Issuu

Zugestellt durch Post.at! / Dostavila avstrijska pošta!

Glasilo Slovenskega prosvetnega društva Radiše Mitteilungsblatt des Slowenischen Kulturvereines Radsberg ŠTEV./NR. 58 • DECEMBER/DEZEMBER 2020 • LETNIK/JAHRGANG 30 • WWW.SPD-RADISE.AT

Kronika Chronik

Str./S. 4

Sledovi in spomini Spuren und Erinnerungen

Str./S. 8

Škof Lojze iz Ljubljane Der Bischof aus Ljubljana

Str./S. 12

Škof dr. Jože Marketz

©Daniel Gollner

Bischof Dr. Josef Marketz

Stillstand. In dieser Zeit konnten wir nur den Abend unter der Linde, die Veranstaltung zum österreichischen Nationalfeiertag und den Nikolobesuch durchführen. Alle anderen Termine mussten abgesagt werden und es konnten fast keine Gesangs- und TheAleksander Tolmaier, predsednik/Obmann

aterproben abgehalten werden. Der Mensch braucht für das Überleben eigentlich nicht allzu viel. Nahrung, Wasser, Wärme zum Beispiel. Aber

b koncu vsakega leta vam

prizor v neki predstavi?

das ist nicht alles, denn wir benötigen

razpošljemo koledar v ka-

Mislim da nas bodo trenutni varno-

auch Nähe, sind gerne in Gesellschaft

terem so zabeležene prire-

stni ukrepi spremljali še dlje časa.

anderer. Unser derzeitiges Leben ist

ditve v novem letu. Poleg znanih stal-

Vseeno se bomo potrudili, da bomo,

aber von Abständen und dem zu Hause

nic so bili v letu 2020 načrtovani tudi

takoj ko bodo vladne odredbe to

sein geprägt.

večji projekti, kot na primer sodelo-

dopustile, zopet ponudili prireditve.

Veranstaltungen sind viel mehr als

vanje pri deželni razstavi CARINTHIja

Morda v manjšem obsegu, z manj

nur ein einzelner Termin, an dem man

ob 100. obletnici koroškega plebisci-

obiskovalci, kot se je to na primer

teilnimmt. Sie geben uns geistige Nah-

ta. Vendar je prišlo povsem drugače.

zgodilo pri »Dober večer, sosed!

rung, ermöglichen uns Treffen mit

Nevaren virus od meseca marca

Guten Abend, Nachbar!«. Pozitivni

Freunden, mit denen man über das Ge-

vpliva na vsa področja našega vsak-

odzivi so pokazali, da so ljudje željni

hörte und Gesehene reden kann. Erin-

dana. Tako je, skoraj za vse leto, bil

kulturnih dogodkov.

nern sie sich noch, wie schön es ist, ein

onemogočen tudi večji del kulturne-

Kdaj se bomo vrnili k navadnemu

gefühlvoll gesungenes Lied in einem

ga življenja. V tem času smo lahko

kulturnemu vsakdanu ne ve napove-

vollbesetzten Saal zu hören? Was für

izvedli le Večer pod lipo, prireditev

dati nihče. V upanju, da se čim prej

Reaktionen dramatische oder komische

ob avstrijskem državnem prazniku in

spet srečamo in vidimo pri kakšni

Theaterszenen in einem hervorrufen

Miklavževanje. Primorani smo bili, da

prireditvi, vam v imenu SPD Radiše

können?

odpovemo vse ostale termine, prav

želim lepe božične praznike in srečno

Ich denke, die derzeitigen Sicherheits-

tako skoraj ni bilo pevskih ali pa gle-

novo leto. Ostanite zdravi!

maßnahmen werden uns noch eine

daliških vaj.

Zeit lang begleiten. Sobald es die ge-

Človek je bitje, ki za samo preživet-

sundheitliche Lage zulässt, werden wir

je pravzaprav ne potrebuje veliko. Hrano, pijačo, toploto, na primer. A vendar to ni vse. Ljudje se tudi radi

m Ende jedes Jahres erhal-

uns bemühen wieder Veranstaltungen

ten sie vom SKV »Radiše«

anzubieten, vielleicht in kleinerem

einen Kalender in dem die

Rahmen mit weniger Besuchern, so wie

družimo, iščemo bližino do soljudi. Ta

Veranstaltungen für das neue Jahr ver-

zu »Dober večer, sosed! Guten Abend,

življenjsko potrebna bližina nam pa

merkt sind. Neben den traditionellen

Nachbar!«. Die positiven Reaktionen

je v zadnjih mesecih odvzeta, ko naš

Veranstaltungen waren für 2020 auch

haben gezeigt, dass sich die Menschen

vsakdan narekujejo življenje doma in

größere Projekte, wie das Mitwirken

nach kulturellen Angeboten sehnen.

varnostne razdalje.

bei der Landesausstellung CARINTHIja

Niemand kann vorhersagen, wann

Prireditve so veliko več kot le en

anlässlich 100 Jahre Kärntner Volksab-

es eine Rückkehr zu einem norma-

posamezen dogodek. Ponujajo nam

stimmung, geplant. Gegen Ende des

len Kulturleben geben wird. In der

še tako pomebno duševno hrano,

Jahres müssen wir festhalten, dass es

Hoffnung, dass wir uns so bald wie

omogočijo nam srečanje s prijatelji,

ganz anders gekommen ist und das

möglich wieder bei einer Veranstal-

pogovor o slišanem in videnem. Se

Jahr aus kultureller Sicht ein sehr trau-

tung treffen und sehen können, wün-

še spomnite, kako dobro dene ob-

riges war.

sche ich ihnen, im Namen des SKV

čuteno zapeta pesem, ki jo slišimo

Ein gefährliches Virus beeinflusst seit

„Radiše“, schöne Weihnachtsfeierta-

v živo? Kakše občutke in misli vzbuja

März unseren Alltag und so kam das

ge und ein glückliches Neues Jahr.

pretresljiv ali pa smešen gledališki

kulturelle Leben fast gänzlich zum

Bleiben sie gesund!

DECEMBER/DEZEMBER 2020

kronika S petjem v novo leto

pišejo Heidi in Andrej Lampichler, Tomaž Ogris, Aleksander Tolmaier

Mlad ansambel na Radiškem plesu

Po radiških vaseh se staro leto konča in novo prične s petjem novoletne pesmi. Tako so pevci tudi tokrat na treh večerih od 28. DO 30. DECEMBRA obiskali Radišane na svojih domovih. Povsod jih ljudje dobro sprejmejo in skoraj ni hiše, kjer ne bi morali, poleg novoletne pesmi, zapeti še kakšno. Posebna pesem pa je v središču pozornosti tudi pri petju trikraljevske pesmi, ki ga pripravlja fara Radiše. Pesem ima svoje korenine pri Zilji. Trije kralji zbudijo pozornost tudi z razsvetljenimi kronami, sabljami in zvezdo, ki jo nosi pastir. To obliko koledovanja je na Radiše prinesel nekdanji župnik Ludvik Jank.

V zadnjih letih so obiskovalce na Radiškem plesu zabavalia zveneča imena narodnozabavne glasbe, najprej ansambel Saša Avsenika nato Modrijani. Na letošnjem 44. Radiškem plesu, 11. JANUARJA, so prvič bili v gosteh člani mladega ansambla »Vražji muzikanti« iz okolice Maribora. Čeprav delujejo šele nekaj let je odlična pevka in pet izobraženih glasbenikov prejelo že številne nagrade, in to povsem upravičeno, kot smo lahko slišali na Radiškem plesu. Obiskovalci plesa so bili nad igranjem ansambla zelo navdušeni. In tudi sicer je vladalo sproščeno in veselo vzdušje do jutranjih ur.

Pevci novoletnega petja večinoma hodijo peš po vaseh, ...

Mešani pevski zbor je pozdravil obiskovalce plesa.

„Vražji muzikanti" so prvič zaigrali na Radišah in zabavali plesalce do jutranjih ur. ... včasih se pa tudi malo spočijejo in okrepčijo.

