašper. Bi radi slišali, kaj se je zgodilo Gašperju?« 4. Sledi interpretativno, glasno in jasno branje slikanice Kulturna izmenjava. Pri tem pazimo, da beremo počasi, da nas bodo otroci razumeli. Po branju se z otroki na kratko pogovorimo o zgodbi. Npr.: »Kaj je počel Gašper v Afriki? Kaj je počel slon Bombo?« 41

5. Sedaj otroke ponovno povabimo k pozornemu poslušanju zgodbe. Opozorimo jih, da morajo tokrat ob napačno izrečeni besedi in/ali besedni zvezi popraviti, in sicer tako, da glasno rečejo: »Motiš se!«.

6. Ponovno preberemo slikanico, pri čemer spreminjamo posamezne besede (uporabimo sinonime, antonime, besede, ki niso povezane z izvirno zgodbo itd.), pa tudi imena oseb in dogajanje. Kot rečeno, otroci morajo na napako opozoriti takoj, ko jo opazijo.

7. Dejavnost lahko sklenemo z aplavzom za uspešno odpravljene napake. Ves čas med dejavnostjo in v zaključku pazimo na pozitivno in prijetno vzdušje.

ANALIZA DELAVNICE: Premislimo, ali je bila izbrana slikanica za otroke primerna. Pri tem upoštevamo dolžino, zahtevnost zgodbe za razumevanje, število oseb, abstraktnost ilustracij. Premislimo tudi, ali smo brali dovolj počasi in kaj bi lahko bili razlogi za morebitne zaplete.

Ali bi tudi vi zamenjali s kom svoj življenjski prostor? S kom bi se zamenjali? Kje si želite, da bi stanovali en teden in kaj bi tam lahko počeli?

Eden izmed otrok pove eno poved, ki je vezana na besedilo slikanice, pri čemer lahko nekaj spremeni (ime literarnega lika ali posamezno dogajanje). Ostali otroci potrdijo izjavo ali pa jo zavrnejo.

VEČ IZZIVOV: IZKUŠNJE Z IZVEDBAMI

- Pri strategiji Napačno branje je bila namesto besedne zveze “Motiš se!” uporabljena besedna zveza “Ni res!”, saj je bilo to bolj blizu otrokom in je zato dejavnost potekala bolj gladko.

- Strategija se je izkazala za zelo uspešno, saj so otroci pri tem zelo uživali. Pozorno so poslušali vsebino in takoj opozorili

ob napačno izrečeni besedi. Pri tem so se otroci večkrat nasmejali, zaradi česar je bila dejavnost izvedena v sproščenem duhu.

42

ISOL: Kulturna izmenjava = Intercambio cultural Avtor didaktizacije: Gašper Gole

Pri izvedbi delavnice uporabimo strategijo Montserrat Sarto Pripovedujem pravljico, s katero želimo otroke spodbuditi, da po poslušanju zgodbe le-to tudi sami obnovijo s pomočjo naših vprašanj.

OPIS SKUPINE

CILJI

Predšolski otroci (4–6 let), prvo vzgojno izobraževalno obdobje Urjenje pozornosti, poslušanje z razumevanjem, spodbujanje domišljije, uživanje v literarnoestetskem delu.

ORODJE ZA IZVEDBO

Slikanico avtorice Isol Kulturna izmenjava = Intercambio cultural, dovolj izvodov slikanice, da jo otroci med poslušanjem lahko listajo.

Lahko tudi velike kopije ilustracij, da jih otroci razločno vidijo, listke z vnaprej pripravljenimi kratkimi vprašanji, ki so izhodišče za pogovor z otroki.

ČAS, POTREBEN ZA IZVEDBO

Do 30 minut.

PREDNOSTI IN PASTI

Če je zgodba zanimiva, je verjetnost za uspešno izvedbo velika, saj bodo otroci zbrano in z zanimanjem poslušali. Če pa jim je nezanimiva, niso vajeni glasnega branja ali če beremo prehitro, bodo imeli z obnavljanjem zgodbe po vsej verjetnosti težave.

