Naša Vas 01-2021 SPD Radiše

Zugestellt durch Post.at! / Dostavila avstrijska pošta!

Glasilo Slovenskega prosvetnega društva Radiše Mitteilungsblatt des Slowenischen Kulturvereines Radsberg ŠTEV./NR. 59 • DECEMBER/DEZEMBER 2021 • LETNIK/JAHRGANG 31 • WWW.SPD-RADISE.AT

©Ajda Kušej

negotovi časi unsichere Zeiten

Kronika Chronik

Str./S. 4

Pogovor / Interview Ing. Christian Orasch

Str./S. 6

Novoletno petje 2021 Neujahrssingen 2021

Str./S. 12

2

Aleksander Tolmaier, predsednik/Obmann

­D ­

ecembra 2020 sem vam

radiških vaseh, na prostem zape-

kürzer ausgefallen ist als ursprüng-

na tem mestu pisal o te-

li radiško novoletno pesem. Točen

lich geplant. Dies spiegelt sich auch

žavah, ki jih je kulturnemu

seznam kdaj in kje se bodo pevci

in der Chronik auf den folgenden

delovanju prineslo prvo leto korona

ustavili najdete na zadnji strani na-

Seiten wider, die einen Überblick

pandemije. Takrat si nisem mislil, da

šega časopisa. Vabimo vas, da se jim

über die Veranstaltungen des Verei-

bomo eno leto kasneje morali raz-

pri posameznih postajah pridružite,

nes und die Ereignisse in der Pfarre

mišljati in razpravljati o pravzaprav

tako boste le lahko v živo prisluhnili

Radsberg/Radiše im Laufe des Jahres

istih stvareh. Leto 2021 je bilo za nas

stari radiški pesmi in drug drugemu

bietet.

vse zopet zelo težavno. Spet smo

si bomo zaželeli srečno in zdravo

doživeli popolna zaprtja javnega

novo leto.

Der Blick in die nahe Zukunft stimmt

življenja, ko ni bilo mogoče nič in je

mich, leider, nicht allzu optimistisch,

vladalo veliko negotovosti. Kratka so

dass wir bald wieder in der Lage sein

bila obdobja, ko je kulturno življenje lahko normalno utripalo, nakar ga je kmalu spet zaustavil naslednji

­I ­

m Dezember 2020 habe

werden, regelmäßig Veranstaltungen

ich an dieser Stelle über

durchzuführen. Den Radsberger Ball/

die Probleme, die das ers-

Radiški ples, traditionell die erste

val pandemije. Vse to pomeni, da

te Jahr der Corona-Pandemie für die

große Veranstaltung im neuen Jahr,

je tudi letošnji prireditveni koledar

Kulturarbeit mit sich gebracht hat,

haben wir bereits das zweite Jahr in

bil precej okrnjen. To se zrcali tudi v

geschrieben. Damals konnte ich mir

Folge absagen müssen. Und auch die

kroniki, na naslednjih straneh, ki po-

nicht vorstellen, dass uns das Thema,

Neujahrssänger werden, aufgrund

nuja pregled društvenega in farnega

in einem Jahr, nach wie vor so sehr

der aktuellen Situation, nicht zu Ih-

dogajanja skozi leto.

begleiten wird. Das Jahr 2021 war für

nen nach Hause kommen. Ganz ohne

uns alle erneut ein sehr schwieriges

den traditionellen Neujahrsgruß wer-

Pogled v bližnjo prihodnost me,

Jahr. Wieder durchlebten wir Lock-

den wir aber in diesem Jahr nicht

na žalost, ne navdaja s prekomer-

downs die das gesamte öffentliche

auskommen müssen. Die Sänger wer-

nim optimizmom, da bomo kmalu

Leben zum Stillstand brachten.

den an bestimmten Orten in den ein-

spet redno lahko vabili na priredi-

Gleich wie in anderen Bereichen war

zelnen Dörfern das alte Radsberger

tve. Radiški ples, tradicionalno prvi

auch in der Kultur nichts mehr mög-

Neujahrslied erklingen lassen. Die

večji dogodek v novem letu, smo že

lich und es herrschte immer wieder

genauen Termine, wann und wo die

odpovedali, drugo leto zapored. In

große Unsicherheit. Es gab kurze

Sänger Halt machen werden, finden

tudi pevci novoletne pesmi vas, za-

Zeiträume, in denen das kulturelle

sie auf der letzten Seite dieser Aus-

radi trenutnih razmer, spet ne bodo

Leben halbwegs normal stattfinden

gabe. Sie sind herzlichst eingeladen

obiskali na vaših domovih. Povsem

konnte, um dann mit der nächsten

zu einem der Treffpunkte zu kommen,

brez tradicionalnega novoletnega

Pandemiewelle wieder zum Stillstand

damit könnten wir uns heuer noch

pozdrava pa letos ne bomo osta-

zu kommen. All dies bedeutet, dass

einmal treffen und uns gegenseitig

li. Odločili smo se, da bodo pevci,

auch der diesjährige Veranstaltungs-

ein glückliches und gesundes neues

na izbranih krajih v posameznih

kalender unseres Vereines erheblich

Jahr wünschen.

DECEMBER/DEZEMBER 2021

kronika Večer pod lipo

Zaradi korona pandemije je SPD Radiše šele 3. JULIJA vabilo na prvo prireditev v letu 2021. Srečanje pod lipo, ki je ponavadi neke vrste zaključek delovne sezone, je bilo tokrat začetek delovanja. Prireditev je bila priložnost za ponovno srečanje ljudi, ki se dolgo nismo videli. Kulturni spored pod milim nebom so oblikovali pevci in pevke domačega mešanega zbora, s svojmi instrumenti pa so sodelovali učenci in učenki glasbenih šol. Yaigrali so: Mitja, Damjan in Luka Lampichler, Melanie Mikl, Simon Lampichler in Lara Ruttnig. Tradicionalno smo obiskovalcem postregli s čevapčiči, ob dobri kapljici pa se je našel čas za sproščen pogovor.

3

piše Aleksander Tolmaier

Pohod na Macno

Čudovito vreme je vabilo 26. JULIJA na tradicionalno romanje k Sv. Ani na Macni. Kot vsako leto se je tudi tokrat zbralo lepo število romarjev in ljubiteljev narave, ki se na Macno povzpnejo iz različnih smeri in krajev. Nekaj oseb je prišlo tudi z Radiš, ki hodijo na Macno po pešpoti od Krošlna v Zavrhu. Po sveti maši na prostem ob Anini kapelici je sledil povratek v dolino.

Skupina Radišanov na Macni.

Po dolgem je končno lahko zopet nastopil domači mešani pevski zbor ...

Seit jeher ist die Anna-Kapelle auf der Matzen Anziehungspunkt für Wallfahrer und Naturliebhaber. Vor allem am 26. Juli, dem Feiertag der hl. Anna, finden sich bei dem Kirchlein viele Menschen ein, einige auch vom Radsberg/Radiše.

Sie beginnen den Fußmarsch zur Kapelle beim Kroschlhof in Hintergupf. Heuer sorgte zudem schönes Sommerwetter für einen perfekten Tag in der Natur.

Tekma koscev pri Ku su

V času pandemije je izvedba prireditev na prostem nekoliko lažja kot v zaprtih prostorih. Tako je bila 8. AVGUSTA na sporedu Tekma koscev. Kot že pred dvema letoma smo jo priredili pri Ku su v Tucah. Tekmovanja se je udeležilo 14 oseb, ki so tekmovale v posameznih starostnih skupinah in pet ekip, ... in občinstvo je uživalo.