Alte Bräuche dürfen nicht in Vergessenheit geraten. Dafür sorgt auch der SKV „Radiše“. In der Zeit um Neujahr stehen am Radsberg/Radiše zwei alte Lieder im Mittelpunkt. In den letzten Tagen des alten Jahres (28. bis 30. Dezember) besuchten Sänger wieder die Bewohner der Radsberger Dörfer und wünschten ihnen mit dem Neujahrslied alles Gute für das kommende Jahr. Ein paar Tage später organisiert die Pfarre Radsberg das Dreikönigssingen. Dabei erklingt ein Lied, das seinen Ursprung im Gailtal hat. Beide Bräuche finden bei den Menschen großen Anklang.

Der Radsberger Ball ist bekannt dafür, dass bei dem Ereignis hervorragende Ensembles für gute Stimmung sorgen. In den letzten Jahren taten das große Namen der slowenischen

Igor Woschitz se je veselil zadetka pri žrebanju.

Marsovčki na pustnem plesu

Letošnja pustna zabava za najmlajše, 23. FEBRUARJA, je obiskovalce popeljala v neskončne daljave vesolja. Za našemljeno mladino so zopet bili pripravljeni skupinski

Mlade dame so uživale v sproščenem ambientu.

Volksmusikszene. Zuerst Sašo Avsenik mit seinem Ensemble und danach die Modrijani. Heuer, am 11. Jänner, trat das erste Mal das Ensemble „Vražji muzikanti“ aus Maribor auf. Trotz des jungen Alters sorgten die Musiker und die Sängerin von Beginn an für ausgezeichnete Stimmung. Den Besuchern schien es am Ball zu gefallen, einige blieben bis in die Morgenstunden.

Tudi letos so prišli otroci od blizu in daleč naokrog na priljubljeni otroški pustni ples na Radišah.

Koncert in branje s Christianom Hölblingom

Christian Hölbling je na Radišah že večkrat poskrbel za zabavne večere, doslej vedno s svojim kabaretskim programom. 31. JANUARJA se je v Kulturnem domu Radiše predstavil kot pevec. Ob spremljavi glasbenikov Stefana Gfrerrerja (bas) in Heima Trixnerja (kitara) je pel lastne pesmi, ki jih je izdal na zgoščenki „Lieder nahe am Wasser“. Med glasbenimi točkami je vsestranski umetnik bral iz svojih besedil. Christian Hölbling je številne obiskovalce tudi tokrat navdušil s hudomušnim in kratkočasnim večerom.

Prave šeme: Hemma, Amelie in Finn iz Dvorca in Kozja.

plesi in zabavne igre. Pustni ples je tudi tokrat privabil veliko število otrok in njihovih staršev, ki so na Radiše prišli od blizu in daleč. In die unendlichen Weiten des Weltalls begaben sich die jungen Teilnehmer des heurigen Kinderfaschings am 23. Februar. Die zahlreich erschienenen Kinder konnten sich die Zeit mit Tänzen und Spielen, zum Thema Weltall, vertreiben.

Za „varnost" sta skrbela Simon in Luka Lampichler. Christian Hölbling je ob spremljavi Stefana Gfrerrerja in Heima Trixnerja zabaval občinstvo v Kulturnem domu.

Christian Hölbling war mit seinen Kabarettprogrammen schon öfters zu Gast im Kulturhaus Radsberg. Am 31. Jänner präsentierte er gemeinsam mit den Musikern Stefan Gfrerrer (Bass) und Heimo Trixner (Gitarre) die „Lieder nahe am Wasser“. Zwischen den Liedern, die er selbst geschrieben hat, las er aus seinen Texten. Der vielseitige Künstler sorgte einmal mehr für einen humorvollen und kritischen Abend.

Škof Marketz obiskal pester popoldan

Tudi letošnji pester popoldan, 7. MARCA, je potekal v dveh delih. Najprej sta Leni Ogris in Veronika Lampichler vodili kuharski tečaj, pri katerem sta zbranim pokazali, kako se kuhajo in pečejo velikonočne dobrote kot sta »nabulana prata« in pogača. Iz leta v leto se prireditve udeleži več oseb, ki hočejo od Leni in Vroni izvedeti kuharske skrivnosti. Po opravljenem delu je sledila

DECEMBER/DEZEMBER 2020

Pester popoldan je bil za Jožeta Marketza dovolj privlačen, da je prišel prvič kot škof na Radiše.

pokušnja dobrot, ki so jih vsi skupaj pripravili ob navodilih strokovnjakinj. Drugi del pestrega popoldneva sta, po stari navadi, oblikovala Tomaž Ogris in Nuži Wieser, ki je glasbeno spremljal spored z orglicami in kitaro. Tomaž Ogris je iz svojega bogatega arhiva zbral fotografije na temo »Sledovi in spomini - Škof Jože Marketz na Radišah...«. Novi krški škof je bil dolga leta župnik fare Radiše in je tako med ljudmi zapustil veliko sledov in spominov. Med obiskovalci prireditve je škof Jože poskrbel za presenečenje, saj se je udeležil pestrega popoldneva. Po koncu uradnega sporeda si je še vzel čas za klepet z nekdanjimi farani. Am 7. März lud der SKV „Radiše“ zum Bunten Nachmittag. Wie im Vorjahr verlief dieser in zwei Teilen. Zuerst leiteten Leni Ogris und Veronika Lampichler einen Koch- und Backkurs, bei dem sie vorführten, wie Osterspezialitäten zubereitet werden. Die zahlreichen Teilnehmer konnten, nachdem sie so manchen Kochtipp bekommen haben, die Spezialitäten auch gemeinsam verköstigen. Der zweite Teil des Nachmittags stand im Zeichen des neuen Bischofs von Gurk Josef Marketz. Dieser war ja lange Jahre Pfarrer am Radsberg und hat hier viele Spuren und Erinnerungen hinterlassen. Tomaž Ogris durchsuchte sein Fotoarchiv und fand viele Bilder, die die Zeit von Josef Marketz am Radsberg dokumentieren. Bei den Besuchern der Veranstaltung sorgte der neue Bischof mit seiner Teilnahme für eine schöne Überraschung. Nach dem offiziellen Programm, welches musikalisch von Nuži Wieser umrahmt wurde, nahm sich Bischof Josef Marketz noch Zeit für seine ehemaligen Pfarrmitglieder.

Jubilejni križ in prav tako »slovenski lipi« so leta 1938 podrli nacistični somišljeniki, fantje domačega društva pa so ga že isto leto postavili na novo. Tudi v letu 1975 se je križ obnovil, takrat ga je naredil domačin, Smrečnikov oče, Andrej Ruttnig. Zdajšnji, na novo oblikovan križ iz macesnovega lesa, je postavil tesar Vinko Novak, vodja obnove je bil Štefan Orasche. Križ naj bo v letošnjem letu pandemije posebno znamenje zahvale, da smo na Radišah večinoma bili obvarovani tega virusa! Am Pfingstsonntag, den 31. Mai, wurde beim Gottesdienst im Freien das neu errichtete Jubiläumskreuz gesegnet. Zum ersten Mal wurde ein solches Kreuz im Jahre 1935 aufgestellt. Damals als Erinnerung an das Heilige Jahr und an die Wallfahrt mit einem Sonderzug von Kärnten nach Ljubljana, bei der zahlreiche Radsberger mit dabei waren. Deutsch-nationale Jugendliche vom Radsberg haben das Kreuz im Jahre 1938 zerstört, jedoch wurde es noch im gleichen Jahr wieder neu aufgestellt. Im Jahre 1975 wurde das Kreuz von Andreas Ruttnig, Zimmermann aus Schwarz, erneuert. Unter der Projektleitung von Stefan Orasche hat das neu gestaltete Kreuz der Zimmerer Vinko Novak errichtet. Es soll im heurigen Corona-Jahr ein Zeichen des Dankes sein, dass wir am Radsberg zum Großteil vor dem Coronavirus verschont geblieben sind!