Dejavnost je primernejša za mlajše otroke. Paziti moramo, da se v skupini z različno starimi otroki starejši ne dolgočasijo. Za to lahko poskrbimo s primerno težavnostjo vprašanj – za starejše oziroma aktivnejše med dejavnostjo uporabimo zahtevnejša vprašanja, ki jim lahko predstavljajo nekakšen izziv, za mlajše pa enostavnejša vprašanja.

IZVEDBA: 1. Otroke povabimo v polkrog in se predstavimo drug drugemu.

2. Napovemo, da bomo prebrali slikanico avtorice Isol z naslovom Kulturna izmenjava.

3. Otroke povprašamo, kaj je kultura in kaj je izmenjava ter kako bi po njihovem mnenju lahko to združili.

4. Zgodbo preberemo in otroci med poslušanjem listajo po “svojih’’ slikanicah, lahko pa jim mi med branjem kažemo ilustracije (po možnosti njihove velike kopije le teh).

5. Po koncu branja se pogovorimo o tem, kateri dogodki so se jim najbolj vtisnili v spomin, kateri so se jim zdeli najbolj smešni, žalostni ipd.

43

6. Če otroci zgodbe še niso razumeli in jim ne uspe sodelovati, lahko zgodbo preberemo še enkrat.

7. Ko obnovimo vsebino vsakemu udeležencu zastavimo vprašanje. Odgovor na vprašanje mora biti iz besedila ali iz ilustracije v slikanici. Če so otroci mlajši, se lahko odločimo, da vprašanja zastavljamo celotni skupini naenkrat. Trudimo se, da k sodelovanju spodbujamo vse otroke.

Pazimo, da sodelujejo vsi otroci in da z odgovori na vprašanja vsak pove/obnovi svoj del zgodbe.

8. Dejavnost lahko sklenemo z aplavzom za uspešno obnovitev zgodbe – ves čas med dejavnostjo in v zaključku pazimo na pozitivno in prijetno vzdušje.

ANALIZA DELAVNICE: Premislimo, ali je bila izbrana slikanica za otroke primerna – pri tem upoštevamo dolžino, zahtevnost zgodbe za razumevanje, število oseb, abstraktnost ilustracij. Premislimo tudi, ali smo brali dovolj počasi in kaj bi lahko bili razlogi za morebitne zaplete.

Ali ste tudi vi kam potovali? Kam? Kaj mislite, je svet na televizijskih zaslonih videti enak kot v živo?

VEČ IZZIVOV:

44

nd

rid Li

ISOL

kateri prepoznamo lastne

A st

vari. To se mu zdi čudno in sem slab v vsem?« se , ki bi mu razjasnil dvome.

m i ns k a po MA AL 13 20

nagrada

gren S

DIDAKTIZACIJE ZA KNJIGO POREDNI PETIT

dni Petit Pore

riporočili a bralce z

Poredni Petit

bilingüe.

ali.

prevedena avtorska slikanica za svoje ustvarjanje prejela agrado Astrid Lindgren.

17,99€ ISBN 978-961-6886-09-3

Malinc

9 789616 886093

ISOL

Malinc

45

ISOL: Poredni Petit = Petit el monstruo Avtor didaktizacije: Gašper Gole

Pri izvedbi delavnice uporabimo strategijo Montserrat Sarto So v zgodbi ali ne?, s katero želimo izpostaviti glavne in tudi stranske like v slišani/prebrani zgodbi.

OPIS SKUPINE

CILJI

Prvo in drugo vzgojno izobraževalno obdobje Branje z razumevanjem, uživanje v opisih, doživetjih in čustvovanjih književnih oseb, urjenje spomina, urjenje v natančnem branju/poslušanju in razmišljanju o ravnanju književnih oseb, uživanje v literarnoestetskem delu.

ORODJE ZA IZVEDBO

Slikanico avtorice Isol Poredni Petit = Petit el monstruo, dovolj izvodov besedila, da ga lahko pred izvedbo delavnice vsi preberejo, seznam vseh glavnih in stranskih oseb v zgodbi, dodane so lahko tudi osebe, ki v zgodbi ne nastopajo. Seznamov naj bo toliko, kot je udeležencev.

ČAS, POTREBEN ZA IZVEDBO

Do 50 minut.