Wie schon im Jahr 2020 hat die Corona-Pandemie auch das heurige Veranstaltungsprogramm des SKV »Radiše« kräftig ausgedünnt. So konnte erst am 3. Juli zur ersten Veranstaltung in diesem Jahr geladen werden. Der „Abend unter der Linde“, traditionell eine Veranstaltung zum Saisonschluss, war heuer der erste Termin im Veranstaltungskalender. Das Programm an diesem schönen Sommerabend haben der gemischte Chor des SKV „Radiše“ sowie Musikschüler/innen (Mitja, Damjan und Luka Lampichler, Melanie Mikl, Simon Lampichler und Lara Ruttnig) gestaltet. Bei Speis und Trank fanden die Besucher/ innen Zeit für Gespräche und Unterhaltungen.

Novi župan Christian Orasch je čestital zagovalcem.

4

Za naraščaj koscem ni treba skrbeti - tudi mladina je bila uspešna.

ki so jih sestavljali domačini iz radiških vasi. Najhitrejša med ženskami je bila tudi letos Brigitte Hribernig, gospodarica pri Ku su. Pri moških pa je skoraj prišlo do presenečenja. Sicer je tudi tokrat zmagal serijski zmagovalec Milan Hribernig, a Josef Grilz, gost, ki je prišel na tekmo z Djekš, je bil počasnejši le za štiri sekunde. Pri ekipnem tekmovanju so posamezni člani poleg košnje morali travo še pograbiti in jo spraviti na ojstrve. Pri tem so najbolje odrezali radiški lovci, njihovo ekipo so sestavljali Brigitte, Erni in Rudi Hribernig ter predsednik lovskega društva Tomi Ogris. Prijetnega popoldneva se je udeležil tudi nov župan tržne občine Žrelec, Christian Orasch, ki je obljubil, da bo do prihdodnjega leta vadil in se potem udeležil tekme.

Der Mähwettbewerb des SKV »Radiše« fand am 8. August am gleichen Ort wie schon vor zwei Jahren, beim Kuess in Tutzach, statt. An einem schönen Sommernachmittag nahmen beim Wettbewerb 14 Personen und 5 Mannschaften teil. Bei den Einzelwettbewerben gab es, wie schon all die Jahre zuvor, keine Überraschungen. Brigitte Hribernig war die Tagesbeste bei den Frauen, bei den Männern siegte Milan Hribernig.

Jedoch war das Resultat bei den Männern äußerst knapp, denn der Zweitplatzierte Josef Grilz aus Diex, war nur um vier Sekunden langsamer als der Sieger. Kurzweilig verlief der anschließende Mannschaftswettbewerb, den die Mannschaft der Jagdgesellschaft Radsberg für sich entscheiden konnte. Nach dem Wettbewerb wurden unter anderem vom neuen Bürgermeister Christian Orasch an die Besten der Bewerbe die Preise verliehen.

ober večer, sosed!

D Guten Abend, Nachbar!

Kljub neugodnim okoliščinam je izvedlo Slovensko prosvetno društvo na Radišah tudi letos slavnostno prireditev ob Avstrijskem nacionalnem prazniku (22. OKTOBRA).

Predsednik Aleksander Tolmaier je moral zaradi bolezni ostati

Člani družine Ritt so navdušili s svojim nastopom.

doma. Njegovo vlogo je prevzel Christian Wrulich, ki je pozdravil sodelujoče in obiskovalce ter spremljal potek prireditve.

Navzoče je pozdravil v imenu občine in prisotnih občinskih svetnikov tudi župan inž. Christian Župan je prvič spregovoril na prireditvi.

Orasch ter dodal nekaj spodbudnih misli. Pevsko so uokvirili večer pevke in pevci mešanega zbora SPD Radiše. Napovedani zbor iz Grabšanja je izostal. Sodelovala pa sta instrumentalna ansambla Trio aoide (godala) in Volksmusik Kadenz (pihala), ki sta z izjemno kakovostnimi in prikupnimi melodijami navdušila občinstvo. Slavnostnemu govoru in skupno zapeti zvezni himni je sledilo družabno srečanje.

Moderator Christian Wrulich in mešani pevski zbor.

Trotz ungünstiger Rahmenbedingungen führte der Slowenische Kulturverein am 22. Oktober 2021 die traditionelle Festveranstaltung zum Österreichischen Nationalfeiertag durch.

Den erkrankten Vereinsobmann vertrat Christian Wrulich, der die Anwesenden und Mitwirkenden begrüßte. Bürgermeister Ing. Christian Orasch verband mit der Begrüßungsansprache im Namen der Marktgemeinde Ebenthal einige ermunternde Worte.

Gesangsdarbietungen gab es vom Gemischten Chor des SKV Radsberg; der eingeladene Chor aus Grafenstein musste leider absagen. Ein Erlebnis war der Auftritt des Trios aoide (Streicher) und der Volksmusik Kadenz (Bläser). Der Festansprache und Bundeshymne folgte ein geselliges Zusammensein.

Helmut Stiegler, Christof Hofer in Gerda Anderluh sestavljajo trio aoide.

DECEMBER/DEZEMBER 2021

5

„Misli k praziku“

kennen kann – in den gesellschaftli-

keine Antwort darauf

je pripravila Eva Hartmann s Pe-

chen Bereichen. Zwei- und Mehrspra-

fand. Im Gegenteil:

dagoške visoke šole v Celovcu. Iz

chigkeit ist nämlich gesellschaftliche

Es kamen mir gleich

govora mlade profesorice in znanst-

Realität.

noch ein paar weite-

venice objavljamo nekaj izvlečkov:

Ko se ozremo čez planke, že kar kmalu

re Fragen in den Sinn:

postane jasno, da sta dvo- in večje-

Was kann ein Nachteil

zičnost popolnoma naravna pojava v

des

naši družbi, da sta družbena realnost.

Mehr-Sprechens,

Die

„Gedanken zum Fest”

hat Eva Hartmann von der Pädago-

Mehr-Könnens,

Mehr-Wissens

sein?

gischen Hochschule in Klagenfurt

{...}

Kann eine zusätzliche

zum Besten gegeben. Wir bringen

Was könnten denn etwa Nachteile von

Qualifikation,

Auszüge aus der Ansprache:

Zweisprachigkeit,

zusätzliche Fähigkeit

Mehrsprachigkeit,

eine

„Zwei- und Mehrsprachigkeit ist gesellschaftliche Realität.“

Vielsprachigkeit sein?

oder Fertigkeit jemals

{...}

Kaj pa bi lahko sploh bile pomanj-

ein Nachteil sein?

Das Thema der Zwei- und Mehrspra-

kljivosti oz. slabosti dvo- in večjezič-

Ali je lahko sploh nekaj slabega na

chigkeit ist von einem Randthema

nosti? Kar nekaj časa sem se bavila

tem, da več znaš, več govoriš, več

zu einem zentralen Thema geworden

s tem vprašanjem, a nisem našla

veš? Je dodatna kvalifikacija, dodatna

– sowohl in den wissenschaftlichen

konkretnega odgovora.

spretnost in dodatno znanje lahko po-

Bereichen als auch – wie man an der

Ich muss zugeben, dass ich mit dieser

manjkljivost?

heutigen Veranstaltung sehr gut er-

Frage einige Zeit verbrachte, weil ich

{...}

IZ FARNEGA ŽIVLJENJA AUS DEM PFARRLEBEN

pišeta Heidi in Andrej Lampichler

Letošnje leto je bilo za vse velik izziv, tudi za farno življenje. Kljub strogim predpisom in omejitvam v zvezi s pandemijo so predvsem župnijski svetniki skrbeli za to, da je bilo farno življenje živo. Cerkveni prazniki so se odvijali pač v drugi in manjši obliki.