Petje pod lipo

Po skoraj štirih mesecih prisilnega kulturnega molka je SPD Radiše 4. JULIJA ponovno lahko vabilo na prireditev. Približno ob tem času je vsako leto bil na sporedu Večer pod lipo. Prva prireditev po korona-pavzi je potekala podobno kot večeri v prejšnjih letih, a vseeno drugače. Ob upoštevanju varnostnih predpisov za zajezitev koronavirusa na prireditvi ni bilo nastopajočih in gostujočih skupin. Društveniki so pripravili srečanje s skupinskim prepevanjem. S pomočjo besedil, ki so bila razdeljena po mizah, so lahko vsi obiskovalci sodelovali pri petju pod milim nebom. Tako se je razvil prijeten družaben večer, ki ga je oblikoval en sam

Blagoslov novega „Jubilejnega križa«

Na binkoštno nedeljo, 31. MAJA, je domači župnik Marjan Plohl blagoslovil na novo narejen »jubilejni križ«, v neposredni bližini kulturnega doma. Lepo število faranov se je zbralo k sveti maši na prostem. Ob ljudskem petju, petih litanijah in radiški Marijini pesmi, ki jo je zapel Andrej Lampichler ob spremljavi organista Marca Tolmaierja, so se zaključile šmarnice. Prvotni jubilejni križ se je blagoslovil leta 1935, postavili pa so ga v spomin na jubilejno romanje s posebnim vlakom leta 1934 s Koroške v Ljubljano, katerega se je udeležilo lepo število romarjev z Radiš.

Žeja po srečanju in kulturi je bila velika. To je pokazala številna udeležba.

velik zbor. Pred poletjem smo še upali, da je bila prireditev prvi korak nazaj k normalnemu kulturnemu življenju, za konec leta vemo, da se ta želja, na žalost, ni uresničila. Am 7. März fand die letzte Veranstaltung des SKV „Radiše“ vor der verordneten Coronapause statt. Die nächste stand erst am 4. Juli am Programm. Wie so vieles im heurigen Jahr gestaltete sich auch das Singen unter der Linde anders als wir es gewohnt waren. Denn es gab keine auftretenden Chöre und Gruppen. Stattdessen waren alle Besucher eingeladen bei den Liedern kräftig mitzusingen, als Hilfe waren auf den Tischen Liedtexte verteilt. Vor dem Sommer bestand die Hoffnung, dass die Veranstaltung ein erster Schritt zurück zum gewohnten kulturellen Leben ist, zu Jahresende wissen wir, dass es nur ein kurzer Hoffnungsschimmer war.

Zotlarji zaigrali priljubljenemu birtu

Kjer so Radišani, tam je tudi fletno - tako tudi na Macni.

Bei der Anna-Kapelle auf der Matzen findet jedes Jahr am 26. Juli ein Kirchtag statt, traditionell besuchen diesen gerne auch Menschen vom Radsberg/Radiše. Die heilige Messe war heuer besonders feierlich, da die neu renovierte Kirche gesegnet wurde. Nach der Messe und später beim Kirchtag im Tal spielten die „Zotlarji“ vom Radsberg/Radiše auf.

Prvo sveto obhalijo, mav drhač

Slavljenec Ogi v družbi radiških prijateljev.

V nedeljo, 12. JULIJA, je Hanzi Ogris, gostilničar pri Miklavžu v Bilčovsu praznoval svoj okrogli 60. rojstni dan. Slavljenec, ki je daleč naokoli znan po svoji gostoljubnosti, je vabil na dan odprtih vrat, ob tej priložnosti je vsak, ki je obiskal gostilno, lahko nazdravil z njim. Osebno slavje so Ogiju, ki je tesno povezan z Radišami, glasbeno polepšali »Radiški zotlarji«. Priljubljenemu birtu želimo po tej poti vse najboljše! Der beliebte Gastwirt Hanzi Ogris aus Ludmannsdorf/ Bilčovs feierte am 12. Juli seinen 60. Geburtstag. Dazu lud er zu einem Tag der offenen Tür ins Gasthaus „Miklavž“ ein. Dabei konnte jeder mit dem Jubilar anstoßen. Ein musikalisches Ständchen überbrachten die „Zotlarji“, die beim Ogi öfters aufspielen.

Radišani zaigrali na Macni

Na praznik svete Ane, 26. JULIJA, je vsako leto tradicionalno romanje k majhni gorski kapelici na Macni. Sveta maša je bila letos še bolj slovesna, saj so ob tem blagoslovili obnovljeno cerkvico, ki stoji na prikupnem kraju. V zadnjih letih so namreč zamenjali streho in obnovili tako zunanjost kot tudi notranjost cerkve. Žegnanja se vsako leto udeleži tudi nekaj Radišanov. Letos so po maši in kasneje v dolini pri žegnanju zaigrali Radiški zotlarji.

Drugače kot v zadnjih letih smo praznovali prvo sveto obhalijo letos šele jeseni. 20. SEPTEMBRA so prvoobhajanci med slovesno mašo pred kulturnim domom končno sprejeli zakrament. Anders als gewohnt, fand heuer die Erstkommunion am Radsberg erst im Herbst statt. An einem wunderschönem Herbsttag, bei einer Messe im Freien vor dem Kulturhaus, empfingen die Erstkommunionskinder endlich das langersehnte Sakrament.

Ponosni provobhajenci Hannah, Tristan, Hannah, Mitja in Tabea.

40 let Dober večer, sosed! Guten Abend, Nachbar!

Ob upoštevanju posebnih varnostnih ukrepov proti širjenju koronavirusa je 24. OKTOBRA potekala letošnja dvojezična kulturna prireditev ob avstrijskem nacionalnem prazniku. Na njej smo se spomnili začetkov te priljubljene stalnice SPD Radiše. V letu 1980 je na pobudo Tomaža Ogrisa z Radiš in Hansa Mosserja iz Grebinja v kulturnem domu na Radišah prišlo do prvega srečanja pod geslom „Dober večer, sosed! Guten Abend, Nachbar!”. 40 let kasneje sta v okviru letošnje prireditve sproščeno pripovedovala o začetkih, ki niso bili

DECEMBER/DEZEMBER 2020

brez težav, in kako so se stvari, počasi, a vedno bolj razvijale v pozitivno smer, spregovorila sta o vzdušju v deželi danes in razmišljala o tem, kako v prihodnje še lahko izboljšamo sožitje slovensko in nemško govorečih sodeželanov na Koroškem. Kot že na prvi prireditvi so tudi tokrat spored sooblikovale pevke in pevci iz Grebinja. Dolgoletno prijateljsko sodelovanje je vzgleden dokaz, da se je ideja, ki se je porodila pred štirimi desetletji, utrdila in razvila dalje. Veliko drugih društev, zborov in iniciativ je s časoma namreč spoznalo, da je treba sosedom ponuditi roko in jih povabiti na srečanje, le tako lahko vsi skupaj, slovensko in nemško govoreče Korošice in Korošci, prispevamo k boljšemu sožitju v deželi.

Aleksander Tolmaier, Mario Käfer, Inž. Christian Orasch, Hans Mosser in Tomaž Ogris

Poleg domačega mešanega zbora je za velik užitek med obiskovalci poskrbel jazz-pianist in pevec Tonč Feinig iz Sveč, navzoče pa je nagovoril tudi podžupan občine Žrelec Mario Käfer. Prireditev je, tako kot vsako leto, izzvenela s petjem avstrijske himne. Iz varnostnih razlogov je po uradnem sporedu odpadlo tako priljubljeno druženje v kletnih prostorih. Wegen des Coronavirus entfiel im Jahre 2020 ein Großteil der geplanten Veranstaltungen des SKV „Radiše“. Bis zuletzt war es auch ungewiss, ob die zweisprachige Kulturveranstaltung anlässlich des österreichischen Nationalfeiertages durchgeführt werden kann. Unter Einhaltung aller Sicherheitsmaßnahmen konnte sie am 24. Oktober doch stattfinden. Das Motto des Abends war 40 Jahre „Dober večer, sosed! Guten Abend, Nachbar!”. Im Jahre 1980 kam es im Kulturhaus Radsberg, auf Anregung von Tomaž Ogris aus Radsberg und Hans Mosser aus Griffen, zum ersten Treffen dieser Art.