PREDNOSTI IN PASTI

Prednost strategije je, da lahko z njo spodbudimo tudi zanimanje za stranske like v zgodbi, ki jih bralec/poslušalec sicer lahko prezre. Težava lahko nastane, če so bralci “neizurjeni’’ v branju ali če je seznam literarnih oseb predolg ali če v zgodbi nastopa preveč literarnih oseb.

Ves čas moramo paziti, da se otroci, ki so boljši bralci in imajo boljši spomin, med dejavnostjo ne dolgočasijo. Ti bi namreč lahko hitro rešili zastavljeno nalogo, medtem ko bi nekateri drugi potrebovali bistveno več časa – to je lahko problematično predvsem, če smo imeli/imamo v skupini otroke različnih starosti. Dejavnost poskusimo organizirati tako, da otroci med seboj čim več diskutirajo in si med seboj pomagajo pri reševanju naloge oziroma umeščanju literarnih oseb v določene dogodke v zgodbi.

IZVEDBA: 1. Učence povabimo v krog in se predstavimo, predstavijo se tudi sami.

2. Otroke vprašamo, ali so doma zgodbo prebrali (ali jim jo je prebral kdo drug, če sami ne znajo brati). Otroci lahko izpostavijo, kaj jim je bilo posebej všeč oziroma kaj jim je ostalo posebej v spominu, sami pa pazimo, da z vprašanji preveč ne izpostavljamo literarnih oseb, ki nastopajo v zgodbi.

3. Seznam z literarnimi osebami iz zgodbe razdelimo med udeležence (ali pa ga napišemo na tablo) in jim damo dovolj časa, da ga v tišini preberejo.

46

4. Ko ga preberejo, jim prosimo, naj označijo osebe, ki se pojavljajo v besedilu.

5. V nadaljevanju glasno preberemo vse osebe, ki se pojavljajo v besedilu.

6. Ko udeleženci povedo, ali so vse osebe s seznama tudi v prebranem besedilu, jih spodbudimo, naj poiščejo/se spomnijo tistih odlomkov besedila, kjer se posamezne literarne osebe pojavijo.

Tako preverimo pravilnost njihovih ugotovitev in jih obenem spodbudimo, da v besedilu opazijo tudi druge podrobnosti ter spoznajo pomen stranskih oseb v besedilu.

7. Ko je jasno, katere osebe se pojavijo v besedilu in katere ne, srečanje sklenemo.

Osebe, ki jih lahko dodamo na seznam (ne nastopajo v zgodbi) – primeri: - teta Beti - mačka Mijavka - stric Karl - ravnatelj Miro.

ANALIZA DELAVNICE: Premislimo, ali je bilo razmerje nastopajočih oseb v zgodbi in izmišljenih oseb na seznamu ustrezno – da nismo preveč pozornosti namenjali izmišljenim osebam in namerno zavajali udeležencev.

Pomembno je, da premislimo, ali smo strategijo vodili tako, da bo naslednjič udeležence spodbudila k natančnejšemu branju.

Ali se tudi vam kdaj zdi, da ste bili pridni, pa drugi pravijo, da ste bili poredni?

Kaj pa odrasli? So tudi oni kdaj poredni?

Zakaj smo vsi včasih poredni, včasih pa pridni?

VEČ IZZIVOV: IZKUŠNJE Z IZVEDBAMI - Dejavnost je bila izvedena z otroki prve triade osnovne šole. Za uspešno sodelovanje je bilo nujno, da otroci znajo brati, s čimer so imeli nekateri še težave (zgodbo so jim pred dejavnostjo/doma brali drugi). Ta problem smo med izvedbo reševali s skupnim branjem oziroma tako, da smo otroke, ki so bili boljši bralci, razporedili v pare skupaj z otroki, ki jim je branje predstavljalo oviro pri sodelovanju.

- Navodila so otroci razumeli, prebrali so seznam oseb, ki naj bi nastopale v besedilu, ter jih tudi večinoma zelo pravilno označili (osebe, ki se v resnici pojavljajo v besedilu). Skupaj smo preverili izbrane osebe, tako da so lahko vsi otroci z morebitnimi napakami svoj seznam tudi popravili.

- Zadnji del dejavnosti je nekaterim otrokom predstavljal nekoliko večji izziv, ki jih je nekoliko odvrnil od sodelovanja.