Die Pandemie hat sich auch heuer auf das Pfarrleben ausgewirkt. Die Kirchenfeste und andere Feierlichkeiten wurden auf eine andere Weise durchgeführt. Vor allem die Pfarrgemeinderätinnen und Pfarrgemeinderäte sorgten für ein reges Pfarrleben.

Prvo sveto Obhajilo na Radišah

V znamenju »srca Jezusovega« so štirje otroci, Florian Gratzer, Irina Ruttnig, Lejla Rabensteiner-Ogris in Milena Hribernig, prejeli v nedeljo, 6. JUNIJA 2021 zakrament svetega Obhajila! Veliko veselja so imeli pri pripravah skupinskih srečanjih v kulturnem domu.

Vier Kinder, Florian Gratzer, Irina Ruttnig, Lejla Rabensteiner-Ogris

und Milena Hribernig haben am Sonntag, dem 6. Juni 2021 das Sakrament der Hl. Kommunion empfangen! Im Zeichen des Herzens Jesu wurde das Fest in der Pfarrkirche gefeiert.

Žalovanje – občutek življenja

Čeprav umiranje in smrt spadata k življenju se tega veliko ljudi boji in so v tej situaciji pogosto nemočni. Žalovanje je osebna stvar, ki se drugih ne tiče. Tako ostanejo žalujoči v tej težki situaciji osamljeni. O spremljanju umirajočih in o smrti je 16. NOVEMBRA spregovorila v kulturnem domu na Radišah Astrid Panger.

Obwohl das Sterben und der Tod zum Leben gehören, sind viele Menschen zunehmend ängstlich und hilflos.

Trauer gilt als Privatsache, die Andere nichts angeht. Diese Einstellung macht es sich sehr einfach und lässt trauernde Mitmenschen oft auf sich allein gestellt und einsam zurück. Diese und andere Themen besprach Astrid Panger vom Referat für Trauerpastoral bei einem Vortrag am 16. November im Kulturhaus am Radsberg.

6

Bürgermeister Ing. Christian Orasch: Župan inž. Christian Orasch:

Freundschaft bedeutet mir viel Prijateljstvo mi veliko pomeni piše Tomaž Ogris

Herr Christian Orasch, Sie fanden bei der Bürgermei-

Gospod Christian Orasch, pri volitvi župana in občin-

ster- und Gemeinderatswahl am 28. Februar 2021 eine

skega sveta dne 28. februarja 2021 ste dobili visoko

hohe Zustimmung der Wählerschaft, insbesondere

pritrditev volilk in volilcev, zlasti tudi s strani občanov

auch seitens der Gemeindebürger vom Radsberg.

na Radišah. Kaj je pripomoglo k temu?

Worauf könnte dies zurückzuführen sein?

Poznajo mene in mojo družino. Oče je rojen v Dvorcu/ Schwarz (Höflein). Mnogi me poznajo tudi kot gasilca.

Kot tak sem bil zmeraj in sem še tu za vse.

V mladosti sem bil že politično angažiran ter kratko tudi član občinskega sveta. Kljub temu sem veljal po letih za novinca, kar ni škodilo. Pri volilni kampanji sem nastopal tak, kakršen sem: Družaben čovek, ki ima dostop do ljudi, jim prisluhne in jim skuša pomagati, ne da bi kaj obljubljal tjavendan. To in ono najbrž ne bo uspelo in vsakemu prav dati tudi ni mogoče. Verjetno so volilke in volilci to razumeli; odkritost cenijo in ji zaupajo. Za vnaprejšnje pohvale sem hvaležen, v njih vidim poziv.

Man kennt mich und meine Familie. Der Vater war gebürtig aus Schwarz (Höflein)/Dvorec. Viele kennen mich auch als Feuerwehrmann. Als solcher war ich und bin noch immer für alle da.

In meiner Jugend war ich schon politisch engagiert und gehörte kurz auch dem Gemeinderat an. Dennoch galt ich als Quereinsteiger, was kein Nachteil war. In der Wahlwerbung gab ich mich einfach so, wie ich bin: Ein geselliger Mensch, der auf die Leute zugeht, ihnen zuhört und zu helfen versucht, ohne das Blaue vom Himmel zu versprechen. Manches wird vielleicht nicht gelingen und man kann es auch nicht jedem Recht machen.

Vermutlich haben es die Wählerinnen und Wähler verstanden; sie schätzen die Ehrlichkeit und vertrauen darauf. Für die Vorschusslorbeeren bin ich dankbar, darin sehe ich auch einen Auftrag.

„Mein Denken hat sich gewandelt und wie andere auch habe ich erkannt, dass wir das Verbindende über das Trennende zu stellen haben.“

Schon vor Ihrer Wahl zum Bürgermeister der Marktgemeinde Ebenthal i. K. wurden Sie auf dem Höhenrücken der östlichen Sattnitz oft und gern gesehen. Was verbindet Sie mit den Menschen in den Dörfern des ländlichen Raumes? Was möchten Sie über sich selbst verraten?

Zuerst kurz zu mir selbst: Ich bin 49 Jahre alt, hauptberuflich (Teilzeit)

Že pred izvolitvijo za župana Tržne občine Žrelec na K. so vas pogosto in radi videli na vzpetini vzhodnih Gur. Kaj vas povezuje z ljudmi po vaseh podeželskega prostora? Kaj želite izdati o sebi?

Najprej kratko o meni: Star sem 49 let, poklicno sem dejaven (delna zaposlitev) v Direkciji za izobraževanje na Koroškem kot gradbeni tehnik. Sem srečno poročen s Christo in imam dva otroka, Bernharda in Eleno, na katera sem nadvse ponosen.

Izhajam iz vasi Žrelec, vendar živim že domala 20 let na Bregu. Žrelec je lepa občina, ki zajema več kot dolinsko območje. Spoštujem ljudi na podeželskem področju stare občine Radiše/Radsberg kakor tudi one iz vasi nekdanje občine Medgorje. Sožitje in povezanost sta tu izrazitejša kakor v dolini, kjer le že nastaja mestu podoben ustroj.

DECEMBER/DEZEMBER 2021

in der Bildungsdirektion für Kärnten als Bautechniker tätig. Bin glücklich mit Christa verheiratet und habe zwei Kinder, Bernhard und Elena, auf die ich sehr stolz bin. Ich stamme aus der Ortschaft Ebenthal, lebe aber schon beinahe 20 Jahre in Rain.

Ebenthal ist eine schöne Gemeinde, die mehr als den Talbereich umfasst. Ich schätze die Menschen im ländlichen Bereich der Altgemeinde Radsberg/Radiše wie auch jene in den Dörfern der ehemaligen Gemeinde Mieger. Das Zusammenleben und der Zusammenhalt sind hier ausgeprägter als im Tal, wo doch schon eine stadtähnliche Struktur entsteht.

Das Wort Freundschaft bedeutet mir viel. Das Zwischenmenschliche möchte ich auch in der Politik nicht missen. Hier und in Mieger leben viele Freunde und Bekannte, zu denen ich gerne komme.