Bei der heurigen Veranstaltung erzählten sie über die Anfänge, die nicht ohne Hindernisse abliefen, darüber wie sich das Zusammenleben der slowenisch und deutsch sprechenden Kärntner in den Folgejahren immerzu verbessert hat, sie sprachen über das Miteinander in der heutigen Zeit und was sich in Zukunft in Kärnten, in Bezug auf das Zusammenleben der beiden Volksgruppen, noch verbessern muss. Wie schon bei der ersten Veranstaltung haben auch diesmal Sängerinnen und Sänger aus Griffen das Programm mitgestaltet. Diese langjährige Freundschaft ist ein schöner Beweis, dass sich die Idee, die vor 40 Jahren geboren wurde, etabliert und weiterentwickelt hat. Viele haben mit der Zeit nämlich erkannt, dass man den Nachbarn die Hand reichen soll, denn nur alle gemeinsam können wir zu einem besseren Zusammenleben der beiden Volksgruppen in Kärnten beitragen. Neben den Sängerfreunden aus Griffen trat noch der gemischte Chor des SKV „Radiše“ und der hervorragende Jazzpianist und Sänger Tonč Feinig auf. Weiters hielt der Vizebürgermeister der Gemeinde Ebenthal i. K. Mario Käfer eine kurze Ansprache. Zum Schluss erklang wie jedes Jahr in beiden Sprachen die österreichische Hymne. Im Gegensatz zu all den 40 Jahren davor, musste heuer, wegen der Corona-Bestimmungen, der gesellige Teil nach der Veranstaltung, leider entfallen.

Sveti Miklavž je z razdaljo obiskal otroke

Vse je kazalo, da v tem posebnem letu tudi sveti Miklavž s svojim spremstvom ne bo mogel opraviti obiskov pri otrocih. Le nekaj dni pred praznikom tega dobrega moža je zvezna vlada dovolila izvedbo tega starega običaja. Tako je Miklavž 5. DECEMBRA le lahko obiskal radiške otroke. Skupaj z angelcem in parkljem je na otroke počakal pred hišnimi vrati in se zunaj, ob upoštevanju varnostne razdalje, z njimi pogovoril. Najmlajši so se obiska letos še prav posebej razveselili.

Miklavža so letos na Radišah pospremili angel, parkelj in avstrijska televizija.

Nekoliko skrčena zbora sta tudi skupno nastopila.

Wegen der Corona-Bestimmungen sah es heuer lange Zeit so aus, als könnte der alte Brauch des Nikolobesuches bei den Kindern nicht durchgeführt werden. Erst im letzten Moment machte die Bundesregierung eine Ausnahme. Der gute Mann und seine Begleiter konnten die Kinder besuchen, jedoch durften sie die Häuser nicht betreten. Trotzdem freuten sich die Kinder heuer ganz besonders über den Besuch.

SLEDOVI IN SPOMINI:

Škof Jože Marketz na Radišah SPUREN UND ERINNERUNGEN:

Bischof Josef Marketz auf dem Radsberg

piše Tomaž Ogris

Župniki – Predhodniki in nasledniki Pfarrer – Vorgänger und Nachfolger

Župnik Ludvik Jank je bil – če odmislimo leta nasilnega pregona v času nacističnega režima – dvainšestdeset let dušni pastir na Radišah. Starost ga je prisilila, da je odstopil. Vesel je bil naslednika Jožeta Marketza, ni pa mogel vedeti, katere spremembe bo prinesel čas.

Der Pfarrer Ludwig Jank wurde eine wahre Radsberger Institution. Nach zweiundsechzig Jahren musste er altersbedingt weichen. Unterbrochen wurde seine prie sterliche Tätigkeit lediglich durch die Zeit der Vertreibung während der Gewaltherrschaft der Nationalsozialisten.

Ludvik Jank (1932 – 1994)

Dr. Jože Marketz (1994 ... 2013)

F ara pozdravlja novega župnika. Die Pfarre begrüßt den neuen Pfarrer.

bisk pri starem župniku v domu O „Gregorhof“ v Železni Kapli. Besuch beim Pfarrer Ludwig Jank im Pflegeheim in Eisenkappel.

upnik Jože Marketz je bil med Ž letoma 2006 in 2008 odsoten. V tem času je bil mag. Slavko Thaler provizor na Radišah. In Abwesenheit des Pfarrers war Mag. Slavko Thaler Pfarrprovisor.

L eta 2013 se je dr. Jože Marketz dokončno poslovil. Kot župnik ga je nasledil Mag. Marjan Plohl. Im Jahr 2013 wurde Mag. Marjan Plohl Pfarrer von Radsberg, Rottenstein und Mieger.

DECEMBER/DEZEMBER 2020

Vidni sledovi Sichtbare Spuren Dr. Jože Marketz je bil v času duhovniškega službovanja na Radišah zadolžen za mnogo dodatnih obveznosti. Vršil je različne službe in opravljal mnoge funkcije v škofiji. Življenje je bilo zanj precej nemirno, kajti na mnogih krajih bi moral biti hkrati. Vseeno je bil izjemno podjeten. Lotil se je projektov in s svojimi pobudami dajal razvoju v fari novo življenje. Skrbno in premišljeno je ohranjal in upravljal, kar je povezano z vaško cerkvijo in lastnino farne skupnosti. Ob tem ni pozabljal na izobraževanje in kulturo farank in faranov. Kot ljudski duhovnik je Jože Marketz iskal in našel na Radišah možnost za sprostitev in oddih, hkrati pa je bil zmeraj z ljudmi. Obiskoval jih je na domu, se veselil raznih srečanj.

In der Zeit der seelsorglichen Tätigkeit auf dem Radsberg hatte Dr. Josef Marketz zahlreiche Ämter und Funktionen im der Diözese inne. Er lebte ein unruhiges Leben, denn er sollte an vielen Orten gleichzeitig sein. Sein organisatorisches Talent ließ es dennoch zu, dass er zahlreiche Projekte und Anregungen umsetzen konnte. Sorgsam und mit Bedacht war er um die Erhaltung und Pflege der kirchlichen Objekte und Einrichtungen bemüht. Zugleich machte er den Pfarrangehörigen spannende Angebote fürs geistige Wachstum und die kulturelle Entwicklung. Als Volkspriester suchte und fand Josef Marketz auf dem Radsberg Entspannung und Erholung, zugleich war er stets mit den Menschen. Er besuchte sie in ihrem Zuhause, freute sich über verschiedene Begegnungen. 6

bnovljena notranjost cerkve, O restavrirani oltarji. Das Kircheninnere wurde erneuert, die Altäre restauriert.

ovi ljudski oltar in ambon. N Neuer Volksaltar und Ambon.

Krstilnik je bil premeščen. Das Taufbecken wurde versetzt.

pominsko obeležje: Bl. Škof Anton S Martin Slomšek (Zorka L. Weiss). Erinnerungsmal: S. Bischof Anton Martin Slomšek.

Pobeljeni stolp in pročelje cerkve. Der Turm und die Kirchenfassade wurden mit Kalk getüncht.

Pokopališče se je povečalo. Umetniški križ: W. Hofmeister. Friedhofserweiterung und künstlerische Ausgestaltung.

Kostnica urejena in umetniško opremljena za prostor meditacije (Gottfried Loiskandl). Das Beinhaus (Karner) wurde instandgesetzt und als Meditationsraum ausgestaltet.

Župnišče je bilo sanirano in preurejeno. Der Pfarrhof wurde saniert.

ekatera znamenja in križi N so bili obnovljeni. Manche christliche Zeichen (Kapellen, Wegkreuze) wurden erneuert.

njiga (disertacija) / Buch (DoktorarK beit): Interkulturelle Verständigung im christlichen Kontext. Der Beitrag der Kirche zum Zusammenleben der slowenischen und deutschen Volksgruppe in Kärnten. (Hermagoras/Mohorjeva, Klagenfurt/Celovec 1994) adiše/Radsberg. Spremljevalec R pri odkrivanju farne cerkve. Begleiter auf der Entdeckungsreise durch die Pfarrkirche. (Kirchenführer/Vodnik po cerkvi, 2003)

iblični pogovori po vaseh. B Bibelgespräche in den Dörfern.