Naloga otrok je bila, da se poskusijo spomniti, v katerem delu zgodbe nastopa določena oseba in kaj se v tem delu zgodi. Večji del otrok sicer ni imel težav in so po dokaj kratkem razmisleku odgovarjali pravilno. Manjši del otrok pa je sicer poslušal, a se kljub dodatnim spodbudam ni aktivno vključil.

- Dejavnost je bila uspešno izvedena, prav tako je bila izbrana strategija dejavnosti in knjigi primerna. Večina otrok je dosegla zastavljene cilje, ob ponovni izvedbi oziroma daljšem druženju pa bi se dokončno sprostili vsi otroci in aktivno sodelovali v vseh delih dejavnosti. Otroci so pokazali, da so sposobni natančnega branja (in tisti, ki niso brali sami, natančnega poslušanja). V pogovoru ob koncu dejavnosti so otroci z veseljem izrazili svoje mnenje, največ zanimanja pa so pokazali za vprašanje, ali so tudi odrasli kdaj poredni.

47

INTERAKTIVNA KNJIGA

Pri projektu INOBRA je bil za izdelavo interaktivne alternative otroške slikanice zadolžen Lovro Kalan, študent prvostopenjskega univerzitetnega programa Multimedija. Svoje delo na projektu opisuje takole: V času izvedbe projekta sem bil pozoren na različne pristope poučevanja mladih, spoznal sem različne učne metode in iskal načine, kako te uporabiti pri izdelavi inovativne rešitve, s katero bi z uporabo sodobnih medijev približal knjige mladim bralcem in jim povrnil užitek v branju.

V februarju, ko se je projekt INOBRA začel, sem se najprej spoznal z delovanjem založbe Malinc. Pozanimal sem se o knjigah, ki jih ta založba izdaja in na podlagi tega začel zbirati ideje o možnostih za izboljšavo knjig. Ker je bil moj poglavitni cilj izdelati e - knjigo, sem se pozanimal o stanju interaktivnih e-knjig po svetu.

Svojo pozornost sem usmeril predvsem na slikanice in ugotovil, da je interaktivnih slikanic malo in je njihova izdelava v nasprotju z izdelavo interaktivnih učbenikov precej nerazvita. Za izdelavo končnega izdelka sem potreboval ustrezno programsko opremo, zato sem poiskal ustrezne programe in med omejeno izbiro izbral program Kotobee, ki je za primerno ceno ponujal največjo svobodo pri izdelavi in je najmanj oviral mojo kreativnost. Sledilo je nekaj ur intenzivnega učenja uporabe programa in spoznavanja njegovih funkcionalnosti.

Med projektom sem pridobival nove ideje in znanje na skupnih sestankih. Prvi tak sestanek se je odvil v marcu. Takrat sem sodeloval pri delu v skupinah, kjer smo z mentorji in drugimi udeleženci projekta iskali nove strategije poučevanja in spoznali preverjene učinkovite metode, te pa sem kasneje poskusil prenesti v e-knjigo. Čeprav sem pred projektom že imel nekaj izkušenj z obdelavo medijev, pa sem bil neizkušen na področju spletnega programiranja. Za izdelavo e-knjige sem potreboval znanje jezika HTML, CSS in JavaScripta.

V omejenem časovnem okvirju sem se spoznal z uporabo vseh treh, imel pa sem premalo časa, da bi se jih podrobneje naučil. S svojim omejenim znanjem sem pomoč poiskal pri že izdelanih »pripomočkih« (widgets), ki sem jih prilagodil in uporabil kot glavne elemente interaktivnosti v svoji e-knjigi.

Vsa slikovna gradiva knjige Poredni Petit sem obdelal in pripravil z uporabo programa Photoshop tako, da so bile primerne za uporabo v e-knjigi. Največ pozornosti sem namenil besedilu, saj je najpomembnejši element knjige. Slikanico sem dodatno obogatil tudi z animacijo. V sklopu projekta sem se spoznal tudi z montiranjem videa. Pripravil sem kratek video pisateljičine predstavitve slikanice.