Das Gesellschaftsleben und die Erhaltung unserer Kultur liegen mir sehr am Herzen. Aus meiner Jugend sind mir die Besuche der Boxwettkämpfe und Sängerfeste in Erinnerung. Zuletzt waren es natürlich vornehmlich Veranstaltungen der Feuerwehr, die ich besucht habe.

Seit der Gemeindestrukturreform 1973 sind Sie nach DI Ernst Dobernigg, Helmut Woschitz und Franz Felsberger der vierte Bürgermeister der erweiterten Gemeinde Ebenthal. Nach Entwicklungen und Fortschritten in der Vergangenheit beobachten wir gegenwärtig beachtliche Veränderungen hinsichtlich der Besiedelung, Lebensformen, Wirtschaft sowie der Orts- und Regionalentwicklung. Haben Sie Vorstellungen zur Lenkung neuer Entwicklungen.

Als junger Politiker und Bürgermeister muss ich gestehen, dass ich mir manches im Amt anders vorgestellt hatte. Die Entwicklung hin zu einer der größten Gemeinden Kärntens fordert gewaltig, Tag für Tag. Ich klage dennoch nicht, denn die Arbeit macht Spaß. Es ist eine Freude, diese Entwicklung unterstützen und steuern zu können.

Die gute Politik meiner Vorgänger machte die Errichtung des Gewerbeparks möglich, wodurch wir Einnahmen aus der Kommunalsteuer haben, die die fleißigen Unternehmer im steigenden Ausmaß für das Gemeinwohl leisten. Leider steigen die Abgaben an das Land und es sinken die Ertragsanteile des Bundes. Die Situation wird schwierig und man wird sorgsam mit den zur Verfügung stehenden Mitteln umgehen müssen. Es gilt daher den Wirtschaftsstandort zu stärken und auszubauen, um die Mittel für den laufenden Betrieb und investive Maßnahmen zur Verfügung zu haben.

Es gibt viele Wohnungssuchende, auch von außen, deren Wünsche und Sonderwünsche schwer zu erfüllen sind.

7

Beseda prijateljstvo mi veliko pomeni. Medčloveške povezanosti tudi v politiki ne bi rad pogrešal. Tukaj in v Medgorjah živijo mnogi prijatelji in znanci, h katerim rad zahajam. Družabno življenje in ohranjanje kulture sta mi zelo pri srcu. Iz časa mladosti imam v spominu obiske boksarskih tekem in pevskih slavnosti. Nazadnje so bile predvsem prireditve gasilskih društev, ki sem se jih udeleževal.

Po reformi občinskih struktur 1973 ste po dipl. inž.

Ernstu Doberniggu, Helmutu Woschitzu in Franzu Felsbergerju četrti župan razširjene občine Žrelec.

Po spremembah in napredkih v preteklosti opazujemo trenutno krepak razvoj glede na poseljevanje, življenjski način, gospodarstvo ter na krajevni in regionalni razvoj. Imate predstave glede usmerjanja novih teženj.

Kot mlad politik in župan moram priznati, da sem si predstvljal v funkciji marsikaj drugače. Razvoj občine v smeri ene največjih na Koroškem je krepak izziv, dan za dnem. Ne tožim, kajti delo me razvedri. Vesel sem, da lahko podpiram in usmerjam ta razvoj.

Dobra politika mojih predhodnikov je omogočila ureditev obrtniškega parka, po njem imamo dohodke iz komunalnega davka, ki ga prispevajo marljivi podjetniki za skupno korist. Žal rastejo deželne dajatve in se znižujejo donosi zveze. Položaj postaja težaven in treba bo skrbno ravnati s sredstvi, ki so na voljo. Torej moramo krepiti in izgraditi gospodarski ustroj, da bodo na razpolago sredstva za tekoče delo ter za investivne ukrepe.

Mnogo je ljudi, ki iščejo stanovanja, tudi taki od zunaj, katerih predstavam in posebnim željam je težko ustreči. O večjih gradbeniških načrtih v Riharji vasi in Delnji vasi smo že sklepali. Treba je pripraviti premišljen koncept ob upoštvanju interesov graditeljev, mejašev ter občine. „Le skupno Želje bodočih stanovalcev je treba uposmo močni števati prav tako kot pametno ravnanje s – sam si prirodo. Igrišča in bivanjski prostori za osamljen!“ različne starostne skupine, socialno in plačljivo bivanje služijo večji vrednosti življenjskega prostora. Obenem želim pospeševati oskrbovano bivanje za starejše ljudi.

Tudi v politiki bi rad ostal zvest gasilskemu načelu: „Le skupno smo močni – sam si osamljen!“ Kot župan hočem biti kos nalogam s tem, da spletem mreže, da koristim sinergije ter prisluhnem izkušnjam drugih.

Posebnost na območju nekdanje občine in še obstoječe fare Radiše je sožitje nemško in slovensko

8

Größere Wohnbauvorhaben in Reichersdorf Nord und Niederdorf sind beschlossen. Es gilt ein vernünftiges Konzept unter Wahrung der Interessen der Bauträger, Anrainer und der Gemeinde zu erstellen. Wünsche der Wohnungswerber sind ebenso zu berücksichtigen wie der vernünftige Umgang mit der Natur. Spielplätze und Aufenthaltsorte für verschiedene Altersstufen, soziales, leistbares Wohnen dienen der Aufwertung eines Lebensraumes. Zugleich möchte ich für die ältere Generation das betreute Wohnen forcieren.

Auch in der Politik möchte ich dem Feuerwehr-Motto treu bleiben: „Nur gemeinsam ist man stark – allein ist man einsam!“ Als Bürgermeister möchte die Aufgaben bewältigen, indem ich Vernetzungen schaffe, Synergien nutze und auf Erfahrungen anderer höre.

Eine Besonderheit im Bereich der ehemaligen Gemeinde und noch bestehenden Pfarre Radsberg ist

govorečega prebivalstva. Sporna področja so v bistvu počiščena, strah pred dotiki pa ponekod še obstaja.

Kako bi mogla občinska politika pospeševati v bodočnost usmerjena medkulturna srečavanja?

Kot otrok sedemdesetih let sem bil zaznamovan po napetostih med “Nemci” in “Slovenci”. Sovražnosti in ran je bilo na obeh straneh dovolj, vendar mora biti enkrat konec večnih obračunavanj. Moje mišljenje se je spremenilo in tako kot drugi sem tudi jaz spoznal, da moramo postaviti tisto kar združuje nad ono kar razdvaja.

Mladi to prav dobro dojemajo in vedo, da imamo v današnjem času druge probleme. Med njimi nastajajo prijateljstva. To je treba izgraditi in pospeševati, da se tudi slovenščina ne izgubi. Kulturne dobrine in jezik so bogastvo za vse, ne izrinjanje.

Jezikovno pestre in vsebinsko bogate dejavnosti Slovenskega prosvetnega društva Radiše po novem na

das Zusammenleben der Deutsch und Slowenisch sprechenden Bevölkerung. Konfliktfelder sind im Wesentlichen ausgeräumt, Berührungsängste scheinen da und dort noch zu bestehen. Wie könnte die Gemeindepolitik zukunftsorientierte interkulturelle Begegnungen fördern?

Als Kind der 70-er war ich geprägt von Spannungen zwischen „Deutschen“ und „Slowenen“. Anfeindungen und Wunden gab es auf beiden Seiten, aber es muss einmal Schluss sein mit den ewigen Aufrechnungen. Mein Denken hat sich gewandelt und wie andere auch habe ich erkannt, dass wir das Verbindende über das Trennende zu stellen haben.