I niciativa „Pogovori v slovenščini“. Po župnikovi zamisli naj bi to bila nekaka sosedska pomoč. Initiative „Gespräche in Slowenisch“ (Spracherwerbsprojekt) als eine Art Nachbarschaftshilfe.

Duhovno življenje, verska oskrba, spremstvo v dobrih in težkih časih. Geistiges Leben, religiöse Betreuung und Begleitung. 1

Spremstvo v dobrih časih, tolažba in opora v žalosti in nesreči Begleitung in guten Zeiten, Trost und Stütze bei Unglück und Trauer Z veseljem, razumevanjem in globokim sočustvovanjem je spremljal župnik svoje farane ob posebnih dogodkih, ki prinašajo človeku, družini in skupnosti zareze v življenju. Odprt je bil do tistih, katerih življenjske okoliščine ne ustrezajo povsem cerkvenim pravilom. Velika opora je bil za one, ki so jih nesreča, bolezen ali smrt privedle na rob obupa. Freudig, verständnisvoll und mit tiefer Anteilnahme begleitete der Pfarrer die Pfarrangehörigen bei besonderen Anlässen, die für den Menschen, die Familie und Gemeinschaft eine Zäsur im Leben darstellen. Eine besondere Stütze war er für jene, die von Unglück, Krankheit oder Tod an den Rand der Verzweif lung gestoßen wurden.

Krst. / Die Taufe.

Poroka. / Hochzeit.

Pogreb. / Begräbnis.

DECEMBER/DEZEMBER 2020

Zmeraj z ljudmi. Immer mit den Menschen. Izleti, romanja, zasebna slavja, izobraževanje, zabave, prireditve Slovenskega prosvetnega društva, MGV, gasilcev, kolesarjenje, gorski pohodi … . Župnik Jože Marketz je bil zraven, če je le mogel. Ausflüge, Wallfahrten, Privatfeiern, Bildung, Unterhaltung, Veranstaltungen des SKV, des Männergesangsvereines Radsberg, der Feuerwehr, Radtouren, Bergsteigen … . Pfarrer Josef Marketz war mit dabei, wennn er es nur konnte.

2 2

ruženje faranov ob D raznih priložnostih. Gesellige Zusammenkünfte der Pfarrangehörigen zu verschiedenen Anlässen.

omanja in izleti. R Wallfahrten und Ausflüge.

ovezanost s posamezniki, P skupnostjo, društvi. Verbundenheit mit den Menschen, der Gemeinschaft und den Vereinen.

naravi in gorah je iskal in našel V Jože Marketz možnost za sprostitev in telesno okrepitev. In der Natur und in den Bergen suchte und fand Josef Marketz die Möglichkeit für körperliche Ertüchtigung und Entspannung.

Radiše in škof Lojze iz Ljubljane piše Tomaž Ogris

lojzij Uran, upokojeni ljubljanski nadškof je umrl na veliko soboto, 11. aprila 2020, star 75 let. Dolga leta je bil prijateljsko povezan z našim krajem in ljudmi po radiških vaseh. Po naročilu uredništva cerkvenega lista sem spisal nekaj spominov. Besedilo je bilo prvič objavljeno 26. aprila v NEDELJI pod naslovom „Škof Lojze na Radišah“.

Celih štirideset let je bilo nekaj vpraševanja in ugibanja, kaj vleče duhovnika in poznejšega škofa Lojzeta Urana na Radiše. Kadar je imel nekoliko časa za oddih, sprostitev in krepitev, se je zatekel v to vas, kjer je ostal dva, tri dni ali pa le za nekaj ur med obveznostmi, ki so ga privedle na Koroško. Prijazni in dobrovoljni človek je bil tukaj Lojze in nič drugega. Ljudje so ga poznali in se veselili njegove bližine ter druženja ob petju. Kako se je začelo? Razkriti moram, da je moja žena Leni zvabila Lojzeta Urana v domači kraj. Nekaj dijakov Slovenske gimnazije je poslal učitelj italijanščine Stanko Čegovnik v Rim, da bi poglobili priučeno jezikovno znanje. Bivanje je organiziral v Sloveniku. V papeškem zavodu je bilo tudi nekaj študentov in mladih duhovnikov, med njimi Lojze Uran. Nastala je vesela druščina, ki je kaj rada celo pozabljala na učenje. Leni je novega znanca povabila, da jo obišče na domu pri Žnidarju blizu radiške cerkve.

Slovesnost v rojstni fari Šmartno ob posvetitvi škofa Lojzeta Urana.

Žnidarjeva mama, Leni Lampichler, je bila verna in zavzeta, dejavna v cerkvenih rečeh in izjemno gostoljubna. Pri hiši so se ustavljali duhovniki, kadar jih je pot privedla na Radiše. Prijel se je je vzdevek „Pobožna Lenčka“. Lojze Uran je prišel iz Ljubljane in postal domač. Ko je bil župnik v Šentvidu v Ljubljani, so se Žnidarjevi, a tudi društveni in cerkveni pevci z Radiš ob izletih in gostovanjih ustavljali v njegovem župnišču. V letu 1993 je postal Lojze pomožni škof, v odnosih se ni spremenilo nič. Žnidarjeve in sorodstvo je vabil celo v Šmartno, kamor pripada njegova rojstna vas Gameljne, na slovesnost po škofovskem posvečenju. V prisrčne odnose je jeseni istega leta kot strela udarila nenadna smrt Žnidarjeve mame, ki je pri avtobusni nesreči blizu Maribora izgubila življenje. Poleg družine in krajanov je nesreča hudo prizadela tudi škofa Lojzeta. Prišel je tolažit svojce in pospremil pokojno k zadnjemu počitku. Povezanost z družino in faro se je še okrepila. Hči Nadika je bila odslej z njim zmeraj na vezi, namesto mame je vabila škofa in mu dajala streho, tudi v času, ko je bil nadškof, metropolit in po tem. Družino je do zadnjega spremljal v sončnih in viharnih dneh. Prevzvišeni je bil in ostal ozemljen, pravi ljudski duhovnik, srečanja z njim so osrečevala in dajala uteho. Obiski v Sloveniji in na Koroškem so se nadaljevali. Skupina Radišanov se je odločila v dneh, ko je Lojze Uran obhajal 60-letnico, za operno predstavo v Cankarjevem domu.

Radišani ob škofovi 60-letnici na obisku v Ljubljani.

DECEMBER/DEZEMBER 2020

goče lahkoveren, verjel Jasno da smo se zglasili je, da je človek praviloma pri njem, z nami sta bila dober in pošten. Mlada župnik – sedaj krški škof – država in tudi slovenska Jože Marketz in avstrijski Cerkev sta se občasno veleposlanik v Ljubljani znašli na prepihu. Težko Valentin Inzko. V posi v tistem času prepoznal letnem času je Lojze še naprej zahajal na Radiše. nekatere ljudi, znance: Navdušenega gobarja sem Nekdaj zadrti komunisti pogosto spremljal po raŽnidarjeva žlahta s škofom Lojzetom in župnikom Slavkom Thalerjem. so se prelevili v pobožnjadiških gozdovih. Poznal ke, verski priznavalci niso je gobe, pobral skoraj vse, kuhal in jedel. Meni se niti živeli tega, kar so govorili. Nadškofa je tlačil neznopokusiti ni dalo. V gozdu sva bila sama in zlasti v času sen pritisk, sobratje so se odvračali, moral je odstopiti družbenih sprememb premlevala marsikaj, kar je bu- in domovina določen čas ni imela prostora zanj. Trpel rilo in navduševalo. Nisva bila zmeraj enakih misli, a je in zbolel, vendar je skušal biti v družbi še naprej moja obzorja so se širila. Telesna teža in hoja po goz- vesel in prijazen. Če sem ga nagovoril glede reči, o du sta moža utrudili. Telesno prizadeta Janeževa Mici katerih se je poročalo in pisalo, je postal redkobeseden, nikdar pa nisem slišal iz njegovih ust očitka ali v Kozju je imela za okrepčilo pripravljeno pivo. tožbe. – Simon Gregorčič v svojih pesnitvah ponuja Škof Lojze je usmerjal misli in dejanja po globoki marsikatero vrstico, ki poglablja spomin na blagega veri v Boga; v izpostavljenem poslanstvu je bil mo- škofa Lojzeta Urana.