V zadnji fazi izdelave e-knjige je sledila priprava uporabniškega vmesnika in izvoz slikanice v ustreznem formatu. Odločil sem se za izvoz v obliki spletne strani, saj bo tako e-knjiga najlažje dostopna. Izvoz v taki obliki pa je pomenil, da sem moral optimizirati vse sestavne elemente tako, da je e-knjiga pripravljena za objavo na spletu.

48

ZAKLJUČEK V okviru projekta so se študenti naučili prepoznati kvalitetna mladinska literarna besedila in jih uporabiti v praksi. Spoznali so pomen motiviranja branja, načrtovanja dela v praksi, pa tudi, kako poteka delo v majhni založbi. Poleg tega pa so tudi spoznali pomen interaktivnih gradiv za učenje in se jih naučili preizkusiti v praksi.

“S sodelovanjem pri projektu sem pridobila veliko novega znanja, tako teoretičnega kot praktičnega, s čimer sem poglobila že obstoječe znanje s področja motiviranja branja in bralne pismenosti. S projektom sem dobila izjemno priložnost, da sem sodelovala s posamezniki, ki imajo znanja z različnih področij, kar mi je razširilo obzorja. Pridobila sem tudi veliko novih kompetenc. Tu bi izpostavila: pisanje priprav za izvedbo didaktičnih ur in samo izvedbo didaktičnih ur, urejanje besedil ter pisanje strokovnega članka. Z izvajanjem teh del sem pridobila nekatere izkušnje ter znanje z bibliotekarskega in založniškega področja, ki mi je manjkalo. Poleg tega sem s tem razvijala svojo sposobnost timskega dela, ustvarjalnost, natančnost, organizacijske sposobnosti, samostojnost in odgovornost za svoje delo. Pomembne kompetence, ki sem jih z delom na projektu pridobila se mi zdijo tudi hitra odzivnost, pozitivna naravnanost, prenašanje in sprejemanje znanja z različnih področij, inovativnost, prilagajanje spremembam in sprejemanje izzivov.”

Urška Levstek “V projektu sem pridobila veliko kompetenc, novih znanj in izkušenj. Naučila sem se, da je pomembno o idejah razmišljati na glas, saj se lahko drug od drugega marsikaj naučimo. Poleg tega sem se seznanila s celotnim potekom priprave in preizkušanja didaktizacij, kar mi bo zagotovo koristilo tudi kasneje. Izurila sem se tudi v besedišču o promocijah branja in projektih. Pridobljene kompetence, ki bi jih najbolj izpostavila, pa so: analitično razmišljanje, funkcionalna usposobljenost, inovativnost, prenašanje znanja in prilagodljivost.”

Polona Konjedic “Projekt je izpolnil vsa moja pričakovanja, dosgla pa sem tudi cilje, ki sem si jih zastavila ob njegovem začetku. Pridobila sem veliko novih izkušenj in kompetenc, ki mi bodo služile v prihodnje. Spoznala sem se z izvajanjem didaktizacij in s tem, ko sem jih tudi sama izvajala, sem pridobila pedagoško izkušnjo, kar mi bo koristilo tudi nadalje. Projekt mi je tudi omogočil, da sem izkusila delo v timu in skupinsko dinamiko, komunikacijo in sodelovanje z ostalimi udeleženci, pa tudi postopek navezovanja stika z mentorji, kar se mi zdi pomembna izkušnja.”

Kristina Cvek “Z delom na projektu sem pridobila veliko novega znanja in tako poglobila že obstoječe znanje s področja motiviranja branja. S pisanjem priprav za izvajanje različnih dejavnosti oziroma delavnic ter didaktizacij in izvajanjem timskega dela sem tako pridobila veliko novih kompetenc, kot so na primer analitično razmišljanje, inovativnost, ustvarjalnost, natančnost, odzivnost, osebna rast in javno nastopanje. Pri delu na projektu je bila pomembna kompetenca tudi organizacija dela, saj smo večino didaktizacij izvedli skupinsko. Prav tako se mi zdijo pomembne kompetence, ki smo jih pridobili z delom na projektu tudi osebna odgovornost, obvladovanje sprememb, samo načrtovanje dela, pozitivna naravnanost, prenašanje znanja, prevzemanje odgovornosti za svoje delo, prilagajanje spremembam, sprejemanje izzivov, spodbujanje in motiviranje sodelavcev ter ustvarjanje dobrih medosebnih odnosov. Pri sodelovanju v projektu INOBRA sem tako pridobila številne izkušnje, ki so nam jih posredovali pedagoški in delovni mentorji, prav tako pa sem se veliko naučila tudi iz lastnega praktičnega dela, kakor tudi iz teoretičnih priprav, ki smo jih pripravljali za didaktizacijo slikanic. Vsa ta pridobljena znanja mi omogočajo predvidevanje različnih zapletov in sprememb ter odzivov otrok, kar posledično pripomore h kvalitetnejši pripravi na delo, boljši praktični izvedbi načrtovanega in tako posledično boljšim končnim rezultatom oziroma večji efektivnosti izvedene dejavnosti.”