Die Jungen erkennen das ganz gut und sie wissen, dass wir heutzutage andere Probleme haben. Sie freunden sich untereinander an. Es gilt das auszubauen und zu fördern, damit das Slowenische nicht verloren geht. Kulturgut und Sprache sind eine Bereicherung für alle, keine Konkurrenz.

Die sprachlich bunten und inhaltlich vielfältigen Aktivitäten des Slowenischen Kulturvereines Radsberg werden neuerdings allgemein geschätzt. Diese traditi-

„Kulturgut und Sprache sind eine Bereicherung für alle, keine Konkurrenz.“

Na letošnji prireditvi „Dober večer, sosed“ je prvič spregovoril novi župan Christian Orasch.

Der neue Bürgermeister sprach heuer zum ersten Mal auf der Veranstaltung „Guten Abend, Nachbar“

DECEMBER/DEZEMBER 2021

onsreiche und dennoch jung erscheinende Vereinigung soll gefördert werden.

Bereits während der Wahlbewegung habe ich den Wunsch geäußert, dass bei Festakten der Gemeinde und zu anderen Anlässen Chöre aus verschiedenen Bereichen die Veranstaltungen festlich umrahmen mögen. Nebeneinander oder gemeinsam sollen Lieder in Deutsch und Slowenisch zum Besten gegeben werden.

Der Drei-Kirchen-Pilgerweg und die Andacht in der Kirche Radsberg/Radiše haben gezeigt, dass es keine Berührungsängste mehr gibt. Schön, sinnvoll und zukunftsorientiert kann eine Kulturveranstaltung mit geschichtlichem Hintergrund sein. Mit der Initiative „Guten Abend, Nachbar! / Dober večer, sosed!“ haben Hans Mosser und Thomas Ogris Zeichen gesetzt, als die Barrieren noch hoch waren. Derartige Bestrebungen will ich als Bürgermeister gerne unterstützen.

Persönliche Anliegen und Visionen sollte auch der Bürgermeister einer bald zehn Tausend Einwohnerinnen und Einwohner zählenden Gemeinde äußern

9

splošno cenijo. Združenje, ki „Moje mišljenje se je bogato na tradiciji in vendar je spremenilo in mlado po videzu naj se podpitako kot drugi sem ra. Že med volilnim gibanjem tudi jaz spoznal, da sem izrazil željo, da naj bi pri občinskih slovesnostih in ob moramo postaviti drugih priložnostih zbori iz tisto kar združuje različnih okolij slavnostno nad ono kar uokvirili prireditve. Drug ob drugem ali skupno naj pojejo razdvaja.“ pesmi v nemščini in slovenščini. Romanja do treh cerkva in pobožnosti v radiški cerkvi so pokazala, da se ljudje več ne bojijo dotikov.

Lepa, smiselna in v bodočnost usmerjena more biti kulturna prireditev z zgodovinskim ozadjem. Z iniciativo “Guten Abend, Nachbar! / Dober večer, sosed!“ sta postavila Hans Mosser in Tomaž Ogris nova znamenja, ko so bile zapreke še visoke. Tovrstna prizadevanja bom kot župan rad podprl.

dürfen. Wie stellen Sie sich den Umgang mit der jüngeren und älteren Bevölkerung, mit gleich- und

Osebne želje in vizije naj bi smel imeti tudi župan

andersdenkenden Menschen vor?

občine, ki bo kmalu štela deset tisoč prebivalk in

Ebenthal ist eine prosperierende Gemeinde. Den Weg meiner Vorgänger will ich fortsetzen. Natürlich werde ich auch eigene Marken setzen, die Zukunft aktiv gestalten und möglichst viele Menschen mit auf den Weg nehmen. Dazu zählt die Jugend, die ältere Generation, meine politische Gemeinschaft und die Opposition, gleich und anders Denkende. Unterschiedliche Strömungen und Denkrichtungen in der Gesellschaft können einander positiv ergänzen. Bei der Feuerwehr und anderswo habe ich gelernt, dass es nicht genügt, sich mit Jasagern und Schulterklopfern zu umgeben. Man braucht auch Korrektive, Leute, die ihre Meinung ehrlich sagen. Man kann viel diskutieren, irgendwann muss jedoch entschieden werden. Sollte einmal eine Korrektur notwendig sein, sollte diese nicht als Schwäche ausgelegt werden.

Die ältere Generation liegt mir ebenso am Herzen wie die Jugend und Jungfamilien. Bei der Bildung und Kultur könnten neue Technologien und Multilingualität eine größere Rolle spielen. Für den Bereich der Gesundheit und Freizeitgestaltung sollten neue Angebote entstehen. Vielleicht wäre der Schulbau in Ebenthal eine Möglichkeit dazu. Beim Wohnbau, Ausbau des Gewerbeparks, dem Straßenbauprogramm und insgesamt will ich mit den Ressourcen vernünftig umgehen.

Freiräume und Grünanlagen einerseits und die notwendige Bodenversiegelung andererseits sollen sorgsam angelegt und ausgewogen genutzt werden. Ebenthal wollen wir gemeinsam als lebenswerte Gemeinde erhalten.

prebivalcev. Kako si zamišljate povezovanje med mlajšo in starejšo generacijo, med enako in drugače mislečimi ljudmi?

Žrelec je uspevajoča občina. Pot mojih predhodnikov hočem nadaljevati. Seveda bom postavil tudi svoje zaznamke, bodočnost bom aktivno oblikoval in se odpravil na pot s kar se da veliko ljudmi. Tem prištevam mladino, starejšo generacijo, svojo politično skupnost in opozicijo, enako in drugače misleče.

Različni tokovi in mišljenja se v družbi dobro dopolnjujejo. Pri gasilcih in drugod sem se naučil, da ni dovolj, če se obdajaš le s kimavci in trepalci po ramenih.

Potrebni so tudi korektivi, ljudje, ki odkrito povedo svoje mnenje. Veliko je mogoče razpravljati, enkrat pa je treba odločati. Če bi bil kdaj potreben popravek, ga ni treba videti kot slabost.

Starejša generacija mi je prav tako pri srcu kot mladina in mlade družine. Pri prosveti in kulturi bodo verjetno igrale večjo vlogo nove tehnologije in večjezičnost. Za področje zdravstva in oblikovanje prostega časa naj nastajajo nove ponudbe. Mogoče bo gradnja šole v Žrelcu sodobna možnost za to. Pri gradnji stanovanj, izgradnji obrtnega parka, pri programu urejanja cest in na sploh hočem umno koristiti razpoložljiva sredstva. Prostore in zelenice na eni strani in potrebno zapečatenje tal na drugi naj se skrbno ureja in izravnano koristi. Žrelec želimo skupno ohraniti kot občino, v kateri je lepo živeti.

10

Nuži Lampichler

Poti in sledovi piše Tomaž Ogris

NAŠA VAS osmrtnic ponavadi ne obljavlja več. Obeležiti pa je treba spomin na Nužija Lampichlerja, ki je bil desetletja dolgo eden glavnih nosilcev kulturnega življenja v okviru Slovenskega prosvetnega društva na Radišah. Vest o nenadni smrti se je boleče dotaknila mnogih domačinov in pokojnikovih znancev.

Bilo je ganljivo, da je toliko ljudi od blizu in daleč prišlo v sredo, dne 9. junija 2021 na Radiše, da se v hvaležnem spominu poklonijo človeku, ki je zapustil sledove.

Nuži Lampichler je bil osebnost, ljubeč, ljubezniv, trden, delaven, zvest, dosleden, kdaj pa kdaj tudi robat značaj, osebnost, ki potegne soljudi iz ravnodušja. Diplomat v slabšalnem pomenu besede ni bil, saj je marsikoga včasih iznenadil s trdo besedo in kritiko.