† Alojz Uran Der Bischof von Laibach war ein gern gesehener Gast auf dem Radsberg. Es gab Fragen und Mutmaßungen, was den Priester und späteren Weih- und Erzbischof Alojz Uran immer wieder auf den Radsberg führte. Die Geschichte ist ganz einfach: Leni Ogris, geb. Lampichler, wurde 1976 gemeinsam mit anderen Schülern von ihrem Italienischlehrer für kurze Zeit nach Rom geschickt, um dort die im Gymnasium erworbenen Sprachkenntnisse zu verbessern. Im Slovenicum, wo neben den Schülern und Studenten einige jüngere Priester untergebracht waren, lernte sie Lojze Uran kennen, einen begnadeten Sänger, überaus fröhlichen und lustigen Menschen. Sie lud ihn ein, bei Gelegenheit auf den Radsberg zu kommen. Tatsächlich kam er und wurde Leni, Lenis Mutter, einer im Kirchengeschehen engagierten Frau, die sich auch immer wieder um die Priester bemühte, die die Pfarre besuchten, herz-

lich aufgenommen. Die Begegnungen wiederholten sich, einmal in Kärnten, dann in Slowenien. So ging es auch weiter, als Alojz Uran 1993 Weihbischof in Ljubljana wurde. Der fürchterliche Schlag, welcher im selben Jahr die Schneider-Familie durch den Tod der Mutter nach einem Busunglück in Maribor traf, vertiefte die innigen Beziehungen. Die treue Kontaktperson zum Bischof, der der Familie in schweren und guten Zeiten beistand, war von nun an Nadika Lampichler. Der Bischof wurde bei vielen Begegnungen mit den Menschen auf dem Radsberg einfach Lojze genannt. Er war ein fröhlicher, volkstümlicher Priester und keineswegs ein hochwürdiger Herr. Wenn er den Menschen begegnete oder sie besuchte, war er ein gern gesehener Gast. Mit ihm wurde viel gesungen und gescherzt. Er kannte das Leben und die Mühen der Bauern und war vor allem ein ausgewiesener Pilzkenner, sammelte die unterschiedlichsten Pilzarten, bereitete sie selbst zu und verspeiste sie mit Genuss. Die Menschen um ihn bedank-

ten sich misstrauisch für die angebotenen Pilzgerichte. Es kamen Zeiten, als der Bischof selbst Zuwendung und Beistand benötigte. Der junge Staat und die slowenische Kirche erlebten Stürme mit hohem Wellengang. Der Bischof war redlich und gut, mitunter wohl etwas zu leichtgläubig. Was in kirchlichen Kreisen schief ging, wurde ihm aufgebürdet, andere hohe Herren wiesen die Verantwortung von sich. Nachdem sich seine so genannten Mitbrüder nacheinander von ihm abgewendet hatten, blieb ihm nichts anderes übrig, als zu demissionieren. Obwohl ihm keine Schuld nachzuweisen war, wurde er für einige Zeit des Landes verwiesen. Die angeschlagene Gesundheit und die fehlende Zuwendung bereiteten ihm viele Schmerzen. Später, so lange er konnte, kam er wieder auf den Radsberg. Bei der Familie Lampichler, unter den Ortsbewohnern und in der Natur suchte er Trost und Entspannung. Am Karsamstag 2020 musste er den Weg in die ewige Heimat antreten!

aj pa divata ns’ sploh... Nadja in Mirjam Lampichler „Dunaj je multikulti, raznolik in vseeno koliko je ura: vedno dobiš dobro hrano.” piše Sarah Rogaunig

adja Lampichler na Dunaju živi že dvanajst let, sestra Mirjam enajst let. V avstrijsko

prestolnico sta se preselili zaradi študija, mesto jima pa je bilo tako všeč, da je postalo Radišankama druga domovina. Nadja je pred nekaj leti doštudirala astronomijo, Mirjam umetnostno zgodovino. Pred nekaj leti sta končali študij.

prijateljem Christophom. Midva sva v 17. okraju. Mirjam pa je v 2. okraju z njenim Christophom. Ja, oba partnerja se imenujeta: Christoph (smeh). Ampak tudi midve sva se imeli luštno, ko sva skupaj stanovali... MIRJAM: ... in bilo je bolj pospravljeno (smeh).

Kaj počneta zdaj poklicno? NADJA: Poleg študija astronomije, ki mi je bil zelo, zelo všeč, sem delala kot asistentka v uredništu največje avstrijske tiskovne agencije APA. Po študiju pa sem tam prevzela polno zaposlitev. Všeč mi je, da si vedno informiran in veš kaj se dogaja v Avstriji in po celem svetu. Smo seveda eni od prvih, ki izvedo novice. Ko sem začela sem bila v multimedijskem oddelku, trenutno sem v gospodarstvu.

Zakaj se po študiju nista vrnili na Radiše? NADJA: Radiše so seveda domovina, nenadomestljive. Dunaj pa ima tudi svoj čar, je raznolik, če pomislim na eleganten prvi okraj, ali na Alte Donau, kjer lahko super plavaš. Imam tu mojega Christopha, prijatelje. Enkrat na mesec pa pridem na Radiše, kjer uživam mir in se družim z družino.

Meni je všeč ta kontrast: Lepo je na Radišah sedeti na vrtu in se umiriti. Na Dunaju se pa stalno nekaj dogaja. Rada hodim v muzeje ali se sprehajam po Ringstrasse, kjer so čudovite stavbe! Pogostokrat srečam prijatelje v Museumsquartieru – tam se imamo vedno fajn. MIRJAM:

MIRJAM: Jaz pa delam v hiši umetnikov/ Künstlerhaus na Karlsplatzu. V glavnem koncipiram in vodim razne delavnice in to predvsem za otroke. Zelo rada delam z mladimi, ki so kreativni in polni idej. Poleg tega sem pri tem delu lahko sama zelo kreativna, kar mi je res všeč. Trenutno imam daljšo delovno pavzo, ker sem konec oktobra rodila sina in imam zdaj „full-time-job“ doma (smeh).

Zdaj živita skupaj s prijateljem oziroma možem. Nekaj časa sta tudi živeli v

„ Wien ist mittlerweile zu unserer zweiten Heimat geworden.”

istem stanovanju, a ne? NADJA: Točno, tri leta in pol sva živeli v tem stanovanju, kjer zdaj stanujem s

Nadja ist vor zwölf Jahren von Werouzach nach Wien gezogen, Mirjam

vor elf. Beide waren sie sehr aktiv im Radsberger Kultur- und Pfarrleben: haben ministriert, im Chor gesungen und Theater gespielt. Mindestens einmal im Monat kommen sie aber auch jetzt noch auf den Radsberg, um Zeit mit ihrer Familie zu verbringen und zur Ruhe zu kommen. Letztes Jahr hat Mirjam, die im Oktober ihr erstes Kind bekam, in der Radsberger Kirche nach elf Jahren wilder Ehe ihren Christoph geheiratet. »Doch auch Wien hat seinen Reiz«, sagen die Schwestern unisono. Mirjam arbeitet als Kunstvermittlerin im Künsterlhaus Wien, Nadja als Redaktionsassistentin bei der österreichischen Presseagentur APA. Gemeinsam machen sie Wien unsicher, gehen ins Museumsquartier oder machen einen Spaziergang auf der Ringstraße, wo es laut Mirjam »die überhaupt schönsten Wohnhäuser« gibt.