Barbara Muhič 49

“V času dela na projektu sem se imel možnost srečati z različnimi pristopi oz. izvedbami enake dejavnosti, kar mi je omogočilo nova spoznanja, ki jih bom v svojem pedagoškem delu zagotovo s pridom uporabljal.

Med pripravami na izvajanje različnih dejavnosti/delavnic, pisanjem didaktizacij in timskim delom sem pridobil veliko novih kompetenc, kot na primer ciljno usmerjenost, analitično razmišljanje, obvladovanje sprememb, odzivnost in javno nastopanje (predvsem pri praktičnih izvedbah delavnic). Organizacija dela je bila vedno zelo pomembna , saj smo večino didaktizacij izvedli skupinsko (2 do 3 študentje skupaj). V teh mesecih sodelovanja v projektu INOBRA sem pridobil številne izkušnje, ki so nam jih posredovali naši mentorji, veliko pa sem se naučil tudi iz lastnega praktičnega dela (izvajanje delavnic, sodelovanje v skupini) in tudi iz teoretičnih priprav (pisanje priprav za izvedbo dejavnosti, didaktizacij).”

Gašper Gole “S sodelovanjem pri projektu sem spoznal delovanje založbe Malinc in njeno vključenost v svet medijev.

Pridobil sem izkušnje z delom v skupini, s člani z različnih področij, in se naučil povezovati informacije, ki prihajajo z različnih področij. Spoznal sem različne poglede na problematiko majhnega zanimanja za branje pri mladih in metode reševanja tega problema. Na sestankih mi je bila tako predstavljena meni do takrat povsem neznana metoda poučevanja. Spoznal sem tudi različne učne metode, ki se uporabljajo za poučevanje mladih. Poleg tega sem med samostojnim delom izdelave e-knjige pridobil praktična znanja, ki mi bodo lajšala študij v prihodnosti in me pripravila na podobno delo v nadaljnjih projektih in zaposlitvah.”

Lovro Kalan “Ključne kompetence, veščine in znanja, ki sem jih pridobila z različnim delom na projektu, so prepoznavanje kvalitetnih mladinskih del in njihova uporaba v praksi, spoznavanje pomena motiviranja branja in zmožnost načrtovanja dela v praksi, spoznavanje specifike dela v majhni založbi, pomena interaktivnih gradiv za učenje ter njihovo preizkušanje v praksi. Pri poklicno-specifičnih kompetencah bi izpostavila sposobnost interpretativnega branja in pripovedovanja v maternem in tujem (španskem) jeziku, ustvarjalno pripravljanje novih gradiv, aktivnosti in pripomočkov za predstavitev pravljic, zmožnost ustvarjanja varnega in sproščenega učnega okolja, spodbujanje pozitivnega odnosa do branja in do književnih del ter sposobnost načrtovanja, spremljanja in vrednotenja lastnega profesionalnega razvoja kot vodje oz. motivatorke branja. Menim, da mi bodo pridobljene kompetence pri nadaljnjem delu in iskanju zaposlitve koristile, saj nadgrajujejo moje dosedanje znanje pridobljeno v okviru študija.