Dolgo se je boril s težko boleznijo in ko se je zdelo, da je težave premagal, je nenadoma izdihnil. Nuži je bil zmeraj in brezpogojno tu za družino. Manjkal bo na vseh koncih in krajih. Dolgoletni sosed in prijatelj Žnidarjeve družine, nekdanji radiški župnik in sedanji škof dr. Jože Marketz je s svojimi spomini ob poslovitvi občuteno orisal globino medčloveških odnosov in skušal tolažiti tiste, ki najbolj trpijo.

V mladosti je bil Nuži navdušen športnik, zlasti nogometaš. Zdravko Inzko je z mislimi ob slovesu orisal, kako so nekateri dijaki Slovenske gimnazije in študentje pri Jugu, na Nužijevem domu v Dvorcu, pred enainpetdesetimi leti snovali in ustanovili Slovenski atletski klub Radiše. Člani nekdanjega moštva ter sedanji predstavniki kluba in Slovenske športne zveze so pospremili tovariša na zadnji poti.

Nuži Lampichler se je ob nogometu navduševal predvsem za kulturo in petje, kar je podedoval po Kajžnikovih. Koristil je vsako priložnost za poglobitev znanja, se usposobil za vodenje, z zborom je

navduševal občinstvo in pridobival pevski naraščaj. Bil je gonilna sila Radiških fantov, pozneje pa še moškega in mešanega zbora Slovenskega prosvetnega društva Radiše.

Enako kot kulturna prireditev je bilo zanj pomembno skrbno oblikovano bogoslužje v cerkvi.

Pregrad Nuži ni pozal in ne dopuščal.

Ob vseh dobrih in manj dobrih lastnostih je bil, kakršen je bil, ni se pretvarjal.

Pri Žnidarju je bila – tudi in predvsem za društvo – že od nekdaj odprta hiša, prijazna, gostoljubna in radodarna. Ob pevskih srečanjih z zbori po Koroškem, Sloveniji in Italiji so zaživela mnoga prijatejstva, ki so bila posebno tesna s Kroparji na Gorenjskem in s pevci iz Doline pri Trstu.

Srečanj brez petja skoroda ni bilo, poleg ljubezenskih, domoljubnih in drugih pesmi so vsevprek zadonele tudi Marijine in partizanske pesmi.

Kultura je bila za Nužija širok pojem, ni izključevala reda in čistoče, torej tudi kulture metle, cunje in lopate ne. Pomembno je bilo zanj druženje, pogovori in zabava v prijetnem okolju. Za kulturni dom na Radišah je bil nekak hišnik, za pospravljanje in red je skrbel tudi v cerkvi in okoli nje. Bil je odbornik SPD Radiše in farni svetnik, kar sta pohvalno ovrednotila društveni predsednik Aleksander Tolmaier in podpredsednica župnijskega sveta Heidi Lampichler. Pomagal je, kjer je mogel, tudi v poklicu. Kot uradnik je zavzeto svetoval – po želji v slovenščini – in pomagal vsakemu, ki se je nadejal graditi družinski dom. „Hrasti orjaki za poljem stoje in se z burjo borijo!“, vrstica iz Župančičeve Dume oriše lik, kakršen je bil Nuži Lampichler.

Bil je pionir Slovenskega atletskega kluba in legendarni branilec v moštvu, kjer se ga je prijel šaljivi vzdevek „Pam“. – V življenju se niso uresničile vse sanje pokojnega,

ob smrti pa si je zaslužil solze tistih, ki so ostali.

Naj počiva v miru!

Plötzlich musste er abtreten Menschen verstummten und Gesichter erstarrten bei der Nachricht vom plötzlichen Ableben des Nuži Lampichler (13. 10.

1953 – 01. 06. 2021). Jahrzehnte lang war er eine tragende Persönlichkeit innerhalb des Slowenischen Kulturvereines Radiše/ Radsberg. Seit seiner Jugend beim vlg. Jug in Schwarz hatten Kultur und Sport einen besonderen Stellenwert in seinem Leben.

Beim Wohnbau Rat und Hilfe suchende Menschen fanden und schätzten im Rahmen seiner beruflichen Tätigkeit einen verständnisvollen Beamten. Kompromisslos war er in einer Hinsicht: Für die Familie gab er immer alles und war für sie da.

Nett und freundlich war er; wenn er es für richtig hielt, zeigte er auch Ecken und Kanten. So hat man ihn gekannt und gemocht. Ergreifend war daher die Verabschiedung.

Die Sängerinnen und Sänger hatten große Mühe, die Lieder harmonisch anzustimmen. Die Sportler, besonders die Kicker des SAK, dessen Mitbegründer er war, waren da, stumm und nachdenklich. Sein Nachbar und Freund, der nunmehrige Bischof Josef Marketz fand wertschätzende und tröstende Worte. Der Obmann des Slowenischen Kulturvereines Aleksander Tolmaier sowie die Obfrau des Pfarrgemeinderates Heidi Lampichler würdigten seine Leistungen als gewissenhafter Mitwirkender.

Entschlossen ging Nuži Lampichler seinen Weg und hinterließ zahlreiche Spuren, nach dem Tod auch Lücken, die schwer zu schließen sein werden. In der Erinnerung der Menschen wird er unvergessen bleiben.

DECEMBER/DEZEMBER 2021

Vamprat pa Hana Vamprat pa Vamprat pa Hana Hana

-

-

11

- Ani sǝ se fejst ustrašǝlǝ, ķǝ se je raķvǝ, da bo zapǝrtǝ.

- Ani sǝvse se fejst ustrašǝlǝ, ķǝ se je raķvǝ, da bo Naanbart je vse bǝtuvǝ naķǝpvat, ķaķǝr da bǝ vse-zapǝrtǝ. vsaha biv. naķǝpvat, ķaķǝr da bǝ - Naanbart je ķonc vse bǝtuvǝ - Čudnǝ!

Najprej je zmejnķuvǝ priǝba za rǝt vsaha ķonc biv.

- An čudǝn cajt je pǝršuv! Na vsam liǝpam je- Čudnǝ! brǝsat.

Najprej je zmejnķuvǝ priǝba za rǝt vse dǝrhačǝ hratuvǝ.

Tačǝ, ķǝ sǝ prej doma pice, burgerje pa druje An čudǝn cajt je pǝršuv! Na vsam liǝpam je brǝsat.

Nǝķamǝr naj ķna bǝ več hodilǝ: V mestǝ naķ, rečǝ jedlǝ, sǝ na pice, vǝlčeburgerje ķǝpvalǝ moķǝ pa vse dǝrhačǝ hratuvǝ.

- Tačǝ, ķǝ sǝ prej doma pa druje ķ dohtarjǝ naķ, v ciǝrķu naķ, v tabernǝ naķ, na medǝnce ķaj ķǝpvalǝ še vse. moķǝ pa Nǝķamǝr naj ķna bǝ več hodilǝ: V mestǝ naķ, rečǝ jedlǝ, sǝ napa vǝlče prireditve Ķo naķ, domav naj bǝ šenaķ, sadelǝ.

- Anipa sǝķaj spomǝnulǝ, ķ dohtarjǝ naķ, vnaķ. ciǝrķu tabernǝ na medǝnce še vse. da posķusijǝ svoje nove, - Otrocǝ v šuǝvǝ pa moderne ķǝhije zasvoje kuhije pa pačije. prireditve naķ.šeĶo domapa najv vrtec bǝ še ķnisǝ sadelǝ.več smelǝ.