DECEMBER/DEZEMBER 2020

Vamprat pa Hana Vamprat Vamprat pa pa HanaHana

- Hmajnišǝ bǝ bvu, bǝ lodnǝ del cajta - Hmajnišǝ bǝalbvu, al bǝ lodnǝ del cajta zapǝrtǝ ostalǝ.ostalǝ. Vsǝ vķupe morǝmǝ maskemaske hor hor zapǝrtǝ Vsǝ vķupe morǝmǝ naštimat, ķǝdǝr ķǝdǝr mamǝmamǝ z drujimǝ lǝdmi lǝdmi naštimat, z drujimǝ opravǝt. Tu hlih najbol fletnǝ.fletnǝ. opravǝt. Tuķni hlih ķni najbol piše Tomaž Ogris - Ani- sǝAni se prov ķǝ se je sǝ sefejst provustrašǝlǝ, fejst ustrašǝlǝ, ķǝraķvǝ, se je raķvǝ, An- čudǝn cajt je hratu! Na vsam liǝpam je vse An čudǝn cajt je hratu! Na vsam liǝpam je vseda bojǝ dazapǝrlǝ. bojǝ zapǝrlǝ. dǝrhačǝ. dǝrhačǝ. - Naanbart je vse je bǝtuvǝ tota, pa naķǝpvalǝ sǝ, sǝ, - Naanbart vse bǝtuvǝ tota, pa naķǝpvalǝ da bǝ da vsaha ķonc biv. Nǝķamǝr naj ķna večbǝ hodilǝ: V mestǝ naķ, naķ, ķaķǝrķaķǝr bǝ vsaha ķonc biv. - Nǝķamǝr najbǝķna več hodilǝ: V mestǝ ķ dohtarjǝ naķ, vnaķ, ciǝrķu naķ, vnaķ, tabernǝ naķ, na ķ dohtarjǝ v ciǝrķu v tabernǝ naķ,- naČudnǝ! Najprej je zmejnķuvǝ priǝbapriǝba za rǝt za rǝt - Čudnǝ! Najprej je zmejnķuvǝ prireditve naķ. Ķo doma naj bǝnaj še sadelǝ. prireditve naķ. Ķo doma bǝ še sadelǝ. brǝsat.brǝsat. Otrocǝ še v šuǝvǝ pa v vrtec več smelǝ. - Otrocǝ še v šuǝvǝ pa v ķnisǝ vrtec ķnisǝ več smelǝ.- Tačǝ, ķǝ sǝ prej pice, burgerje pa druje - Tačǝ, ķǝ sǝdoma prej doma pice, burgerje pa druje Za-otroče pa uǝne, ķǝ morijǝ na devǝ je Za otroče pa uǝne, ķǝ morijǝ nahodǝt, devǝ hodǝt, jerečǝ jedlǝ, sǝ na vǝlče ķǝpvalǝ moķǝ pa rečǝ jedlǝ, sǝ na vǝlče ķǝpvalǝ moķǝ pa zvuǝ tažķǝ bvu. bvu. zvuǝ tažķǝ medǝnce pa ķajpa šeķaj vse.še vse. medǝnce Ani- sǝAni čriǝz braz sǝ nuǝč čriǝz braz nuǝčdeva braz bǝlǝ, deva pa bǝlǝ, pa braz - Ani- sǝAni spomǝnulǝ, da prasķusijǝ svoje nove, sǝ spomǝnulǝ, da prasķusijǝ svoje nove, dnarja. DrujǝDrujǝ se namestǝ v ķanclijah doma doma pǝr pǝrvǝlče pa dnarja. se namestǝ v ķanclijah moderne ķǝhijeķǝhije za kuhije pa pačije. vǝlče pa moderne za kuhije pa pačije. kompjutarjah davilǝ.davilǝ. kompjutarjah - Je -žǝ prov, se tǝ žǝvet naučijǝ. Je žǝ da prov, damvadǝ se tǝ mvadǝ žǝvet naučijǝ. Tudǝ otrocǝotrocǝ sǝ se mohlǝ doma doma vǝčǝt namestǝ v - vŠe -jazŠe - Tudǝ sǝ se mohlǝ vǝčǝt namestǝ sǝm pošov ķofe, cuķǝr,cuķǝr, suǝv, suǝv, jazšov sǝm po moķǝ, ķofe, moķǝ, šuǝlǝ.šuǝlǝ. Od lerarju sǝ ķo devǝ žnjiǝmǝ Od lerarju sǝ ķodobilǝ, devǝ dobilǝ, žnjiǝmǝ masvǝmasvǝ pa po pa anǝpovǝlkǝ poķinhǝ medǝnc. anǝ vǝlkǝ poķinhǝ medǝnc. davilǝdavilǝ pa vǝčilǝ se sǝ pa starejšǝ. pa vǝčilǝ se sǝ pa starejšǝ. - Da- hlih pa spačam, žijam,žijam, Daķar hlihbodǝ ķar sķuham bodǝ sķuham pa spačam, Še-dvojezičnǝ sǝ se ani martrilǝ. Še dvojezičnǝ sǝ se ani martrilǝ. da testah medǝnc ķna bom da testah medǝnc ķnaponucava. bom ponucava. Starejšǝ, ķǝ majǝ samǝ samǝ tažavetažave z - Starejšǝ, ķǝ morebǝt majǝ morebǝt z - Se -bojǝ pa ķarpabodǝ Seprej bojǝfarderbale, prej farderbale, ķar drujiha bodǝ drujiha niǝmščinǝ bol pabol svovejǝ kna puvnijǝ, jǝm jǝm niǝmščinǝ pa svovejǝ kna puvnijǝ, tudǝ. tudǝ. včasǝ včasǝ še pomahat ķnisǝ ķnisǝ znalǝ.znalǝ. še pomahat - - Neķi prace jezǝ. jezǝ. - - me Neķi me prace Ani- sǝAni se spet zaķaj zaķaj se otrocǝ sǝ sebarilǝ, spet barilǝ, se otrocǝ - Ķaj- pa? tu, da otrocǝ, babijebabije pa dedijǝ ķna ķna ĶajApa? A tu, da otrocǝ, pa dedijǝ materinščinǝ vǝčijǝ,vǝčijǝ, pa naķpaočetovščǝnǝ. materinščinǝ naķ očetovščǝnǝ. bǝ smelǝ več vķupe bǝt? bǝt? bǝ smelǝ več vķupe Tu- je Tu provzaprov taķ jasnǝ: Ati doma taķ taķ - Ani- ekspertǝ je provzaprov taķ jasnǝ: Ati doma ko naprej pohajijǝ, da sǝ otrocǝ Ani ekspertǝ ko naprej pohajijǝ, da sǝ otrocǝ ķnemaķnema ķej zaķej rečǝt, zatu očetovščǝne ķo ķo za rečǝt, zatu očetovščǝne pa starejšǝ lǝdǝ an riziko. Ani vǝhķǝ boliǝzǝn pa starejšǝ lǝdǝ an riziko. Ani vǝhķǝ boliǝzǝn mihǝnǝ šlišijǝ.šlišijǝ. mihǝnǝ duǝmǝduǝmǝ pǝrvliǝčijǝ, uǝnǝ se pa naliǝzijǝ, pa pa pǝrvliǝčijǝ, uǝnǝ se pa naliǝzijǝ, Nama ķni švǝ svabǝ. - Nama ķni švǝ svabǝ. vǝlķǝ vǝlķǝ bol bovnǝ hratijǝ. bol bovnǝ hratijǝ. Al -je biv liǝp šovsǝ mavǝ po vǝsǝ, Al je bivden, liǝpsǝden, šov mavǝ po po vǝsǝ, po - Tače Umǝrlǝ bojǝ vsǝ, starǝ - bajže! Tače bajže! Umǝrlǝ bojǝtǝvsǝ, tǝ more starǝ more puǝlǝ puǝlǝ bol pabol v huǝrǝ. VčasǝVčasǝ sǝ še ķoha pa v huǝrǝ. sǝ še sreču ķoha sreču bǝt mavǝ prej, teprej, mvadǝ pa pozdeje. bǝt mavǝ te mvadǝ pa pozdeje. pa mavǝ pohavžvuv, an metǝr bol pabol dvapa dva - V tačah pa mavǝ pohavžvuv, an metǝr cajtahcajtah še jaz še najaz smrt Ķaj paĶaj pa - V tačah napožijam. smrt požijam. narazǝn. narazǝn. ti miǝnǝš, a bo žǝvleje po smǝrtǝ liǝpšǝ?liǝpšǝ? ti miǝnǝš, a bo žǝvleje po smǝrtǝ Za-vǝlķǝ nuǝč je najbol špasnǝšpasnǝ bvu. Vbvu. ciǝrķu Za vǝlķǝ nuǝč je najbol V ciǝrķu - Tu- je Tu od taha ktiǝrǝktiǝrǝ bo prej je ododvisnǝ, taha odvisnǝ, boumrv. prej umrv. ķnisǝ ķnisǝ smov,smov, fajmašter je samjeopravluv. fajmašter sam opravluv. - Oh,- tihǝ Oh,bodǝ! tihǝ bodǝ! Žanstvǝ pa tǝ novah hvantu ķnisǝ ķnisǝ mohlemohle - Šlišǝm - Žanstvǝ pa tǝ novah hvantu pa baram, da sǝ pohrebǝ dǝrhačǝ - Šlišǝm pa baram, da sǝ pohrebǝ dǝrhačǝ poķazat. poķazat. hratilǝ. Fajmaštǝr je še zravǝn pa neķi hratilǝ. Fajmaštǝr je še zravǝn pa neķi Ani- sǝAni meše opravile v vǝlčiv niǝdalǝ prad prad domačah. sǝ pa meše pa opravile vǝlči niǝdalǝ domačah. fernsearjam pa radiam bol pa prad fernsearjam pa radiam bol pa prad - Tu- sǝ Tu mohlǝ taķ naredǝt. Menda se je več sǝ mohlǝ taķ naredǝt. Menda se je več kompjutarjem dožǝvǝlǝ. kompjutarjem dožǝvǝlǝ. lǝdi naliǝzuvǝ korone. lǝdi naliǝzuvǝ korone. V anah hišah hišah sǝ doma požǝbralǝ, je pa bvu. - V anah sǝ doma požǝbralǝ, je pa bvu.- Lǝde novah reči šitrǝ Bojǝ Bojǝ - se Lǝde se novah rečinavadijǝ. šitrǝ navadijǝ. Ķar prejsǝšeprej pradstavlat ķnisǝ ķnisǝ mohu,mohu, je sǝdije sǝdi pozdeje - sǝĶar še pradstavlat pohrob tudǝ ķo v mihǝnam naredǝlǝ. pozdeje pohrob tudǝ ķo v mihǝnam naredǝlǝ. sam škof RaķvǝRaķvǝ se je, da vsak sampoheru: škof poheru: se je, daķrǝstjan vsak ķrǝstjan - Tu- bǝTu šķoda bvu. Na pohrebah je provjefletnǝ. bǝ šķoda bvu. Na pohrebah prov fletnǝ. vǝhķǝvǝhķǝ sam pǝrķliče božjǝ božjǝ žehǝn.žehǝn. Mucuvc, sam pǝrķliče Mucuvc, Tam še mavǝ lǝdǝ srečaš pa ķejpa noviha zviǝš. zviǝš. Tam še mavǝ lǝdǝ srečaš ķej noviha vohinj, šunkǝn pa še vodǝ vohinj, šunkǝn pa še sam vodǝpožehna, sam požehna, - Taķ Zaje. uǝniha delǝ, ķǝ je na - je.Taķ Za uǝniha delǝ, ķǝ parah, je na parah, poķropi pa poķadi. poķropi pa poķadi. mihǝnǝ ķtiǝrǝķtiǝrǝ pride,pride, da bǝ da se posvuǝvu. Nča Nča mihǝnǝ bǝ se posvuǝvu. Tu- hlih vǝla, da bǝ da hospuǝd naredu. Tutaķ hlih taķ kaķǝr vǝla, kaķǝr bǝ hospuǝd naredu.vidǝ bol šlišǝ ķej. vidǝ bolveč šlišǝ več ķej. Včasǝ se mǝ se je mǝ žǝ zdevǝ, da bo da ķmavǝ ķonc ķonc - Žvahtǝ - Včasǝ je žǝ zdevǝ, bo ķmavǝ bo od bo erbščǝne več ostavǝ, ķǝ za ķǝ za - Žvahtǝ od erbščǝne več ostavǝ, svata.svata. ķriǝnce, piǝvcepiǝvce pa pojedine ķna bojǝ ķriǝnce, pa pojedine ķna bojǝ Morǝm rečǝ, da je mǝsǝ ciǝv hlih taķ - Morǝm rečǝ, da je pa mǝsǝ pažehǝn ciǝv žehǝn hlih taķponucilǝ tķaj dnarja. ponucilǝ tķaj dnarja. dišu, ķaķǝr druje druje male, male, ķǝ korone še ķniše bvu. dišu, ķaķǝr ķǝ korone ķni bvu. - Sǝm žǝ baru, zaķaj zaķaj tķaj hodǝm na na - se Sǝm se žǝ baru, tķaj hodǝm Za-jestZapajest druje rečǝ mamǝ za tǝ večǝ pa druje rečǝ mamǝ za tǝpotriǝbǝ večǝ potriǝbǝ pohrebe, anomǝanomǝ pa uǝnomǝ. ĶnisǝĶnisǝ me vsǝme vsǝ pohrebe, pa uǝnomǝ. še zmiǝram doma.doma. An cajt žǝ zdržilǝ. še zmiǝram Anbǝcajt bǝ žǝ zdržilǝ. taķ radǝ Na moj od testah taķmelǝ. radǝ melǝ. Napohrob moj pohrob od testah Sǝdi anam šele v šele hvavǝ padvǝ,padvǝ, da se mliǝke, - jeSǝdi je anam v hvavǝ da se mliǝke, nǝbennǝben ķna boķna pǝršu! bo pǝršu! repǝca, sǝr, mǝsǝ ķvobase tudǝ pǝr repǝca, sǝr, pa mǝsǝ pa ķvobase tudǝanah pǝr anah oto oto pavrah na vǝsǝ pavrah nadobijǝ. vǝsǝ dobijǝ.