Po mojih izkušnjah je projekt izjemno dragocen zato, ker v njem sodelujejo različni akterji, ki poznajo delo na različnih institucijah, skupaj s študenti z raznolikimi smermi, kar daje obravnavani temi možnost povezave drugačnih vidikov in pristopov, zato je lahko rezultat celosten in premišljeno zasnovan. Ponudil mi je funkcionalno usposobljenost, mi omogočal inovativnost v povezavi z interdisciplinarnostjo, predvsem pa sem se v njem naučila načrtovanja in organizacije dela, naravnanosti na uporabnike, natančnosti, odločanje, odzivnosti. Še dodatno pa se mi je potrdilo, da delodajalci cenijo pravočasnost, predanost podjetju, prevzemanje odgovornosti in pobude, prilagodljivost ter prilagajanje spremembam. Zaradi možnosti strokovne in osebnostne rasti, ki mi jo je projekt ponudil, menim, da je tudi zavoljo uspešne koordinacije mentorjev ter pripravljenosti za skupinsko delo med udeleženci sodelovanje v njem bilo pomembna pridobitev za moj nadaljnji profesionalni razvoj.”

Katja Krajnc

50

“Projekt mi je omogočil teoretično znanje prenesti v praktične izvedbe. Tako smo v timskem delu na podlagi vnaprej zapisanih priprav dejavnosti tudi izvedli. Pripravili smo kar nekaj različnih didaktizacij, s čimer sem kot motivatorka za branje pridobila še več izkušenj z otroki ter znanje za prepoznavanje kakovostne otroške literature. Poleg omenjenih praktičnih izkušenj pa mi je projekt omogočil tudi nova poznanstva. Vsekakor mi je bilo v veselje spoznati ostale udeležence projekta INOBRA, saj vsak izmed njih prihaja iz svoje stroke oziroma študijske smeri. Kadar delo temelji v skupini, je pomembno, da si med seboj izmenjujemo mnenja, izkušnje ter drug drugemu nudimo pomoč, kar se je v projektu tudi pokazalo. V sklopu projekta sem tako pridobila, pa tudi izboljšala kompetence kot so skrb za strokovni in osebni razvoj, analitično razmišljanje, ciljna usmerjenost, izboljšanje inovativnosti, odzivnost, vsekakor pa sem veliko pridobila tudi glede javnega nastopanja. Včasih je prišlo tudi do nenačrtovanih sprememb, ki pa se jim je bilo glede na dano situacijo treba prilagoditi. Pri delu je po mojem mnenju prav tako pomembna pozitivna naravnanost, kar se je v projektu pokazalo kot dobro opravljeno delo ter doseganje zastavljenih ciljev. Vsekakor mi je dal projekt zelo prijetne in bogate izkušnje, ki mi bodo v pedagoških vodah prav prišle tudi v prihodnje.”

Kristina Pirc

51

UTRINKI Z DELAVNIC

52

53

54

Barbara Pregelj, Marjana Šifrar Kalan, Barbara Baloh Motiviranje za branje med inovacijo in pedagoško prakso : projekt INOBRA Uredili: Urška Anja Levstek, Kristina Cvek

Recenzenti: Aleš Cigale Darja Gibičar Silva Ilec Marjetka Pivec Marija Routar

Zasnova didaktizacij: Barbara Pregelj, Marjana Šifrar Kalan, Barbara Baloh, Anja Urška Levstek, Kristina Cvek, Katja Krajnc, Polona Konjedic, Barbara Muhič, Kristina Pirc, Gašper Gole, Lovro Kalan © Založba Malinc, Medvode 2017. Vse pravice pridržane.

Izdala in založila: Založba Malinc Za založbo: Aleš Cigale Oblikovala: Blažka Bučar Tehnično uredil: Aleš Cigale Lektorirala: Vladka Tucović Naklada: 50 izvodov Prvi natis Brez pisnega dovoljenja Založbe je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu, hkrati s fotokopiranjem, tiskanjem ali shranitvijo v elektronski obliki v okviru določil Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 028:37.091.33-027.22 PREGELJ, Barbara, 1970Motiviranje za branje med inovacijo in pedagoško prakso : projekt INOBRA / Barbara Pregelj, Marjana Šifrar Kalan, Barbara Baloh. - 1. natis. - Medvode : Malinc, 2017 ISBN 978-961-6886-47-5 1. Šifrar Kalan, Marjana 2. Baloh, Barbara, 1970292679424