- Ani sǝvǝlče spomǝnulǝ, da posķusijǝ nove, - Ani čriǝz pa nuǝč brazķnisǝ deva bǝlǝ, pa braz - pa Je moderne žǝ prov, da se tǝza mvadǝ žǝvet naučijǝ.

Otrocǝ še vsǝšuǝvǝ v vrtec več smelǝ. vǝlče ķǝhije kuhije pa pačije.

Drujǝ se deva namestǝ ķanclijah - prov, Še jazdasǝm šovmvadǝ po ķofe, moķǝ, cuķǝr, suǝv, Ani sǝdnarja. čriǝz nuǝč braz bǝlǝ,v pa braz doma- pǝrJe žǝ se tǝ žǝvet naučijǝ. kompjutarjah davilǝ. masvǝ pa po anǝ vǝlkǝ poķinhǝ medǝnc. dnarja. Drujǝ se namestǝ v ķanclijah doma pǝr - Še jaz sǝm šov po ķofe, moķǝ, cuķǝr, suǝv, Tudǝ otrocǝ sǝ se mohlǝ doma vǝčǝt namestǝ v - Ķar bodǝ pa spačam, pa žijam, da kompjutarjah davilǝ. masvǝ pa po anǝsķuham vǝlkǝ poķinhǝ medǝnc. šuǝlǝ. Od lerarju ķo devǝ dobilǝ, žnjiǝmǝ testah medǝnc ķna ponucava.

Tudǝ otrocǝ sǝ se mohlǝsǝdoma vǝčǝt namestǝ v - Ķar bodǝ sķuham pa duvhǝ spačam, pabom žijam, da pa vǝčilǝ sǝ pa starejšǝ.

- Neķi me duvhǝ prace jezǝ. šuǝlǝ. davilǝ Od lerarju sǝ ķosedevǝ dobilǝ, žnjiǝmǝ testah medǝnc ķna bom ponucava.

- Še ani martrilǝ.

- me Ķajprace pa? Ajezǝ. tu, da otrocǝ, babije pa dedijǝ ķna davilǝ pa dvojezičnǝ vǝčilǝ se sǝsǝpasestarejšǝ.

- Neķi Starejšǝ, ķǝ majǝ morebǝt samǝ tažave z bǝ smelǝ več vķupebabije bǝt? pa dedijǝ ķna Še dvojezičnǝ sǝ se ani martrilǝ.

- Ķaj pa? A tu, da otrocǝ, niǝmščinǝ bol pa svovejǝ ķna puvnijǝ, jǝm - Aniveč ekspertǝ naprej pohajijǝ, da sǝ otrocǝ Starejšǝ, ķǝ majǝ morebǝt samǝ tažave z bǝ smelǝ vķupe ko bǝt? včasǝbol še pa pomahat znalǝ. jǝm pa starejšǝ lǝdǝ an riziko. da sǝ otrocǝ niǝmščinǝ svovejǝķnisǝ ķna puvnijǝ, - Ani ekspertǝ ko naprej pohajijǝ, - še Anipomahat sǝ se spet barilǝ, zaķaj se otrocǝ Ani vǝhķǝ boliǝzǝn včasǝ ķnisǝ znalǝ. pa -starejšǝ lǝdǝ an riziko. duǝmǝ pǝrvliǝčijǝ, uǝnǝ očetovščǝnǝ. - Ani vǝhķǝ se paboliǝzǝn naliǝzijǝ.duǝmǝ pǝrvliǝčijǝ, uǝnǝ Ani sǝmaterinščinǝ se spet barilǝ,vǝčijǝ, zaķaj pa se naķ otrocǝ - Ati doma taķ ķnema za rečǝt, zatu Tače bajže! materinščinǝ vǝčijǝ, pa naķķej očetovščǝnǝ. se pa naliǝzijǝ. Umǝrlǝ bojǝ vsǝ, tǝ starǝ more očetovščǝne ķo mihǝnǝ šlišijǝ. bǝt mavǝ prej, bojǝ te mvadǝ pozdeje.

Ati doma taķ ķnema ķej za rečǝt, zatu - Tače bajže!

Umǝrlǝ vsǝ, tǝpastarǝ more Nama ķni švǝ svabǝ.

V tačah še jaz na smrt požijam. Ķaj pa očetovščǝne ķo mihǝnǝ šlišijǝ. bǝt-mavǝ prej, cajtah te mvadǝ pa pozdeje.

- Al bivsvabǝ. liǝp den, sǝ šov mavǝ po vǝsǝ, po - V tačah ti miǝnǝš, bo žǝvleje smǝrtǝ Ķaj liǝpšǝ?

Nama ķniješvǝ cajtah šea jaz na smrtpo požijam. pa puǝlǝ pasǝv huǝrǝ.

- Tu jea od odvisnǝ, ktiǝrǝ bo prej umrv.

Al je biv liǝpbol den, šov mavǝ po vǝsǝ, po ti miǝnǝš, bo taha žǝvleje po smǝrtǝ liǝpšǝ?

- bol Včasǝ še ķoha sreču pa mavǝ pohavžvuv,- anTu -je od Oh,taha tihǝodvisnǝ, bodǝ! ktiǝrǝ bo prej umrv. puǝlǝ pa sǝ v huǝrǝ. bol pasreču dva narazǝn. Šlišǝm pa Včasǝ metǝr sǝ še ķoha pa mavǝ pohavžvuv, an - Oh,- tihǝ bodǝ! bàram, da sǝ pohrebǝ dǝrhačǝ Za vǝlķǝ nuǝč je najbol špasnǝ bvu.

V ciǝrķu hratilǝ. metǝr bol pa dva narazǝn.

- Šlišǝm pa bàram, da sǝ pohrebǝ dǝrhačǝ ķnisǝ smov, fajmašter je sam - Fajmaštǝr je še zravǝn pa neķi domačah.

Za vǝlķǝ nuǝč je najbol špasnǝ bvu.opravluv.

V ciǝrķu hratilǝ.

- smov, Žanstvǝ pa tǝ novah hvantu ķnisǝ mohle - Fajmaštǝr - Tu sǝjemohlǝ taķ naredǝt.

Menda se je več ķnisǝ fajmašter je sam opravluv. še zravǝn pa neķi domačah. poķazat. naliǝzuvǝ korone. Žanstvǝ pa tǝ novah hvantu ķnisǝ mohle - Tu sǝ lǝdi mohlǝ taķ naredǝt.

Menda se je več - Ani sǝ meše pa opravile v vǝlči niǝdalǝ prad lǝdi- naliǝzuvǝ Lǝde se novah poķazat. korone.reči šitrǝ navadijǝ. Bojǝ pa radiam pa prad pozdeje pohrob tudǝ ķo v mihǝnam Ani sǝfernsearjam meše pa opravile v vǝlčibol niǝdalǝ prad - Lǝde se novah reči šitrǝ navadijǝ.

Bojǝ naredǝlǝ. kompjutarjam dožǝvǝlǝ.

Tu bǝ šķoda bvu.

Na pohrebah je prov fletnǝ. fernsearjam pa radiam bol pa prad pozdeje pohrob tudǝ ķo v mihǝnam naredǝlǝ.

V anah hišah sǝ doma požǝbralǝ, je pa bvu. mavǝ srečaš pa ķej noviha kompjutarjam dožǝvǝlǝ.

- Tu bǝ Tam šķodašebvu.