Digitalno novoletno petje Na tem mestu vam vsakič ponujamo prireditveni koledar za naslednje mesece. Na žalost pa so trenutne razmere glede pandemije take, da ni mogoče napovedati kdaj bomo lahko izvedli naslednje prireditve. Zelo nam je žal, ampak letos, zaradi trenutno veljavnih varnostnih ukrepov, tudi ne bo novoletnega petja po radiških vaseh. Kot skromno nadomestilo smo vam pripravili spletno povezavo do posnetka, kjer lahko poslušate staro radiško novoletno pesem. Če bi se radi zahvalili in podprli naše delovanje to lahko storite s podporo, ki jo prenakažete na bančni račun SPD Radiše (IBAN: AT98 3910 0000 0303 3354).

Želimo vam vesel Božič in srečno novo leto 2021! Wir wünschen Ihnen frohe Weihnachten und alles Gute im Jahr 2021!

S pametnim telefonom poslikajte kodo in odprla se vam bo povezava do posnetka, tega najdete tudi na društveni facebook-strani: www.facebook.com/spd.radise

Digitales Neujahrssingen An dieser Stelle gibt es immer den Hinweis auf die nächsten Veranstaltungen. Leider ist es aufgrund der derzeitigen COVID19 – Lage nicht möglich vorherzusagen wann die nächsten Veranstaltungen durchgeführt werden können. Es tut uns sehr leid, dass sie heuer auch keinen Besuch von den Neujahrssängern bekommen werden. Als kleinen Trost haben wir für sie einen Link vorbereitet, wo sie sich das alte Radsberger Neujahrslied anhören können. Wenn sie sich bedanken und unsere Tätigkeit unterstützen wollen, können sie uns eine Spende auf das Vereinskonto überweisen (IBAN: AT98 3910 0000 0303 3354). Fotografieren sie mit ihrem Smartphone den QR-Code und es wird sich der Link zur Aufnahme öffnen, die finden sie auch auf der Facebook-Seite des SKV „Radiše“: www.facebook.com/spd.radise

Ajajaj... da!

Ilustracija Ajde Kušej kaže, da je virus v letu 2020 bolj ali manj preprečil vso kulturno delovanje.

Impressum: NAŠA VAS / UNSER DORF Lastnik in izdajatelj / Medieninhaber und Verleger: Slovensko prosvetno društvo „Radiše“. Za vsebino odgovarja/Für den Inhalt verantwortlich: Aleksander Tolmaier, Wurzelgasse 119, 9020 Klagenfurt/Celovec Tisk/Druck: Mohorjeva/Hermagoras