Nalǝdǝ pohrebah je prov fletnǝ. zviǝš.

- Ķar sǝ prej še pradstavlat - šeTojda! na parah nčanoviha vidǝ bol šlišǝ več V anah hišah sǝ doma požǝbralǝ,ķnisǝ je pamohu, bvu. je sǝdi Tam mavǝ Uǝnǝ lǝdǝ srečaš pa ķej zviǝš.

Raķvǝ ķnisǝ se je, mohu, da ķrǝstjan sam - Tojda!ķej. Žvahtǝ bo odnča erbščǝne večšlišǝ ostavǝ, Ķar sǝškof prejpoheru: še pradstavlat je sǝdi Uǝnǝ na parah vidǝ bol več ķǝ se pǝrķličeRaķvǝ božjǝ se žehǝn. ķna boboponucuvǝ tķajveč dnarja. škof poheru: je, daMucuvc, ķrǝstjanvohinj, sam šunkǝn ķej. Žvahtǝ od erbščǝne ostavǝ, ķǝ se pa božjǝ še vodǝ požehna, poķropi pa poķadi.

Sǝm se žǝ baru, zaķaj tķaj pǝrķliče žehǝn.

Mucuvc, vohinj, šunkǝn ķna bo ponucuvǝ tķaj dnarja. hodǝm na Tu hlih taķ vǝla, kaķǝr da bǝ hospuǝd naredu. mojtķaj pohrob od na testah nǝben ķna pa še vodǝ požehna, poķropi pa poķadi.

- Sǝm sepohrebe. žǝ baru,Na zaķaj hodǝm Tojda!

Včasǝ se mǝ je žǝ zdevǝ, da bo ķmavǝ bo pǝršu!

Tu hlih taķ vǝla, kaķǝr da bǝ hospuǝd naredu. pohrebe.

Na moj pohrob od testah nǝben ķna svata.

Ti, ani pravijǝ, da je tu s koronǝ ko ana vǝlķa Tojda!ķonc Včasǝ se mǝ je žǝ zdevǝ, da bo ķmavǝ bo -pǝršu!

- svata.

Morǝm rečǝ, da je mǝsǝ pa ciǝv žehǝn hlih -taķTi, anipropaganda. ķonc pravijǝ, da je tu s koronǝ ko ana vǝlķa dišu, ķaķǝr ķǝžehǝn korone še ķni - Čvovaķ ķna viǝš, ķomǝ bǝ varjev.

Morǝm rečǝ, da jedruje mǝsǝmale, pa ciǝv hlih taķ bvu. propaganda.

- ķaķǝr Za jestdruje pa druje mamǝ za - Menda politiķarjǝ lǝdǝ bol na cuhlǝ dišu, male,rečǝ ķǝ korone še tǝ ķnivečǝ bvu.potriǝbǝ - Čvovaķ ķna viǝš, ķomǝ bǝhočijǝ varjev. zmiǝram doma.

An cajt bǝ žǝ zdržilǝ. držat.

Apǝteķarje pa z harcnijemǝ liǝp dnar Za jest pa druje rečǝ mamǝ za tǝ večǝ potriǝbǝ - Menda politiķarjǝ hočijǝ lǝdǝ bol na cuhlǝ Anám je šele v hvavǝ padvǝ, da se mliǝke, zmiǝram doma. An cajt bǝ žǝ zdržilǝ. držat. sužijǝ.

Apǝteķarje pa z harcnijemǝ liǝp dnar mǝsǝ pa ķvobase tudǝ pǝr pavrah sužijǝ.

- Pepa se še imfat ķna naha. Pravǝ, da sǝ lǝdǝ Anámrepǝca, je šele vsǝr, hvavǝ padvǝ, da se mliǝke, vǝsǝ dobijǝ, al jǝh jetudǝ še ķej. prej smrķivǝ pa lǝdǝ fiber repǝca,nasǝr, mǝsǝ pa ķvobase pǝr pavrah - Pepa se še tudǝ imfatvečbartǝ ķna naha.

Pravǝ,bǝlǝ da sǝ Hmajnišǝ bvu, al ķej. bǝ lodnǝ del cajta zapǝrtǝprej tudǝ dobilǝ. na -vǝsǝ dobijǝ, albǝjǝh je še večbartǝ smrķivǝ bǝlǝ pa fiber ostalǝ.

Tu ķni dobilǝ.

- Čudnǝ, da še dohtarjam ķna varjemijǝ, da Hmajnišǝ bǝ Maske bvu, al morǝmǝ bǝ lodnǝhor del naštimat. cajta zapǝrtǝ najbol fletnǝ. liǝtije tota.ķna V druje špasne ostalǝ. Maske morǝmǝ hor naštimat. Tu ķni - Čudnǝ,hlih da tķaj še dohtarjam varjemijǝ, dabajže pa žǝ!liǝtije tota. V druje špasne bajžeoto najbol fletnǝ. hlih tķaj pa žǝ! oto

12

Novoletno petje po radiških vaseh

Neujahrssingen

PRISRČNO VABLJENI! HER ZLICH EINGEL ADEN!

in den Radsberger Dörfern Zaradi korona pandemije vas pevci tudi letos ne bodo mogli obiskati domovih. Vseeno bi vam radi v živo zaželeli srečno novo leto, zato bodo pevci na prostem, na izbranih krajih v posameznih vaseh, zapeli radiško novoletno pesem. Vabimo vas, da se jim pridružite (velja pravilo 2G).

Wegen der Corona-Pandemie entfällt auch heuer der Besuch der Neujahrssänger bei Ihnen zu Hause. Das alte Radsberger Neujahrslied wird aber an bestimmten Orten in den Dörfern trotzdem erklingen. Wir laden Sie herzlichst ein, bei diesem Neujahrsgruß unter freiem Himmel dabei zu sein (es gilt die 2G-Regel).

29.12.2021

17.30: pri Oblaku v Kozju / beim Oblak in Kossiach 18.30: pri Ru dc v Dvorcu / beim Ruditz in Schwarz 19.30: pri Šuberniku v Zg. Rutah / beim Schubernig in Oberkreuth

30.12.2021

17.30: pri Kulturnem domu na Radišah / beim Kulturhaus in Radsberg 18.30: pri Boštiju v Lipici / beim Boschte in Lipitzach 19.30: pri Boštjanu v Tucah / beim Boschtjan in Tutzach

Kdor se ne bo mogel udeležiti enega od terminov,

Alle die nicht live dabei sein können, haben die

lahko novoletni pesmi prisluhne tudi po spletu.

Möglichkeit, sich das Neujahrslied online an-

S pametnim telefonom poslikajte kodo in odprla

zuhören. Scannen sie mit ihrem Smartphone den

se vam bo povezava do posnetka, tega najdete

QR-Code und es wird sich der Link zur Aufnahme

tudi na društveni facebook-strani:

öffnen. Diesen finden sie auch auf unserer

www.facebook.com/spd.radise

Facebook Seite: www.facebook.com/spd.radise

Želimo Vam vesel Božič

in srečno novo leto 2022!

Wir wünschen Ihnen frohe Weihnachten

und alles Gute im Jahr 2022!

Impressum: NAŠA VAS / UNSER DORF Lastnik in izdajatelj / Medieninhaber und Verleger: Slovensko prosvetno društvo „Radiše“.

Za vsebino odgovarja/Für den Inhalt verantwortlich: Aleksander Tolmaier, Wurzelgasse 119, 9020 Klagenfurt/Celovec Tisk/Druck: Mohorjeva/Hermagoras